Štev. 89. V Trstu, ¥ srado 29. marca 116. Letnik XLB. Izhaja vsak dan, hidl ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. CrečtiiStvo: \}Hc* Sv Frančiška AsiSkega 5t. 20, L nadstr. — V* t f plsi naj se pcžujajo uredništvu lista. Neirankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi ae ne vračajo. Jjćajalelj ir cdgovoml urednik Štefan Godine. Lastnik koasorcQ Hita .Edircsti". — Tlak tiskani« .Edinosti*, vpisane zadruge s i it e jrnini fcroftvom V Trstu. uHca Sv. Franfllka Aaifcega «L ML Telefon sredniAva in sprave štor. Il-CT. Naročnina znaSa; Zs celo leto.....• • . K 24.— fi poi leta.................H-" (j hI mesece................. j» redeljsk. isdsjo rs celo leto . ....... 5.* ta pol leta -.......... - • • • ♦ • Pmneziie Številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. OflasI se računajo na milimetre v Sirokostl ene kolona Cene:-Oglasi trgovcev in obrtnikov.....nun po 10 via. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za- vodov ........7......tlim po 20 vifc Oglasi v tekstu lista do pet vrst .... . . K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......:.....2,— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratai oddelek .Edinosti*. Naročnina «D reklamacije se pošiljajo .pravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plača in to21 se v Trstu. Upava in inseratni oddelek se nakajata v ulici Sv. FranČUka Aaiikega It 21 — Pafitaotaranilni&al račun ft. 841.652. mm najnovejših dogodkov. Ruska bojišča. — Rusi napadajo s svežimi masami nemške črte pri Postavih. Nemci odbijajo uspešno navale sovražnika. Tudi napadi pri Mokricah krvavo odbiti. — Severno Bojana Rusi zaman poizkušali vdreti v naše postojanke. Ob besarabski fronti živahno topovsko delovanje sovražnika. Italijanska fronta. — Boji ob goriškem predmostju se nadaljujejo. Na doberdob-ski planoti živahno delovanje obeh arti-I je rij. Napadi pri Sv. Mihelu in Sv. Martinu odbiti, pri Selcah se boj nadaljuje. V odseku Ploeckna vsi sovražni napadi ponesrečili. Na tirolski fronti običajni topovski boji. Zapadno bojišče. — Južno St. Eloi živahni boji i z bližine pri duplinah, ki so jih razstrelili Angleži. Ob Mozi nič novega. „ , Na ostalih bojiščih nobenih važnih dogodkov. Razno. — Bosensko-hercegovska poklonit vena deputacija pri cesarju. Maše uradno poročilu DUNAJ, 28. (Kor.) Uradno se objavlja: 28. marca 1916, opoldne. Rusko bojišče. — Severno Bojana so Rusi po nekaterih razstrelbah ob naših ovirah ponovno poizkušali vdreti v postojanke. Vsi napadi so bili odbiti ob znatnih izoubsh za sovražnika. Severovzhodno izliva Strype se je ponočni pro-diralni poizkus ruskih oddelkov izjalovil že vsled dobrega učinka naših poljskih min. Ob besarabski fronti in pri 01yki je sovražna artiljerija živahno streljala. Italijansko bojišče. — Boji ob goriškem predmostju se nadaljujejo. Tudi v oddelku doberdobske planote je pričelo živahno delovanje obeh artlljerij. Italijani so izvršili napade ob severnem pobočju gore sv. Mihela in pri Sv. Martinu, a so hili z lahkoto odbiti. Vzhodno Selc se boj še nadaljuje. Tudi v ozemlju Ploeckna so se izjalovili vsi sovražni napadi. Pred bojno fronto hrabrega bataljona št. 8 koroških poljskih lovcev leži 500 mrtvih Italijanov. Na tirolski fronti so bili topovski boji le v Judik arijah živahnejši kakor običajno. Ker je bil v Benetkah konstatiran zvišan železniški promet proti seski fronti, so obmetala naša letala nekatere objekte tamkajšnjih železnic z bombami. Jugovzhodno 6 o j i š č e. — Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Nemško uradno poročilo. BEPLIN. 28. (Kot.) Veliki glavni stan, 28. marca 1916. Zapadno bojišče. — Južno St. Eloi so se razvili živahni boji iz bližine in sicer ob duplinah, ki so jih razstrelili Angleži, in na sosednjih črtah. O položaju v bojnem ozemlju na obeh straneh Moze ■ti poročati nič novega. Vzhodno bojišče. — Rusi na-ganjajo znova sveže mase proti nemškim črtam pri Postavih. V hrabri vztrajnosti kljubujejo tamkaj čete saarbriickenskega armadnega zbora vsem navalom sovražnika. Pred ob njihovi strani bojujočimi se Braniborci, Hanoveranci in Halležanl se je razbil v mnogih vrstah izvršeni napad dveh ruskih divizij ob zelo težkih izgubah za sovražnika. Enaka usoda je doletela tudi ponoči še obnovljene poizkuse napadalca, da bi zopet pridobil pri Mokricah izgubljeno ozemlje. Balkansko bojišče. — V odgovor na sovražne zračne napade na naše postojanke ob Dojranskem jezeru je od-plulo včeraj nemško letalsko brodovje v ozemlje pri Solunu in obmetalo novo pristanišče, petrolejsko pristanišče in enten-tna taborišča severno mesta izdatno z bombami. Vrhovno armadno vodstvo. Angleški letalski napad na holstelnsko obal. BFROL1N, 27. (Kor.) Glede na uradno angleško poročilo o letalskem napadu ria PODLISTEK Lepa Anka. .Spiral Avgust Se a o a. »O mati. mati! srečna si bila, ali tudi vi, uospiea Anka! — je začel govoriti Milan — v tej svobodi, da vam je bilo dano zoreti sredi te krasote, a jaz sem moral sainovati sredi pustih visokih zidov. Pod tem solncem, sredi tega zelenila se poraja i>rava ljubezen, in ta ljubezen je stokrat močneja, nego čustvo, ki je nastalo med melanholičnimi mestnimi zidovi. Sedaj te ljubim dvakratno, mati, a sredi mesta, mislim, ne bi te ljubil tako silno. Sedaj diham, kar mi duša daja. Ne obžalujem, kar sem storil, pak naj reče inoj častni stric, kar hoče.« »TI si divjak, strasten človek, Milan zapadno holsteinsko obal, kjer se trdi, da je bilo potopljenih deset nemških patruljnih čolnov, doznava NVoIffov urad s pristojnega mesta, da ta trditev ne odgovarja resnici. Izgubljena sta samo dva ribiška parnika. Potopi jene ladje. LONDON, 27. (Reuter. — Kor.) Kakor poroča amerikansko veleposlaništvo, so bili rešeni vsi amerikanski potniki parnika »Sussexa«, katerih nekateri so bili ranjeni. LONDON, 27. (Kar.) L!oydova agencija poroča o potopitvi francoskega parnika »Hebe«, angleškega parnika »Arne« in angleškega ribiškega parnika »Khartom«. Posadke so bile rešene. Pariške konference. PARIZ, 27. (Kor.) Konferenca zaveznikov se je včeraj ob 3 popoldne sestala k seji. Delegatje so sestavili odseke in razpravljali o vprašanjih dnevnega reda. Ob V26 zvečer so odhajali zastopniki zaveznikov zaporedoma iz ministrstva za vnanje zadeve. Danes ob 10 dopoldne se bo vršila nova seja. Opoldne priredi predsednik Poincare zajutrk na čast delegatom. Zvečer se bo vršila pojedina na italijanskem poslaništvu. PARIZ, 27. (Kor.) »Matin« poroča: Včerajšnja dopoldanska seja zastopnikov zaveznikov je bila posvečena razpravljanju o vojaškem položaju. Ministrski predsednik Briand je naglašal vzroke, ki zahtevajo enotnost v naziranju in akcijah zaveznikov. Po izmenjavi misli so izrazili zastopniki zavezniških armad svoja mnenja, nakar je bil dosežen popolnoma zadovoljiv sporazum o vodstvu operacij. Na prihodnji seji se bo razpravljalo o temeljih gospodarskih dogovorov. S turških bojišč. CARIGRAD, 27. (Kor.) Iz glavnega stana se javlja: Z raznih fornt ni došlo nobeno važno poročUo. Amerika — Nemčija. WASHINGTON, 27. (Kor.) Uradni krogi ne prikrivajo dejstva, da smatrajo vsled potopitve angleškega parnika »Sussexa« ustvarjeni položaj kot jako resen. Razpra-Ija se vnovič o možnosti pretrganja di-plomatičnih odnošajev z Nemčijo. Ali pa pride do tako delekosežnega koraka, se zdi, da je odvisno to od preiskave ameriških zastopnikov v Evropi. Zastopniki so bili nujno pozvani, naj sestavijo kolikor mogoče stvaren dokazni materijal. Prevladuje mnenje, da bo predsednik Wilson, predno kaj ukrene, predložil stvar kongresu, ker se domneva, da pomeni prelom diplomatičnih odnošajev z Nemčijo vojno. _ Nemški državni zbor. BERLIN, 28. (Kor.) Proračunska komisija državnega zbora je pričela danes dopoldne posvetovanje o proračunu ministra za vnanje zadeve. Seji so prisostvovali med drugimi: državni kancelar Beth-mann Hollweg, državni tajniki Jagow, dr. Delbriick, Helfferich, Capelle in dr. Solf kakor tudi številni vladni zastopniki in pooblaščenci zveznega sveta. Med številnimi člani odseka je bilo navzočih kot poslušalci tudi mnogo poslancev. Začetkom seje je referiral posl. Bassermann o političnem in vojaškem položaju in o predlogih, stavljenih k podvodniškemu vprašanju. Nato se je oglasil k besedi državni kancelar Bethmann Hollweg, da pojasni v daljših, strogo zaupnih izvajanjih politiko državne vlade in da odgovarja na vprašanja referenta. Bosensko deputacijo iri cesarju DUNAJ, 28. (Kor.) Ob 11 dopoldne Je sprejel cesar v schonbrunnskem gradu pod vodstvom deželnega šefa Bosne in Hercegovine generala Sarkotiča se naha-jajočo poklonitveno deputacijo, skupno 44 oseb, v avdijenci. V deputaciji se nahajajo med drugimi: posvečeni škof sarajevski, mostarski škof, banjaluški škof, frančiškanski redovni provincijali iz Sarajeva in Mostarja, apostolski administrator grških katolikov v Sarajevu, srbsko- moj!« ga ie^ navidezno posvarila mati — »vem, da bo dovolj prerekanja z mojim bratom.« »Živ sem, zelo živ, da. Kri mojega pokojnega očeta, ali di\iak, to pa res nisem. Pusti, mati! naj me sodi gospica Anka! Mirna je, krotka, pozna le narav, resnico, ne udaja se predsodku sveta. Sodite me, gospica, prosim vas za to. Ali sem prav storil? Zapustil sem sveti poklic, ki mu nisem dorastel, povrnil sem se v svet, za katerega sem rojen. Sodite!« »Kaj vem jaz, nevedno dekle! Kako naj sodim, ko ne poznam sveta? Pa tudi, ko bi poznala ljudi in njihovo dušo, ne vem prav, kaj vas je sklonilo, da ste zapustili toli vzvišeni poklic. Kako naj vas sodim, gospod Milič?* »Ce vam pa povem, kaj me je sklonilo, ali bi potem izrekli sodbo?« pravoslavni metropoliti v Sarajevu, Tuzli in Mostarju, reis ul ulema v Sarajevu, več muftijev, evangelski župnik v Sarajevu, višji rabin, par posestnikov, zastopniki odvetništva in zdravništva, predsednik trgovinske zbornice v Sarajevu in več županov. Nadškof dr. Stadler se vsled bolezni ni mogel pridružiti poklonitveni deputaciji. V sprejemni dvorani je bilo Njegovo Veličanstvo sprejeto od deputacije z viharnimi Živio! klici, nakar je imel deželni šef, general pehote pl. Sarkotič na cesarja sledeči nagovor: »Vaše Veličanstvo, naj-milostneji cesar, kralj in gospod! — Čustva zveste vdanosti in globokega spoštovanja so vzbudila v narodu Bosne in Hercegovine iskreno željo, da bi smel neomajno vdanost in hvaležnost do posvečene o6ebe Vašega Veličanstva kakor tudi Najvišje hiše manifestirati pred sto-pnjicami Najvišjega prestola. Z vedno očetovsko ljubeznijo in naklonjenostjo je Vaše Veličanstvo ugodilo tej srčni želji naroda in izkazalo tu pod mojim vodstvom došlim zastopnikom dežel Bosne in Hercegovine — večno vdanim habsburški vladarski hiši — milost, da smejo pred Vaše Veličanstvo. Zaman se je poizkušalo pod žezlom Vašega Veličanstva k mirovnemu delu povračajoč se narod Bosne in Hercegovine iztrgati iz zveze monarhije. Sinevi teh dežel vihte danes zmagovite habsburške zastave v sovražnih ozemljih in z veseljem žrtvujeta danes Bosna in Hercegovina na oltar velike skupne domovine. DoČim izvršujejo tako sinovi zapriseženo dolžnost, se zbirajo tu njihovi očetje s ponosnim m hvaležnim srcem pred prestolom Vašega Veličanstva, da izražajo po mojih besedah neomajno zvestobo vsega prebivalstva in da prosijo najvdanejše vnovič za očetovsko ljubav in milost Vašega Veličanstva. Njegovo Veličanstvo najmilostnejši cesar in kralj Franc Jožef I, Živio!« Cesar je na nagovor deželnega šefa odgovoril: »Z veseljem vidim zastopnike Bosne in Hercegovine zbrane okoli mene in sprejemam ginjenim srcem manifestacijo zvestobe in vdanosti. Z dedno boja-željnostjo so sinovi teh obeh dežel z veseljem sledili mojemu klicu k obrambi domovine in so v neomajni zvestobi zanesli moje zastave zmagovito pred sovražnika. Nepremagljivi v vztrajnosti, nezlomljivi v navalih so si moje hrabre bose 11 sko-hercegovinske čete kot najmlajši obstojni del moje armade pridobile pravico do moje očetovske hvaležnosti, ki jim ostane zasigurana za vse Čase. Požrtvovalno in uspešno podpira 11a bojišču se nahajajoče vojake ves zvesti narod Bosne in Hercegovine, katerega o-lajšanje in ozdravljenje vojnih trpljenj bo najvažnejša naloga uprave. Skupne skrbi, boji in zmage so v teh letih vojne vse maje narode še tesneje spojile in zvezale narod Vaše lepe in ponosne domovine, katerega obisk mi je dragocen v spominu, neločljivo z mano in mojo hišo. V trdnem zaupanju v Boga Vsemogočnega upam na edinstveno in plodonosno delo došlih mirovnih let in podajam zvestemu narodu Bosne in Hercegovine moj očetovski pozdrav in zahvalo za moje srce razveselju-jočo poklonitev.« Ćlani deputacije so priredili nato Veličanstvu navdušene ovacije. Cesar je odlikoval potem posamezne osebe z nagovorom. Ko je vladar zapustil avdijenčno dvorano, so člani deputacije obnovili navdušene ovacije. Porotllo ruskega generalnega štaba. Wolffov urad sporoča naslednja uradna poročila ruskega generalnega štaba: Poročilo, izdano 23. marca: Zapadna fronta: V okolici Rige se boj razvija dalje. V jakobovskem odseku so naše čete predrle sovražne obrambne naprave in so izrabile svoj včerajšnji uspeh. Naša artiljerija severno Dvinskega je uspešno razpršila Nemce, ki so se zbirali pri Ši-škovem, 12 kilometrov zapadno Dvinskega. V okolišu južno Dvinskega do Dris-vjatskega jezera srdit boj s topovi in puškami. V odseku ob Minzjunskem in So-kelskem jezeru južno Drisvjatskega jezera je sovražnik izvršil protinapad in je zasedel zopet del jarkov, ki smo jih bili »Ne vem,« je odgovorila deklica. »Milane!« ga je posvarila *mati, »kaj namera ješ? Ali ne boš molčal?« »Zastonj, mamica! Srce in jezik sta se mi danes zaletela brez ozira — naj tečeta. Ti se tako že huduješ na-me. Malo greha več ali manj: saj vem, da bo tako in tako sledila absolucija. Cujte me dobro, gospica, pravična soditeljica moja, sodite, ali ne bodite prestrogi! Ah, iskren bom, izpovem vse, vse, da vam bo jasen tudi najskrajneji kotič duše moje. Bil je dečko živ in zdrav, nepokvarjene duše, vzgojen po dobri materi, po angelju, gospica! Po njenem nauku se je naučil, da vse dela po naravi, sledi resnici, se pokori^kzumu in srcu. Mladenič se je zavzel z vso silo, da si nabere čim več znanja, da bo vreden človek v svojem domu, da mu znanje ne bo samo v lastno korist, marveč za splošno dobro. Prišel je čas, ko se mu je tre- vzeli prejšnji dan. V sredini tega odseka srdit boj s topovi in puškami. Na fronti Vilejti-MoŠejki, 12 in 7 kilometrov severozapadno Pcstavov, ter v okolišu Mjad-zjofskega in Naroškega jezera so naše čete odbile sovražne protinapade in so prodrle dalje v srditem ognju. Na južnem bregu Naroškega jezera so Nemci streljali granate z zadušljivimi plini. Dalje proti jugu do Poljesja mestoma živahen artiljerijski ogenj. Galicija: Ob gornji Stripi smo jugovzhodno Kozlovega odbili napad sovražnika in smo mu zadali velike izgube. Dalje proti jugu smo nekoliko prodrli in utrdili pridobljeno ozemlje. Ob Dnjestru so po boju zasedle naše čete vasi .Latac in Hmjelova, 10 in 12 kilometrov severo-zapadno Ušječka. Poročilo, izdano 24. marca: Zapadna fronta: V okolici Friderikovega so naši poizvedovalni oddelki, ki so prekoračili Dvino, zajeli sovražno strojno puško. V jakobovskem odseku so Nemci z močnimi silami zastavili protinapade pri Avgušti-novem dvorcu, 23 kilometrov severozapadno Jakobov ega, ki smo jih zavrnili z uspehom. Severozapadno Varzunškega jezera, 7 kilometrov jugovzhodno Busch-holza, se naš napad razvija dalje. V okolišu Dvinskega so naše čete po odbitju več sovražnih protinapadov prodrle dalje. V okolišu južno Dvinskega se nadaljuje boj. V okolišu severno Vidzov, severozapadno Sekelskega jezera, 4 kilometre severovzhodno Vidzov, v odseku Me-škelje-Klipi, 1 kilometer južno Meškelja, zelo srditi boji; mestoma se je vršil boi 2 bajonetom. Tekom noči na 23. marca so naše čete, vkljub srditemu sovražnemu ognju vzele vse sovražne ovir ne črte v klipskem odseku. Nemški protinapad je bil odbit. Naša artiljerija obstreljuje na več mestih sovražne postojanke in brani sovražniku, da bi popravil povzročeno škodo. Med Naroškim in Višnijevskim jezerom se boj nadaljuje. Naše čete so vrgle sovražnika v okolišu Bliznikov-Mokric, tik iužne obali Naroškega jezera, iz gozdiča, ki je bil močno utrjen in gosto opleten z žičnimi ovirami. Po dopolnjevalnih vesteh so tekom bojev od 18. do 21. marca naše čete ujele: 1. okolišu severozapadno Postavov 2 častnika, 160 mož; 2. ob Naroškem jezeru 18 Častnikov 1255 mož. Poleg tega smo zajeli 18 strojnih pušek, 26 velikih in 10 majhnih metal za bombe, 2 minovki, eno 15centimetrsko havbico, 4 žaromete, 637 pušek, zaboj s. 300 ročnimi granatami, 12 pehotnih municijskih voz. Dalje južno do gališkega gozdovja na več krajih medsebojno streljanje. KavKaška fronta: Naše prodiranje se nadaljuje. Perzija: Južno Urmijskega jezera smo razpršili turško-kurdski oddelek. Položaj. 28. marca. Z vseh bojišč so bila zadnja poročila povsem zadovoljiva in deloma celo razveseljiva. Dočim se z avstrijsko-ruskega bojišča ne javljajo nikaki posebni dogodki, je pa bilo na nemško-ruskem bojišču zelo živahno delovanje z lepimi uspehi za nemško orožje. Ne le da so Nemci uspešno in prek in prek odbijali vse ruske naskoke, so imeli pri Naroškem jezeru tudi pozitivne uspehe, zavzemši zopet postojanke, ki so jih bili izgubili dne 20. marca. Na zapadnem bojišču so dosegli Angleži sicer neki uspeh z razstrelbo neke nemške postojanke južno od Yperna, sicer pa so Nemci uspešno operirali, odbijajoč na raznih točkah vse poizkuse sovražnikov. Srditi boij so bili te dni na italijanskem bojišču, sosebno pa ob goriškem predmostju za podgorske višine. Junaštvo naših čet je neomajno, tako, da se ob njem razbijajo vsi poizkusi Italijanov, ki gredo očividno za tem, da bi dosegli prvi cilj njihovega poželjenja — po naši lepi Gorici. Nu, zastonj so jim bili tudi to pot vsi krvavi napori: naši so jim celo iztrgali nekai že pridobljenih tal. Vroči so boji, ali po vseh dosedanjih izkustvih se na naši strani vedno balo odločiti, kateremu poklicu se posveti-, kako naj bo živel do groba. Sam je malo smel soditi o tem. Ni poznal sveta, niti sebe ne. Bil je biljka, ki jo lahko pripo-gneš na to ali ono stran. Usodo mu je določil sorodnik, velik gospod. Prisodili so mu, da se odtrže od sveta, da postane duhovnik. Mladenič je privolil. In zakaj bi tudi ne? Na ta svet ga je vezala samo dvojna ljubezen — do matere, do domovine — a duhovniška suknja ne zabranjuje takih čustev. Dve leti se je pripravljal za ta sveti poklic. Bilo mu je mučno, polaščala se ga je nepoznana tesnoba. Oživela mu je želja po svetu, ali ta želja mu ni bila jasna. Nekega dne — je nadaljeval Milan tresočim se glasom — nekega dne je prišel mladenič med svet v divno, v svobodno naravo božjo. Tu je o-pazil deklico — kakor kapljico na razcveli roži in v njem je vzplamtela tretja lju- bolj utria vera, da se more italijanske o-snove že sedaj smatrati kot izjalovljene. Vemo — in zgrešeno bi bilo, ako bi se hoteli varati v tem pogledu —, da bo še trdega in težkega dela. Pripravljeni moramo biti na to, * . ' svez, j t a 1 k • i*. . , 1 , ^ ^ »j i zaveznikov prevelik, a še večji strah pred javnostjo v lastni deželi radi dosedanjih neuspehov, ker je preveliko in prekričeče nerazmenje med tem, kar so obetali italijanskemu narodu in ga taka mamili, in mej tem, kar doslej — niso dosegli. To vse so momenti, ki ga silijo in ga bodo še silili, da bo ponavljal svoje poizkuse, da bi zlomil naš odpor. Nu, mi pa imamo reelnega jamstva v hrabrosti naših čet, v skrajnem splošnem ogorčenju v naši vojski proti verolomneinu nasprotniku, in pa v izkušeni visoki zmožnosti nje voditeljev, da bo izid tega v številnem pogledu neenakega boja ugoden in srečen za našo stran, da se ohrani naši državi integriteta teh nje obmejnih pokrajin in celokupnost naše slovenske zemlje, sveta last našega naroda in njega celo-kupnosti. Cadorna je bil v Parizu na militaričnili posvetovanjih entente. Se je-li že vrnil na fronto, ne vemo. Kolikor smo čuli po-pred o njegovem razpoloženju, nas opravičuje k domnevi, da se je s težkim srcem podal v prestolnico Francije, da čuje tam o zahtevah, ki jih stavljajo zavezniki do Italije. O Cadorni so trdili vsi glasovi, da dosledno in principijelno zahteva, naj se vsa italijanska sila uporablja le na domači fronti in da temu dosledno nasprotuje vsaki »ekspediciji« v druge kraje. Istotako pa je znano, da je ententa na stališču, da Italija ne zadošča svojim zavezniškim dolžnostim s tem, da se le na svojih mejah bori proti Avstriji. Ententa zahteva od Italije aktivnega sodelovanja tudi na raznih drugih bojiščih, ker je povsod stiska. Zato menimo, da se je Cadorna s težkim srcem podal v Pariz, kjer se mu je bilo odločiti med svojim lastnini uverjenjem in naziranjem in pa med zahtevami zaveznikov, ki so — in v tem je mučnost položaja Italije — neizprosni.... upniki. Da, upniki! Saj je Italija po grehih svojih državnikov zašla v popolno zavisnost izlasti od Angležev v financi-jelnem pogledu in glede raznih potrebščin, ako naj se ne zaustavi ves državni mehanizem, ki itak že škriplje v vseh svojih kolesih. Vprašanje je torej, ali je italijanski generalissimus vztrajal pri svojem naziranju in uverjenju in torej tudi pri svojem odporu proti zahtevam zaveznikov po aktivnem sodelovanju Italije tudi na drugih bojiščih, ali pa se je — uklonil. Da-si verujemo, da bi bil to poslednje najraje storil, vendar je verjetno in skoro gotovo, da se je udal, in to ne le iz razlogov, ki smo jih tu gori naznačili, ampak tudi zato, ker bi dal propagandistom in inter-vencijonistom orožje v roko za nove gonje. Kajti, ako bi se Italija odločila za — kar bi bila logična posledica nadaljnega upiranja proti pritisku entente — revizijo dosedanje italijanske vojne politike, bi vlasti entente po svojih agentih, ki jih ima po Italiji, zanetila nove plamene po deželi. Tako je Italija prišla v obupen položaj, ki mu ni izhoda. Seveda so to samo ugibanja na podlagi dosedanjih opazovanj. Ali ugibanja, ki imajo mnogo verjetnosti na sebi. Sedaj moremo mirno čakati, da doznamo, kake obveze je sprejela Italija po konferenci v Parizu. Mirno moremo čakati. Ce je obveljalo prejšnje naziranje Cadorne — dobro. Ce ne, če bo Italija morala cepiti svoje moči, tem bolje za nas. Bo naš obračun žnjo tem lažji. Dvajset mesecev je minulo, odkar divja evropska vojna, ki pa se je polagoma prelevila v svetovno. Ta dvajsetmeseč-nica ie »Arbeiter Zeilung-i« od 25. marca v povod, da je. napisala razmotrivanja, kjer se vprašuje, v kakem razmerju je zmaga — in ta je namen vojne,— z veličino žrtev, ki jih je morala doprinesti vsaka vojskujoča se država? Kdo more šteti mrtve in tiste, ki jim je vojna uničila moč in zdravje? Moštvo vsakega naroda je izkrvavelo in vsak narod je izgubil od tistih, ki so telesno najkrepkeji in duševno najživahneji! Koliko imetij je požrla ta vojna?! Nemški državni tajnik je do- bezen — ljubezen, ki jo zabranjuje duhovniška suknja. Odzvonilo je svetemu poklicu, mladenič je ljubil strastno! —« Po teh besedah je Anka prebledela, žilice okolo oči so jej začele drhteti, in komaj je privzdignila prestrašene-oči, iz katerih si mogel razbrati bojazljivo vprašanje. »Ni je sile na svetu«, je nadaljeval Milan, »ki bi me bila ustavila. Odložil sem s sebe breme, poletel svoji materi v naročje, da jej povem vse, vse. To je moja povest. Sodite, prosim vas, gospica Anka, sodite, ali ne bodite prestrogi. Vaši sodbi se bom pokoril. Ako porečete, kriv si, povrnem se med zidove semenišča; ako pa porečete, prav si storil, še danes — pojdem, da poiščem miljenico svojega srca, da jej dokažem vso svojo srečo.« (Dalje prih.) Str im II. »EDINOST* 3te\. 89. ▼ Trsta dne 29. marca, 1016 sedanje vojne troške izračunal na 160 milijard mark, to je: stoinšestdese* tisoč milijonov. A to so le troški golega vojevanja, ki jim treba še prišteti neizmerne in nepreračunljive škode, ki jih je prov-zročila vojna na vsaki točki, kjer je divjala. Človeški um niti ne more domisliti do kraja teh neizmernih svot. Ko je začela vojna — tako nadaljuje dunajski list — je bila nada nas vseh, da se mora končati v nekoliko tednih. Potem smo se — ob strašni sili modernega orožja, pri naporu vseh gospodarskih sil, in vsled neizmernih škod, ki jih provzroča vojna, nadejali, da bo trajanje te svetovne borbe omejeno na gotovo dobo. Kje je sedaj ta naša nada? Dvajset mesecev že prenaša svet to vojno, ali danes ni dano nobenemu snm.iiku, da bi mogel reči, koJiko mesecev bo Se trajala?! Potem zaklju^.L: Človek je močneji, nego vojna in ži\iijenje premaguje smrt vsikdar. Le ta vera v obnovljenje, v novo življenje, ki vzhaja tudi iz pogube, vera v moč človeškega snovanja je, ki nas varuje pred obupom in nas drži po koncu tudi med razde vari je m in postošenjem. Da, treba, da si ohranimo to vero, ki jo propoveduje »Arbeiter-Zeitung,« vero v — človeštvo. Razdor v nemfKi socijalni demokraciji. V petkovi seji nemškega državnega zbora je povodom razprave o zasilnem državnem proračunu prišlo do končnega razdora v nemški socijalni demokraciji. Povod temu razdoru je dal socijalnode-mokratski poslanec Haase s svojim govorom. Po poročilu »Berliner Tageblatta« }e govoril tako-Ie: V zasilnem državnem proračunu vidimo jaz in del mojih prijateljev zaupno vprašanje za vlado, ker naj bi to pomenjalo predodločitev za glavni proračun. (Soc. posl. Scheidemann ugovarja živahno.) Moje stališče napram zasilnemu proračunu je torej odvisno od mojega stališča napram glavnemu proračunu. Kakor odklanjam glavni proračun, tudi ne morem pritrjevati zasilnemu proračunu. (Ugovor pri delu soc. demokratov.) Za to vprašanje prihaja v poštev stališče, ki ga je zavzela vlada napram vprašanjem, ki se razpravljajo tu, in videli smo šele včeraj in predvčerajšnjim, kaj razume pod novo orijentacijo. (Ko je govornik začel razpravljati o splošno-političnih vprašanjih, ga je predsednik dr. Kaempf večkrat uko-ril, češ da je prekršil dogovor, sklenjen za proračunsko razpravo.) Posl. Haase |e govoril nato o cenzuri, obsf " a stanju itd Nato je govoril tajnik državnega zaklada dr. Helfferich, ki je izražal svoje najgloblje obžalovanje In mjvečie ogorčenje, da se mož, ki se imenuje zastopnik nemškega naroda ne boji izgovarjati besed, ki morajo sovražnikom v tem resnem času okrepljati srce in hrbet. (Vihamo pritrjevanje meščanskih strank, Živahni protestni klici pri soc. demokratih.) Nemški narod je s podpisom novih 10*6 milijard vojnega posojila pokazal, da ni takega mišljenja kot posl. Haase. (Viharno odobravanje in ploskanje.) Soc. demokrat SchekLemami, ki se »e že prej izjavil v imenu soc. demokratov za sprejetje zasilnega proračuna, je izjavil, da je bil govor posl. Haaseja presenečenje za večino soc. demokratske frakcije in da njegovi pristaši ne puste domovine na cedilu v času sile f'redsednik dr.TCaempf je ponovno poklical govornika k stvari in vprašal zbornico, ali naj posl. Haase nadaljuje svoj govor. Proti nadaljevanju so glasovale vse stranke in tudi velik del socijalnih demokratov. Nato je nastal v zbornici velikanski hrup. Socijalni demokratfe so si začeli med seboj očitati figamoštvo, zahrbtnost, nesramnost itd. Prepir je vedno naraščal in končno je bil direndaj tak, da ni bilo več mogoče slišati predsednika, ki je končno v največjem hrušču in trušču zaključil sejo. O nastopu posl. Haaseja v državnem zboru se je še isti dan razpravljalo na sestanku socijalnodemokratske državno-zborske frakcije in se je končno sprejela resolucija, ki je proglasila postopanje posl. Haaseja za kršenje discipline in kršenje zvestobe ter izrekla, da so poslanec Haase in oni člani frakcije, ki javno prezirajo in prekršujejo skupne sklepe, izgubili pravice, izvirajoče iz pripadnosti k frakciji. Tako so bili torej Haase in njegovi pristaši izključeni iz socijalnodemokratske državnozborske frakcije. Za izključenje je glasovalo 58 članov, proti 33, vzdržali so se glasovanja 4, a 12 jih ni bilo navzočih. Izključeni člani, katerih je 18 in sta med njimi tudi svetovnoznana socijalistična prvoboritelja Bernstein in Ledebour, so ustanovili poseben državnozborski klub — »Sozialdemokratische Arbeitsgemein-schaft« — in so to naznanili svogim volil-cem v glavnem glasilu socijalnodemokratske stranke, »Vorw&rtsut« kjer pravijo, da jih je veČina frakcije oropala njihovih pravic, izvirajočih iz pripadnosti k frakciji. Značilna je tudi izjava nadaljnih 14 soc. demokratičnih poslancev v »Vorwartsu«, kjer izjavljajo, da so v frakciji glasovali proti odobritvi zasilnega proračuna, da so se zato pri glasovanju v zbornici odstranili iz zbornice ter da so v frakciji tudi glasovali proti izključen ju onih 18 tovarišev, ker ne priznavajo frakciji pravice, da bi izključevala pristaše stranke iz frakcijske skupnosti Glavno strankino glasilo »Vorwarts« očividno simpatizira z izključenimi in pravi, da je ta razcepitev že zdavnaj obstojala v frakciji in da se je po dogodkih v državnem zboru morala pokazati tudi na zunaj. Katera sit ran ima prav, odločijo prihodnji glavni zbori stranke. Nikakor pa da ni misliti na to, da bi se razcepila tudi stranka kot taka. Socijalnodemokratska državnozborska frakcija je bila doslaj najmočnejša v nemškem državnem zboru in je štela prvotno 110 poslancev. Prva sta bila izključena Liebknecht in Riihle, sedaj pa še 18 poslancev, tako da šteje frakcija še 90 poslancev. Za socijalisstično frakcijo je najmočnejši centrum z 88 poslanci, potem je napredna ljudska stranka s 45 poslanci. Nova socijalistična frakcija z 18 Slani je poleg Poljakov, ki imajo tudi 18 poslancev, najmanjša v zbornici. Mogoče pa je, da se odcepi od veČine še onih 14 poslancev, ki so bili proti izključitvi manjšine, ter se priključijo z obema »divjakoma« novi frakciji, ki bi tako štela 34 poslancev. Ker bi oficijelna socijalistična frakcija štela potem le še 76 Članov, bi bil zopet centrum najmočnejša stranka v nemškem državnem zboru in razmere bi se tako znatno izpremenfle zlasti glede reda v zaznamu govornikov, razdelitve dela v zbornici, v odsekih itd. Vsekakor je ta razcepitev velikega pomena za nadaljno parlamentarno življenje v Nemčiji. Aprovlziieliske stvari. Izkaznic« Kakor smo javili včeraj, se že od včerajšnjega dne, 27. t. m., dobivajo izkaznice za sladkor pri pristojnih krušnih komisijah. V razglasu mestnega magistrata je povedano popolnoma jasno, da te sladkorne izkaznice veljajo šele od 3. aprila dalje do 30. aprila. Kakor smo povedali tudi že včeraj, je bil ta razglas mestnega magistrata razglašen že v soboto, dočim smo ga nri pre- jeli šele v ponedeljek. Sicer je to kollkor-toliko brez pomena, ali vendar je imela razglasitev v soboto in nedelo tupatam posledice, ki za kupujoče občinstvo niso bile ravno najprijetnejše* Nekateri jestvm-Čarji namreč niso prav razumeli razglasa ter so Že v ponedeljek zahtevali od kupoval cev sladkorne izkaznice, češ da drugače ne smelo oddajati sladkorja kot edino te proti izkaznicam. To .je popolnoma napačno mnenje! Razglas mestnega magistrata pravi popolnoma jasno, da so sladkorne izkaznice, ki se izdajajo sedaj za Štiri tedne, veljavne šele od 3. aprila dalje. Zato t meblirana z dvema posteljama, na željo tudi hrana., odda se družini ali dvema mladeničema. Commerciale 9, mezanin. 300 Soba Ha debelo samo za preprodajalce. Nogavice, sukanec, pipe. milo, gumijeve pod pet-n-ke, razui gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetiijke, baterije, pisemski papir, ko- Čirni svinčniki, zaponke prstani rdečega križa, rema za brado, žlice, razua rez-ila, robci, mrežice za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe* - ---- T.EVI. ~ " in drugo prodaja J A KOI? štev. 19 ulica S. Ni^olo 62 Mmicg Pin o Trst, uiica Canale štev. 13 pSafujo Tlačil 14 karat od K 2'70 d0 K 3*10 IrllliU 18 „ n K 3*70 do K 410 Prodaja po pošteni ceni ure, o kane, prstane iti. itd. ZOBOZDRAVNIK Dr.J.Cermak | se je preselil In ordinira sedal v Trstu. ul. Poste vecchfe 12, vogal ulice delle Poste. Me zMrez Bolečine. Miraoj?. ^ UMETNI ZOBJE. I a m u m. Čistilo za Čevlje, pode m Kovine asr prodaja ~«t GAZULLI i C.0 - Trst ulica Carpisan 2. Tržaška posojilnica In hranilnica POSOJILA DAJE «a vknjižbo 5 7.°/, na menice po 6*/« na zastave in amortfcadjo za daljšo dobo po dogovoru Večje i HRANILNE VLOGE mtafk, te tadi nI ud in tih obre*twe pt 4 1»*|» e vloge In vloge ne tek. retnn po dogovora. - oddaja _ eno mrmm pusice). || roflistrovene zadruga z omejenim poroštvom TRST • Plava deli a Caserma itv. 2, 1° nad. - TKSTl (v lasinl pdaO) vhod po glavnih sftopnjicah. Poitno hranilniftni račuu lb <>)4. TECrEFON $t. *Jb2 Ima varnostno colico (safe deposits) za shras&bc vi ednost-nih listin, dokumentov in raznih drugih vrednot, popolnoma varna proti nlona in požaru, urejeno po najnovejšem načinu ter jc oddaja stranicam v najem po nejniljlh cenah« STANJU vloa no 10 murnov kron. . mm ■«: d S * 12 fcpu. a d 3 h S papi*hpiatBj« n mi detavik ib mm hmv ifh