74. številka Ljubljana, v ponedeljek 2. aprila. XVI. leto, 1883 Ithaja vsak dan mvertcr, izimfti nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sk o-ogerske dežele za ree leto 16 gld., sa pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., u jaden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vm- leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina zna&a. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniStvo in npravnifitvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hifii »Gledališka stolba". D pravni štvu naj Be blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vbe administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Gg. naročnike, katerim je potekla pr. mesec naročnina, prosimo, da jo o pravem Času ponove*, ako hote list dobivati redno v roke, ker .Slovenski Narod" pošiljamo samo onim, ki naročnino naprej plačajo. „SLOVENSKI NAROD" vejja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt lete .......3 „ 30 » „ jeden mesec ......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za Četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........16 gld. — kr. „ pol leta........8n — n , četrt leta .......4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 , TJpraimistvo „8lov. ATaroda*'* Trgovinska in obrtnijska zbornica za Spodnje Štajersko v Mariboru. [Iz Štajerskega.] Češki poslanec dr. Matuš in drugovi predlagali so državnemu zboru: „Vlada bo pozivlje, naj predloži državnemu zboru načrt postave, ki bi uvela samostojne obrtnijske zbornice kot posebne organe obrtnijskega sunu, v prvej vrsti pa malih obrtnikov in naj ob jednem, kolikor bo to vsled uve-denja tega novega zavoda treba, prenaredi postavo o organizaciji trgovinskih in obrtnijskih zbornic". V izvrstnem govoru, s katerim je dr. Matuš utemeljeval ta predlog, dokazoval je, da sedanje trgovinske in obrtnijske zbornice nikakor neso svojej nalogi kos. Krivo je temu poleg drugih pomaujklji-vostij mnogo tudi to, da so zborniški okraji glede velikosti v jednej ter istej deželi strašno nejednaki. Treba pomisliti, da hebska (Eger). plzenska in bu-dejevička zbornica zastop»jo po 11—16 političnih okrajev s 600.000 do 700.000 prebivalci, praska pa 22 političnih okrajev s P/a milijona prebivalci, in liberška (Reicbenberg) celo 29 pohtif-nih okrajev s 1,700.000 prebivalci! Zaradi tega nastale so opravičene tožbe, da se nekateri deli dežele in nekatere obrtne stroke zanemarjajo, ker nemajo zastopnikov v zbornici. Te tožbe pouzročile pa so terjatev, ki se že leta in leta glasi, naj se praška in liberška zborniška okraja razdelita in naj se ustanovite nove zbornice. Dr. Matušev predlog se je vzprijel in vlada je že vprašala posamične zbornice, kaj da o tem mislijo. Ali se bode pa opravičena želja obrtnikov, da dobe samostojne obrtnijske zbornice, izpolnila, to je dvomljivo, kajti vladi ni za nje. Vlada hoče le toliko tej želji ustreči, da zadubi obrtuijski odsek v tigovinskej zbornici večo neodvisnost. Naj se pa zgodi to ali ono, na vsak način bode vlada predložila v piihodnjem času postavo, katera bode spremenila organizem trgovinskih in obrtnijskih zbornic, ter njihov broj za nekatera po množila, da ustreže terjatvam češkega narodu. To postavo vzel bode državni zbor v pretres, in tudi naši poslanci glasovali bodo za njo. V očigled tej postavi uriva se nam pa vprašanje, neso li pri nas ravno take razmere, kakor na Češkem; ali ni torej naša pravica in dolžnost to priliko porabiti, da se tudi mi oglasimo? Dr. Matuš kaže nam, kako čudno so sestavljeni zborniški okraji na Češkem; liberški da obsega n. pr. skoraj trikrat toliko prebivalcev in trikrat toliko političnih okrajev, kakor hebski. Ali ni pri nas na Štajerskem ravno tako V Ljubenski zborniški okraj obsega 0 političnih okrajev, broječih 230.310 prebivalcev*). Groški pa obsega 13 političnih okrajev *) Po ljudskem Štetji od 31. dcc. 1880. in 3 samostojne občine (firadec, Maribor, Celje), ki štejejo 983.287 prebivalcev, torej 4krat več kakor prvi. V političnem oziru ste pa ti dve zbornici jednako veljavni. Vsaka pošilja v državni zbor pojed-nega poslanca, v deželni zbor pa po tri. Ljubenski zborniški okraj je torej mnogo bolje zastopan, nego graški. Nadalje pa je treba v ozir jemati, kar dr. Matuš poudarja, da ostanejo, kakor so sedaj zborniški okraji sestavljeni, veliki deli dežele brez vsakega zastopnika. Zbornica torej ne stopi v dotiko s temi velikimi, nezastopanimi deli deželi, ne izve njihovih potreb, ali se vsaj ne ozira na-nje, kor ga ni v zbornici nikogar, ki bi se oglasil za nje. To velja tudi pri graškej zbornici. Izmej vseh zastopnikov so, če se ne motim, samo 3 iz Spodnje Štajerske, in še od teh je samo jeden Slovenec. Lahko si torej mislimo, kako vestno se bo graška zbornica potegovala za interese Spoduje Štajerske. Grašku zbornica je v resnici le za Srednje Štajersko; Spodnja Štajerska pa je le za to v tem okra|i, du spodnje-štajerski trgovci in obrtniki plačujejo in pomagajo vzdrževati zbornico. Ako hočemo, da bode Spodnja Štajerska, t. j. Slovenci štajerski —ker Nemcev je tukaj itak le par °/„ — imeli od trgovinske in obrtnijske zbornice kak hasek, ne pa samo plačila, treba bo, da dobi Spodnja Štajerska svojo zbornico. To pa moremo takrat doseči, ko pride ona postava v pretres, ki bode za Češko par novih zbornic ustanovila. Takrat se naj naši poslanci potegnejo, da se v dotično postavo vz p rej me tudi nova zbornica s sedežem v Mariboru, kajti taka priložnost, če je sedaj ne porabimo, se nam ne bo nikdar več ponujala. Češki poslanci bodo gotovo za to glasovali, kajti pri njih so naše terjatve dobile še vedno največ podpore, potem pa tudi, ker brez naših poslancev i oni ne dosežejo, da se razdelita praški in liberški zborniški okraj. Ostali avtonom^ki LISTEK. Asja. (Povest. Ruski spisal Turgenjev, poslovenil J. P.) (Dalje.) IV. Pot na razvaline vila se je po ozkej, z gozdom obraščenej dolini; po njej tekel je majhen potok in hitro valil se po kumenji, kakor bi se mu mudilo združiti se z veliko reko, mirno lesketajočo tam za temnimi, globoko razdrtimi gorskimi grebeni. Gagin obrnil je mojo pozornost na nekatera ugodno raz-svitljena mesta; v njegovih besedah govoril je, če ne slikar, vsekako popolen umetnik. Kmalu ugledala sva razvaline. Na vrhunci visoke in gole stene vzdi goval se je štirivoglat stolp, ves črn, sicer še trden, samo po dolgem imel je široko ra?poko. Z mahom obrnščeni zidovi dotikali so se stolpa, po nekaterih mestih se je ovijal po njih srobot, iz rarpok zidov in polupodrtili obokov poganjali so krivi grmi. Kamnita pot peljala je k še nepoškodovanim vratom. Prišli smo do njih, kar se pokaže pred nama ženska podoba, hitro je tekala po skalnatih odlomkih, in usedla se na kraji zidov ravno nad propadom. — To je Asja! zaklical je Gagin; — taka prismoda je! Šla sva skozi vrata in prišla na majhno dvorišče, do pol poraščeno z lesniki in koprivami. Pri uhodu stdela je Asja. Obrnila se je k nama, po-smejala se, pa ni se ganila z mesta. Gagin po žugal jej je s prstom, jaz srni jej pa očital, tla je tako neprevidna. — Pustite, pošepetal je Gagin, — ne karajte jo; vi jo še ne poznate, ona še na stolp zleze. Občudujte rajši spretnost tukajšnjih prebivalcev. Pogledal sem okrog: v kotu v lesenej proda* jalnici sedela je starka, plela nogovice in skozi naočnike gledala nas. Prodajala je turistom pivo, potice in sodno vodo. Asja sedela je še vedno mirno, noge apravila je pod se in ovila glavo z muselin-skim robcem; njen lepi obraz se je še lepši videl v čistem zraku; z neprijetnim čuvstvom gledal sem na njo. Že prejšnji večer sem bil zapazil, da je na njej nekaj posiljenega, čisto nenaravnega . . . w0na hoče, da bi se jej čudiliu, mislil sem: — „a čemu to? Kakšne otročje muhe!" Kakor bi bila uganila moje misli, pogledala me ju hipoma z bistrim in prodrljivim pogledom, zasmejala se in v dveh skokih skočila z zidu in tekla k starki ter poprosila jo kozarec vode. — Ti misliš, da bom jaz pila V rekla je bratu: — ne; tu po zidovih rastejo cvetlice, katerim moram priliti. Gagin jej ni odgovoril ničesar; a ona je s kozarcem v roci lezla po razvalinah, tu pa tam obstala, priklonila se in ulila par kapelj votle, ki so se lepo zablesketale na solnei. Njena gibanja bila so jako mila, a jaz sem bil vender kakor prej nevoljen na njo, dasi mi je dopala njena spretnost in lahkost. Na nekem nevarnem mestu zakričala je nalašč, potem se pa zakrohotala .... To me je še bolj razdražilo. — Ta skače prav kakor ko/a, samrmrala jo starka, ko je trenutek zu povzdignila pogled s svoje nogovice. Nazadnje je Asja izpraznila ves kozarec in šaljivo kimaje vrnila se k nama. Nek čuden smeh poslanci pa bodo že zaradi Čehov glasovali za postavo. Saj pa tudi ne more nikdo nič pametnega navesti proti takej zbornici za Spodnje Štajersko. Stroški ne bodo zadeli oe državo ne deželo. Po §. 21 odstavku 3. postave z dne 29. junija 1868 br. 85. drž. zakonika si morajo zbornice trgovci in obrtniki sam vzdrževati, ter se doklade za zbornico pobirajo z direktnimi davki, ki se plačujejo od rudarstva, obrt nije in trgovine. Denarji, ki jih sedaj plačujejo Spodnje Štajerske trgovci in obrtniki, iu kateri se zdaj pošiljajo v Gradec, porabili se bodo za zbornico v Mariboru. Če bodo Nemci kričali zarad te zbornice nad nami, moremo jim reči, da so iehko zelo zadovoljni, če se taka zbornica za Spodnje Štajersko osnuje, kajti potem bodo sami mej seboj, bodo imeli zastopati samo svoje interese in jim ne bode treba skrbeti za naša potrebe. Zato pa bodo lehko vso svojo skrb obrnili na to, da povzdignejo Srednje Štajersko. Ob jednem bodo se pa vsaj v tem oziru rešili jerobatva nad tako nehvaležnim varovancem, kakor smo mi Slovenci, ki smo za vso njihovo veliko ljubezen in skrb popolnem slepi, ter hočemo celo bolje znati, česar nam je treba, kje nas čevelj žuli, kakor oni! Tudi ni nikjer pisano, da morati na Štajerskem biti samo dve trgovinski in obrtnijski zbornici. Nikdo tudi ne more ugovarjati, da bi zborniški okraj za Spodnje Štajersko bil premajhen. Obsegal bi 6 političnih okrajnih glavarstev (Maribor, Ljutomer, Ptuj, Slovenski Gradec, Celje, Brežice) in 2 samostojni mesti (Maribor, Celje) s 426.975 prebivalci. Obseg;. I bi toraj dva k rat. toliko prebivalcev kakor ljubenski. Če primerjamo druge zbornice, vidimo, da obstoji predat Iska (v Feldkirchnu) za 3 politične okraje s 107.373 prebivalci. Tirolska ima 3 zbornice (Innsbruek, Iloveredo, Bolcan) broji pa 805.176 prebivalcev, poprek pride torej na vsako zbornico okolo 270.000 prebivalcev. V Dalmaciji, ki broji 476.101 prebivalcev, so tudi 3 zbornice, tako da pride na jedno zborutco okolu 160 000 prebivalcev. Solnograška pride tudi le na 163.570 prebivalcev itd. Kavno tako malo se more reči, da bi potem zborniški okraj graške zbornice bil premajhen; kajti obsegal bi še vedno 7 političnih okrajev in jedno samostojno mesto (Gradec) s 556.312 prebivalci, torej nekaj več, kakor mariboski in dvakrat več kakor ljubenski. Če se osnujejo samostojne obrtnijske zbornice, in dobimo tako v Maribor, bodemo gotovo Slovenci v njej gospodovali. Če se pa ne ustanove samostojne obrtnijske zbornice, ampak dobe le obrtni odseki večo nezavisnost, bodemo pri volitvah za obrtnijsko in trgovinsko zbornico v Mariboru gotovo v obrtnem odseku s svojimi kandidati prodrli, v trgovinskem pa vsaj smemo upati, da bodemo s časom zmagali po večkratnih bojih. In če tudi ne bi naši kandidat) e prodrli, bodo pa vsaj Spodnji Štajerci čuvali interese Spodnje Štajerske, ter se gotovo bolje bri- gali za nje, kakor Srednji Štajerci in graška gospoda. S tako trgovinsko in obrtnijsko zbornico bodo se nam pa zopet, v tem oziru vsaj, zrahljale spone, s katerimi smo privezani na Gradec, na to uam in našim interesom do konca sovražno mesto, ter bodemo za sedaj vsaj v tem oziru od Gradca neodvisni postali Naš klic torej je: Dajte nam trgovinsko in obrtnijsko zbornico za Spodnje Štajersko! I. D. bulgarskim eksarhatom. Posredoval je pri tem svak in tajnik generalov, kojega je bil poslal v Carigrad. Kakor znano, bila je ta afera povod bulgarskej mi-nisterskej krizi. Zadeva ta se je tako rešila, da bode prišel Miletius, ko bo še nekoliko časa bavil se v samostanu RyIo, na svoj metropolitski prestol v Sredec, pa le za kakih deset dnij, kajti potem bode takoj prestavljen v Kiistendil. Msgr. Miletius je tej ureditvi že pritrdil in eksarh Josip je že telegrafično v Sredec ukazal, da se ima metropolit vzprejeti z vsemi častmi, ki mu pristojajo. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 2. aprila. Odseki goipoike zbornice pričeli bodo te dni zopet svoje delovanje. V torek imel bode budgetni odsek svoje zadnje posvetovanje. Na dnevnem redu te seje so ukre,»i o peticijah, potem poročilo o državnem proračunu, sestavljeno po glavnem poročevalcu knezu Ciartoryskein, in finančna postava za leto 1883. Prihodnja seja celega zbora bode prve dni prihodnjega tedna. — V sredo pričakuje se prihod predsednika državnega zbora, tajnega soveta dr. Smolke. Truplo tako nesrečno preminulega Iudex a cunae, i?lajl&ili-a je v soboto popoludne knez primas Simon v stanovanji umrlega blagoslovil. Na-vzočui so bili razen rodbine raujcega, nadvojvoda Josip, zastopuik cesarjev baron M o n d e 1, ministri, poslanci obeh zbornic, deželni poveljnik, državni tajnik, členi najvišjega sodnega dvora in kr. sodnega stola, akademije zuanostij, družbe umeteljnikov in literatov, vseučilišče, plemstvo in mnogobrojno občinstvo v žalnej obleki. Ob potu na kolodvor stalo je ueizmerno mnogo ljudi); raz hiš, privatnih in javnih, vihrale so črne zastave. Truplo se je prepeljalo v Za var, kjer bode. danes pokopano. — Policija zasleduje laka)a Spongo, ki je zadnje dni mnogo konferiral z domačim husarjem Mailathovim, Bereczem in drugo jutro po grozovitem umoru izginil. Vitanje države. Stanje mej Crnogorci in Albanci je neizrečeno napeto. Pretočeni teden ste bili zopet dve krvavi pr »ski mej njimi. Torek umorili so Mali-sorci jednoga Turka iz Krajne, itnajočega črnogorsko čepico na glavi, ko je Šel po mostu čez Ejeko Koj na to zbralo se je 200 Turkov, hotečih se maščevati nad umorom; tem se je pridružilo 200 Črnogorcev, razvnetdi po umoru Števo Vrbice. Tako so združeni divili v Kameni jo; Kastrati so se početkom umaknili, dok neso dobili pomoči, potem pa so se hudo branili. Boj je trajal blizu tri ure, mnogo je bilo ubitih in ranjenih na obeh straneh. Črnogorci zalotili so tolpo Kastratov, kojih so dvanajst ujeli in v Cetinje odveli. — V sredo pa je bil v novic hud boj. Petindvajset Arnavtov peljalo se je iz otoka Vranjiua na suho; te je napalo kakih 30 Črnogorcev v čolnih. Bitka se je začela na vodi s puškami; ko so se ladije približale pa z revolverji in nazaduje z golim mečem. — Črnogorci posekali so baje s svojimi jatagani vse Arnavte, izgubili pa so devet mrtvih in jednajst ranjenih. II n liram k eni n ministru notranjih stvarij, generalu Sobolev u, se je posrečilo v aferi metro po'ita sofijskega, Miletija, dognati sporazumljeoje z Dopisi. Iz Rovt nad Logatcem 30. marca. [Izv. dop.] V 19. dan t. m. vršila se je pri nas volitev novega župana. Volitev bila je kratka in izvoljen je tukajšnji posestnik in trgovec z lesom, občespo-štovani g. Jože Trepal, o katerem smo prepričani, da bode vestno in skrbno opravljal svojo težavno nalogo iu da bode dobro in previdno gospodaril našej občini. Za novo cesto, o kateri se nekaj let govori iu katera bi se napeljala od Dolenjega Logatca čez Rovte v Žire od tod pa v Škofjo Loko, pričele so se vender jedenkrat priprave. Inženir g. Pfibil bavi se že nekoliko duij pri nas, meri in dela načrt za to cesto, katera bode v veliko korist Rovtarjem in Žirovcem in njih sosedom, ki do seda) neso imeli nobene prave prometne zveze. Ker smo pred par leti po neutrudnem delovanji dotičnikov dobili novo šolo, se za trdno zanašamo, da dobimo v kratkem tudi to, kakor potrebno tako tudi važno cesto. Gospodje, ki imajo v tej zadevi odločilno besedo, zlasti pa g. c. kr. okrajni glavar, pridobili si bodo za naš kraj velike zasluge in vsestransko hvaležnost. A. S. Domače stvari. — (Presvitli cesar) podaril je 1000 gld. za ceste na Kanalskem. — (Shod volilcev.) V čitalničnej dvorani zbralo bo je včeraj dopoludne 48 oaob, mej njimi 36 volilcev prvega razreda. Zborovanje otvori trgovinske in obrtniške zbornice predsednik g. Kušar s primernim nagovorom in predlaga predsednikom gosp. dra. F r. Papeža, kateri potem omenivši važnost volitev v mestni zbor zlasti v prvem razredu, kjer se je število volilcev pomnožilo na 315, objavlja kandidate, katere si usoja nasvetovati narodni centralni odbor. Po neznatnem razgovoru vzprejmo se jednoglasno kot kandidatje v prvem razredu: Gospod Vran Kolman. hišni posestnik in trgovec; gospod Ivan Murnih, tajnik trgovinske in obrtnijske zbornice; gospod Mihael Paklč, hišni posestnik in trgovec; gospod Fran Ravnikar, deželni blagajnik in hišni posestnik. Po kratkem opominu gosp. dra. Bleivveisa-Trste- niškega, naj bi se vsi volilci udeležili volitve in s pokrival je njene ustne, lica in obrvi; pol predrzno, pol veselo blesketale so njene temne oči. — Vam se zdi moje obnašanje neprilično, zdelo Be mi je, da je govorilo njeno obličje: — vse jednako: jaz vem, da me radi gledate. — Prav dobro, Asja, prav dobro, rekel je Gagin potihnili;.. Ona je povesila oči, kakor bi se sramovala, ali kakor bi bila kriva. Tu sem prvikrat dobro po gledal njen obraz, najbolj spremenljivi obraz, kar Bem jih videl kedaj. Nekej trenutkov pozneje je pa pobledela in postala zamišljena in otožna; njene črte pokazale bo se jasnejše in ostrejše. Utihnila je. Šla sva z Gagiuom okrog razvaline (Asja šla je za nama), in radovala se lepega razgleda. Približal se je čas kosila. Ko je Gagin poplata 1 starki, ukazal je prinesti vrček piva, in obrnivši se k meni zaklical je z zvijačnim smehljanjem: — Na zdravje dami vašega srca! — Ali ima on — ali imate vi tudi kako damo? vprašala je neutegoma Asja. — Da, kdo je pa tudi nema V odgovoril je Gagin. Asja se je zamislila jeden trenutek; njen obraz se je zopet premenil, in pojavilo se je zopet ono pogumno, da skoraj predrzno smehljanje. Na potu nazaj smejala se je na ves glas, in šalila. Odlomila je vejo in dela jo na ramo, kakor za puško, in povila glavo s prepasivnico. Srečala sva mnogoštevilno društvo belolasih in napihnjenih Angležev: vsi kakor na povelje spremili so Asjo s 1 svojimi steklenemi očmi s hladnim začudenjem, ona I je pa kakor za nagajanje glasno zapela. Ko smo prišli domov, odšla je brž v svojo sobo, in pokazala j se je še le pri kosilu oblečena v svojo najlepšo i obleko, skrbno počesana, trdo prepasana in v roko-I vicah. Pri mizi se je jako Štimano obnašala, komaj I se je dotaknila jedi, iu pila vodo iz majhnega ko-! zarca. Jasno je bilo, da je hotela pred menoj igrati novo rolo — rolo olikane, in dobro odgojene gospo-I dičine. Gagin je ni oviral, vajen je bil v vsem pu-j stiti jej njeno voljo. Samo včasih pogledal je ravno-, dušno, in lahko zmajal z ramama, kakor bi hotel ;reci: BOna je Še otrok, prosim, prizanesite jej." Komaj smo odkosili, ustala je Asja, poklonila se nama, pokrila klobuk in poprašala Gagina: ali sme iti k gospej Lojzi? — Kedaj si se pa navadila popraševati me? rekel je Gagin smeje: — ali ti je dolgčas pri nas? — Ne, a včeraj obljubila sem gospi Lojzi, da pridem k njej, pa mislila sem si, da bo vama ljubše, če bosta sama: gospod N. (pokazala je na me) ti lahko kaj pove. Odšla je. — Gospa Loj za, spregovoril je Gagin, ogibajoč se mojemu pogledu, je udova tukajšnjega župana, sicer prav pusta starka. A ona ima Asjo jako rada. Moja sestra se rada seznanja z ljudmi nižjih krogov ; in opazil sem, da je uzrok temu samo njen ponos. Pri meni se je ona strašno razvadila, kakor vidite, pristavil je po precej dolgem molčanji. Zapovedovati jaz ne znam, njej pa Še najmanj ! V vsem jej moram odjenjati. Umolknil sem. Gagin premenil je svoj govor. Čem bolj sem ga spoznal, tem rajši sem ga imel. Bil je prava ruska duša, odkritosrčen, pošten, priprost, a žali bog malo len, brez krepke volje in no- svojim znanjem in svojo veljavo uplivali na sovolilce in tako pripomogli do odvažne sijajne zmage, zaključi gosp. predsednik shod in izreče zahvalo vo-lilcem za udeležbo. — (Dnevni red mestnega odbora seji,) katera bode v torek 3. dan aprila t. 1. ob 5. uri popoludne v mestnej dvorani. I. Naznanila prvosedstva. II. Finančnega odseka poročilo: a) o talijah, ki so se mestnim stražnikom uplačale 1882. leta; b) o dopisu predsedstva c. kr. finančnega ravnateljstva glede kapitalizovanja ustanove cesarja Friderika IV. za zaklado tukajšnje meščanske bolnice; c) o nekaterih popravah, ki so se izvršile v poslopji tukajšnje velike realke; č) o nakupu necega zemljišča za razširjenje kolezijske ceste poleg kerua; d) o Janeza Julija Kanca prošnji zaradi povračila užit-ninskega davka od špirita za ježih pro 1882; e) o terjatvi društva nWiener Bankgesellschaft" glede plačila v pogodbi ustanovljene 74°/o upravnine za izplačevanje dobitkov; f) o ponudbi Elije Predoviča, da bi se mu v najem dala mestna tehtnica v klavnici ; g) o mestnega magistrata nasvetu glede pre-meščenja živiuskega trga. III. Stavbenega odseka poročilo: a) o prošnji Alojzija Korsike, da bi mu bilo dovoljeno ograditi na Vrtači kupljeno zemljišče in preložiti javni pot, ki zdnj drži preko tega zemljišta; b) o uspehu licitacije glede zagotovljenja stavbenskega lesa za 1883. leto; c) o upeljavi plinove svečave po Reseljevi cesti. IV. Šolskega od-Beka poročilo: a) o nakazilu tretje službene doklade trem mestnim učiteljem; b) o prošnji kateheta na mestnej dekliškej šoli za povišanje nagrade; c) o prošnji, da bi se naukazala nagrada za nadaljevalno poučevanje obrtniških učencev; č) o računskem zaključku dotacije za c. kr. veliko realko. V. Mestnega odbornika gosp. Ivana Hribarja samostalni predlog glede tlaka v Šelenburgovih ulicah. — (Naše državne posiance,) ki se vrnejo drugi teden na Dunaj, prosimo, naj vprašajo visoko vlado, kako se je mogel imenovati za Pri morsko popotni učitelj z letno plačo 1000 gold , ki ni kos svoji nalogi, ker ne zna govoriti z onimi, ka terim je učitelj postavljen. Upamo, da se to vpraša nje zastopnikom primorskih prebivalcev ne bo vzelo za zlo in da bo visoka vlada celo hvaležna, da jo opomnijo na prikazni, ki ne povišujejo njenega imena, da jih odpravi in da opraviči spoštovanje, katero Brno ji dolžni skazovati. Kakor v Reučah, tako se je godilo v Dornbergu in v Černičah; ljudstvo seje zbralo, g. učitelj je hotel čitati, pa ni mogel. Nazadnje so mu morali drugi pomagati, ki so bili zra ven. Na Francoskem in Angleškem se nikoli ni zgo dilo kaj takega, da bi mi vedeli, in vender slovijo Francozi in Angleži kot izobražena naroda. Brez takega učitelja prihrani država denar, ki ga zanj pla čuje, in nevoljo, katero tako postopanje mej ljud stvom vzbuja. Za isto mesto je prosil, kakor se nam poroča, g. Velikonja iz Šempetra, zmožen slovenskega, italijanskega, furlanskega in nemškega, jezika, zraven tega izurjen v mnogih kmetijskih strokah. Ali bi ne bil ta gospod opravljal službe potnega kmetijskega uč'telja ? „Soča". — („Prostovoljno ognjegasno društvo*1 v Dolenjej Vasi pri Ribnici) je go spoda Karola Kluna, državnega in deželnega poslanca, izvolilo svojim častnim Članom. — (Nabiralni jaščik [tružica] za pisma) postavil se je na novo v Krakovem v prej Justinovi in sedaj Poženelovi hiši št. 2 na Krakovskem nas.pu in sicer z napisom v jedino zveličavnem nemškem jeziku, kar je seveda opravičeno, ker v Krakovskem predmestji prebiva O °/0 Nemcev in 100 °/0 Slovencev. — V resnici čudno je to, da c. kr. pošta, katera bi morala kot trgovinska naprava glede naiodnosti vender le nekoliko bolj pravična biti, tako iskreno zaželjeni ravnopravnosti ravnodušno kar s pestjo v obraz bije. — Radovedni smo, ali v tem življenji Slovenci še dočakamo ravnopravnost. — („Ljubljanski Zvon") prinaša v svoj ej 4. številki naslednjo vsebino: 1. J. Kersnik: Cyela-men. Roman. (Dalje.) — 2 J. Starč: Pisma iz Zagreba. VI. — 3 M. Posavski: Po mladostni dobi. Pesen. — 4. J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih. 14. — 5. Dr. Fr. Celestin: Naše obzorje IV. 6 J. Cimpermann: V spomin 1251etnice Vodnikovega rojstva. Pesen. — 7. H. Vipavski: Na bregu. Pesen. — 8. Dr. J. Tavčar: Vita vitae meae. II. — 9 S. Gregorčič: Vrlemu možu. Pesen. — 10. Gorazd: Će moraš od tod. Pesen. — 11. Gorazd: Poslednje pismo. Pesen. —12. S. Rutar: Knez PesMarko. — 13. L.: f Ivan Šolar in dr. Štefan Kočevar. — 14. Slovenska književnost: VI. Narodna biblioteka. VII. Trst in okohca. — 15. L.: Nemška knjiga o Rusiji. — 16. Š.: Dva nova poljska groba. — 17. Slovenski glasnik. — (Človeško okostnico) našli so pre teklo soboto na sv. Petra predmestji v šupi nekdanje Urbasove hiše, par čevljev globoko v zemlji zakopano. Kakor je že pri t»kib prilikah navada, polastile so se loterijske botre tega dobro došlega predmeta in znale takoj vsakeršne podrobnosti: koliko let je že okostnica v zemlji, da je bil dotičnik mlad, fino oblečen itd. in če pojde tuko dalje, bode jutri že katera znala, kaj in kje je nekdanji lastnik teh ko stij zadnjikrat kosil. Okostnico pobrali so organi mestnega magistrata in odpravili jo k sv. Krištofu. — (Razpisane službe.) Gozdarskega opra-vitelja za okraj občine Puljske. Letna plača 600 gl., stanovanje 200 gold. in odškodnina za potovanje 200 gold. — Treh gozdarskih čuvajev z letno odškodnino po 360 gold. in stanovanjem na deželi. Prošnje v 4 tednih na municipij v Pulji. Belgrad 1. aprila. Arhimandrit IVo-dozij Mraović izvoljen je metropolitom srbskim. Iz Petrograda došli ruski polkovnik Despotovič bil je zaradi agitacije za razmotropolita Mihajla po policiji prošen, naj ostavi Beligrad. Pariz 1. aprila. „Figaro" poroča: Vojvoda Aumalski poslovil se je v zadnjej seji akademije od kolegov ter prijavil jim, da odpotuje v kratkem v Sicilijo. Vojvoda izjavil je tudi, da smatra organizacijo orleanističnega gibanja kot proti njemu naperen čin. Pariz 2. aprila. Velika nesreča. V Mar-navalu pri Saint Dizier-u (Haute-Manie) raz-počil se je v fužinah soparni kotel. — 31 osob je ubitih, 65 ranjenih, veliko ranjencev pomrlo. Bati se je, da bode Razne vesti. * (Slovanov) je po najnovejših podatkih, kakor je izračunil general ruskega generalnega štaba Rittich, do 94 milijonov, in sicer: v Aziji........... 3,672.427 v Evropi pa......... 90,327.573 Rusov je: v evropskej Rusiji...... 56,051.147 v Aziji.......... 3,672.427 v Avstriji (Rusini)...... 3,427 613 na Rumunskem...... 53.153 vkupe . 68,304.846 Poljakov: na Ruskem........ 4,927.907 v Avstriji......... 2,599.107 v Nemčiji......... 2,404.584 vkupe . 9,931.598 Čehoslovanov: a) Čehov v Avstriji......... 5,087.267 v Nemčiji......... 64.012 v Rusiji......... 60 000 vkupe . 5,211.179 b) Slovakov v Avstriji........ 2,365 180 i vkupe . 7.676.469 Srbo - Hrvatov: na Balkanskem polutoku, to je v Srbiji, Črnej Gori, Bosni in Hercegovini .......... 3,161.984 v Avstriji........ 3. H H 037 vkupe . 6,310.021 Bu 1 g a r o v: na balkanskem poluotoku, to je v Bulgariji, vzhodnjej Rumeli|i iu M a cedoniji.......... 4,699.498 Telegrami „Slovenskomu Narodu'': Šoštanj 2. aprila. Okrajni zastop se je danes konstituiral. Načelnik: Franc Skubic, odborniki: dr. Lipold, Ivan Vošnjak, Miha Sajnik, Miha Golob, Jurij Stropnik, Fran Ste-blovnik, vsi odločni narodnjaki. Živio! tranjega Ognja, s tihim svitom rem si misliti, Mladost v njem ni kipela, a svetila Bil je jako mil in umen, a ne mukaj bo iz njega, ko postane mož. Umetnik hoče postati . . . Brez silnega in trajnega truda se ne postane umetnik, a trudil se, mislil sem bi, ko sem gledal njegove mehke črte in poslušal njegovo počasno govorjenje — trudil se ti nikdar ne boš, ti nemaš potrpljenja. A ni bilo mogoče, da bi ga ne bil imel rad, srce vleklo me je k njemu. Štiri ure bila sva skupaj, zdaj sva sedela na divanu, zdaj zopet hodila gori in doli pred hišo, in te štiri ure postala sva najiskrenejša prijatelja. Solnce je zašlo, in čas mi je bil iti domov, a Asje še ni bilo. — Če hočete, rekel je Gagin: — lahko vas spremim, lahko greva mimo gospe Lojze, in povprašal bom, ali je ona tam? Saj ni daleč v stran. Odšla sva doli v mesto, zavila jo v ozko, krivo ulico, in ostala pred hišo, komaj dva okna široko, in štiri nadstropja visoko. Drugo nadstropje bilo je bolj porinjeno na ulice, kakor prvo, tretje in četrto pa še bolj od druzega, vsa hiša, s svojimi že polom- ljenimi okraski, z dvema debelima stebroma spodaj, ostro streho ;z opeke, in naprej molečo sobo v strehi, bila je podobna velikej sedečej ptici. — Asja ! zaklical je Gagin: — ali si tukaj ? Razsvetljeno okno v tretjem nadstropji je za» pokalo in se odprlo, zagledala sva Asjino glavo. Izza nje gledal je brezzobni in kratkovidni obraz stare Nemke. — A povedati ti moram, rekla je Asja, ko se je koketno oprla s komolci na okno: — meni je tukaj jako prijetno. Na, in vzemi, pristavila je ter vrgla Gaginu krvomočenčev cvet: — misli si, da sem jaz dama tvojega srca. Gospa Lojza se je zasmejala. — N. zdaj odide, rekel je Gagin; — in želi posloviti se od tebe. — Tako tedaj? rekla je Asja: — no pa mu daj moj cvet, a jaz se takoj vrnem. Zaloputnila je okno, in zdi se mi, da je poljubila gospo Lojzo. Gagin podal mi je molčeč svet, in jaz sem ga molčeč spravil v žep in šel sem do broda in prepeljal se čez reko. (Da\je prih.) na Rumunskem v Rusiji v Avstriji •1119.876 135.073 28.630 Sloven cev: v Avstriji v Italiji . vkupe 5,363.072 1,340 094 27.000 Srbov lužičkih: v Nemčiji . . K a š u b o v: v Nemčiji . vkupe 1,367.094 136.000 111.416 Javna zahvala. Vsem p. n. gospodom članom prostovoljne požarne brambe, ki so tako urno prihiteli gasit in s svojim neutrudljivim delovanjem udušili preteči požar, osobito pa gosp. Ah činu, izrekam najsrčnejo zahvalo. V L j ubij ani 2. aprila 1883. Ivan /ior. Meteorologično poročilo. A. V LJubijani: Dan Oaa opazovati j a Stanje barometra V iuuj. Temperatura Vetrovi Nebo Mo- j kriua v 111 iu. 30. marca 7. zjutraj 2. pop. 9, zvečer 740-1!» mm. 789-80 m 7.'i«-21 mm. -j- 10° C z.vzh. 44° C z. bur. -f- 2 1°C al. bur. 1 obl. d.jas. d. jas. 0*00 mm. dežja. 31. marca 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 786*59 mm. 786*90m 737 12 m«. + 1*0»C -f 10-o° C + 7-3°C si. bur. z. jz. z. jz. obl. d.jas. obl. 0 00 mu. ih-fcja. -*c o. * 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 1 737-42 mm. 788*66 mm. 740 37 m. -h 77°C 4- 13 0« C -j- 8*6*0 al. zah. hI. zali. al. zali. obl. obl. obl. iHHIn. dežja. B. V Avstriji sploh: Zračni pritisk so je jel zadnje dni večinoma povsod močno, toda tako jednakomerno dvigati, da je ostal mali razloček mej maksimom in minimom skoro nespremenjen. Tudi temperatura se je zadnje dni močno vzdignila, ter postal« sem pa tje že nadnormalna; precej veliki prejšnji razloček mej maksimom in minimom se je za spoznanje zmanjšal Vetrovi so bili precej spremenljivi, vender so Se vedno nadvladovali vzhodni. Nebo je bilo večinoma popolnoma, ali pa vsaj deloma jasno, vreme je postalo suho in stanovitno. Tržne cene v Ijul>lj«tiai dne 31. marca t. I. Psenioa, hektoliter . . . Rež, „ ... Ječmen „ . • Oves, n ... Ajda, , ... Proso, • ... Koruza, „ ... Leča „ . • Grah „ ... Fižol „ ... K umi pir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. . Mast, „ . . š; 'ti friSen „ . • „ povojen, „ . . Surovo mas'o, r . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje „ „ Svinjsko „ „ Koštrunovo „ „ Kokoš........ Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ . , Drva trda, 4 kv. metre . „ mehka, „ „ „ Kld. kr. 7 64 5 20 4 39 2 93 4 23 4 87 5 20 8 — 8 — 9 — 3 12 — 96 — 88 — 68 — 75 — 85 — 2 — 8 — 56 — 46 — 62 — 30 — 45 — 16 2 67 1 96 6 — 4 — dne 2. aprila. (izvirno tolegrafično poročilo.) Papirna renta.......... Srebrna renta .... ..... Zlata renta........ . . 5°/0 marčna renta......... Akcijo narodne banko....... Kreditne akcije...... . . London . ..... . Srebro . ....... Napol. ........... C kr. cekini. ...... . . Nemške marke ..... 4°/0 dižavne srečko iz 1. 18f>4 250 gld. Državne srećke iz 1. 1864. 100 „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/0...... 4°/ n papirna renta 5°/0..... 5*/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 • ♦ 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4*/i0/o z'Ht' zast. liBti . Prior, oblig. Elizabetam zapad, železnice Prior« oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Kudoltbve srečke.....10 „ Akcije anglo avstr. banke . 120 „ Trammway-društ. volj. 170 gld. a. v. 78 gld. 65 kr 78 n 85 98 1 45 JI 20 it 834 R — ti 325 ■ 70 tt 119 » 60 n B n n 47 7, m n 5 n 65 „ 58 n 50 n 119 M 25 n 167 n 25 98 n 70 jf 120 n 45 n 89 r 55 n 87 » 50 n 103 0 — n 113 n 75 u 117 n 50 n 10D n 50 n ior> t? — n 170 i) 50 n 11!) n n — n n 225 n — s g*^F^ Odslej je znižana ustopnina za osobo 20 kr. Vojaki do šikovnika in otroci plačajo polovico. "^Nf Le kratek čai se vidi v dvoranah starega strelišča velikanski dunajski FanoptikumP Listorično-nmetniska izložba plastičnih mojsterskih del, jedina te vrste in brez konkurence. Obseza: preko 150 podob v nadživotnoj velikosti, popolnem oblečene in opremljene, predstavljajoči': historične skupine, znamenite pesnike in umetnike minulosti in sedaniosti, vladarje, junake, rodovinske prizore, humoristične slike, inkvizicijo; dalje Skupine in prizore iz iztočnega in bosanskega bojišča na konjih in peš itd. Posebno opozorujemo na glavni tableaux: Marija Stuart in Elizabeta, plastična predočba z darilom odlikovane slike Ernesta Fontane. &jkT~ Odprto je v nedeljo ali praznik od devetih dopoludne do devetih zvečer; ob delavnikih od dveh popoludne do devetih zvečer. Z odličnim spoštovanjem (126—9) TLtm "Veltee, lastnik stalnega dunajskega Panoptikuma. Prodaj ul n i ca št. 30 pripravna za različna podjetja, se pod ugodnimi pogoji takoj proda in izroči dotičneniu kupcu. Natančneje se izve pri posestnici v istej prodajalnici. (184—9) Odvetniški kandidat, kateri ima že nekoliko prakse, iiiČe Mlužbo pri notarji. Adreso pove administracija „Slov. Naroda". (189- 3) Št. 1907. Razpis. (195—1) V deželni prisilni delalnici v Ljubljani je izpraznjena služba paznika II. razreda z letno plačo 300 gld., IVa funta kruha na dan, s službeno obleko in s stanovanjem v delalnici. Prosilci za to službo morajo znati brati in pisati. ProSnje z dokazili o starosti prosilcev, o njihovem stanu, o neomadeževanem življenji, o trdnem zdravji in krepkej postavi in o zmožnosti slovenskega, nemškega in laškega jezika, naj se do »€. aprila 1SS3 ako mogoče osebno izroče upravništvu prisilne de-lalnice. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, dne 27. marca 1883. Deželni glavar: Thurn. Prodaje se iz slobodne ruke jedna kuća u Zagrebu. Mlinska ulica. K njoj spada pol rali vinograda, trnaca i kučišta. Cjena joj jo 4998 tor.; na 12 godina je prosta od poreza davka). — Pobližje pri upravničtvu „Slov. Naroda". (188-3) IO© gld. za posredovanje tistemu, kdor mi do Sv. Jurija preskrbi ■Kodu« prostore ca mojo trgovino na obljudenem kraji v Ljubljani. Ponudbe, z znamko ,,J. II. loo»», prejema upravni-štvo „Slovenskoga Naroda". (176—5) Marijinceljske kapljice za želodec, nepresežno izvrstno zdravilo zoper Yse bolezni v želodci, in nepresežno zoper neslast do Jedi, slabi želodec, ■mrdočo sapo, napihne-nje, kislo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da se ne nareja pesek ln pčeno In slez, zoper zlatenico, frnjus ln bljuvanje, da glava ne boli (će izv'ra bo'ečina iz žeiodca), zoper krč "V želodci, preobloženje želodca z Jedjo aH pijačo, črve, zoper bolezni na vranici, Je trak in zoper zlato Žilo. Glavnu vs:i1<>£ra: Lokar C Kra JE S LE HMI"1 Franoosk fabrikat. PRED PONAREJANJEM SE SVARI!!! f) Travi jo ta papir za cigareto samo 10 tedaj, če ima vsak list znamko LE fcl IS HOUBLON in vsak karton nosi Q\jf \S varstveno znamko in signaturo. c*%Wu&Y %\ hs".NRYl3Jieinigo f;ibnk;uucn, PARIŠ p^SETrr-- - ------:—'^t^-v-^i^fiSBia Prave ima sa,xan.o: V Ljubljani: lekarna Gabriel P iecoli, na dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Kizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Le ban. V Gorici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna M i c h a o 1 G u gl i e 1 m o. V Celji: lekar J. K n p le rs c b mi e d. V K r a ti j: lekar Drag. Š a v n i k. V Kamniku: lekar Josip Močnik, v Radovljici: lekar A. Rob le k. V Sežani: lekar Ph. Nit sr bel. V Črnomlji: lekar Ivan Blaž u k. mr^F" SVctirtSV! Ker se v zadnjem času naš Izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenib zalogab in pazi naj Be osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklcnieo vtisnone besede: Ecbte Mariazeller Magentropfen — Brady & Doatal — Apotbeker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sod-nijsko spravljeno varNtveuo znamenje in zavoj mora biti zapečaten z našim varsitcuiin ziiauue-n|< in. Izdt-lki podobnega ali istega imena, ki ue-majo teli znako*' istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodinjski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (148—82 I Zahvala. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so bo v sredo 2N. marca t. 1. udeležili pogreba nam premile, ljubeznjive in nepozabljive sestre, gospodične Marije Valencić, n »tebno pa vsem darovateljem prekrasnib \encev iu gg. pevcem izreka najiskmiejšo sahvalo lalnjoča rodbina (198-1) Valenčić. Ilirska Bistrica, dne 80. marca 1883. Ž* 5 n W ~" yr oo ar. -a 5* S. p i«. ^ £- B ^ rt • — 5>: — ? ^ C K rt_ inP g « i < < *B g i ® '«2« e rt S £ E to z. f — 3- c*s 3 — 3 ~> o o ~ i 5 rt -i ~-| 2, a rt 00 g »r W& 3 c - • 5 »o? c« pr J* v. 4* c p — J?