PREGLEDNI ZNANSTVENI ČLANEK - REVIEW PAPER
Prejeto/Received: Marec 2013 Popravi jeno/Revised: Avgust 2013 Sprejeto/Accepted: September 2013
model zaposlenosti: možna rešitev problema brezposelnosti?
The Model of Employment: A Possible Solution to the Problem of Unemployment?
Eva Lorenčič
Magistrska študentka na Wirtschaftsuniversität Wien eva.loren@gmail.com
Izvleček
Brezposelnost povzroča stroške državi, posamezniku in družbi v mnogih oblikah. Povzemamo izsledke dosedanjih raziskav na področju negativnih posledic brezposelnosti, s čimer utemeljujemo potrebo po snovanju rešitve problema brezposelnosti. Predstavimo model zaposlenosti, ki je možna rešitev problema in s tem odgovor na potrebo po zniževanju stroškov brezposelnosti. Bistvo modela je razdelitev obstoječega števila delovnih mest in na letni ravni razpoložljivih delovnih ur med »novo delovno aktivno prebivalstvo« ob upoštevanju ujemanja med zahtevami delovnega mesta in izobrazbenim profilom oseb.
Ključne besede: brezposelnost, stroški brezposelnosti, model zaposlenosti, rešitev problema brezposelnosti
Abstract
Unemployment inflicts costs on the government budget, on the unemployed individual, and on the society as a whole in many ways. The paper summarizes the findings of published research on negative consequences of unemployment and as such founds the need to solve the problem of unemployment. It discusses the Model of Employment, which is a possible solution to the problem of unemployment and thus addresses the need to reduce the costs of unemployment. The crux of the model is a redistribution of the total number of workplaces and total annual working hours among the »new actively employed population«. The model takes into account the fact that there should be a match between the requirements of a workplace and the educational profile of a prospective employee.
Keywords: unemployment, costs of unemployment, model of employment, solution to the unemployment problem
Naše gospodarstvo / Our Economy Vol. 59, No. 5-6, 2013 pp. 64-75
DOI: 10.7549/ourecon.2013.5-6.06
UDK: 331.56
JEL: E24, E27,J01,J60
1 Uvod
Brezposelnost je problem, ki prizadene posameznike v psihološkem, socialnem in dohodkovnem smislu ter negativno vpliva na družbo kot celoto in državni proračun. Visoki stroški brezposelnosti utemeljujejo potrebo po oblikovanju rešitve problema brezposelnosti. Rešitve za zmanjševanje stroškov brezposelnosti, ki jih poznamo, zajemajo ukrepe države na trgu dela (v Sloveniji so pojasnjeni v Zakonu o urejanju trga dela). Z aktivno politiko zaposlovanja poskušajo državne institucije ustvarjati spodbude za zaposlovanje in samoza-poslovanje. Brezposelni so deležni dodatnega usposabljanja in izobraževanja, kar povečuje njihovo zaposljivost. Motivacija za pričujoči članek je ugotovitev, da rešitve zmanjševanja stroškov brezposelnosti, ki jih trenutno izvajamo v Sloveniji, niso dovolj izčrpne. Rešitev, ki jo predlagamo, je prerazdelitev obstoječega števila delovnih mest in na letni ravni razpoložljivih delovnih ur med večje število prebivalcev. S tem bi se stopnja brezposelnosti znižala; prav tako
bi se zmanjšali stroški, kijih povzroča pojav brezposelnosti posameznikom, državnemu proračunu in družbi kot celoti.
Prispevek je strukturiran pa sklopih. V prvem sklopu predstavimo pregled dosedanjih raziskav na temo neugodnih posledic brezposelnosti za državo, posameznika in družbo. V drugem delu prikažemo model zaposlenosti, ki predstavlja možno rešitev problema brezposelnosti. V tretjem delu predstavimo demokratične, kapitalistične evropske države, ki imajo visok odstotek zaposlenih za skrajšani delovni čas, kar predstavlja zametek udejanjanja modela zaposlenosti. Sklenemo s povzetkom ugotovitev, prednostmi in slabostmi modela.
2 Posledice brezposelnosti
2.1 Posledice brezposelnosti za državo
Brezposelnost prizadene javni proračun z zmanjšanjem prihodkov in povečanjem izdatkov, o čemer pišejo Čadil in sodelavci (2011): neposredni stroški izhajajo iz zmanjšanih davčnih prihodkov in plačevanja nadomestil za primer brezposelnosti, posredni stroški pa nastanejo zaradi nižje potrošnje brezposelnih in zmanjšane proizvodnje. Posledice brezposelnosti za državni proračun lahko razdelimo v dve kategoriji (Fraser in Sinfield 1985): a) stroški, ki nastanejo
zaradi plačevanja nadomestil za primer brezposelnosti ter zaradi storitev, ki jih država zagotavlja brezposelnim; b) izguba neposrednih in posrednih davčnih prihodkov, ki bi jih trenutno brezposelne osebe plačevale, če bi bile zaposlene in bi imele višje dohodke. V tabeli 1 predstavljamo izdatke države za aktivne ukrepe, pasivno denarno podporo in storitve politike trga dela, kar spada pod prvo izmed zgoraj navedenih kategorij.
Iz podatkov v tabeli 1 je možno izračunati, da je Slovenija v letih 2005-2010 na prejemnika denarne podpore politike trga dela porabila 5842,91 EUR (povprečje šestih let), kar preračunano na mesečno raven znaša 486,91 EUR, to pa je le 97,38 EUR manj od neto mesečnega zneska minimalne plače, ki je dovoljena od 1. januarja 2012 dalje in po podatkih Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve znaša 584,29 EUR. Vendar ti izdatki niso edini, ki jih država namenja za brezposelne in reševanje problema brezposelnosti; za ukrepe, ki se nanašajo na aktivne posege za pomoč brezposelnim in drugim prikrajšanim skupinam, je državni proračun v letih 2005-2012 namenil 3576,20 EUR (povprečje šestih let), kar preračunano na mesečno raven znaša 298,02 EUR na udeleženca. K tem izdatkom je treba prišteti še izdatke za storitve politike trga dela. Ti izdatki zajemajo stroške storitev za iskalce zaposlitev, kijih
Tabela 1: Izdatki za ukrepe in podporo politike trga dela v Sloveniji (2005-2010) ter število udeležencev v ukrepih in število prejemnikov podpore
----______ Leto Kategorija —---	2005	2006	2007	2008	2009	2010
A: izdatki za ukrepe* politike trga dela v mio EUR	55,908	54,377	38,332	34,720	81,334	122,175
B: izdatki za denarno podporo* politike trga dela v mio EUR	112,220	118,876	103,448	99,564	223,836	259,551
C: izdatki za storitve* politike trga dela v % BDP-ja	0,098	0,093	0,087	0,085	0,100	0,107
D: BDP po tekočih tržnih cenah v mio EUR	28.740,9	31.050,7	34.562,3	37.279,5	35.310,6	35.415,8
C E: izdatki za storitve politike trga dela v mio EUR (ttt • D)	28,17	28,88	30,07	31,69	35,31	37,89
F: izdatki za ukrepe, denarno podporo in storitve politike trga dela v mio EUR (A+B+E)	196,30	202,13	171,85	165,97	340,48	419,62
G: število udeležencev v ukrepih politike trga dela	16.564"	21.075"	12.283"	7.210	43.232°	21.494
H: število prejemnikov podpore politike trga dela	14.330	30.527	18.074	14.545	56.538	38.146°
1: število registriranih brezposelnih oseb	88.296	90.565	76.579	66.897	64.959	94.797
A J: izdatki za ukrepe na udeleženca v EUR (—) G	3375,27	2580,17	3120,74	4815,53	1881,34	5684,14
B K: izdatki za podporo na prejemnika v EUR (—) H	7831,12	3894,13	5723,58	6845,24	3959,24	6804,15
E L: izdatki za storitve politike trga dela na brezposelno osebo v EUR (y)	319,04	318,89	392,67	473,71	543,57	399,70
Legenda: n = nezanesljivo; o = ocenjeno
Viri podatkov: Eurostat 2012b. c. d. e. f. g. SURS 2010. SURS 2012b in lastni izračuni
*	Ukrepi se nanašajo na aktivne posege za pomoč brezposelnim in drugim prikrajšanim skupinam ter vključujejo naslednje aktivnosti: usposabljanje, rotacije in delitev dela, zaposlitvene spodbude, podporna zaposlitev in rehabilitacija, neposredno ustvarjanje delovnih mest in začetne spodbude (Eurostat 2012b).
L Kategoriji pasivne podpore sta: vzdrževanje dohodka v primeru izgube zaposlitve in denarna podpora (večinoma gre za prejemke za primer brezposelnosti) ter denarna podpora za predčasno upokojitev (Eurostat 2012c).
*	Storitve politike trga dela vključujejo storitve Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije in morebitne druge javno financirane storitve za iskalce zaposlitve.
nudi Zavod Republike Slovenije /,a zaposlovanje, na letni ravni pa so na eno brezposelno osebo v letih 2005-2010 znašali 407.93 EUR (povprečje šestih lcl), kar preračunano na mesečno raven znaša 33.99 EUR. Ugotovimo lahko, da država na mesečni ravni na osebo (ali udeleženca v ukrepih politike trga dela ali prejemnika podpore ali brezposelnega) porabi omembe vredno vsoto, kar utemeljuje nujo po zmanjševanju števila brezposelnih. V tabeli 1 predstavljeni stroški še niso vsi. ki jih ima državni proračun zaradi problema brezposelnosti: stroške povečuje izguba iz naslova neposrednih in posrednih davčnih prihodkov, ki bi jih trenutno brezposelne osebe plačevale, če bi bile zaposlene in bi imele višje dohodke (to spada pod drugo kategorijo posledic brezposelnosti za državni proračun) Za pridobitev celotne slike o stroških, ki jih ima država na račun brezposelnosti, bi morali k že omenjenim i/.datkoni in izgubam države prišteti vsaj Še (Fraser in Sinfield 1985):
-	del stroškov, ki jih ima država zaradi subvencioniranja malice v osnovno- in srednješolskem izobraževanju (če je kriterij za dodelitev subvencije mesečni dohodek na osebo v družini);
-	del stroškov, ki jih ima država s financiranjem dodi-plomskih in magistrskih bolonjskih študijev (saj se nekatere osebe, ki so dokončale srednjo šolo ali dodi-plomski študijski program, za nadaljevanje izobraževanja odločijo le zato. ker na trgu dela ne morejo dobiti zaposlitve);
-	morebitne dodatne stroške, ki jih ima država zaradi plačevanja obresti na finančna sredstv a, ki si jih je morala izposodili za financiranje ukrepov, storitev in podpor:
-	dodatne ekonomske stroške, ki naslajajo zaradi izgubljene proizvodnje, kar vodi v izgubljene investicije, zmanjšano bodočo polcncialno produktivnost in manjši potencialni BDP (visoka brezposelnost namreč pomeni, da je del človeškega kapitala kot produkcijski tvorec neuporabljen).
Vsi predstavljeni stroški so lahko že sami po sebi dovolj močan argument za prizadevanje za zmanjševanje Števila brezposelnih k temu razlogu pa dodajamo še naslednjega: zaposlovanje večjega števila ljudi bo imelo /a posledico učinek multiplikatorja. saj bo potrošnja dodatnega dohodka, ki ga bodo posamezniki začeli prejemati, vodila k povečanemu povpraševanju, to pa bo zvišalo raven proizvodnje in pospešilo ustvarjanje novih delovnih mest (Fraser in Sinfield 1985).
2.2 Posledice brezposelnosti za posameznika
Zaposlitev igra pomembno vlogo v spektru posameznikovega zadovoljstva. Ena izmed najbolj uničujočih izkušenj, ki lahko doleti posameznika v delov no sposobnem prebiv alstvu. je brezposelnost. Kot spoznavajo Shimmack. Schupp in Wagner (2008). stanje brezposelnosti določa kognitivno dobro počutje posameznika (angl. cognitive well-being) celo bolj kot njegove osebnostne značilnosti, kol sla optimi/cm ali nevrotičnost. Neugodne posledice brezposelnosti za posameznika so izražene lako v obliki izgube dohodka kakor ludi v obliki socialne izolacije, negotovosti glede prihodnosti.
večje možnosti revščine, zdravstvenih težav, stiginalizacijc. nižje samopodobe. izgube identitete, zaskrbljenosti, stresa, depresije, večje nagnjenosti k samomorilskemu obnašanju in dušev nih motenj, o čemer pišejo npr. Classen in Dunn (2012). Tefft (2011), Koziel, Lopuszahska. Szklarska in Lipowicz (2010). Clark in Oswald (2002), Frcy in Stutzcr (2002) icr Wadding ton. Crilchcrin Dicks (1998).
Da bi ovrednotili celotne stroške, kijih posameznik utrpi zaradi brezposelnosti, moramo poleg monetarnih izgub upoštevati tudi emocionalne, psihološke - nedenarne si roške brezposelnosti (Knabe in Ratzel 2007). Knabe in Ratzel (2007) sla v svoji študiji uporabila podatke o subjektivnem dobrem počutju (sreči, blaginji, ugodju) posameznikov in tako izračunala, kolikšen dodatni dohodek bi brezposelni posameznik potreboval, da bi bil odškodov an za izgubo življenjskega zadovoljstva zaradi brezposelnosti. Njuna ugotovitev je. da so nemonetarni. psihološki stroški brezposelnosti ob upoštevanju učinka permanentnega dohodka pomembni in so pri moški populaciji 2.3-krat višji od monetarnih stroškov, pri ženski populaciji pa 1,5-krat. To potrjuje, da je delo (zaposlitev, samozaposlitev. služba) zelo pomemben dejav nik posameznikovega zadovoljstva oz. dobrega počutja. Celotni stroški (monetarni in nemonetarni). ki jih posameznik utrpi zaradi brezposelnosti, so skoraj trikrat tolikšni kot samo monetarni slroški. Skupni stroški brezposelnosti za posameznika so torej mnogo višji od tistih, ki jih povzroči izključno izguba dohodka; pri lem pa so nedenarni stroški listi, ki predstavljajo večji del kumulativnih stroškov. Pri izračunavanju posameznikovih stroškov zaradi brezposelnosti je lorcj treba upoštevali obe vrsti izgub. Hcllivvcll in Huang (2011) v podobni šludiji ugotavljata, da so nemonetarni stroški brezposelnosti kar petkrat višji od monetarnih vendar pa pri izračunih nista upoštevala učinka permanen-Incga dohodka.1 Tudi Ahn. Garcia in Jimcno (2004) pišejo, da imajo nemonetarni dejavniki pomemben neugoden učinek na posameznikovo počutje. Krucgcr in Mueller (2012) ugotavljata. da čeprav imajo brezposelni na voljo več časa za prostočasne dejavnosti, je njihovo zadovoljstvo pri ukvarjanju z njimi manjše od zadovoljstva, ki ga izkusijo njihovi zaposleni vrstniki. Brezposelni so na povprečen dan tudi bolj malodušni kot zaposleni. V njuni študiji se je v prvem tednu po ponov ni zaposlitv i razpoloženje prej brezposelnih močno izboljšalo, kar potrjuje prisotnost psiholoških stroškov zaradi brezposelnosti. Iz rezultatov študij sledi, naj se politika trga
1 Knabe in Ratzel (2007) sta v svoji študiji učinek permanentnega dohodka upoštevala, zato je njun večkratnik med monetarnimi in nemonetarnimi posledicami brezposelnosti manjši (okoli trikraten), t Ičinek permanentnega dohodka pomeni, da ko oseba prejme dodatni dohodek (npr. ko se ponovno zaposli), razporedi njegov del čez celoten življenjski cikel in tako izravna svojo potrošnjo. Posledica uravnavanja potrošnje je višje življenjsko zadovoljstvo tudi zunaj neposrednega obdobja, v katerem se je dohodek dvignil, kar pomeni, da so nemonetarni stroški brezposelnosti nižji, kakor bi bili, če tega učinka ne bi upoštevali. Standardni model izračunavanja razmerja med monetarnimi in nemonetarnimi stroški brezposelnosti (ki sta ga uporabila tudi Hclliwell in Huang 2011)tcga učinka ne vključuje in tako preceni višino potrebne kompenzacije za škodljive učinke brezposelnosti.
Si i/at a Uf ok?:; k: Mit imai ha t ača - St ■■/ m ja v i i t i i v E :■ ;i .\i ji
dela ne osredoloča na dodeljevanje radodarnih nadomestil s pasivno podporo, kajti tudi če bi podpora nadomestila celoten izgubljeni dohodek, posameznik ne bo kompenziran za vse stroške, ki jih ima zaradi brezposelnosti, saj so njegovi nemonetarni stroški še višji. Politika trga dela naj bo torej aktivna - osredotoči naj se na zaposlovanje ljudi.
Dolžina trajanja brezposelnosti ima negativen učinek na posameznikovo počutje. Iz tega lahko sklepamo, da ima brezposelnost trajen in vedno bolj uničujoč učinek na posameznika ter da potemtakem teorija prilagoditve, po kaieri se oseba sčasoma privadi in prilagodi na spremembe v svojem okolju ter privzame ustrezno vlogo, pri brezposelnosti ne velja (Ahn. Garcia in Jimcno 2004. Winkelmann in Winkcl-mann 1998). Pozitivno korelacijo med dolžino trajanja brezposelnosti in psihološkimi, fiziološkimi ler materialnimi stroški sla ugotavljala (udi Schmitt in Jones (2012).
Brezposelnost ne prizadene le posameznika, ki izgubi zaposlitev, marveč lahko povzroči tudi poslabšanje družinskega življenja in celo razpad družine (Fagin in Little 1984). Huff Stevens in Schallcr (2011) pišeta, da ima brezposelnost škodljiv učinek na izobrazbo otrok brezposelnih staršev. Dohodki, kijih ti otroci zaslužijo v svojem odraslem življenju, so prav lako nižji (Orcopoulos. Page in Huff Slcv cns 2008). Brezposelnost je povezana tudi z višjo stopnjo ločitev (Charles in Stephens 2004). Družine, v katerih sta brezposelna oba starša, trpijo zaradi materialnega pomanjkanja, in lo toliko bolj lam. kjer so bili prejšnji družinski dohodki nizki in ko dnižina obdobja brezposelnosti ne more prebroditi s potrošnjo sv ojega premoženja in prihrankov, ker so nizki ali pa jih sploh ni. Razen tega se v takšnih družinah pojav ljajo nezadovoljstvo, občutek odvečnosti in brezizhodnosti.
V obdobjih in državah, v kalerih je visoka brczposclnosl med mladimi, se lahko kot Willis (1986) vprašamo, kakšna bosta sploh njihova vloga v družbi in njihova prihodnost. Če so njihove sposobnosti in oni sami v kapitalističnem ciklu proizvodnje in polrošnjc odveč, če se kljub izobrazbi ne morejo zaposliti in ne morejo zaslužiti za plačilo svojih potreb in želja ler če njihov produkliv ni potencial ostaja neuporabljen. potem tudi ne morejo najti življenjskega smisla. O'Higgins (1997) zagovarja tezo. da bi morali posebno pozornost posvetiti brezposelnosti med mladimi, saj lahko stanje brezposelnosti v zgodnji za delo primerni fazi v posameznikovem življenju trajno oškoduje njegov produkcijski potencial, s tem pa tudi njegove zaposlitvene možnosti. Glede na to. da se vzorci obnašanja, vzpostavljeni v zgodnejših obdohjih posameznikovega življenja, obdržijo in nadaljujejo tudi kasneje, je dobro, da so posamezniki deležni službenega usposabljanja in izobraževanja čim prej - v času njihov ega vstopa na trg delovne sile. Če mladi, ki so zaključili svojo izobraževalno pol. ne morejo najt i delovnega mesla, jc zgodnja za delo primerna faza. v kaleri so osebe tudi najbolj prilagodljive. zamujena in posamezniki lahko utrpijo trajno škodo v smislu njihovih obclov zaposlitve in dohodka. Narcndra-nalhan in Elias (1993, v O'Higgins 1997) npr. ugotavljala, da imajo tisti mladi, ki so bili v preteklem letu brezposelni, več kol dvakrat večje možnosti, da bodo brez zaposlilve tudi v
lekočem lelu, kakor lisli, ki v prctcklosli niso bili brezposelni. Brezposelnost med mladimi je nemalokrat povezana z. zločinskimi dejavnostmi in zlorabo drog, oboje pa ima visoke slroškc na ravni posameznika in družbe.
2.3 Posledice brezposelnosti za družbo
Nekatere posledice brezposelnosti, ki jih občutijo posamezniki. se prenesejo na družbo kot celoto: slabše zdravje brezposelnih pomeni slroškc za zdravslvcnc in socialne službe: manj delovnih mcsl ima za posledico nižje davčne prihodke in plače, karvodi v manjšo potrošnjo, še nižjo proizvodnjo in posledično še manj prosiih delovnih mcslih. kar dalje pomeni uničene karierne obclc za mnoge - lako lisic, ki so že med aktivnim prebivalstvom, kakor tudi tiste, ki se še vedno redno izobražujejo (Frascr in Sinficld 1985). Če je brczposclnosl v družbi večja od naravne stopnje brezposelnosti (angl. NAIRU. natural rate of unemployment ali non-accelerating inllalion rale of unemployment), polcin družba ne uporablja vseh virov produktivnosti, ki so na voljo, in deluje pod svojo krivuljo proizvodnih možnosti ali znolraj nje (angl. PPF production possibility frontier) ter ima lorej maiijšo proizvodnjo, kol bi jo lahko imela, če bi polno zaposlila razpoložljiv človeški kapital in druge proizvodne dejavnike.
Hellivvell in Huang (2011) sta na podlagi podatkov o dobrem počutju posameznikov v Združenih državah Amerike ugolovila. da so posredni učinki brezposelnosti (eksternalije) na ravni populacije dvakrat večji od neposrednih učinkov ler da so skupni slroški, ki nastanejo zaradi obstoja brczposclnosl i. kar pclnaijslkralnik stroškov, ki jih povzročijo nižji dohodki brezposelnih. Brezposelnost ima torej opazen učinek prelivanja (angl. spillover effecl) na družbo kol cclolo in posledično ludi na osebe, ki same niso brezposelne. Posamezniki, ki imajo zaposlitev, so lahko nezadovoljni zaradi visoke slopnje brezposelnosti, kajti la v njih vzbiija neugodje zaradi zaznane večje možnosti, da se bodo tudi sami znašli na cesti, in strahu, da se bo intenziteta socialnih irenj zvišala (Ochscn in Heinz 2006). To kliče po uvrslilvi reševanja problema brczposclnosl i med prioritetne naloge državnih ustanov.
3 Model zaposlenosti
Brezposelnost ima znatne stroške za posameznika, družbo kol cclolo in državni proračun, kol smo prikazali doslej. To je ludi dovolj dobra utemeljitev za politiko trga dela, usmerjeno k zniževanju stopnje brezposelnosti. Podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SURS 2012b. SURS 2012c) kažejo, da je bilo v vseh četrtletjih leta 2011 v Sloveniji brezposelnih bistveno več, kot je bilo razpoložljivih delovnih mcsl, kar potneni. da četudi bi se zapolnila vsa poniijcna mesla. bi na ravni lclncga pov prečja 92.71 % brezposelnih še naprej ostalo brezposelnih, kar je možno izračunali iz labclc 2.
Podaljševanje upokajitvene starosti, kar določa ZPIZ-2 (2012), bo v začetnem obdobju za posledico imelo upad števila delovnih mcsl. ki se izpraznijo in so na voljo mladim.
NG, št. 5-6/2013 pregledni znanstven članki - review papers
Tabela 2: Število prostih delovnih mest, število brezposelnih po anketi o brezposelnosti in odstotek brezposelnih, ki bi ostali brezposelni, tudi če bi se zapolnila vsa prosta delovna mesta - leto 2011, Slovenija
' ---- Četrtletje Kategorija -----____	1.	2.	3.	4.
Število prostih delovnih mest	5438	6070	7087	5704
Število brezposelnih po anketi o brezposelnosti*	86.000	79.000	81.000	89.000
Odstotek (%) brezposelnih, ki bi ostali brezposelni, tudi če bi se zapolnila vsa prosta delovna mesta	93,68	92,32	91,25	93,60
Viri podatkov: SURS 2012c. d. e
Anketna brezposelnost se ugotavlja s četrtletnimi anketami o delovni sili. Anketa se izvaja skladno z navodili Mednarodne organizacije dela (ILO 1982) in Statističnega urada Evropske unije (Eurostat). Brezposelne so tiste anketirane osebe, ki v referenčnem tednu niso bile delovno aktivne, a delo aktivno iščejo in so ga v naslednjih dveh tednih pripravljene sprejeti (UMAR 2009).
ki vstopajo na trg delovne sile. Vsako leto povečajo število aktivnega prebivalstva novi mladi, ki so končali svoje izobraževanje, in če jim ne uspe najti primerne zaposlitve zaradi pomanjkanja delovnih mest, ki ustrezajo njihovemu izobrazbenemu profilu, se namesto med delovno aktivno prebivalstvo uvrstijo medbrezposelne. Bruto domači proizvod (BDP) lahko med drugim izračunamo po izdatkovnem pristopu, ki je enak vsoti potrošnje gospodinjstev, državnih izdatkov, bruto investicij in razlike med izvozom ter uvozom. Napovedana stopnja rasti BDP-ja za leto 2012 (tabela 3) je po vseh štirih uporabljenih virih (UMAR, OECD, European Commission, IMF) negativna, kar pomeni, da se bo vsota celotne potrošnje Slovenije v primerjavi z letom 2011 znižala. Posledično se bosta zaradi nižjega povpraševanja zmanjšali tudi ponudba in proizvodnja, iz česar lahko sklepamo, da odpiranje novih delovnih mest in na tak način zastavljeno reševanje problema brezposelnosti ne bo možno. Če predpostavljamo, da bo gospodarska kriza še naprej oteževala ali onemogočala odpiranje novih delovnih mest, je druga možna rešitev problema brezposelnosti razdelitev obstoječih delovnih mest med več posameznikov, to pa je bistvo modela zaposlenosti. Pri tem upoštevamo ujemanje profila delovnega mesta in profila osebe glede na stopnjo in vrsto oz. področje izobrazbe. Precej zaposlenih bi po modelu zaposlenosti tedensko opravljalo manj delovnih ur, kot jih predvideva polni delovni čas, a to je za posameznike, družine, družbo in državni proračun bolje, kakor položaj, v katerem je sorazmerno majhen delež ljudi zaposlen za polni delovni čas, brezposelnost pa je visoka, visoki so tudi stroški brezposelnosti, obeti za pridobitev službe pa mračni.
Trenutno zasedena delovna mesta oz. skupno število delovnih ur, ki jih opravljajo trenutno zaposlene osebe na delovnih mestih profila i, se po modelu zaposlenosti razdeli med:
- aktivno prebivalstvo2 profila i, kije sestavljeno iz:
•	delovno aktivnega prebivalstva3 profila i (ki zajema zaposlene in samozaposlene) in
•	brezposelnih oseb profila i,
2 Aktivno prebivalstvo je sestavljeno iz delovno aktivnega prebivalstva
(tj. zaposlenih in samozaposlenih oseb) ter brezposelnih oseb (SURS
2012g).
1 Delovno aktivno prebivalstvo po definiciji SURS-a (2012fi) zajema
zaposlene in samozaposlene osebe, ne vključuje pa brezposelnih.
-	»obupane delavce«4 profila i,
-	študente, ki (redno) opravljajo študentsko delo5 profila i.
S pojmom »profil i« označujemo raven in področje izobrazbe, ki jo zahteva neko delovno mesto oz. ki jo ima neka oseba.6 Primera profilov sta: »7. raven izobrazbe, področje kemije« (takšen profil bi imelo delovno mesto v farmacevtskem podjetju, za katero bi bila potrebna oseba z magisterijem iz kemije oz. oseba, ki ima magisterij iz kemije) in »5. raven izobrazbe, brez opredeljenega področja« (takšen profil bi imelo delovno mesto v baru ali na bencinski črpalki, za katero bi bila potrebna oseba s srednjo strokovno ali splošno izobrazbo oz. oseba, ki ima dokončano srednjo strokovno šolo ali gimnazijo).
Celotno število prebivalcev, ki bi potencialno lahko bili delovno aktivni in ki ga bomo v okviru modela zaposlenosti imenovali »novo število delovno aktivnega prebivalstva«, je za posamezni profil delovnih mest enako seštevku trenutno že zaposlenih in samozaposlenih oseb na delovnih mestih tega profila, registriranih brezposelnih, ki ustrezajo temu profilu, obupanih delavcev, ki ustrezajo temu profilu, in študentov, ki opravljajo študentsko delo in ustrezajo temu profilu (enačba 1):
E; + UNE; + D; + S; = NE;	(1)
Obupani delavci (angl. discouraged workers) so brezposelne osebe, ki bi želele delati, vendar v zadnjih štirih tednih dela niso aktivno iskale, ker menijo, da zanje ni na voljo primernih služb. Te osebe niso vključene v statistiko brezposelnih oseb (BLS 2008). Študentov, ki študentskega dela ne opravljajo, v izračun ne vključujemo, saj vsi študentje po tej obliki dela nimajo potrebe in/ ali želje. Vključili bi samo študente, ki študentsko delo opravljajo v določenem minimalnem obsegu, ki bi ga definirali na tedenski, mesečni ali letni ravni. Število študentov, ki opravljajo študentsko delo, bi lahko ugotavljali s pomočjo podatkov, ki jih beležijo študentski servisi. V okviru naše rešitve bi študentsko delo, kot ga trenutno poznamo v Sloveniji, ukinili in delo študentov uvrstili v novo kategorijo del, od katerih bi se plačevali vsi prispevki, ki se plačujejo pri pogodbi o zaposlitvi; prav tako bi se ta oblika dela štela k pokojninski dobi. Študente bi v modelu upoštevali le, če profil delovnega mesta ne zahteva več kot 5. stopnjo izobrazbe.
Ravni izobrazbe so opredeljene v Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju (2007).
Tabela 3: Makroekonomske napovedi za Slovenijo za leti 2012 in 2013
	BDP, realna stopnja rasti v %		Stopnja brezposelnosti po anketi o delovni sili v %	
------- Napoved za leto Vir napovedi gospodarskih gibanj ------	2012	2013	2012	2013
UMAR*	-0,9	1,2	8,8	9,3
OECD**	-2,0	-0,4	8,8	9,2
European Commission*	-1,4	0,7	9,1	9,4
IMF***	-1,0	1,4	8,7	8,9
povprečje	-1,3	0,7	8,9	9,2
Viri podatkov: UMAR 2012. OECD 2012. European Commission 2012. IMF 2012
* Pomladanska napoved gospodarskih gibanj 2012 ** Napoved gospodarskih gibanj, maj 2012 *** Napoved gospodarskih gibanj, 19. julij 2012
Legenda:7
E - število zaposlenih in samozaposlenih v določenem letu
na določnem območju UNE - število brezposelnih D - število obupanih delavcev
S - število študentov, ki opravljajo študentsko delo v
določenem minimalnem obsegu delovnih ur NE - »novo delovno aktivno prebivalstvo«, ki predstavlja celotno število prebivalcev, ki bi potencialno lahko bili delovno aktivni (če bi bilo na voljo dovolj prostih delovnih mest)
i - posamezni profil delovnih mest oz. oseb, ki vključuje raven in vrsto izobrazbe
Naslednja postavka, ki jo izračunamo v okviru modela zaposlenosti, je število delovnih ur, ki jih opravijo vse zaposlene osebe na delovnih mestih profila i v določenem letu na določenem območju (regiji, državi):
E, • WDY • WHD, = WHYj
(2)
Legenda:8
E = število zaposlenih in samozaposlenih v določenem letu
na določnem območju WDY - število delovnih dni na leto (brez dela prostih dni) WHD - povprečno število delovnih ur na dan WHY - število opravljenih delovnih ur na letni ravni i - posamezni profil delovnih mest oz. oseb, ki vključuje raven in vrsto izobrazbe
Pri določanju števila delovnih ur na dan (WHD) je treba upoštevati povprečje dnevno opravljenih delovnih ur, ki bo manjše od 8 ur (kolikor znaša polni delovni čas), saj letni dopust, bolniška odsotnost, porodniški dopust in druge začasne odsotnosti z dela zmanjšujejo skupno število letno opravljenih delovnih ur. Prav tako moramo upoštevati, da vsi zaposleni na delovnih mestih s profilom i že zdaj niso
Okrajšave izhajajo iz angleških izrazov: E = employed and self-employed; UNE = unemployed; D = discouraged workers; S = students; NE = new actively employed population = new (number of) employed and self-employed (persons)
Okrajšave izhajajo iz angleških izrazov: WDY = (number of) working days per year; WHD = (number of) working hours per day; WHY = (number of) working hours per year
zaposleni za polni delovni čas, temveč le za delnega, kar dodatno znižuje WHD.
Pri naslednjem izračunu predpostavljamo, daje število delovnih ur na letni ravni, ki so na voljo in ki se lahko razdelijo med »novo delovno aktivno prebivalstvo« na delovnih mestih s profilom i, fiksno (to je število WHY iz enačbe (2)). Število delovnih ur, ki jih lahko opravi ena delovno aktivna oseba na delovnem mestu s profilom i, izračunamo po enačbi (3):
WHY NE,
= WHYp
(3)
Da dobimo število ur, ki jih lahko ena oseba v »novem delovno aktivnem prebivalstvu« na delovnem mestu profila i opravi na dnevni ravni, število WHYp, delimo z WDY; za izračun števila ur na tedenski ravni dobljeni rezultat pomnožimo še s pet (če predpostavljamo, da je število delovnih dni na teden pet):
WHYp WDY
■ 5 = WHWp
(4)
Legenda:9
WHY = število opravljenih delovnih ur na letni ravni; to
število izhaja iz rezultata enačbe (2) NE - »novo delovno aktivno prebivalstvo«; to število izhaja
iz rezultata enačbe (1) WHYp - število delovnih ur, ki jih lahko na letni ravni opravi ena delovno aktivna oseba (ki spada v »novo delovno aktivno prebivalstvo profila i«) WDY - število delovnih dni na leto (brez dela prostih dni) WHWp - število delovnih ur, kijih lahko na tedenski ravni opravi ena delovno aktivna oseba (ki spada v »novo delovno aktivno prebivalstvo profila i«) i - posamezni profil delovnih mest oz. oseb, ki vključuje raven in vrsto izobrazbe
Okrajšave izhajajo iz angleških izrazov: WHY = (number of) working hours per year; NE = new actively employed population = new (number of) employed and self-employed (persons); WHYp = (number of) working hours per year per person; WHWp = (number of) working hours per week per person
Čc bi vsaka oseba v »novem delovno aktivnem prebivalstvu« na delovnih mestih profila i na tedenski ravni opravila WH Wp, ur. bi dosegli polno zaposlenost. To pomeni, da bi se nekaterim že zaposlenim delovni čas skrajšal, brezposelni pa bi delo dobili. Čeprav ne (nujno) za polni delovni čas Pri tem dopuščamo, celo spodbujamo možnost položaja, v katerem bi določen del populacije še naprej opravljal delo polni delovni čas. dnigi del bi delal manj kot WHWp ur tedensko, preostali deli pa med določenim minimalno zagotovljenim11' številom ur (npr. 20 ur tedensko) in polnim delovnim Časom.
Model zaposlenosti vodi med drugim v izboljšano razmerje med zavarovanci iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter upokojenci in tako pozitivno vpliva na stanje v pokojninski blagajni. Prav tako vodi v izboljšano stopnjo delovne aktivnosti, kar pomeni, da postaja razmerje med delovno aktivnim in delovno sposobnim prebivalstvom ugodnejše. Oboje utemeljujemo z. dejstvom, da smo delovno aktivno prebivalstvo v našem modelu povečali, saj naše »novo delovno aktivno prebivalstvo« za vsak profil i vključuje vse osebe, ki bi potencialno lahko (p)oslalc zaposlene (tj. Že zaposlene, brezposelne, obupane delavce in del študentov).
4 Implikacije in pojasnila k modelu zaposlenosti
Za implementacijo modela v realnost bi morali pridobiti natančne statistične podatke, vsi podatki pa bi morali obravnavati enako obdobje, in sicer po profilih oseb in delovnih mest. Za vsako leto vnaprej bi morali čim natančneje predvideti število »novega delovno aktivnega prebivalstva« za profil i. pri Čemer bi morali upoštevati osebe, ki prvič vstopajo na trg delovne sile. osebe, ki se nanj vračajo po vmesni odsotnosti, osebe, ki odhajajo v pokoj. itd. Upoštevati bi morali ujemanje profila, tj. ujemanje stopnje in področja izobrazbe (potencialnih) zaposlenih ter zahtev obstoječih delovnih mest. Da bi zagotovili, da vsakdo, ki delo išče in ga je pripravljen sprejeti, delo tudi dobi. ter da bi omogočili optimalno razporeditev delovnih mest, bi morali uvesti regulatorje11 v obliki zakonskih določil (upoštevanje socialnega statusa posameznika oz. družine pri določanju
dolžine delovnega časa:i: upoštevanje učinkovitosti, produktivnosti. delovne uspešnosti in starosti posameznika pri določanju dolžine delovnega časa; davčne ugodnosti za delodajalce. ki zaposlujejo ljudi za skrajšani delovni čas do določene zgornje meje; zakonsko zagotovljena pravica do izbire vrste dela in pravica do izbire krajšega delovnega časa od polnega). Ti regulatorji bi zagotovili, da bo trg dela še naprej vseboval elemente tržne ekonomije, v kateri vlada konkurenca in v kateri ravnotežje na trgih določata ponudba in povpraševanje, prisotna pa bo tudi določena stopnja državne intervencije. Pri razsojanju o primernosti potencialnega zaposlenega za delovno mesto bi se upoštevala določila členov 17Č, 17d in 70 Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ki opredeljujejo okoliščine, v katerih je oseba dolžna sprejeti določeno zaposlitev, sicer je izbrisana iz evidenc Zavoda za zaposlovanje, ter definirajo »ustrezno« in »primerno« delo. Pomisleke o zaposlovanju razmeroma visokega deleža oseb za krajši delovni čas od polnega, kar predlagamo z našo rešitvijo, v nadaljevanju ovržemo s primeri razvitih evropskih držav, v katerih so zametki modela zaposlenosti že ustaljena praksa.
Ob upoštevanju modela zaposlenosti bi lahko v državi dosegli zelo nizko stopnjo brezposelnosti. Imeli bi namreč samo še frikcijsko brezposelnost - brezposelne bi bile le osebe, ki prvič vstopajo na trg dela in potrebujejo nekaj Časa. da najdejo zaposlitev, ter osebe, ki prav tedaj menjujejo službo. Na prv ipogledbi se lahko zdelo, da se bomo spustili pod mejo naravne stopnje brezposelnosti (angl. NAIRU), pri kateri sta ponudba in povpraševanje na trgu delovne sile v ravnotežju in pri kateri ni pritiskov po zviševanju ali zniževanju stopnje inflacije. To pomeni, da bi izkusili pritiske po zviševanju inflacijske stopnje. Toda naša rešitev ne predvideva povečevanja skupnega števila delovnih ur na letni ravni, pač pa lc razdelitev obstoječega števila delovnih mest in obstoječega števila delovnih ur med večje število oseb. Naša rešitev je zamišljena tako, da se tudi skupna masa izplačanih plač ne bi povečala: plačilo, ki ga je prej ena zaposlena oseba prejela za svoje delo. se bo zdaj razdelilo med dve osebi, ki sta zaposleni za skrajšani delovni čas in od katerih vsaka opravi polov ico delovnih nalog, ki so prej pripadale eni osebi. Če upoštevamo vse našteto, ne vidimo razloga za povečanje inflacijske stopnje.
10	Delo bi potencialnemu zaposlenemu lahko zagotovili, ec v državi obstaja delovno mesto, ki ustreza njegovim kvalifikacijam (ustreznost del je opredeljena v členih 17č. 17d in 70 Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti).
11	Podrobnejša razprava o regulatorjih bi zavzela obliko predlogov, ki pa ne ustrezajo standardom znanstvenega pisanja, zato jih na tem mestu ne navajamo.
" Kol je že bilo omenjeno, z modelom dopuščamo možnost, da zaposleni opravljajo različno število ur na leden izravnati se mora le z modelom izračunano povprečje na ravni posameznega profila delovnih mest. Tako bodo lahko osebe, ki sedaj prejemajo minimalno plačo oz. manj kot določen odstotek povprečne plače, še naprej delale za polni delovni čas; osebam, ki sedaj prejemajo določen večkratnik povprečne plače, pa se bo delovni čas skrajšal. S tem bomo dosegli večjo socialno enakopravnost Socialni status je eden izmed možnih merit, po katerih bi določali delovni čas, ki »pripada« posamezni osebi; druga merila so lahko delovna učinkovitost, znanje, starost in želje osebe oseba bi imela pravico, da dela manj ur od ponujenih. Iz lega sledeč bo lahko npr. oseba, ki sedaj prejema več kol določen večkratnik povprečne plače (in bi torej v okviru našega modela morala biti deležna skrajšanja delovnega časa), a je nadpovprečno učinkovita in uspešna pri svojem delu, še naprej opravljala več kot polovični delovni čas vse do polnega delovnega časa.
4.1 Model zaposlenosti in zmanjšanje stroškov brezposelnosti
Domnevamo, da bi se ob uvedbi modela zaposlenosti v
realnost pokazale naslednje izboljšave:"
a)	Zaradi večjega števila proslih dni oz. manjšega Števila opravljenih delovnih ur bodo posamezniki manj obremenjeni; delovni napori in stres, ki jih doživljajo na delovnem mestu, se bodo zmanjšali.
b)	Zaradi manjše obremenjenosti bodo delavci produktivnejši in bolj zavzeli za kakovostno opravljanje delov nih zadolžitev.
c)	Čeprav bodo delavci, ki so trenutno zaposleni za polni delovni čas. po prehodu na delni delovni čas izkusili padec v dohodku, bo njihovo tnorebilno nezadovoljstvo še zmeraj manjše, kakor bi bilo. Če bi postali brezposelni. Zadovoljstvo mladih, ki so vstopili na Irg delovne sile. a zaradi pomanjkanja delovnih mest prej niso mogli ndjti zaposlitve, sedaj pa so zaposlitev dobili, bo naraslo. Razbremenjeni in bolj zadovoljni bodo tudi slarši odraslih olrok - mladih, ki vstopajo na trg delovne sile. saj bodo vedeli, da se bodo njihovi potomci zmožni sami preskrbeti.
d)	Četudi bi lahko delavci, ki so trenutno zaposleni za polni delovni čas. po prehodu na delni delovni čas izkusili nc-monclarnc si roške, podobne listini, kijih osebe občulijo ob brezposelnosti, predvidevamo, da bodo ti stroški nizki, saj bodo posamezniki še vedno imeli službo in obdržali bodo vse. kar je nanjo lahko vezano (zaposlitveno identiteto, socialno vključenost, dobro samopodo-bo in življenjski smisel). Zlasli v družinah, v katerih je bil doslej zaposlen le cn družinski član (v skladu z našo rešitvijo se temu članu delovni čas zmanjša, preostali, prej brezposelni člani, pa pridobijo zaposlitev), se bo skupna vrcdnosl družinskega proračuna povečala, obseg delovnega časa na ravni družine pa bo mnogo bolj
" Predvidevanja izhajajo iz ugotovite v raziskav o stroških brezposelnosti, ki smo jih predstavili v prejšnjih razdelkih. 111 iz poročila Eurofound (2012): da bi navedene utemeljitve lahko potrdili 7 gotovostjo, bi morali implementirati model zaposlenosti v realnosti in izvesti študijo, v kateri bi preverjali stanje pred uvedbo modela s stanjem po uvedbi. Navedene hipoteze bi lahko preverjali z dvema ekonometričninu modeloma: pri prvem bi bila neodvisna spremenljivka odstotek zaposlenih, ki so prešli s polnega delovnega časa na delni delovni čas. odvisna pa ali seštevek njihovih monetarnih 111 liemonelarnih stroškov oz. koristi, povezanih s tem skrajšanjem delovnega časa, ali pa samo njihovi monetarni stroški (ki bi nastali zaradi krajšega delovnega časa in torej tudi manjšega mesečnega plačila). Pri drugem modelu bi bila neodvisna spremenljivka odstotek oseb v delovni sili. ki so prešle iz stanja brezposelnosti v stanje zaposlenosti, odvisna pa ali seštevek njihovih monetarnih in nemonetarnih koristi, povezanih s tem skrajšanjem delovnega časa, ah pa samo njihove monetarne koristi (zaradi pridobitve zaposlitve in torej tudi plače). Predlagane modele bi lahko pripravili tudi brez realizacije modela zaposlenosti: potrebovali bi le dovolj velik vzorec brezposelnih, ki nato dobijo zaposlitev, in oseb. ki preidejo iz stanja polne zaposlenosti v stanje, ko delajo 7.a krajši delovni čas od polnega. Ločiti bi morali tudi med osebami, pri katerih je tak prehod prostovoljen, in med tistimi, pri katerih tak prehod ni odraz njihovih želja.
enakomerno porazdeljen med vse člane družine. Naša hipoteza je. da se bo kakovost življenja na ravni posameznika in družbe kol celote povečala.
c) Večja zaposlenost bo vodila v povečanje povpraševanja (to bo sicer nižje, kot bi bilo. če bi bile vse osebe zaposlene za polni delovni čas in bi prejemale ustrezno večje plačilo, a hkrati domnevamo, da bo ludi potrošnja, ki bo izhajala iz plačila za skrajšani čas. večja, kot bi bila. če bi bilo mnogo oseb brezposelnih, zaposleni pa bi zaradi slrahu pred izgubo zaposlitve večji del dohodka namenili varčevanju): povečanje povpraševanja bo povzročilo potrebo po povečanem obsegu proizvodnje. kar bo pomenilo ustvarjanje novih delovnih mest in nadaljnje zniževanje stopnje brezposelnosti ali spreminjanje dela zaposlitev za skrajšani delovni čas v polni delovni čas ler lako ludi povečevanje dohodkov, kar bo vnovič zv išalo povpraševanje.
4.2	O že uvedenih zametkih modela zaposlenosti v najrazvitejših evropskih državah
Opravljanje dela za skrajšani delov ni čas je že uveljavljena praksa v najbolj razvitih evropskih državah, kot so Nizozemska, Švica. Norveška, Švedska, Nemčija. Danska in Avstrija. Po podalkih CBS-ja (2012) je bila lela 2011 na Nizozemskem kar tretjina žensk v starostni skupini od 15 do 65 lcl zaposlena za skrajšani delov ni čas v obsegu od 20 do 35 delov nih ur ledensko. desetletje nazaj pa je bila takšna četrtina vseh zaposlenih žensk. Glavna razloga za odločanje za skrajšani delov ni čas sta skrb za družino ali gospodinj sivo. Leta 2009 je bil odslolck zaposlenih (tako žensk kot moških) za sknijšani delovni čas v primerjavi z lclom 1999 višji v vseli državah EU27 razen v Romuniji. Lalviji. na Poljskem in Češkem (Eurofound 2009). Po podatkih Eurostata (2012a) je leta 2009 (2011) odstotek zaposlenih za skrajšani delovni čas v držav ah EU27 nihal od
2.3	% (2.4 %) vseh zaposlenih (Bolgarija) do 48.3 % (49.1 %) vseh zaposlenih (Nizozemska). V tabeli 4 so za Slovenijo, skupino EU27 in osem najbolje uvrščenih evropskih držav (glede na višino odstotka zaposlenih za skrajšani delovni čas) zbrani zaposleni za sknijšani delovni čas v odstotkih glede na vse zaposlene za lcli 2009 in 2011.
Glede na to. da imajo vse v tabeli 4 obravnavane države, razen Slovenije, najvišje odstotke zaposlenih za skrajšani delovni čas v Ev ropi. obenem pa so le države med najrazvitejšimi v svetovnem merilu, lahko domnevamo, da zaposlovanje določenega odstotka delov no aktivnega prebivalstva za skrajšani delovni čas omogoča najboljšo izkoriščenost delovne sile in pripomore k boljši kakovosti življenja. Po Eurofoundovem poročilu (2012. 11 in 38) je delo s skrajšanim delovnim časom eden izmed dejavnikov, ki pripomore k dobremu ravnotežju med delom in zasebnim življenjem, kar je dodaten argument, ki govori v prid naši rešilvi problema brczposclnosli. V Eurofoundovem poročilu (2012. 34) je razloženo, daje zaposlovanje določenega odstotka zaposlenih za skrajšani delov ni čas nujno, če želimo doseči višjo udeležbo delov no sposobnega prebivalstva vseh slaro-
NG, ŠT. 5-Č/201 3 PREGLEDNI ZNANSTVEN ČLANKI - REVIEW PAPERS
Tabela 4: Zaposleni za skrajšani delovni čas v odstotkih glede na vse zaposlene za leti 2009 in 2011
Država/skupina	Zaposleni za skrajšani delovni čas v % od vseh zaposlenih, leto 2009	Zaposleni za skrajšani delovni čas v % od vseh zaposlenih, leto 2011
EU27	18,8	19,5
Slovenija	10,6	10,4
Nizozemska	48,3	49,1
Švica	34,8	35,2
Norveška	28,6	28,1
Švedska	27,0	26,0
Združeno kraljestvo	26,1	26,8
Nemčija	26,1	26,6
Danska	25,9	25,9
Avstrija	24,6	25,2
Vir: Eurostat 2012a
stnih skupin v delovno aktivnem prebivalstvu ter omogočiti prilaganje delovnega časa na potrebe in sposobnosti posameznikov v različnih obdobjih življenja, kar zagovarjamo tudi v naši rešitvi. Delavec lahko opravlja delo s skrajšanim delovnim časom iz dveh razlogov (Eurofound 2012, 37): a) ker tako želi sam in ker mu zakonodaja to omogoča ali b) na željo delodajalca (npr. zaradi padca v povpraševanju) ali ker je takšna oblika zaposlitve edina na voljo. Iz povedanega sledi, da so zametki modela zaposlenosti že realizirani v najrazvitejših evropskih državah; naša rešitev obstoječi položaj dodatno utemeljuje in razširja s podajanjem matematično utemeljenih smernic za doseganje stanja visoke stopnje zaposlenosti (v smislu zagotavljanja dela vsakomur, ki delo išče in ga je pripravljen sprejeti - čeprav ne za polni delovni čas) ter regulatorjev, ki bodo varovali pravice iskalcev zaposlitve in zaposlenih.
5 Sklep
V prispevku izhajamo iz potrebe po rešitvi problema brezposelnosti zaradi visokih stroškov, ki jih brezposelnost povzroča na ravni posameznika, države in družbe. Podamo teoretično utemeljeno rešitev problema brezposelnosti -model zaposlenosti. Šibkost modela je, da ne upošteva možnosti, da je ena oseba lahko primerna za več profilov delovnih mest, in možnosti, da je eno delovno mesto lahko »primerno« ali »ustrezno« za različne profile oseb. Zaradi tega bo skupno število delovnih ur, ki so na voljo na letni ravni za prerazdelitev med »novo delovno aktivno prebivalstvo«, ob seštevkov izračunov čez vse profile i, precenjeno. V nadaljnjih raziskavah bi bilo treba proučiti, kolikšno zmanjšanje stroškov brezposelnosti omogoča naš model, ter tako ugotoviti, kakšna je smiselnost njegove realizacije. V tržnem gospodarstvu je bistvenega pomena spodbujanje konkurenčnosti, ki predstavlja podlago za hitrejši, uspešnejši in učinkovitejši razvoj. Na trgu dela bomo dosegli konkurenčnost, ko bo delodajalec imel za ista (zelo podobna) dela na voljo več enakovredno (primerljivo) usposobljenih delavcev, a le najboljši (najbolj produktivni) bodo imeli
prednost pri sklenitvi pogodbe za optimalno dolg (polni ali celo več polni) delovni čas, drugim pa bo ponujeno delo le za krajši delovni čas, kar bo v sorazmerju z njihovim ustvarjanjem nižje dodatne vrednosti. Realizacija naše rešitve, vključno s predlaganimi regulatorji oz. zakonskimi določili, bi omogočila prav slednje.
Literatura in viri
1.	Ahn, N„ Garcia, J. R. in Jimeno, J. F. (2004). The Impact of Unemployment on Individual Weil-Being in the EU European Network of Economic Policy Research Institutes, Working Paper No. 29/July 2004.
2.	BLS - Bureau of Labor Statistics, United States Department of Labor. (2008). BLS Information: Glossary: Discouragedworkers. Dosegljivo: http://www.bls.gov/bls/ glossary.htm#discouraged_workers (23. 7. 2012).
3.	CBS - Central Bureau of Statistics, Netherlands. (2012). More women part-time employed. Dosegljivo: http:// www.cbs.nl/enGB/menu/themas/arbeidsocialezekerheid/ publicaties/artikelen/archief/ 2012/2012-3580-wm.htm (29. 7. 2012).
4.	Charles, K. K. in Stephens, M. (2004). Job Displacement, Disability, and Divorce. Journal of Labor Economics 22 (2): 489-522. http://dx.doi.org/10.1086/381258
5.	Clark, A. E. in Oswald, A. J. (2002). A simple statistical method for measuring how life events affect happiness.
International Journal of Epidemiology 31 (6): 1139-1144. http://dx.doi.org/10.1093/ije/3L6.1139'
6.	Classen, T. J. in Dunn, R. A. (2012). The Effect of Job Loss and Unemployment Duration on Suicide Risk in the United States: A New Look Using Mass-Layoffs and Unemployment Duration. Health Economics 21 (3): 338-350. http://dx.doi.org/10.1002/hec.1719
7.	Čadil, J., Pavelka, T., Kankova, E. in Vorliček, J. (2011). Odhad nakladu nezamestnanosti z pohledu verejnych rozpočtu (Unemployment Cost Estimate from Public Budgets Perspective). Politicka Ekonomie (Political Economy) 5,618-637.
8.	Eurofound. (2009). European Foundation for the Improvement of Living and Working Conditions: European Company Survey 2009: Part-time work in Europe. Dosegljivo: http://www.eurofound.europa.eu/ pubdocs/2010/86/en/3/EF1086EN.pdf (29. 7. 2012).
9.	Eurofound. (2012). European Foundation for the Improvement of Living and Working Conditions: Fifth European Working Conditions Survey, Publications Office of the European Union, Luxembourg. Dosegljivo: http://www.eurofound.europa.eu/pubdocs/2011/82/en/l/ EF1182EN.pdf (29. 7. 2012).
10.	European Commission. (2012). European Economy: European economicforecast-spring2012. Dosegljivo http:// ec.europa.eu/economy_finance/publications/european_ economy/2012/pdf/ee-2012-l_en.pdf (26. 7. 2012).
11.	Euroslal. (2012a). Persons employed part-time Total. Dosegljivo: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/ tgin/tablc.do?tab=lablc&init=l&languagc=cn&pco-dc= tpsOO 159&plugi n=1 (29. 7. 2012).
12.	Eurostat. (2012b). Public, expenditure on labour market policy measures, by type of action: Total I.MP measures (categories 2-7). Dosegljiv o: http://cpp.curoslat.cc.europa. eu/tgm/table.do?tab=table&init=l&language=en&pco-dc=tps00077&plugin=l (18. 7. 2012).
13.	Euroslal. (2012c). Public expenditure on labour market policy measures, by type of action: Total LMP supports (categories 8-9). Dosegljivo: http://cpp.curoslal.cc.curopa. cu/lgin/lablc.do?tab=lablc&inii=l&languagc=cn&pco-de=tps00078&plugin=l (18. 7. 2012).
14.	Euroslal. (2012d). Participants in labour market policy measures, by type of action: Total LMP measures (categories 2-7). Dosegljivo: littp://cpp.curoslal.cc.curopa. cu/lgin/lablc.do?tab=lablc&inii=l&languagc=cn&pco-de=tps00079&plugin=l (19. 7. 2012).
15.	Euroslal. (2012c). Beneficiaries of labour market policy supports, by type (faction: Total LMP supports (categories 8-9). Dosegljivo: http://epp.eurostat.ec.eiiropa. cu/lgin/iablc.do?lab=lablc&inii=l&languagc=cn&pco-dc=tps00080&plugin=l (19. 7. 2012).
16.	Euroslal. (20l2f). Public expenditure on labour market policies, by type of action. Total LMP (categories 1-9). Dosegljivo: http://epp.eurostat. cc.curopa.cu/tgm/rcfrcshTablcAction.do:jscssionid=9c-a7d07c30c7031072df326c4a298cfdc82f87c54972. e34OaN8Pc3mMc40Lc3aMaNyTaxuOe0?tab=ta-blc&plugin=l&pcodc=tps00076&languagc=en (19. 7. 2012).
17.	Eurostat. (2012g). Gross domestic product at market prices. Purchasing Power Standardi per inhabitant. Dosegljivo: http://cpp.curoslat.cc.curopa.cu/tgiri/rcrrcshTablcAclion. do?tab=table&plugi n= 1 &pcode=tec00001&la nguage=en (19. 7.2012).
18.	Fagin. L. in LiUlc. M. (1984). The ioresaken Families. Middx: Penguin.
19.	Frascr. N. in Sinficld. A. (1985). The Cosl or High Unemployment. Social Policy & Administration 19 (2): 92-99. http://dx.doi.Org/l0.llll/j.1467-9515.1985. tb00223.x
20.	Frey. B. S. in Stutzer, A. (2002). Happiness and Economics. Princeton in Oxford: Princeton University Press.
21.	Hellivvell. J. F. in Huang. H. (2011). New Measures of the (\>sts of Unemployment: Evidence from the Subjective Well-Be ing of 2.3 Million Americans. National Bureau of Economic Research. Working Paper No. 16829.
22.1LO. (1982). International Labour Organization: Resolution concerning statistics of the economically active population, employment, unemployment and
underemployment, adopted by the Thirteenth International Conference of Labour Statisticians. Dosegljivo: lit tp:// vwvvv.ilo.org/public/cnglish/burcau/stat/dovvnload/rcs/ ccacpop.pdf (22. 7. 2012).
23.	IMF. (2012). International Monetary Fund: World Economic Outlook FconStats: Slovenia. Dosegljivo: hllp://vvvvvv.cconslals.com/vvco/CSVN.hlm (26. 7. 2012).
24.	Knabe. A. in Riltzel. S. (2007). Quantifying the non-pecuniary costs of unemployment: the role of permanent, income. SOEP papers on Multidisciplinary Panel Data Research, Paper No. 32. DIW Berlin. The German Socio -Economic Panel (SOEP).
25.	Koziel. S.. Lopuszanska. M.. Szklarska. A. in Lipowicz, A. (2010). The Negative Health Consequences of Unemployment: The Case of Poland. Economics A Human Biology 8 (2): 255-260. http://dx.doi.Org/10.1016/j. cHb.2O10.05.064
26.	Krucgcr. A. B. in Mueller. A. (2012). 'Lime use, emotional well-being and unemployment: Evidence from longitudinal data. Dosegljivo: https://docs.googlc. co m/v icvvc r?a=v&q=cachc :y Z M67/. H YC M J: vv vv vv. aeavveb.org/aea/2012conference/program/retrieve. php?pdfid%3D563+Krucgcr.+A.+B.+and+Muel-lcr,+A.+(2012).+timc+iisc.&hl=en&gl=si&pid=bl &srcid=ADGEESiG6ujtcuaV5GEIXwmHcpl2U-10cYY5ccnhFUATb3gW9ytdiPr8FXZpxtrk2R-F5Lv JvvBLFMKJ-OruCqLOtX 154uWoji mM _2TpKIHfQ43K4bJEVvMWP35nRuAlhxVkp006L-cf& sig=A HI Etb SQhqGEB 1GB fGvC J_6 VJvvZsgX 100 A (14. 7. 2012).
27.	MDDSZ. (2012). Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije: Delovna področja: Delovna razmerja in pravic iz dela: Socialno partnerstvo: Minimalna plača. Dosegljivo: http://vvvvvv.inddsz.gov.si/ si/delov na_podrocja/dclovna_razmcrja_in_pravicc_iz_ dela/socialno_partnerstvo/minimalna_placa/(21.7.2012).
28.	Narcndranatlian, W. in Elias. P. (1993). Intlucnccs ol' Past history on the incidence of Youth Unemployment: Empirical Findings for the UK. Oxford Bulletin of Economics and Statistics 55(2): 161-185. V: O'Higgins. N. (1997). The challenge of youth unemployment. International Social Security Review 50 (4): 63-93.
29.	O'Higgins, N. (1997). The challenge of youth unemployment. International Social Security Review 50 (4): 63-93. http://dx.doi.Org/10.llll/j.1468-246X.1997. tbO 1084.x
30.	Ochsen. C. in Welsch. H. (2006). The social cost of unemployment: Accounting for unemployment duration. Applied Economics 43 (27): 3999-4005. http://dx.doi. org/10.1080/00036841003761900
31.	OECD. (2012), Organization for Economic Co-operation and Development: Slovenia - Economic forecast summary - May 2012. Dosegljivo: http://vvvvvv.oecd.org/
cco/cconomicoutlookanaly sisandforccasts/slovcnia-cco-noniicfoiecastsiuninarymay2012.htm (26. 7. 2012).
32.	Orcopoulos. P.. Page. M. in Stevens. A. H. (2008). The In-lergcncralional Effecls of Worker Displacement. Journal of Labor Economics 26 (3): 455-483. http://dx.doi org/10.1086/588493
33.	Schimmack. U.. Schupp. J. in Wagner. G. G. (2008). The influence of environment and personality- on the affective and cognitive component of subjective well-being.
Social Indicators Research 89 (1): 41-60. http://dx.doi. org/10.1007/sl 1205-007-9230-3
34.	Schinitt. J. in Joncs. J. (2012). America's 'New Class': A Profile of the Long-Term Unemployed. New Labor Forum 21 (2): 57-65.
35.	Stevens. A. H. in Schallcr. J. (2011). Short-run cITccts of parental job loss on children's academic achievement
Economics of Education Review 30 (2): 289-299. littp:// dx.doi.org/10.1016/j.cconcdurcv.2010.10.002
36.	SU RS. (2010). Statistični urad Republike Slovenije; 1'oliiika trga dela, Slovenija, 200H - končni podatki. Dosegljivo: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3120 (16. 7 2012).
37.	SURS. (2012a). Statistični urad Republike Slovenije: Podatkovni portal: Demografsko in socialno področje: Delovno aktivno prebivalstvo, registrirane brezposelne osebe in stopnje registrirane brezposelnosti po statističnih regijah prebivališča, Slovenija, mesečno. Dosegljivo: http://pxvvcb.stat.si/pxweb/Diiilog/varval. asp?ma=0700950S&ti=&palh=../Databasc/Dcm_soc/07_ trg_dela/05_akt_preb_po_regis_virih/01_07009_ aktivno_prcb_mesccno/&lang=2 (16. 7. 2012).
38.	SURS. (2012b). Statistični urad Republike Slovenije: Podatkovni portal: Demografsko in socialno področje: Tabela: Prebivalstvo staro 15 ali več let. po statusu aktivnosti, spolu in starosti. Slovenija, večletno. Dosegljivo: http://pxweb.stat.si/pxweb/Diiilog/van-al. asp?ma=05G3002S&ti=&path=../Database/Dcm_ soc/05_prcbivalstvo/20_soc_ckon_prcb/03_05G30_ak-tivnost/&lang=2 (16. 7.2012).
39.	SURS. (2012c). Statistični urad, Republike Slovenije: Podatkovni portal: Demografsko in socialno področje: Prosta delovna mesta. Dosegljivo: http://pxwcb.stat.si/ pxwcb/Dialog/Savcshow.asp (16. 7. 2012 ).
40.	SURS. (2012d). Statistični urad Republike Slovenije: Aktivno prebivalstvo (po Anketi o delovni sili), Slovenija, 4. četrtletje 2011 končni podatki. Dosegljivo: http:// www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4615 (16. 7. 2012).
41.	SURS. (2012c). Statistični urad, Republike Slovenije: Statistične informacije: Trg dela. Dosegljivo: http://www stat.si/doc/statinf/07-Sl-008-1202.pdf(16. 7. 2012 ).
42.	SURS. (2012f). Statistični urad, Republike Slovenije: Delovno aktivno prebivalstvo. Dosegljivo: http://www.stat. siAodic_oglcj.asp?ID=243&PodrocjclD=7 (20. 12. 2012).
43.	SURS. (2012g). Statistični urad Republike Slovenije: Aktivno prebivalstvo. Dosegljivo: http://www.stat.si/ vodic_oglcj.asp?lD=348&PodrocjclD=7 (20. 12. 2012).
44.	Tcfft. N. (2011). Insights on Unemployment. Unemployment Insurance, and Mental Health. Journal of Health Economics 30(2), 258-264. http://dx.doi. org/10.1016/j.jhcalcco. 2011.01.006
45.	UM AR. (2009). Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj: Poročilo o razvoju Metodološki list i-Stopnja brezposelnosti. Dosegljivo: http://www.umar. go\-.si/rileiidmiiiAiser_upload/publikacije/pr/2009/ml/4/ML -Brczposclnost_2009_K.raighcr_.pdr (24. 7. 2012).
46.	UMAR. (2012). Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj: Pomladanska napoved gospodarskih gibanj 2012 Statistična priloga. Dosegljivo: http://www.umar.gov.si/fileadniin/user_ upload/publikacijc/analiza/Pomladanska napovcd_2012/ stalislicna_prilogaPNNG2012.pdf (26. 7. 2012).
47.	Uradni list Republike Sovenije, št. 107/2006. (2006). Uradno prečiščeno besedilo Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB-UPB1). Dosegljivo: http://www.uradni-list.si/l/contcnt?id=75918 (31. 7. 2012).
48.	Uradni list Republike Slovenije. Št. 95/2007. (2007). Uradno prečiščeno besedilo Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (.ZSPJS-UPB7'). Dosegljivo: http://www. umdni-list.si/1 /content?id=82716 (21.12." 2012).
49.	Uradni list Republike Slovenije, št. 80/2010. (2010). Zakon o urejanju trga dela (ZUTD). Dosegljivo: http://www. uradni-list.si/1 /content?id=100223 (28.8.2013).
50.	Uradni list Republike Sovenije. št. 96/2012. (2012). Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZJT/-2) Dosegljivo: littp://vvww.uradni-list.si/l/ contcnt?id=l 10802#!/Zakon-o-pokojninskcm-in-invalid-skem-zavarovanju-(ZPIZ-2) (21. 12.2012).
51.	Waddington, D., Critcher, C. in Dicks. B. (1998). Ali jumbled up': Employed women with unemployed husbands. VPopay. J. Heara J. in Edwards. J. (nr.). Men, Gender Divisions and1 Welfare (str. 231-256). London: Rout ledge.
52.	Willis, P. (1986). Unemployment: the final inequality.
British Journal of Sociology of Education 7(2): 155-169. http://dx.doi.org/10.1080/0142569860070204
53.	Winkclmann, L. in Winkclmann, R. (1998). Why Arc the Unemployed So Unhappy? Evidence from Panel Data. Economica 65(257). 1-15. http://dx.doi.org/10.llll/1468-0335.00111
Eva Lorenčič je julija 2013 diplomirala na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru z delom diplomskega seminarja Reševanje problema brezposelnosti. Trenutno je študentka magistrskega programa Quantitative Finance na Wirtschaftsuniversitat Wien. Je soavtorica članka Ločnica med tveganjem in negotovostjo za namen finančnega poslovodenja in poročanja.
Eva Lorenčič, received her bachelor's degree in economic and business sciences from the University of Maribor, Faculty of Economics and Business in July 2013. Her diploma thesis is titled "Solving the problem of unemployment". She is currently a first-year graduate student of quantitative finance at Vienna University of Economics and Business. She is the co-author of the article "Boundary between risk and uncertainty for financial management and reporting".