Št. 102.
Izhrij.t vs;i    toiTk  in Holioto ob
11. til i |irpil|j()liln«> /ii ins .I'i t«'r oi- ;V uri
pop. /.a «Jf/.i'lo. Ako pads na ta din ,u
praznik izidt' dan pn*j<»b tt. /.v<4c<«r. Stalin
po pošl i pit.'jemaii fili v (iorici na dom
po.siljan cflolt'liMi H '\, pnlli'tno i Kin
<5i'trtl(»tno 2 K. l-'rodajasi; v (jiurici v !.<>-
bakanian Schwär/, v Solskiti iili«;th.
J «* 1 In r 8 i I % v Ni"iskili ulicali in l<<'-
ban na  Verdij^v»   • tekali$<?ii po 8 vin.
V Gorioi, v t<wk dne 22. <lweml>ra 1903.
Letnik V.
&0RICA
(Äjutranje I/<<lanje.
Uredui&tvu in uprtivnl&tvo «e
nahajata   v   «N a r o d n i   t i * k xr u i>,
u11ta. Vt'tturiiu  h. At. 9.
l)O[AHf JH nusloviti na uredinitvo,
oglaüH in nurocnino pa na upravmitvo
»üoru«'«. Oylasi st* račuiujo po petii-
vrstah in hut ako »e tiskajo 1-k.at po
12 vin, 2-krat po 10 vin., 3-kral pu
8 vin. Akü »r večkra! tiskajo, raču-
tiijo si- po pogodbi.
Izdujalelj in udgovorni  urednik Josip Maruftič.
Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J, Maruäiö).
Delegacije.
Vsprejem delegacij.
Kakor smo že nadnjič povedali, bile
so dolegacije v sredo o<\ cesarja slovesno
vsprejote. Najproj, in sicer o poludne,
vsprejel je cesar ograko dHrgacijo. Pod-
predsednik te delegacije, pi. Szell, je v
svojern govoru na cesarja povdarjal ne-
omajano zvestobo do cesarja tor zago-
tavljal, da bo deiegacija podpirala v vsem
akupno vlado, kar služi ugledom rnonar-
hij<» in interesom Ogrske. Kekel je, da je
trozveza najboljše j unstvo za evropski
mir ter omenjal z zadovoljstvom sporaz-
umljenje Avstro-Ogerske z Kaaijo glede
Balkana. Vladar je na to odgovoril s
prestolnim govorom, na kar se je vršil
običajni cerkle, ki je pa trajal malo časa.
Ob jedni uri popoludne bila je vsprejeta
avstrijska deiegacija. Kakor pi. Szell, je
tudi predsednik avstrijske delegacije, ba-
ron Gautscb, cesarju izrazil čute neome-
jene zvestobe avstrijskih delegatov ter
zagotavljal, da bo deiegacija v patriotič-
nem smislu vršila svojo dolžnost. Po-
sebno pa pozdravlja deiegacija z vese-
Ijem ohranitev miru, ki je ravno zdaj ob
8klepanju trgovinskih pogodb prevelikega
pomena. Govornik je rekel, da so zadnji
obiski tujih vladarjev na dunajskem dvoru
najboijši dokaz, kako tuji narodi z nami
vred občudujejo miroljubnost in visoko
modrost cesarjevo. Nato je sledil tudi tu
prestolni govor, na kar se je začel cesar
dolgo pogovarjati s posameznimi delegati.
Važnejše pogovore med cesarjem in de-
legati in ki zanimajo v prvi vrsti nas
Slovane, priobčili smo žo v zadnji šte-
vilki svojega lista.
Prestolni govor.
Cesar se je v svojem odgovoru na
udanostna nagovora predsednikov pri
slovesnem vsprejemu delegacij ?pominjal
najprej smrti sv. očeta Leona XIII.,
na katerega vzviäeno osebo je ves
katoliški svet gledal s spoštovanjem in
občud^vanjem, ter je nadaljeval: Zunanji
položaj države je tudi od zadnjega se-
stanka delegacij   razveseljiv.   Lani   se je
obnovila trozveza, in s tern je čvrsta
podlaga naäe politiko, ki jo hočemo na
v.sak način vzdržati, na novo za bodoč-
nost zagotovljena. Sporazumljenje z ru-
sko državo glede dogodkov na Balkanu
bo moja vlada neprestano gojila in pod-
pirala mirno rešitev tarn pojavljajočih se
vpraäanj. Z macedonsko ustajo je nastala
za sporazumno akcijo obeh držav važna
in težka naloga za vzdržanje miru, za
ohranitev prejšnjega stanja in reda. Na
vseh poljih delavni in 9 krepko podporo
Oätalih veledržav inonarhija in Husija
brez vsakih seb'cnih namenov gledata
samo na mirovno delo, ki je v interesu
vse Kvrope in se äkupno trudila na eni
strani, da pomagata Turčiji pri izpelja-
vanju potrebnih določb za zboljäanje
poiožaja svojih krščanskih podložniko?
in na drugi strarii, da odvrneta kneže-
vino Bolgarijo od pospeäevanja vstaje.
Zaupne zveze, ki se jih tudi moja vlada
y tern oziru kakor tudi v vseh oatalih
vprašanjih napram drugim državam z
vspehom ohraniti, so ,mele, zlasti letos,
razveseljiv vspeh ludi vsled osebnega ob-
čevanja, k čemur so mi nudili zaželjeno
priložnost obiski mojega dragega zavez-
nika, nemškega cesarja, ruskega carja in
angležkega kralja. V Srbiji je vsled zlo-
čina, ki mora napolniti z grozo vsakega
omikanega človeka, prišla druga dinastija
do vlade, in upati je, da bo ta dežela
pod svojim novim vladarjem moralno
prerojena in da gre boljši bodočnosti
nasproti. Moja vojna uprava vzdržujo
svoje zahteve v mejah lanske dovolitve.
Sklep vprašanja glede brzostrelnih vojnih
topov se izvrši vsak čas, in se zdi zato
potrebno, da se začne z izdel ^vanjem
drugo leto, za kar želi vojna uprava de-
narnih sredstev. Večje zahteve vojne
mornarice so namenjene, kot lani, za
pomnožitev osobja in stavbe ladij. —
Trajni prosvetni napredek in razvoj za-
sedenih dežel tudi v tern lelu ni bil pre-
kinjen, in četudi sta irneli deloma slabo
letino, bosta Bosna in Hercegovina ven-
dar svoje upravne stroäke tudi v bodo-
čem letu sami poravnali. Računam na
razsodnost   in   patrijotično marljivost, ki
ju hoste posvetili   izvršitvi  svoje naloge,
in vas najsrčneje pozdravljam.
Poročilo grofa Goluchowskega.
Kakor po navadi, poročal je tudi
letos naž minister za zunanje zadeve, grof
Goluchowdki, deleganijam o splošnem zu-
n.».ijcm političnern položajo. Storil je to
najprej v odseku za zunanje zadeve ogr-
ske delegacije. V prvi vrsti se je spomi-
njal grof' Golochow.ski trozveze. Rekel je,
da bode ta zveza tudi v bodoče varovala
naže politične koristi, ker je ravno ž njo
zagotovljen mir.
0 irredentovskih manilestacijah go-
voreč, označil jih je grof Goluchowski
kot obžalovanja vredne prikaErv Te de-
monstracije so sicer obsodbe vredne, a
vendar ne morejo po mnenja Galachow-
skega kaliti miru med Avstrijo in Italijo,
ker jih tudi Italija obsoja, kar so dokazale
korektne izjave italijanakega miniätra za
zunanje zadeve Tittonija v italijanskem
parlamentu
Goluchowski je a posebnim povdar-
kom govoril o prijateljskih razmerah raed
Rusijo in Avstrijo in rekel, da ni nobe-
uega povoda k nezaupnosti med irneno-
vanima državama.
Na Balkanu, rekel je govornik, ho-
čejo države na vsak način ohraniti „sta-
tus" quo', to je samostojnost posamez-
nih držav in turško posest. Reforme, o
katerih sta se zjedinili AvsJ^ija in Ru-
sija, rekol je govornik, ip^^Rjrčija na
rj.-L iitw-r. izveuti; in »/jt'i-Tnpesti i^r-ne
izvedejo, povrneta se gotovo v Maeedo-
nijo red in mir. Potem je grof Golaho;vr-
ski bral levite ustaškim macedonskim od-
borom in Bolgariji, ki je te odbore baje
podpiraia in hotela napraviti razpor med
Petrogradom in Dunajem. Glede Turöije
pa je rekol, da sta Rusija in Avstrija
prepričani, da je neobhodno potrebno
nadzorovati tursko politiko, ki je nevarna
evropskemu miru. Turški vladi je grof
Goluchowski nekako zažugal, naj posluša
ßvete Avstrije in Rusije in naj izvrši
predložene ji reforme äe o pravem času,
kajti ako bi tega ne slorila, pripetiti bi
se ji znalo kaj   nevšečnega.  Bolgariji pa
je zapretil s hndimi posledicami, ako bi
^ nadalje podpirala ostaše.
Glede Srbije rekel je Goluchowski,
da se Avstrija ni mogla ustavljati dina-
stiji Ksr.tdjordjeviöev, ker bi sicer v Sr-
biji vladaia popolna anaihija. Dolinost
8rbskega kralja je, da izbriše r.^HdeL
umora ter Srbiji zopet pridobi agled in
miren rarvoj.
Ko se je Goluchowaki konečno spo-
minjal smrti papeža Leona XIII., govoril
je nekaj tudi o ,.veto*1, do katerega ima
pravico Avstrija pri voütvi novega pa-
peža. Ta „tetoM sicer ni otemeljen v za-
konu, in cerkev ga tadi nikdar iirecao
ni priznala, vendar pa je bil v naradi
in ga je Avstrija vräila s Francijo in
Španijo, in sicer vedno z rspehom. „Ve-
to" pomeni bolj željo, nego svtrilo, in
ne more razveljaviti izvolitre.
Glasovi o poročilu Goluchowskega
Z zgoraj navedenim porocsilom na-
äega ministra za zananje zadeve, bavilo
se je te dni skoro vse domače in ino-
zemsko časopisje. Domači vladni listi so
je sla»ili kot izvrstno, odkritosrčno in
jasno, dočim je je označilo posebno to-
stransko neodvisno časopisje kot kon-
fazno in neodkritosrčno. Glede irreden-
tovskih manifestacij v Italiji prari danaj-
ska ..Reichswehr", da je minister Gola-
chowski prevelik optimist, ko jira noče
priznsti nobenega pomena. Osicijozna
Italija mora biti Avstriji vsaj navidezno
prijazna zaradi svitiih kronic. Zato pa se
ne sme tudi pokladati prevelike važnoiti "" ^
na izjave italijanskega ministra za zana-
nje zadeve, ko je znano, da je veöina
italijanskega parlamenta vse dragačnega
mnenja. Angleäki listi so se Se preoej
povoljno izrazili o poročilu, so pa mne-
nja, da na Balkanu ne pojde tako gladko,
kakor meni Goluchowski. V Turčiji in
Bolgariji pa so vihali nosove, ko so ei-
tali levite, katere jim je bral Goluchow-
ski. Ustaäi pa se za te levite prav nič
ne zmenijo.
2-mesečni proračunaki provizorij.
Proračunski odsek ogrske dele-
gacije je vsprejel 2-mesečni  proračunski
PODLISTEK.
Mladi gozdar.
Izvirni roman. Spisal Soški-črnošolec.
(üalje.)
Na Leskovo palico oprt prorokoval je Kozmck
Mrak za cerkvijo gruči postarnih mož:
„Povolia naj me pes, niožje, če ne bo res, kar
vam povem. — Videli boste — jnz ne bom več videl
tačas —- a vi boste videli lep par pred oltarjem sv.
Jurija". —
Molče so vsi pritrdili proroškim Kozrnekovim
besedam, vzeli zakajene vivčke in gledali za mladim
gozdarjem in županovo hčerjo. Le mladeniča, ki se je
bil slucajno pridružil možem uprav, ko je Mrak to
govoril, so zadele te besede bridko v sree. Ta mla-
denič je bil Podleskov Tine. On y. uze več časa
smrtno sovražil gozdarja, a strastiio ljubil županovo
nčer. V tem hipu je pa vsplamtel ogenj sovraštva v
»jegovem sreu še s hujšo silo. Kri mu je vdarila v
lica, obrvi so se mu nasršile in divji gnjev mu je
card iz očij.
»Kaj?" dejal je star možicelj,   ki je  bil  opazil
unetovo vznemirjeiiost.   „Ali   ne   privoščiš   gozdarju
a^e   neveste,   Tine? - He,   županova   hči   pogleda
lallko malo preko liaših kmetskili klobukov". —
\ Tine ni odgovoril na to niti besedice, ampak je
skrnaje namignil Mraku, naj bi šel ž njim. Mrak je
taKOj pozdravil rnože in odšel za Tinetom.
»Ha, prava sta se hašlal —- Dva obupana snu-
bača-< — oglasil se je zopet prejšnji možicelj   m vsi
so mu pritrjevali z glasnim smehom.
Ne zmene se za to, kar se je godilo za njunim
hrbtom, korakala sta Tine in Kozmek proti Prelazju.
Ko sta prišla možem izpred očij, zavila sta jo s kolo-
voza po strauski stezi mej gosto grmovje. Tarn sta
se na zavetnem prostorčku precej daleč od poti zlek-
nila v niehak niah.
„Torej, ti tnisliš, da bi bilo vse opravljeno s
tem, da starima oovem, kaj se snuje mej Milko in
gozdarjem", do poinišljuje Mrak.
„Le besedico jima črhni o tem, pa boš videl
ogenj v strehi*1. —
„Ej Tine, slabo poznaš svet! — Ne prikupiš se
mački, če ji boš  drezal niladifo'1.
„Verjemi mil — Stara sta uže toliko skopa, da
ne bosta kar tako z lahka dala ličere beraškemu goz-
darju, o katerem se ne ve, ne odkod je prišel, ne
kani pojde".
„O tem mi bodi pa kar tilio, Tine! Županovi
niso skopi; jaz vein, da niso! — Zamera pri n j ill bi
bila meni velika izguba".   -
„I — vragal — kaj bi vedno mislil na svojo
malho!"
„Poniisli, da drugega nirnam". —
„Ti naredi, kakor seni ti rekel, pa je ... Za na-
sledke bom odgovoren jaz'.
„Hm, govoriti je lahko, a storiti je drugo".
„Ti — zajčja peta, kurja polt!"
„Vse prav, Tine; a meni gre za malho". —
,.Kaj malha! — Srčnost velja, — saj ne bo
zastonj!" —
„Ali veš pa za gotovo, da bo dekle maralo za-te?"
,.Maralo bo, kakor hitro je neha slepiti oni zelenec
gori v gozduu.
„O Štmihelovem boš moral odriniti za tri leta
k vojakom. — Kaj bo pa potem?"-------
„Šment, to skrbi malo tudi menc!"
„Ko te ne bo doma, skazi ti gozdar lahko vse".
„Ve§ kaj! — Ta čas boš moral pa ti delati
mesto   henc".
„Jaz — mesto tebe? — Se ti-!i blodi, ka-li?"
„Vse dosežeš, če boš le hotel. — Pazi ua vse
korake gozdarjeve, opravljaj, obrekuj ga, samo da
prečrtaš njegove račuiie. — Torej Kozmek, velja! —
Jutri ali te dni enkrat pojdi k županovim in poveš
tain, kakor sem ti naročil. Za drugo se domeniva
pozneje. Na, — tu imaš za sedaj!" Rekši, stisne Tine
Mraku nekaj v roko. —
„Bodi torej, — pojdem ! — Toda tiho! — Nekdo
poje gori nad nama..."
„Tri sto zelencevl" vsklikne Tine osupneu. „Sever
je. Stavil bi glavo, da je slišal vse, kar sva govorila.
Ta človek je nevarenu.
„Nevaren. •— On iii sam. Bog nas varuj pekla!"
pristavi Mrak in se pokriža.
Oba st-. nato vstala in šla molče po stezi, po
kateri sta bila poprej prišla, proti kolovozu. Tine je
odšel zamišljeu proti domu, Mrak pa je veselo švedral
nazaj v Lesje — k Strugu. —
(Ddlje pride.)
proyizorij. V petek bavil ae je s to za-
devo tudi proračunski odsek avatrijske
delegacije. Čehi so podali v ti seji izjavo
glede avojega stališča napram proračun-
skema provizoriju. Izjavili so, da bodo
radi sploänega političnega poiožaja gla-
aovali proti proračunskemu provizorija.
Kranoar je povdarjal, da to store posebno
radi avojega stališča napram osrednji
vladi. Imenom jugoslovanakih delegatov
je iznvil dr. lžu9teraič, da je staližče slo-
venslu.. in hrvatskih zastopnikov v bistvu
enako zaatopnikom čeSkega naroda, in
da bodo radi tega tadi oni glaaovali proti
proračunskemu provizoriju. Konečno je
bi' sprejet provizorij z vsemi glasovi ra-
zun onih dr. Kramara, Stranakega, Šu-
steršiea in Verzegnassija.
V  petek je ogrska delegacija tadi 7
plenumu vsprejela 2-mesečni proračunski
provizorij. V avstrijski delegaciji se jeto
zgodilo v soboto.   Pri ti   priliki  je   imel
dr. Kramar tako oster govor, kakoränega
v delegacijah äe ni bilo  slišati.  Kramai*
je očital ministerskemu   predsedniku   dr.
Kürberju, da je krono napačno informi-
ral in da na brezvesten način zlorablja
avtoriteto krone za svoje namene. Pred-
sednik   Gautsch   je   govornika   opomnil,
naj ne vlači krone t debato, na kar ma
ma je dr.  Kramarr   odgovoril:   „Jaz   le
želim, naj bi tadi ministerski predsednik
Körber ne   vlačil   krone  nič   drugače v
debato, kakor jaz. Körber zlorablja avto-
riteto krone, da prikrije i njosvoj lastni
bankerot.   Körber   je   ruiniral   državne
finance ia uničil parlament.  Avstrija  je
postala podobna nekakemu močvirjuu. Ko-
nečno je zahteval   dr.  Kramar   notranji
uradni češki jezik  in   češko   vseučiliače
na Moravskem ter dejal, da Čebi ne od-
nehajo prej od  obstrukcije,  dokler  tega
ne dobe in obatruirali bodo tadi   zaradi
tega, da se   ne bode  moglo   reči,   da v
Avstriji zmaga le neraäka obstrukcija. Za
njim je govorii tadi jako živahno dalma-
tinaki poslanec   Biancbini.  Bianchini   se
se je pečal s  poročilom Goluchowakega.
Rekel je, da je ravno trozveza kriva tla-
čenja nenemških narodov v Avstriji. „Ve-
to" pri papeževi volitvi ialil je srca av-
strijakih katolikov.  Govornik je trdil, da
je bil atavljen „veto"   na željo  Nemčije,
t. j. „iste države,  ki  nas  ponižuje,   kjer
le more. Še hajäa žalenja pa nam nalaga
miniater za zunanje zadeve naaproti Ita-
liji  Ako se pomisli na demonstrate, ki
ao ae vršile proti Avstriji  po   vsi   Italiji,
in sicer na javnib alicah, na vseučiliščih,
na abodib in sploh povsod, morali bi se
vprašati, ali je   med   Avatrijo   in   ItaUjo
že    nastala    vojska,    ali   jo    pa    vsaj
miali Ilalija Avstriji napovedati v najkraj -
šem času. Ne !   Italija je  naša   najboljša
zaveznica, in grof Goluchowaki bi zanjo
vse žrtvoval. Čudni so taki diplomaU, ki
žive v tako tesnih objemih  z zavesnico.
ki nas pri vsaki  priliki   napada   in  ?.ali.
Govoreč o trgovinakib pogajanjih   z Ita-
lijo, rekel je Bianchini, da bode  v   prvi
vrsti grof Golachovski kriv na vseh oso-
dopolnih posledicah zanaše vinogradnike,
ako bi bila v novo   trgovinako   pogodbo
zopet V8prejeta vinska klavzala.
Ko je za Bianchinijem govorilo äe
nekaj govornikov, vaprejet je bil dvame-
sečni računski provizorij tudi v drugem
branju.
V  nedeljo bil je dvamesečni prora-
čunski provizorij vaprejet tadi v tretjem
branju.   Delegacije  ae  anidejo   zopet po
novem letu.
D o pisi.
ii goriške okolice.
Dragi prijatelj!
V zadnjem dopisu sem rekel, da
nimaä sposobnosti niti za priprosto krč-
marBko obrt. Ne vakipevaj, prijatelj, za-
rad tega, potolaži se! Vsaki zmožnosti je
treb» Dr ;e.bnr ga temperamenta, in iz obeh
se razvije potrebna sposobnost. Tvoje
zmožnoHti pa zatira in duši tvoj nesrečni,
siloviti, a^resivni temperament. Ta veči-
noma podira, kar one zidajo. Dokler je
tvoje podjetje odvisno od tebe in od pe-
ščice ljudi, katere plačuješ in katerim
ernes zbog tega tudi paževsko komandi-
rati, toliko ča^a šo gre; ali ko se lotis"
r^v/lin»iü    nri   katfirom  DOtroblllüä   sodelü-
vanja todi drngih ljudij, ki niso tvoji
uslužbenei, takrat ti tvoja gospodujoča
nrav vse pokvari. Vidiä, prijatelj, to jo
vzrok, da so tvojim „naro^nim piruhom1
nič ne wruje in da se nazivljajo a kio-
potci. Ljudje. ki te poznajo, nimajo za-
upanja v tvoja podjetja. Na tebi pogre-
Sajo pred vsem mirno premišljenosti,
akrbne previdnosti in zrelo moiatoati.
Prekoračil si že davno mejo mladeniskih
let, a aidaä si äe vedno gradove v oblake.
Nestalnost je znak vsega tvojega delo-
vanja. To kažejo tvoji različni stanovi:
oil si učitelj, potem žurnalist, tiskar, zdnj
krčmar. ^V tem ozira ai prav enak so-
druga, s katerim sta provzročii?» razkol
med goriškimi Slovenci.) Zadnji stan ni
zate, prijatelj. Krčmar mora biti prijazen,
ti si oaoren; krčmar ino»- biti potrpežljiv,
ti si oduren ; krčmar mora znati vabiti
ljudi k sebi, ti jih odbijas; krčmar nß
sme imeti sovražnikov, ti jiu i.^ii'S med
lastnimi političnimi prista^i. Tem osobnim
nespoaobnostim se je pridružila še tvoja
neizkušenost. Tvoja neizmerna domi-
šljavost te je dovedla že do blaznegd
mnenja, da vse veS in vse znaš, a tvoji
nasprotniki da so sami bebci in tepci.
Kdor te ni še spoznnl, naj le bera tvoje
Članke v „Soči"', s katerimi si meaaril
„Krojaško zadrugo". Kako v*isoko si jahal
na kljusetu svoje oholosti! Kako si se
rogal našim treznim možera, ki ao ae
podvrgli nehvaležni nalogi, izvleči iz blata
voz, katerega je zavozila „naprednj<»ška"
nezmožnost, nevednost in hudobija. Možje
so molčali in delali, ti ai jim pa v „Soči"
osle kazal. In zdaj, prijatelj, so se uloge
temeljito spremenile. Možje so svojo na-
logo zmagovito zvräili, ti pa, ki si se jim
zaganjal pod noge, ležiš zdaj v jarku
sramote in blamaže. Vrhu tega ti je asoda
naprtila še „narodne piruhe*'. Prej si
hotel pri delu drug« blamirati, zdaj iz-
ročaš drugim pomilovalen za smeh sa-
mega aebe. Dejanje tvoje blamaže se še
ni dobro razvilo. Nadaljevanje preakrbi
prihodnjost. Do nekaterih prizorčkov je
pa že prišlo. Eden poaebno razsvitljuje
tvojo otročjo neizkušeno9t. Krčmo si ko-
pil, prijatelj, — seveda z izposojenim
denarjem — lotil si se tudi izvrševanja
krčmarske obrti, a za dotično konceaijo
se nisi niti zrnenil. Pastil si, da ti jo je
prejšnji lastnik odnesel. Mačka v žaklju.
Menil si najbrže, da bode obrtna oblast
za tabo tekala in ti ponujala potrebno
koncesijo. ^osledica temu je bila, da so
ti krčmo 7 VfV\ Le pomisli, prijatelj, kako j
bi bil^U,jj- mftl^,ftJi a^° hi se bil pripetil
„KrojaSKi zaaru^i11, hitro razbobnal v
„Sočia ter se škodoželjno krohotal. Krömo
so ti torej zaprli, na tvojo sreSo le za
raalo ur. Slepa areča ti je dovedla člo-
veka, ali prav za prav te je dovedla do
človeka, ki je imel pravico pod svojim
imenom tvojo krčrao zopet odpreti. Zgo-
dilo se je, a ne na korist tvojega žepa.
Človeku, ki je v škripcih, kakor si bil ti,
se ne stavijo mehki pogoji ali zmerne
cene. Že prej vse drago nego majhni
režijski stroški tvojih „narodnih piruhov"
so se s tem izdatno povišali. To dejstvo
naši javnosli visoko in trdno pribiti, je
pa ravno smotor teh dopisov; kajti ravno
namišljeni režijski stroäki v „Krojaški
zadrugi" so ti bili strašilo, s katerim si
note! odganjati odjomalce iz nje proda-
jalni i. Vidiš, prijatelj, kako se tvoje po-
čenjanje nad tebuj kruto maščuje ! Vidiš,
kako prav ima „Gorica11, ki te dolži, da
možuje«, kakor ti kaže. „Kroj. zadrage*'
majhi-o režijske troške — posebno zni-
žane, kar jo vodi „Centralna posojilnica"
— si farbal našemu občinstvu za velike;
velike režijske troške svojih narodnih
piruhov1' pa temu občinstvu zatajujeä!
Prijatelj, ali meniä ti tako „aveto služiti
sveti domovini"?
Konec zadnjega dopisa sem ti rekel,
da boä le ti kriv, če se razvijejo iz tvo-
jih „narodnih piruhov" klopotci. Vzrokov
sem ti nekaj nevedel gori, vsi so plod
tvojega temperamenta in tvoje nesposob-
noati. Ti si imel to prej premisliti in biti
vsaj toliko moža, da nosi^ tudi sam po-
?ledice svojih zmot. Ali namesto toga si
s Članki o r narodnih piruhih" v „Sočibl
potegnil v to äepavo podjetje še naše
skupno slovensko ime, tako da bodemo
vsi trpeli sramoto, ako tvoj nepremišljeni
korak izpodleti. Tako, prijatelj, se ti igraš
z ugledom naše narodnostii Fa če tudi
do tega pride, zaslužiš, da te slovenska
1 javnogt pokliče enkrat na odgovor, da si
1 ji že koj začetka oskrunil narodno cast,
: izpodrivajoč ji najdražji zaklad, matorin
jezik s ptujimi jeziki. To je tem neod-
' pustljivejSe, ker se 1 i ni vest prav nič
upirala, da si nameraval posledice lastnih
' hib celiti s sramotenjom narodno čanti.
Ti si ho nadejal, da bodo Lahi in Nemci
zarad laäkih in nemäkih napisov kar
vreli v tvoje „narodne piruhe". Kevček,
nisi premislil, da si tomu ti sam največja
zapreka; ti si jim namreč ravno tako
neprebavljiv, kakor ogromni množini Slo-
vencev. Kjer se ti Širokoplečiš   —  dru-
gega pač ne zna.S - tarn se umikajo
Ijudje, ki imajo k»j Želotlea. AH to ni
alora h kavariuirjom P. prav nič izmod-
rila ? Kdo mu je ie nu dan otvoritve
kavarne ozlovoljil laške j»osto? Kdo je
vodil „naprednjaSko"' mladino, da jo v
naskoku zasodla mho, kakor hitro so so
vrata kavarne odprla? Co so pa javnega
lokala, kjer si le gost kot drugi, izogib-
Ijejo lju lje zarad tebe, kaj še le goatilne,
kjer ti gospodariž! — l)a, da, prijalelj
moi, ti bi moral žo onkrat samega sebe
izpoznati, pote.n bi izhajal bolje sam in
drin i a tabo. „Narodni piruhi"' bi dobro
uspovali tudi brez vsega tvojega bobna-
nja v „Soči"' pod izkljuöno slovenskimi
napisi, a morali bi biti v veičih rokah
kakor jo zdaj „Kroj. zadruga1', in pa ...
tobe bi ne smelo biti zraven.
V zadnjem uopisu oinoaienih 2f> palic
no zasluži torej oni poüj 'nik, ki se po-
stavlja na izključno narodno stališče,
ampak oni, ki zlorabi narodno imo za
podjetjo, ki ne dela narodu časti ne po
zunanjem lieu ne po notranji organizaciji.
Tvoja izjava v „Soči" o 25 palicah
mi vzbuja äe neki spomin iz preteklih
let. V <5a8u bojkota proti laškim trgov-
cem si v ^^oči" zahteval od slovenskih
trgovcev, da morajo imoti na prodajal-
nieah le slovenske napise, da morajo le
slovensko poalovati, dopisovati, govoriti
itd. . . . kar je menda toliko kot, da se
morajo postavljati na izključno
narodno stališče. Jaz sem takrat
take nauke z veseljem čital v „Soči",
Zdaj pa pišeš v „Soči", da zasluži pod-
jetnik v narodnem gospodarstvu 25 palic
ako se posUvlja na izključno narodno
stališče, dosledno seveda tudi oni, ki
zahteva kaj takega od narodnega pod-
jetnika. Ker si pa ti to nekdaj zahteval
od slovenskih trgovcev, zaslužil si tudi
ti takrat 25 palic. Ne spominjam se, dn
bi jih bil že dobil, zato predlagam, da ao
to zvrši v kratketn času. K tej predstavi
bi bil rad tudi jaz povabljen. Prosim to
torej, stori mi to ljubav po uredništvu
„Gorice". To bode tudi v tvojem inte-
resa; kajti tako me vendar enkrat izpo-
znaš, ne da bi ti bilo treba odSteti „Šol.
Domu" zahtevanih tisoč kron.     A. K.
Politiöni preglad.
Sprememba v finančnem mlnlsterstvu.
Ministerski svetnik v finančnem
ministeratvu dr. Aleks. Spitzmüller je
prevzel vodatvo nižjeavstrijskega finan-
čnega ravnateljstva. Oddelek, ki ga je
vodil dosedaj tajni svetnik baron Jor-
kasch-Koch, se je razdelil ter je novo
sekcijo prevzel ministerski svetnik El.
Bernatzky, ki je obenem postal sekcijski
načelnik.
Čehi In Madjari.
Zadnji čas je bilo čuti nekaj go-
vorov na Češki in zlasti na madjarski
strani, v katerih se je povdarjalo med-
senoino prijateljstvo in se izmenjavali
uljudni pozdravi. Med Madjari se množe
yksovi, ki zagovarjajo ožjo zvezo z Čehi.
D/a poslanca neodvisne stranke sta se
v govoru in pismu že zavzela za to.
Košnt je objavil članek, v katerem za-
govarja izpolnitev čeških narodno-poli-
tičnih in državnopravnih zahtev. Trgo-
vitiski miniater Lang je o tem napisal
celo brošuro. Odgovarjal mu je pritrje-
valsio dr. Kramar. Sedanji ministerski
predsedmk Tisza se je izrazil, da so
Madjari že dvakrat dvignili avstrijske
Nomco na sedlo, a tretjipot se to ne bo
v<č zgodilo.
PoložaJ na Ogrskem.
V   rgrskem  državnem  zboru so še
vodno    nadaljuje   obstrukcija   proti   re-
krutnornu kontingentu,   in ni gotovo,  da
bi bil isti vsprejet v teku tega leta.
Pokllcanje rezerve v deželah ogrske krone.
Oziroin na naredbo vojnega miai-
steratva, odredil je ceaar, da se pokliče
k aktivnemu službovanju, oziroma da se
pridrži tudi po času rezervnih vaj, dokler
bo noobhodno potrebno za popolnenje
predpisanega prezenčnega stahja, moätvo
zadnjih treh nabornih let nadomestne
rezerve vstopivše mošlvo iz dežel ogrske
krone.
Glasllo stranke prava na Hrvatskem
je po sklepu osrednjega odbora te atranke
postal list „Obzor." V nadzorstvo ured-
n^tva so bili lzvoljeni dr. Derenčin,
Gregor Tuäkan in župnik Štefan Zagorac.
Itall]an8ka zunanja politlka.
V  laski zbornici je  minister  zuna-
njih zadev Tittoni izjavil,   da vlada   radi
dogodkov v Inomostn ni mogla posredo-
vati, kor ne more kontrolirati druge dr-
žave, avstrijski minist,    predsodnik je pa
pokazal, da ni nanproton ustanovitvi  la-
äkoga vseučilišča.  Minister   je   povdarjal
važnost razširjanja laškega jezika in kul-
ture preko mej Italije. To Halije ne moti,
da ostane dalje zvosta trozvozi. Minister
]o   obsojal   „irredentovski   dilotantizam".
(Hadi lepäega !) Ministor je dojal, da mo-
rajo vozi, ki vežfijo Avstrijo in Italijo na
tomelj zvoze, biti ravno tako ozko, kakor
one, ki vežejo Nemčijo in llalijo. Trozvezi
ostano Italija zvesla. V odgovoru na in-
terpelacije glede Macedonije je izjavil, da
Italija želi, da se ohrani prejänje Htanje
in zato podpira stremljenje, da se izpe-
Ijejo rel'orme. Omenjal je tadi entazija-
stičnega vsprejema italijanske kraljeve
dvojico v Londonu in Parizu. Vlada hoče
utrditi zvozo z Avstrijo in Nemčijo in
prijateljske razmere napram Angliji in
Kranciji. — Minialrov govor je bil sprejet
z živahnim odobravanjem.
Med Italijo In Avstrijo
so jo zadnje todne, predno neha trgo-
v. ' i poRodba, razvil živahen trgovinski
promet. Iz naše države prihaja velika
množina konj in losa. V Vidmu je bilo
samo on'dan izloženih 4(KX) voz loaa,
ki je prišel s Kranjsko in KoroSko.
So silnojäi je uvoz- laških vin v naäo
monarhijo. V 15 dnoh je prišlo 120.000
hektolitrov vinaiz juino Italije in 1OO.000
hektolitrov vina iz Sicilije v Avstro-
Ogrsko. Za slučaj, da se trgovska pogodba
med našo in italijansko državo razruši,
pripravlja vlada v Rimu kraljevi odlok,
v katerem določa carino 18 lir za voz
losa in 100 frankov za vsakega konja iz
Avstro Ogrske. tUzun tega bo določena
carina za kovinsko in stekleno blago s
Češkega, kože, pivo itd. Odlok bi stopil
v veljavo takoj z novim letom.
Poljakl na Pruakem.
V  proračunski debati praakega  dr-
žavnega zbora je dal poUki  posl.   Sha-
rynski v imenu vseh žaljonih in zatiranih
Poljakov duška z nevstrasenimi besedami.
V  živih   barvah je   naslikal   nečloveško
postopanje pruske vlade s Poljaki, kateri
hoče po vsi sili uničiti in se ne sramuje
uporabljati    v    ta    namen    najpodlejša
sredstva, ki bi bila na sramoto barbarskiin
narodom ne pa le Nemcem, ki se ätulijo
za najbolj civilizirano ljudstvo na Rvetu.
Vse nemške stranke so  rnolče   posluäale
opisovanje teh vnebopijočih krivic, ki se
gode  Poljakom od strani   pruske   vlade,
le poslanci južno-nemške ljudske stranke
äe Čutijo oloveške  ter je posl.   Payer  v
njih imenu   izjavil,   da  njegova   stranka
ne bo nikdar glasovala za bojna sredstva
zoper Poljake.
Imendan ruskega car]a.
V  soboto jo obiskal  naä   cesar ru-
skega  poslanika  na   Dunaju,   Kapnist-a,
ter mu izročil častitke  k imendanu   ru-
skega carja.
Na 8krajnem vstoku.
Raski odgovor na japonsko noto ni
zadovoljil Japoncev, ker je Rusija odbila
nekatere glavnih zahtev glede Koreje.
Vsled tega je, po poročilih angležkih
listov, jako verjetno, da pride do vojske
med Rusi in Japonci. Ko je namreč Ru-
sija odgovorila Japoncem, je zaukazala
hkratu svojim vojaškim poveljnikom, naj
bodo pripravljeni na vsak sluöaj. Tudi
med Japonci vre, in japonski vladi do-
hvjajo od vseh strani dežele pozivi, naj
žo enkrat preneha z diplomatičnimi po-
gajanji. Da ima angležka tu vmes svoje
piste, to je vsakemu znano, ki je Čital,
kako se je vsa ta zadeva razvijala. To
pa potrjujejo zdaj tudi vesti iz Londona,
po katerih bi bili dobili vsi angležki po-
morski častniki ukaz, naj bodo priprav-
ljeni na mobilizacijo.
Boris Sarafov o maccdonskem vprasanju.
Boris   Sarafov je   imel   te dni po-
govor  2   dopisnikom  nekega   budimpeä-
tanskega  lista in se jo o macedonskem
in sploh o balkanskem vprašanju približno
tako-le  izrhzil.   Rekel je namreč,   da ni
upanja, da bi radi visoke politike mace-
donska stvar  dobila   pristaäev   v Rusiji,
na   Avstro-Ogrskem  in v Nemčiji.  Zato
pa da ne  bode v teh državab   uprizoril
agitacije   vprid  Macedoncev,   pač pa da
pojde na Francosko, Laško in Angležko,
kjer se nahajajo za tako akcijo ugodnejša
tla. Rekel je, da prihajajo na Srbskem v
ti   zadevi k boljäemu   spoznanju,  odkar
vlada tam sedanji kralj. Upati je zdaj, da
se    vkorenini   macedonska    ideja   merf
srbskim   narodom.  Boris Sarafov je na-
dalje rekel:   Velika  nesreča  je za bal-
kanske   narode,  da so   omamljeni vsled
velikih ozirov na  visoko   politiko in da
sta jih   šovinizem in fanatizem   spravila
s pravega   pota,  po  katerem  bi morala
korakati.   Ti  narodi ne čutijo,   da je že
odbila    zadnja  ura  njih    samostojnosti. ,
Mesto da bi žrtvovali svojo kri za osvo-
boditev Macedonije in za osnovanje velik6/
balkanske  federacije,   pa   čakajo ravno-'
duäno,   da  jih   Avstro-Ogrska   in Husij*
vržeta ob tla. Ako bodo Macedonci p»^
v boju za zlato svobodo, ne bo to /afl)8
sramotno,   zakaj   bojujejo   se   proti ""
ranstvn, proti neznosnernu jarmu.
Domače in razne novice.
Našim gospodom naročnito«1'
— Pregledoväje naše  knjige sm°
naöli, da jo lopo štovilo naroönikov
atorilo svojo dolznost poravnavši
letno naroönino, za kar so jim toni
potom sröno zahvaljujomo. Našli
smo pa tudi, da jo šo promnogo
onih gospodov, ki so zaostali z
naroönino za to leto, in colo za
prejšnja Iota. Siljeni smo toraj
zopet opozarjati in prositi, da so
nas vsaj ob koncu Iota spominjajo,
ter nam zaostalo naročnino torn
hitroj e dopošljejo.
Ob encm tudi i osimo nasc
prijatelje in somisijenike, da bli-
govolö naö list širiti, ter nam novih
naroönikov pridobivati. Co no
zmore posamezen se naroöiti,
združita so lahko dva, trijo skupaj
za 1 iat's. „Gorica" bo izhajala tudi
v bodoöo po dvakrat na todon za
nizko ceno po 8 krön na loto.
Imeiiovanj«'. — Kancelistom pri c.
kr. trzaäkem namestništvu je bil irneno-
van to dni orožniški stražmešter g. Fr.
Č e b o k 1 i.
Smrtna ko§a. — Umrl je včeraj
nagle sinrti na svojem stanovanju g. Ivo
baron B e n k o pl. B o j n i k, c. i kr. rnor-
narični kapitan. Zadela ga je srčna kap.
Truplo so prepeljali v vojaäko bolnišnico.
Umrl je pretečeni petek zvečer v
Št. Petru pri Gorici po kratki a mučni
bolezni (pljučnici) v 68. letu svoje staro-
sti oböe spoštovani mož, posestnik in ob-
öinski odbornik, Anton Furl an. Kako
so ga občani ljubili in spoätovali, to se
je pokazalo pri niegovem pogrebu v ne-
deljo popoludne. Tako veličastnega po-
greba že dolgo časa ni bilo v Št. Petru.
Občinski odbor, ki se je z g. županom
na čelu udeležil pogreba, mu je poklonil
venec s trakom in napisom, in to po-
polnoma opravičeno, saj je bil blagi po-
kojnik dolgo vrsto let moder obcinski
odbornik. Pevski zbor pod yodstvom g.
nadučitelji ma je pa na pokopaliäöu za-
pel v slovo ganljivo žalostinko ,.Jamica
tiha". Blagi pokojnik je zapustil tri si-
nove in eno hčer, kateri vgi 30 že pre-
skrbljeni. Naj poöiva v mini!
Za „Božičnico" „Šolskega Doma"
so äe darovali: U. P. 3 K, gospa Nina
Rojöeva 6 K, J. Medved veö robcev, A.
Jeretič, trgovec, šolskega blaga in molit-
venikov, A. Kruäic" 4 cele obleke za
decke, tvrdka Saunig & Dekleva b K,
J. V. več robcev.
Naäe upravniätvo je • prejelo : dr.
Ferdinand Terkuö 4 K, Boroninja M.
Czörnig 6 K.
Vsem blagim darovalcem se izreka
najiskrenejša zahvala.
Šo I. vodstvo.
Za „Solski Dom" je prejelo naše
upravniätvo: Josip Skočir, dekan v l)e-
vinu, 20 K, Primož Zakrajäek, kaplan v
Št. Petru, 3 K.
Hvala!
Vabilo na „Božlčnico" katero pri-
redi dekliška šola „Elizabetiäce" v To-
maju dne 26. in 27. decembra t. 1. ob 4.
uri popoludne v šolskih prostorih^ Vstop-
nina 40 vinarjev, sedeži 1. vrste 1 K.
Predplačila se z ozirom na blagohotni
namen hvaležno sprejernajo v korist
„Elizabetišča". Vspored: 1, Pesem: Bo-
zfäo«;.,-2. Prolog, «rovori Amf Adelinda;
3. V Rim, predstäVa v treh dejanjih s
petjem in z živo podobc v~p?oslavo sv.
očeta Pija X; 4. Pesmi med posameznimi
dejanji: a) Gorska cvetlica, Laharnerjeva;
b) moje cvetlice, Laharnerjeva; c) Pa-
peževa himna, in sviranje na harmonij;
ö. Deklamacije božične in novoletne; 6.
Božična igra y jednem dejanju ; 7. Pesem:
Božična; 8. Živa slika: Sveta družina z
angeli. — K obilni udeležbi vabi castite
rodoljube in prijatelje šolske mladine
vodstvo „El iz ab et iš ča".
„Kamenjski župiiik Ko§ec hoče
Mtl strahovladec". — Pod tern na-
slovom je priobčila zadnja „Soča" članek,
ˇ katerem se po svoji barabski navadi
zaganja v kamenjskega župnika g. Kosca.
»ovod tem napadom je dal v prvi vrsti
dopis „Iz Kamenj", katerega smo pri-
občih mi v 99. štev. svojega lista in ka-
terega je v svoji zadnji številki ponatisnil
tudi „Primorski List". Namen nam ni
danes baviti se s surovo in podlo pi-
savo omenjenega člauka, nego pribiti
nočemo zopet, da ne more „Suča1 ži-
veti brez laži. Posebno bodejo v oči do-
»cnega člankarja te-le vrstice v orae-
njenem dopisu „Iz Kamenj :•'
„Ravno tako čudno se je lahko
ludi zdelo človeku, ko je vide! na
«topati na takem strankarskem shodu
Potovalnega učitelja kmetijstva, g. Stre-
ga. Ako bi se to hö nadalje ponavljalo,
potem bi morali imeti 0 obeh iraenovanih
gO8podih vse drugo mnenje, nego smoje
imeli do sedaj, kajti ako bi se dal poto-
valni učitelj kmetijstvH rabiti zn dr. Tn-
mov« strHnkiirskn nnrnene, morali l.i rni
proli  njoinii  vsH druguče   nastopati"'.
Brancč po Hvoj«» potovalnega uči-
lelja kmctiJHtva g. Štrnklja, rnahnil j^
(lankar z loparjcsm z vso silo po gosp.
župniku, teS da jih je napisal on. To jo'
pa popolnomn nerrsniäno, in mi izjav-
Ijamo HlovoKno, da g. župnik Kosec
omenjonih stavkov ni napisal, povdarjajoč
ob jndnern da se z vscbino teh stavkov
popolnoma ujemnmo. Goročnost, s katero
brani ,.Soča' g Štrpkelja pa jo najbolji
doka/, da ho biU» z^'othj umonjont: vr-
8iice v dopisu „Iz Karncnj1' popolnoma
na niOHlu.
Pop )Initvcni  tefaj   za   ml/arjo.
—  Zavod za ponpe^nvanjo malo  obrti je
poakrhol, da ho otvori v Gorici popolnit-
voni točHj zu mizarje,   ki bodo trajal   od
4.   januvarja   1(JO4.   do   l.i.    lebruvarja.
Predavanja se   bodo vrsila   ob   nedeljah
in praznikih po f> ur zaporedoma. Teöaj
se otvori, ako se oglasi nujmanj  10  slu-
Sateljev. Več kot 14 pa se jih ne v.sprojmft.
Oni, ki bi se hoteli udeležiti omenjenega
poduka, zglasijo  naj se  do 31. t. m. pri
zavodu za pospeševanje male  obrti.    (V
kupčijski zbornici.)
Trgovska /bomica — V vče-
rajšnji seji trgovske zbornice je srečka
nje določilo, da se pokliče g. Ober
s n e 1 a iz Divače kot zborničnega šve-
tovalca, ker se ni g. J a r e t i č iz Koba-
rida odzval pismenemn pozivu v roku 8
dnij, da vsprejme cast zbornicM^ga sve-
tovalca. — Zbornica seje izrekla ugodno
glede tariff javne tehtnice v IJjrnbergu.
Isto tako se je zbornica izrekla ugodno
glede narneravane upeljave brzojavne
službe med Šlanjelom in Datovljami.
BožiriH'   pooitiiifc   na   tukajšnjih
srednjih šolah trajajo letos do 4. ja-
nu?arja, ker je ^oiska oblast odredila,
da jo 2. januvar poduka prost.
Konfiscirana   božlčna drevesca.
I — V soboto so kontiscirali na tukajšnjem
mestnem trgu  136 mladih jelk,   ki  so se
prodajale za   božična dreve?ca.    Zgodilo
se je to   vsled   prekräenja   razglasa   tol-
| minskega   okrajnega   glavarstva,   po   ka-
terem morajo biti taka drevesca, ako se
jih hoče prodati, priskrbljena s posebnim
1 pečatom ter mora  imeti   prodajakc   po-
, sebno   dovoljenje   od   zgoraj    omenjene
J oblasti.    Drevesca  so   bila   last   Antona
j Beligarja iz Ravnice.
J          Akadeinifrio   ferijaliio   dru^tvo
„Adrlja"   naznanja,   da   priredi   dne   5.
! jannvarija 1904. ob 8. uri   zvečer sesta-
! nek v prostorih, ki se objuvijo svoječasno.
, Vabijo se   vsi   gg. čl ni,   starešine, pod-
! porniki   in   ustanovniki,   da   se  ndeleže
tega sestanka. Vsi gostje dobrodošli.
Občiuske volltve v Ločniku.  —
Prejšnji teden so se vršile v Ločniku
občinske volitve, ki so trajnle več dnij.
Nasproti sta si stali kmotska konservativna
in pa radikalno italijanska stranka. ki je
bil}» do sedaj v ti občini na krniilu. Borba
je bila huda in italijanska radikalna
stranka upala je do zadnjega na zrnago.
Ali zmotila se je pepolnoma v svojih ra-
čunih, kajti zmagala je pri volitvah kmet-
sko-konservativna stranka.
Ubila se je v Solkanu v nedeljo
predpoludne mati več nedoraslih otrok,
okolo 40-letna Bensa Lucija. Sla je
namreč na potok, ki se zliva med stnnim
skalovjem blizu pokopaliača v Sočo, da
bi oprala nekaj cunj. Pri ti priliki se ji
je spodtaknilo in je nesrečnica padla
med skalovje ter se tako hudo poskodo-
vala, da je že po kratkem času izdahnila
svojo dušo.
V Kobaridu  — poštue  zadeve.
—  Glede   dostavljanja  poštnih   pisein je
treba konečno res izreči opravičeno ne-
voljo. Poštni vozovi prihajajo zadnje case
po dve   uri "in   še   kasneje   iz  Girice v
Kobarid. Kdo in kaj je   temu vzrok ?   C.
in kr. poätno ravnateljstvo naj blagovoli
poizvedeti   za   vzrok   temu   in   naj čim
prej uredi to nerednost!
Železnlčui promet na železnioni
progi Tržle-Červinjan. — V nedeljo
se je železniški promet na žoleznici Tr-
žič-Červinjan zopet odprl.
Vreme. — Konečno se nasje ven-
darle usmilil „grgarec" ter nam priskr-
bel zaželjeno suho vreme, prepodivši
vsaj za nekaj časa  nadležni južni veter.
1 Hvaležni smo na tem vsi „grgarcu", a
posebno hvaležni mu morajo biti želez-
niäki delavci, ki so zadnje dni s praznim
žepom in   praznim   želodcem   tako   kla-
i verni potikali se okoli. V teh par dne-
vih, ki nas äe ločijo od božičnih prazni-
kov, zaslužili si bodo delavci vendarle
nekaj denara, in upati je, da prazniki
ne bodo za nje tako žalostni, kakor bi
bili, ako bi tudi ta teden tako nepre-
stano lilo, kakor je lilo do zdaj 2e tri
tedne zaporedoma.
Zinaga koroÄklh  Slovenrev.  —
Iz C « I o v 1: a dohHJH vesela vest 0
novih zniHguli knroAkih Slovencev pri
obč-inskih volitvab. Zmagttli so nnrnrec ?
ob^inah v Hikarjivasi, G «lici i in St. Petru
nad Velikoveem. iVnlfdnji dve obiini co
na novo priborili. Trnli v občini Grebinje
so Slovenci zmagali v v^fth treh razredih
nasproti združenim nernikirn nacijonalcem
in Hocijalriirn dcrnokratorn. To so vesela
znamenja ki kažejo, da Slovencev na
Koroškem ne polože äe v grob. kakor so
se nadejali Nemci, in tako tudi menili
mnogi maloduäni Slovenci ampak da se
dvigajo k novemu in čvrstemu življenju,
ki »e bode vedno bolj razuvitalo, ako
bodo naiSi koroSki bratje tako složno in
odločno nastopali. Irakor se [1 godi
zadnje dni.
Slovanska v/ajeinnosi. — Kdor
jo ne pozna, naj prhlc na Boh. Bistrico,
in jo  bo   na^tH   med   najnižjimi   delavci
—   Macedonci. V velikih gručah priliajajO
na Bistrico   iskat   dela.    V nedeljo 13. t.
m. jih je priSlo okrog  100.   Če tudi dela
ne dobe, vendar ni   se   jim   bati, da la-
kote poginejo,   čeprav   nikdar ni   videti,
da bi še tako raztrgan  in sestradan Ma-
cedonec ljudi nadlegoval s prosjačenjem.
Njihova pot jih vedno pelje naravnost v
macedonske barake, kjer jih njihovi bratje
prav gotovo   sprejmejo   medse.   dasi   so
barake že njirn   samiin   premajhne.   Pri-
fneriio   se   je,   da   so   po    več mesecev
imeli pri sebi svoje   slovanske   brate, ki
niso dobili dela in jih   ves čas preživeli
z bornim   svoiirn   zaslu?.kom.   Sicer   pa
vlada med   njimi   tudi   najlepša sloga in
ljubezen.   Klen vodi vse,   V3i se pokore
njegovim   poveljem    Ko    pridejo   eni   iz
predora. je prvo. da sezujejo premočene
škornje in jih na ognjišču  vsaj  nekoliko
posuSe. da jih    bodo    mogli   rabiti drugi
bratje, ki si še   niso   zaslažili   toliko, da
bi si  mogli svoje   omisliti.   Življenje M;t-
cedoncev je nad vse preprosto.   Nacijo-
nalna   juha   „čorba",   krompir in košček
kraha, to je vsa njih hrana.  Vkljub rev-
Acini   vendar  ni slišati   iz   njihovih   ust
drugega pritoževanja, kot   tapatam kaka
tiha kletev nad krutostjo   njihovega vla-
darja — sultana.                         rSlov.u
Zdravje bbkupa Strossmayerja.
—   Zdravje   bhkupa   Slrossmayerja se je
toliko zboljšalo. da je upati.   da v   krat-
kem popolnoma okreva. Biskup se  je   v
petek ie pol ure izprehajal.
Grot Ticza ni bil prav  oblečen.
—   K pogrebu nadvojvodinje Klotilde, ki
se je vršil v petek v Bud'.npeäti   in   ka-
terega se je udeležil tudi   sam   cesar,   je
prišel ogrski ministerski  predsednik grof
Ticza   v   obleki   bonvedskega   poročnika.
Hkratu stopi k njemu neki stotnik in  ga
opozori, da ni oblečen  po predpisu. Grof
Ticza odstranil se je na to ter se  podal
v   svojo   ministersko   palačo,   kjer   si je
popravljal obleko.    Vrnil se je   potem  k
pogrebu, ko je bil isti skoro že končan.
Razpis dražbe.
Razpisujr sc ilražba iižit-
itiiir vina, mesa in piva
zii|»an>tva Iiciih» za 1. 1(.Ml4.
ki ImhI«1 v olMf.inski |usarni
«Iih.* 27. t. 111. ol> 11. uri
)>r<Ml|)olu<lm\ Vsi p<M.latki sc
poizvrdo 1121 dan dražlM» v
obf-inski pisarni.
Županstvo Renče.
Loterijske številke.
Dunaj
Gradec
h'. docembra.
9    83    57^34      8
83    63    44J22      1
St.  2200
O. Ž. sv7
Razpis
učiteljskih mest v okraju
sežanskem.
V šolskom okraju sežanskem raz-
pisujein ta mesta:
1.   Xaduciteljsko  mesto na troraz-
rodnici v Nabrežini in na dvorazred-
nici v Brestovici;
2.   učiteljsko-voditeljsko siužbo na
jodnorazrodnicina Barki in v škrbini;
H.  učiteljsko mesto   na   petrazred-
nici v Komnu:
4.   dve učiteljski inosti  na pelraz-
rednici v Sežani;
5.   službo učiteljicf' na dvorazred-
nicah  v Lokvi in v Stanjelu.
Sö službami pod navedeniini
točkami so spojeni prejemki usta-
novljeni v deželnih zakonih od dne
15. oktobra 1896. 1. zak. in nk. St.
80 in od dne 6. oktobra 1900. 1.
zak.  in uk. št. 26.
Prosilci odnosno prosilke naj
vlože svoje pravilno opremljene
prošnje tekom šestib tednov po oglasu
lega razpiisa v uradnom listu na c.
kr. okrajni äolski svot.
C. kr. okr. solski svet,
Sežana, 21. dec.  1903.
Predsednik:
Kroja&ka mojstra
Öufer <fc Bajt
v Gorici, ulica sv. Antona it. 7
v hiäi g.  Jerneja Kopača
izdelujeta
vsakovrstne obleke za mo*ke
po meri,  bodisi sine  ali pa
priproste.
Priporočata se svojim rojakom
v Gorici in na deželi, posebno pa
č. duhovščini za obilna naročila.
Podpisani priporoča slavnernu ob-
činstvu    v   Gorici   in   na   deželi    svojo
prodajalnico jestvin
V zalogi ima kave vseh vrst, raz"
licne moke iz Majdičevegamlina v Kranju»
nadalje ima tudi raznovrstne pijače na
primer: francoski Cognac, pristni
kranjski brinjevec, domači tropinovec,
fini ram. različna vina, goršice (Senf.)
Cirii-Metodovo kavo in Ciril-Metodove
užigalice. — V zalogi se dobe tudi te-
stenine tvrdke Žnideraič & Valenčič ˇ
Ilirski Bistrici, ter drugo v to stroko
spadajoče blago. — Postrežba točna in
po zmernih cenah.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Ktitin,
irgovec v Semeniški ulici h. Stv.   1
(v lastni hiäi.)
Fani Drašcek,
zaloga šivalnih strojev
orica, jStolna ulica^hiš. jšt. 2.
Prodaja
stroje tudi
na teden-
ske ali
mesečne
obroke.
Stroji so
iz prvih
tovarn ter
najboljše,
kakovosti
Priporoča
se slav.
občinstvu.
Anton Fon,
I klobuoar in gostilničar,
Semeniška ulica št. 6,
ima bogato zalogo raznovrstnih
klobukoT
ter toči v svoji krčmi
pristna do mac a vina
in postreže   tudi   z jako   ukusnimi ]
jedili.
Mnogo denarja!
do 800 K nu inescc zanion,1 vsakdo zaslužiti
liihku, posteuo, brcz stroikuv in podebnega
znanja. Pošljc naj takoj svoj n:tslov pod
E 1095 na: Anoncen-Abtheilung des
„Werkur41, Mannheim, ¦•r5!d;lt.rM<*
'j^SS^iZ CRI3T0F0LETTI,
oljc.                           v Gorici, na Travniku.         |
Posebno  sredstvo proti prsnim   boleznim in splošni !
telesni slabosti.                                    [
Izvtrnasteklenioa tega olja naravno-rumenebarve po K l-40,bele barve po K 2. j
Iraki no /.'leznato Jetruo olje.          Trskino jetrno olje se /eleznim
j                                                                                   jodecem.                            I
Raba tojsa   olja ji»   sosebno   pnpo-               S t.Mii olj.Mii si«/.drav.'jo v kralk.'in
rotfljiva utrokom in  di'Okoii.. ki  so iht-       ^asu  in l «utovnstjo vs.- knstm' bol.vni,    '
'    Vl)*«" •>» "«i»«1 naravp.                                  IV-l\\\    otöki.    goU«\    inalokrvnost   in
:   sploSna slaltost.
Cena ene steklenice 1 K 40 v.
Opomba. iKjo. kat«»r«'<:a narn^iin dircktiio i/. Xt>m\gij»\ proišeV st< vt'dno v mojom '
KiMinOnt'in luboratoriju predno st> napolnijo stcklcnut1. zutu/.anioivm jameiti syijim ;
r;i>htiin otlj»Mii:ik'*iiii s*lrdr čistote in stalne sposobnosti za zdravljenjtv                         j
Cristofoletfi-jeva pijača iz kine in železa,      |
najboljäi pripomoček pri zdravljenju s trskinim jetrnim oljeni in izborno
sredstvo za malokvrne.
Ena steklenica stane 1 K 60 v.
Anton  Pečenko
Vrtna  ulica 8 GORICA Via Giardino 8
priporoča
pristna    bela
in črna   wina
ix   «ipavskih,
ffurlanskih,
oriaiiin, aai-
matinskih in
isterskih w i -
nogrido«.
Doätavlja na dom in   razpoäüja po želez-
.iici   na  vse   kraje   avstro-egerske   mouarhije  a
sodih od   66  litrov   naprej.   Na  lahtevo   poiiljr
tudi uzorce.
Cene imera«. Postr«2ba poitena.
Ivan Bednarik
priporoča svojo
knjigoveznico
I              v Gorici
ulica Vetturini št. 3.
Odlikovana civilna in vojaška krojaška
delavnica
Anton-a Krušič-a?
Gorica. ul. Jos. Verdi 33.
J3ogata zaloga domaecqa in anglcskcga sukrxa.
Yelika i^ber i^golovljctxik oblek za gospode in
dečke, površnih zimskik sukenj, 'kavelokov itd.
JNsaročila po novi mcri se izvrše s posebno
natančnostjo.
3S5 Mejnarodni panorama
taS   iz Berolina, odlik. na vseh svetovnih razstavah.
Krstavi-uclja „LA BOHEME", (Jorica, tekališčo
Josipa Verdija št. &H.
Potovanje po nvetu. za vseh zaiiiinivo.
Ysak tedeu nov program!
Od 20. do  20.  decemhra:
Ihuisko, Kodanj itd. Priliod ruske ca-
rinje in siamskega kralja.
NMo mj ne zanmfli oileiati si teh krasnih uaravnih lepot.
Odprto vsak dan od 9. zj. do 9. zv.
Vstopnina 40 vin., otroci in vojaki flo nareflnika 20 Tin.
Rojaki! Spominjajte se 0 vsaki priliki „Solskega domak\
Prosiva   aahtovati   listke!
Konjcdic & Zajec
Gorica, pred nadškofijo hiš. štev.   II.
Začas stavbe priporoea vse stavbne potrebščine, kukor: cement,
stavbne nositelje, vsakovrstne okove, želeije, strešna okna, cevi za stra-
nišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva h najbolj slovocih
tovarn. Opozarja na svojo botfulo izber  kuhinjskega in hisneya orodja
dob rozprimorno  nizkih cenah.
¦P""HMWM|             Edina zaloga            I                1
I           I    stavbenih nositeljev    p^awraJ
Pocinkana aica aa vinograde po jako  aniaanih   cenah!
Pozor !
Ell© kreilft liagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže
s potrdili najine nove umerikanske blagajno, da je kapil pri naja za
100 kron blaga.
Prosiva   «ahtevati   liatke!
Pozor!  Eno krono na^rade!
Pozor! Eno krono nagrade!
Jesen je tu
¦¦¦¦¦"¦¦^¦"¦¦^^¦¦¦¦¦¦¦»¦^^ in  bli/a sc zinia ; hli/.a s«' pa tudi
HlP potri'ha, kii|)iti za liišno oz lastito
pot re bo ra/,iief;a   /iinskc^a l)la^a.
Ponovno sc todaj obraču vdaiio pod-
pisaui ilo cenj. svojili odjcmalcov s
prušnjo. da so pri nakupu raznili zim-
skili potrcbšiiii Liidi za naproj blaso-
volijo obrniti v prvi vrsti na njcgovo
tr^ovino, koja nudi ccnj. odjcmulci'in
vt'dno priliko za noprokosljivo cono in
dnbor tiakup vcdno svožili in solidnih
razriovrstnih plotnnin iz bornbaža in
volnc. kakor:
nogavice, rokavice, jopice, srajce, hlaöe, zimske šerpe,
Tute,  Čepice, VOlllO itd.          Daljopriporočaše zadnje liovosli kakor:
raznovrstne kožukovine. zimske čevlje za dame, ruske
galoše, dežnike, raoderce, bluse, spodnjakrila, pasove,
predpasnike; jako velika zaloga belcpra perila za gos-
pode, krasnih ovratnic, lovskih nogavic itd.; zadnje
novosti mičnih okraskov za obleke. razne svile, žamet,
pliS, fodre itd.; vsepotrebščine za gg. šivilje in krojače.
J. ZOPIlik,   Gorlca, Gosposka ulica 7.
I Jakob Šu.ligojV  **fr
I                 urar c. kr. železnic,    ,
I       v  Gorici,   Gosposka  ulica   Itiš.  slcv.   5J5.
i
%                               nriporoča svoio uaibolišu zalogo
za gospode krojače in šivilje po najnizje mogocih
cenah. — V zalogi ima tudi najnovejse in naj-
bolj priproslc vezilne aparate (Stickaparate),
katere se more porabiti za vezenje (rekamiranje)
11a vsakem   „Singer-jevem"    ÄÄ___^ÄÄ_
®  šivalnem stroju, ter stane tak
^  aparatsamoT K. •¦— Kdortorej
®   hoče imeti dober in trpežen
%  šivaliii stroj in jako po ceni,
^   naj si pride o«jj!edat šiv. stroje
©   liovih sisteinov, katere jam-
*  ci od 5 do 10 let.
uaije pnporoca iiajuoijse
Mr švicarske žepne ure *w
po ziuernili cenah. Poprave s poroštvom enega leta.
Sprejema
liranilne vloge
katere obrestuje po
^WVo polumesečDo; ne-
vzdign6ne obrestipripi-
auje konec leta k glav-
nici. Rentni davek pla-
cuje posojilnioa sama.
Posojila
udom na oncbni krc<lit po
6% iu na vknjižbo  po  5Vao/o
UBMBBBHaBaai aHBaaHBaa^BBBBBBaB||M^HaBIBBBB^BkrVBnuaBBHBaa
„Centralna posojilnica"
registrovana zadruga z omejeno zavezo,
Gorica, ulica Vetturini 9.
C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292.
Sprejoma
nove člaae
z glavnimi in opravil-
nimi deleži. Glavni do-
leži po 200 K, opravilni
po2K. Otvarja ölanom
tokočo račune, katere
obrestuje po dogovoru.
Uradnc ure
vwak dim <)d  8.  ure   zjutraj
pa do 1. ure popoludne.
Št. 102.
V Gorici, v loivk dne 22. (Iwp.mbra 1903,
Letnik V.
l/liaja vsm'   tori'k  iiiMohoto ob
11. id i |>t't'il|)()liliic /;i iiii'sto Iit (il, !i. uri
l<<11>. /.a ilnii'lo. Ako path1 na la dnrwi
pra/.nik i/.iilc daii prt'jol) H. zvniVr. Slant*
po poäti prrjcman ali v (iitrici na «Join
pošiljan cdoletno H \, pollchio 4 Kin
cHrtW'tuo 2 K. I'nxl.ija si; v (iorioi v to-
bakarnaii Schwarz v Solskili ulicah,
.! t* I I c rs i I /. v Miinskih nlicali in L»1-
ban na Vwilijuvein Ickaliäcu pi) 8 vin.
GORICA
(\Yf*mio iz<lanj<*
1'rrdiiištvo in upravnl&tvo  te
nahajata   v   «Narodni   1 mkiin i>,
iilira Vetturini  h. M. 9.
iJopig«* jf nasloviti na urednülvo,
oglas»* in naročiniKj pa na upravniitvo
»0ur;cf«. Oglasi sh račuinjo po petit-
vrstah in iicir ako gr tiukajü 1-krat po
12 vir,., 2-krat po 10 vin., 3-kraf, pö
8 vin. Ako ut* vedkrat liskajo, raču
nijo HH po poguiiLi.
Izdajatelj  in od^ovorni iirt'ifn:k Josip Marušič.
Tiska „Narodna tlskarna" (odgov. J. MaruSiö).
Delegacije.
Vsprejem delegacij.
Kakor smo f.vi nadnjič povedali, bile
30 delegacijo v sredo od cesarja slovesno
vsprejete. Najprej, in aicer o poludne,
vsprejel je cesar ogrsko delegacijo. Pod-
prrdsednik te delegacije, pi. Szel!, je v
svojem govoru na cesarja povdarjal ne-
omajano zvestobo do cesarja tor zago-
tavljal, da bo delegacija podpirala v vsem
skupno vlado, kar služi ugledom monar-
hije in interesoin Ogrske. Hekel jo, da je
trozvoza najboljše jamstvo za evropski
mir ter omenjal z zadovoljstvom sporaz-
umljenje Avstro-Ogerske z Kusijo glede
Balkana. Vladar jo na to od;jovoril s
prestolnim govorom, na kar se je vršil
običajni cerkle, ki je pa trajal malo časa.
Ob jedni uri popoludne bila je vsprejeta
avstiijska delegacija. Kakor pi. Szell, je
tudi predsednik avblrijske delegacije, ba-
ron Gautsch, cesarju izrazil čute neome-
jene zvestobe avstrijskih delegatov ter
zagotavljal, da bo delegacija v patriotič-
nern smislu vršila svojo dolžnost. Po-
sebno pa pozdravlja delegacija z vese-
ljem ohranitev miru, ki je ravno zdaj ob
sklepanju trgovinakih pogodb prevelikega
pomena. Govornik je rekel, da so zadnji
obiski tujih vladarjev na dunajskem dvoru
najboljši dokaz, kako tuji narodi z nami
vred občudujejo miroljubnost in visoko
mod rost cesarjevo. Nato je sledil tudi tu
prestolni govor, na kar se je zacel eesar
dolgo pogovarjati s posameznimi delegati.
Važnejše pogovore med cesarjem in de-
legati in ki zanimajo v prvi vrsti nas
Slovene, priobčili smo že v zadnji Šte-
vilki svojega lista.
Prestolni govor.
Cesar se je v svojem odgovoru na
udanoatna nagovora predsednikov pri
slovesnem vsprejemu delegacij spominjal
najprej smrti sv. očeta Leona XIII.,
na katerega vzvišeno osebo je ves
katoliški svet gledal s spožtovanjem in
občudovanjem, ter je nadaljeval: Zunanji
položaj države je tudi od zadnjega se-
stanka delegacij   razveseljiv.   Lani   se je
obnovila trozveza, in h tern je čvrsta
podlagu naSe politiko, ki jo hočemo na
vsak način vzdržati, na novo za bodoč-
nost zagotovljena. Sporazumljenje z ru-
sko državo glede dogodkov na Balkanu
bo moja vlada neprestano gojila in pod-
pirala mirno reäitev tarn pojavljajočih ae
vprašanj. Z macedonsko astajo je naatala
za sporazumno akcijo obeh držav važna ¦
in težka naloga za vzdržanje miru, za
ohranitev prejänjega stanja in reda. Na
vseh poljih delavni in s krepko podporo
osulih veledržav monarhija in Kusija
brez vHakih sebičnih namenov gledata
samo na mirovno delo, ki je v interesu
vse ftvrope in se skupno trad '.a na eni
strani, da pomagata Turčiji pri izpelja-
vanju potrebnih določb za zboljšanje
položaja svojih krščanskih podložnikov
in na drug! strani. da odvrneta kneže-
vino Bolgarijo od pospeševanja vstaje.
Zaupne zveze, ki se jih tudi moja vlada
v tern ozira kakor tudi v vseh ostalih
vprašanjih napram drugim državam z
vspehom ohraniti, so imele, zlasti letos,
razveseljiv vspeh tudi vsled osebnega ob-
čevanja, k čemur so mi nudili zaželjeno
priiožnost obiski mojega dragega zavez-
nika, nemškega cesarja, ruskega carja in
angležkega kralja. V Srbiji je vsled zlo-
čina, ki mora napolniti z grozo vsakega
omikanega človeka, prišla druga dinastija
do vlade, in upati je, da bo ta dežela
pod svojim novim vladarjem moralno
prerojana in da gre boljši bodočnosti
nasproti. Moja vojna uprava vzdržuje
svoje zahteve v mejah lanske dovolitve.
Sklep vprašanja glede brzostrelnih vojnih
topov se izvrši vsak čas, in se zeli zato
potrebno, da se začne z izdel ^vanjein
drugo leto, za kar želi vojna uprava de-
narnih sredstev. Večje zahteve vojne
mornarice so namenjene, kot lani, za
pomnožitev osobja in stavbe ladij. —
Trajni prosvetni napredek in razvoj za-
sedenih dežel tudi v tern letu ni bil pre-
kinjen, in četudi sta imeli deloma slabo
letino, bosta Bosna in Hercegovina ven-
dar svoje upravne stroške tudi v bodo-
čem letu sami poravnali. Računam na
razsodnost   in   patrijotično marljivoät, ki
ju boate posvftili   izvr^itvi  avojo naloge,
in va.s najsrcneje pozdravljam.
Poročilo grofa Goluchowskega.
Kakor po navadi, poročal je tudi
letos nač minister za zunanje zadeve, grof
Goluchovwski, delegaoijam o splošnem iu-
nanj'^m političnern položaju. Storil je to
najprej v odseku za zunanje zadeve ogr-
»ke delegacije. V prvi vrsti se je spomi-
njal grot Goluchowski trozveze. Hekelje,
da bode ta zvez& tudi v bodoče varovala
naše politične koristi, ker je ravno ž njo
zagotovljen mir.
0 irrodentovskih manifeatacijah go-
voreč označil jih je grof Goluchowaki
kot obžalovanja vredne prikazni. Te de-
monstracije so sicer obsodbe vredne, a
vendar ne morejo po mnenja Goluchow -
gkega kaliti miru med Avstrijo in Italijo,
ker jih tudi Italija obsoja, kar so dokazale
korektne izjave italijanäkega ministra za
zunanje zadeve Tittonija v italijanskem
parlamentu
Goluchowäki je s posebnim povdar-
kom govoril o prijateljskih razmerah med
Rusijo in Avstrijo in rekel, da ni nobe-
nega povoda k nezaupnosti med imeno-
vanima državama.
Na Balkanu, rekel je govornik, ho-
čejo države na vsak' način ohraniti „sta-
tus" quo', to je samostojnost posamez-
nih držav in turäko pose3t. Reforme, o
katerih sta se zjedinili Avstrija in Ru-
sija, rekol je govornik, ^ricra Turčij" na
vsak lmčin izvesti, in &a.o se te re for me
izvedejo, povrneta se gotovo v Macedo-
nijo red in m:r. Potem je grofGoluhow-
ski bral levite ustaäkim macedonskim od-
borom in Bolgariji, ki je te odbore baje
podpirala in hotela napraviti razpor med
Petrogradom in Dunajem. Giede Turöije
pa je rekol, da sta Rusija in Avstrija
prepričani, da je neobhodno potrebno
nadzorovati turško politiko, kije nerarna
evropskemu miru. Turäki vladi je grof
Goluchowski nekako zažugal, naj posluäa
svete Avstrije in Rusije in naj izvrši
predložene ji retorme še o pravem časn,
kajti ako bi tega ne storila, pripetiti bi
se ji znalo kaj  nevšečnega.   Bolgariji pa
je zapretil s hudimi  posledicami,   ako bi
äe nadalje podpirala aataäe.
Glede Srbije rekel je Goluchowaki,
da se Avstrija ni mogla nstavljati dina
atiji Karadjordjeričev, ker bi sicer t Sr-
biji vladala popolna anaihija. Dolinost
srbske^a kralja je, da izbriäe madež
umora ter Srbiji zopet pridohi agled in
miren razvoj.
Ko se je Goluchowski konečno spo-
minjal smrti papeža Leona XIII., govoril
je nekaj tudi o ,.vetuvl, do katerega inia
pravico Avstrija pri volitvi novega pa-
peža. Ta „veto" sicer ni utemeljen v za-
konu, in cerkev ga tadi nikdar itrecno
ni priznala, vendar pa je bil v navadi
in ga je Avstrija vršila s Francijo in
Španijo, in sicer vedoo z vspehora. „Ve-
to" pomeni bolj željo, nego s?arilo, in
ne more razveljaviti izvolitve.
Glasovi o poročilu Goluchowskega
!           Z zgoraj navedenim  poročilom na-
j lega ministra za zananje zadeve,   bavilo
' se je te dni  skoro vse  domače  in   ino-
1 zemako časopisje. Domači vladni   listi ao
; je 8lavili   kot   izvrstno,   odkritoarčno   in
I jasmo, doöim je je oinaöilo   posebno to-
stransko  neodvisno   čaaopiaje   kot  kon-
fazno in neodkritosrčno.   Glede irreden-
tovskih manifeBtacij v Italiji pravi danaj-
| ska „Reichswehr", da je minister   Goln-
chowski prerelik  optimist,   ko jim   noče
priznati    nobenega   pomena.    Oficijozna
Italija mora biti Avatriji  vsaj   navidezno
prij«a.:ik ^A#&di ^ itlili li^jm^ Z*v«j pa n©
ne sme tudi pokladati prevelike ražnoati
na izjave italijanskega ministra za zuna-
nje zadeve,  ko je  inano,  da je  večina
italijanskega parlamenta vse  drugačnega
mnenja. Angleški listi  so   se   äe   preoej
pov.iljno izrazili o poroöiln, so  pa mne-
nja, da na Balkanu ne pojde tako gladko,
kakor meni   Goluchowski.   V   Turčiji  in
Bolgariji pa so vihali nosove,  ko   so ti-
tali levite, katere jim je bral Goluchow-
ski. Ustaäi pa se za  te  levite   prav uiö
ne zmenijo.
2-mesečni proračunski provizorij.
Proračunski o;lsek ogrske dele-
gacije je vsprejel 2-mesecni  proračunski
»ODLISTF.K.
Mladi gozdar.
Izvirni roman. Spisal Soški-črnošolec.
(Dalje.)
Na Leskovo palico oprt prorokoval je Kozniek
Mrnk za cerkvijo gruči postarnih muž:
„Povolia naj me pes, niožje, če ne bo res, kar
vani po\ om. — Videli boste — jaz ne bom več videl
tačas — a vi boste videli lep par pred oltarjem sv.
Jurija". —
Molče so vsi pritrdili proroškim Kozmekovim
besedam, vzeli zakajeiie viveke in gledali za niladiin
gozdarjem in županovo hčerjo. Le niladeniča, ki se je
bil slučajno pridružil možem uprav, ko j'j Mrak to
govoril, so zadele te besede bridko v sree. Ta mla-
denič je bil Podleskov Tine. On je uže več časa
smrtno sovražil gozdarja, a strastno ljubil županovo
hčer. V tern hipu je pa vsplamtel ogenj sovraštva v
njegovem sreu še s hujšo silo. Kri mu je vdarila v
lica, obrvi so se mu nasršile in divji gnjev mu je
žarel iz očij.
„Kaj?" dejal je star možiceij, ki je bil opazil
Tinetovo vznemirjeuost. „Ali ne privoščiš gozdarju
take neveste, Tine? — He, županc.a hči "pogleda
lahko malo preko naših 'metskih klobukov". —
Tine ni odgovoril na :o niti besedice, ampak je
skrivaje namiguil Mraku, naj bi šel 1 njim. Mrak je
takoj pozdravil može in odšel za Tinetom.
Hn.   nrnva  stn   sp  nnila I  —   Dun   nhunann   snu-
baca'1 — oglasil se je zopet prejšnji možicelj in vsi
so mu pritrjevali z glasnim smehoni.
Ne zmene se za to, kar se je godilo za njunim
hrbtom, korakala sta Tine in Kozniek proti Prelazju.
Ko sta prišla niožem izpred otxij, zavila sta jo s kolo-
voza po stranski stezi mej gosto gmiovje. Tain sta
se na zavetnem prostorčku precej daleč od poti zlek-
nila v nieliak mail.
„Torej, ti tnisliš, da bi bilo vse opravljeno s
tern, da staritiu poveni, kaj se suuje mej Milko in
gozdarjem", de pomišljuje Mrak.
„Le besedico jima črhni o tein, pa boš videl
ogenj v strehi*'. •—
„Ej Tine, slabo poznaš svet! — Ne prikupiš se
mački, če ji boš drezal mladičo'1.
„Verjeiui mi! — Stara sta uže toliko skopa, da
ne bosta kar tako z lahka dala hčerc beraškemu goz-
darju, o katerem se ne ve, ne odkod je prisel, ne
kam pojde".
„O tem mi bodi pa kar tiho, Tine! Županovi
niso skopi; jaz vein, da niso! — Zamera pri njih bi
bila meni velika izguba".    -
„1 — vraga! -¦- kaj bi vedno mislil na svojo
malho!"
„Pomisli, da drugega nimam". —
„Ti naredi. kakor sem ti rekel, pa je... Za na-
sledke bom odgovoren jaz'.
„Hm, govoriti je lahko, a storiti je drugo".
„Ti — zajeja peta, kurja polt!"
-Vse Drav. Tine: a meni ttre za malho". —
„Kaj malha! — Srčnost velja, — saj ue bo
zastouj !u —
„Ali veš pa za gotovo, da bo dekle maralo za-te?u
„Maralo bo, kakor hitroie neha slepiti oni zelenec
gori v gozdu*1.
„O Štmihelovem boš moral odriniti za tri leta
k vojakom. — Kaj bo pa potem?" ¦-------
„Šment, to skrbi malo tudi mene!"
„Ko te ne bo doma, skazi ti gozdar laliko vseu.
„Veš kaj! — Ta čas boš moral pa ti delati
mesto meiie".
„Jaz — mesto tebe? — Se ti-li blodi, ke-li?"
„Vse dosežeš, če boš le hotel. — Pazi na vse
korake gozdarjeve, opravljaj, obrekuj ga, samo da
prečrtaš njegove račune. — Torej Kozmek, velja! —
Jutri ali te dni enkrat pojdi k županovim in poveš
tarn, kakor sem ti naročil. Za drugo se domeniva
pozneje. Na, — tu imaš za sedaj!" Rekši, stisne Tine
Mraku nekaj v roko. —
„Bodi torej, — pojdem ! — Toda tiho ! — Nekdo
poje gori nad nama ..."
„Tri sto zelencev!" vsklikne Tine osupnen. „Sever
je. Stavil bi glavo, da je slišal vse, kar sva govorila.
Ta človek je nevaren".
„Nevaren. — On ni sam. Bog nas varuj pekla!"
pristavi Mrak in se pokriža.
Oba sta nato vstala in šla molče po stezi, po
kateri sta bila poprej prišla, proti kolovozu. Tine je
odšel zamišljen proti domu, Mrak pa je veselo švedral
nazaj v Lesje — k Strugu. —
(Dalje pride.)
provizorij. V petek ba?il se je 8 to za
dovo tudi proračunski odsek avstrijske
delegacije. čehi so podali v ti seji izjavo
glede svojega stališča napram proračun-
skema provizorija. Izjavili so, da bodo
radi aplošnega političnega položaja gla-
sovali proli proračunskemu provizoriju.
Kramar je povdarjal, da to store posebno
radi svojega stališča napram osrednji
vladi. Imenom jugoslovanskih delegate?
je izjavil dr. Šusteršič, da je staliače slo-
venakih in hrvatakih zastopnikov v bistvu
enako zastopnikom čeSkega naroda, in
da bodo radi tega tudi oni glasovali proti
proračunskemu provizoriju. Konečno je
bil sprejet provizorij z vaemi glasovi ra-
zun onih dr. Kramara, Stranskega, bu-
steršiča in Verzegnassija.
V  petek je ogrska delegacija tudi v
plenumu vsprejela 2-mesečni proračunski
provizorij. V avstrijski delegaciji se jeto
zgodilo v soboto.  Pri ti  priliki  je   imel
dr. Kramar take, oster govor, kakoršnega
v delegacijah Se ni bilo  slišati.  Kramar
je očital ministerskerau  predaedniku   dr.
Kürberju, da je krono  napačno informi-
ral in da na brezvesten način zlorablja
avioriteto krone za svoje namene. Pred-
sednik   Gautsch  je  govornika   opomnil,
naj ne vlači krone v debato, na kar mu
mn je dr.  Kramarf  odgovoril:  „Jaz  le
želim, naj bi todi ministerski predsednik
Körber ne  vlačil  krone  nič   drugače v
debato, kakor jaz. Körber zlorablja avto-
riteto krone, da prikrije ž njosvoj lastni
bankerot.   Körber je   roiniral   državne
finance in uničil parlament.   Avstrija je
postala podobna nekakema močvirju". Ko-
nečno je zahteval  dr.   Kramar   notranji
uradni češki jezik in   češko   vseučilišče
na Moravakem ter dejal, da Čehi ne od-
nehajo prej od  obstrukeije,   dokler   tega
ne dobe in obstrairali bodo tadi   zaradi
tega, da se  ne bode  moglo   reöi,   da v
Avstriji zmaga le nemäka obstrukeija. Za
njim je govoril tudi jako živphno dalma-
tinski poslanec   Bianchini.  Bianchini  se
se je pečal s   poročilom Goluchowskega.
Rekel je, da je ravno trozveza kriva tla-
čenja nenemški^ narodov v Avstriji. „Ve-
to" pri papeževi volitvi žalil je srea av-
strijskih katolikov. Govornik je trdil, da
je bil stavljen „veto"   na željo  Nemčije,
t. j. tiste države,  ki   nas  ponižuje,   kjer
le more. Še hajša žalenja pa nam nalaga
minister za zunanje zadeve nasproti Ita-
liji  Ako se pomisli na demonstracije, k!
so se vršile proti Avstriji  po   vsi   Italiji,
in sicer na javnih alicah, na vseučiliačih,
na shodih in sploh povsod, morali  bi se
vprašati, ali je   med   Avstrijo   in   Italijo
že    nastala    vojska,    ali   jo   pa    vsaj
misii Italija Avstriji napovedati v najkraj-
šem času. Ne !   Italija je  naäa   najboljša
zaveznica, in grof Goluchowski bi zanjo
vse žrtvoval. Čudni so taki diplomati, ki
žive v tako tesnih objemih   z zaveznico,
ki nas pri vsaki priliki   napada  in  žali.
Govoreč o trgovinskih  pogajanjih   z Ita-
lijo, rekel je Bianchini, da bode  v   prvi
vrsti grof Golachovski kriv na vseh oso-
dopolnih posledicah zanaše vinogradnike,
ako bi hila v novo   trgovinako   pogodbo
znpet »oprtjeta vinaka klavzula.
Ko je za Bianchinijem govorilo še
nekaj govornikov, vsprejet je bil dvame-
sočni računski provizorij tudi v drngem
branju.
V  nedeljo bil je dvamesečni prora-
čunski provizorij vsprejet tadi v tretjem
branju.   Delegacije  se  snidejo  zopet po
novem letn.
Dopisi.
iz goriäke okolice.
D ragi prijatelj!
V zadnjem dopisu sem rekel, da
nimaš sposobnosti niti za priprosto krč-
marsko obrt. Ne vskipevaj, prijatelj, za-
rad tega, potolaži se! Vaaki zmožnosti je
treba posebnega temperamenta, in iz obeh
8e razvije potrebna sposobnost. Tvoje
zmožnosli pa zatira in duši tvoj nesrečni,
ailoviti, agreaivni temperament. Ta veči-
noma podira, kar one zidajo. Dokler je
tvoje podjetje odvisno od tebe in od pe-
ščice ljudi, katere plačujea in katerim
smeš zbog tega tudi   paševsko komandi-
vanja tudi drugih Ijudij, ki niso tvoji
uslužbenei, takrat ti Ivoja gospodujoča
nrav vse pokvari. Vidiä, prijatelj, to jo
vzrok, da at* tvojim „narodnim piruhom"
nič ne vrruje in da se nazivljajo s klo-
potci. Ljuilje. ki te poznajo, nitnajo za-
upanja v tvoja podjetja. Na tebi pogre-
Sajo pred vsem mirne premišljenosti,
skrbne previdnosti in zrele možatosti.
Prekoračil si že davno mejo mladeniäkih
let, a zidaš si Se vedno gradove v oblake.
Nestalnost je znak vsega tvojega delo-
vanja. To kažejo tvoji različni stanovi:
bil si učitelj, potem žornalist, tiskar, zduj
krsimar. (V tern oziru si prav enak so-
druga, s katerim sta provzročila razkol
med goriSkimi Slovenci.) Zadnji stan ni
zate, prijatelj. Krčmar mora biti prijazen,
ti si osoren; krčmar mora biti potrpežljiv,
ti si oduren ; krčmar mora znati vabiti
ljudi k sebi, ti jih odbijaš ; krömar ne
sme iraeti sovražnikov, ti jih imaš med
lastnimi političnimi pristaši. Tern osebnim
nesposobnostim se je pridružila še tvoja
neizkušenost. Tvoja neizrnerna domi-
äljavost te je dovedla že do blaznega
mnenja, da vse veä in vse znaš, a tvoji
nasprotniki da so sami bebci in tepci.
Kdor te ni še spoznal, naj le bere tvoje
ölanke v „Soči"', s katerimi si mesaril
„Krojaško zadrugo". Kako visoko si jahal
na kljusetu svoje oholosti! Kako si se
rogal našim treznim možem, ki so se
podvrgli nehvaležni nalogi, izvleči iz blata
voz, katerega je zavozila „naprednjiška"
nezmožnost, nevednost in hudobija. Možje
so molčali in delali, ti si jim pa v ,.Soči"
osle kazal. In zdaj, prijatelj, so se uloge
temeljito spremenile. Možje so svojo na-
logo zmagovito zvršili, ti pa, ki si se jim
zaganjal pod noge, ležiš zdaj v jarka
sramote in blamaže. Vrhu tega ti je usoda
naprtila še „narodne piruhe''. Prej si
hotel pri delu drug« blamirati, zdaj iz-
ročaš drugim pomilovalen za smeh sa-
mega sebe. Dejanje tvoje blamaže se še
ni dobro razvilo. Nadaljevanje preskrbi
prihodnjost. Do nekaterih prrzorökov je
pa že prišlo. Eden posebno razsvitljuje
tvojo otročjo neizkušenost. Krčmo si ku-
pil, prijatelj, — seveda z izposojenim
denarjem — lotil si se tudi izvrševanja
krčmarske obrti, a za dotično koncesijo
se nisi niti zmenil. Pastil si, da ti jo je
prejšnji lastnik odnesel. Mačka v Žaklju.
Menil si najbrže, da bode obrtna oblast
za tabo tekala in ti ponujala potrebno
koncesijo. Posledica terau je bila, da so
ti krčmo zaprli. Le pomisli, prijatelj, kako
bi bil ti tak sl,nčaj, ako bi se bil pripetil
„Krojaški zadfugi*', hitro razbobnal v
„Soči" ter se škodoželjno krohotal. Krömo
so ti torej zaprli, na trojo srečo le za
raalo ur. Slepa sreča ti je dovedla člo-
veka, ali prav za prav te je dovedla do
Človeka, ki je imel pravico pod svojim
imenom tvojo krömo zopet odpreti. Zgo-
dilo se je, a ne na korist tvojega žepa.
Človeku, ki je v äkripeih, kakor si bil ti,
se ne stavijo mehki pogoji ali zmerne
cene. Že prej vse drago nego majhni
režijski stroški tvojih „narodnih piruhov"
so se s tein izdatno poviäali. To dejstvo
naši javnosti visoko in trdno pribiti, je
pa ravno smoter teh dopisov; kajti ravno
namišljeni režijski stroäki v „Krojaäki
zadrugi" so ti bili strašilo, s katerim si
hotel odganjati odjemalce iz nje proda-
jalnice. Vidiš, prijatelj, kako se tvoje po-
čenjanje nad teboj kruto maščuje ! Vidiš,
kako prav ima „Gorica", ki te dolži, da
mozujeä, kakor ti kaže. „Kroj. zadrugekl
majhne režijske trošlre — posebno zni-
žane, kar jo ^odi „Centraina posojilnica14
— si farbal naäemu občinstvu za velike;
velike režijske trožke svojih narodnih
piruhov" pa temu občinstvu zatajuješ!
Prijatelj, ali meniä ti tako „sveto služiti
sveti domovini"?
Konec zadnjega dopisa sem ti rekel,
da boš le ti kriv, če se razvijejo iz tvo-
jih „narodnih piruhov" klopotci. Vzrokov
sem ti nekaj   nevedel gori,   vsi   so plod
tvojega temperamenta in tvoje nesposob-
j nosti. Ti si imel to prej premisliti in biti
, vsaj toliko moža, da nosiS  tudi sam po-
?ledice svojih zmot.  Ali namesto tega si
s ölanki o  ,.narodnih  piruhih"  v „Soči"
potegnil  v   to  äepavo  podjetje   še naše
! skupno slovensko ime,  tako  da bodemo
i vsi trpeli sramotorako tvoj nepremiäljeni
{ korak izpodleti. Tako, prijatelj, se ti igraS
z ugledom naše narodnosti!   Pa   če tudi
[ do tega pride, zaslužiš,  da   te slovenska
javnost pokliče enkrat na odgovor, da si
; ji že koj začetka oskranil  narodno cast,
izpodrivajoč ji najdražji zaklad,   materin
jezik s ptujimi jeziki.  To je   tern   neod-
1 pustljivpjäe,   ker  se ti   ni vest   prav nič
upirala, da si nameraval posledice lastnih
hib celiti s sramotenjem   narodne   čaati.
Ti si s« nadejal, da bodo Lahi in Nernci
zarad   laäkih   in   nemških   napisov   kar
vreli v tvoje „narodne   piruhe". RevČek,
nisi premislil, da si temu ti sam največja
zapreka;   ti   si  jim  narareč   ravno tako
'----------1------1::_   l—l-------------------:_____*!_:   cn_
ppga pasi ne znaS — tarn se nmikajo
Ijinlje, ki ima jo kaj želodca. Ali t<j ni
alora s kavarnarjem P. prav nič izmod-
rila? Kdo mu je že iia dan otvoritve
kav'arne ozlovoljil laAke gosle? Kdo je
vodil „naprfidnjaSko"' mladino, da je v
naskoku zasedla mu<\ kakor hitro so so
vrata kuvarne odprla? Čose pa javne^a
lokala, kjer si le gost kot drugi, izogib-
ljejo ljulje zarad tebe, kaj še le gostilne,
kjer ti gospodariš! — Da, da, prijatelj
moj, ti bi moral že onkrat samega sebe
izpoznati, potem bi izhajal bolje sam in
drugi s tabo. „Narodni piruhi*4 bi dobro
u-?peva!i tudi brez vsej^a tvojega bobna-
nja v „Soči%( pod izključno slovenskiini
napisi, a morali bi biti v veščih rokah
kakor je zdaj „Kroj. zadruga", in pa ...
tebe b i ne smelo bitizraven.
V zadnjem dopisa omenjenih 2f> palic
no zasluži torej oni podjotnik, ki se po-
stavlja na izključno narodno stališče,
ampak oni, ki zlorabi narodno ime za
podjetje, ki ne dela narodii časti ne po
zunanjem lieu ne po notranji organizaciji.
Tvoja izjava v „Soči" o 25 palicah
mi vzbuja še neki spomin iz preteklih
let. V <5a8U bojkota proti lažkim trgov-
cern si v „Soöi" zahteval od slovenskih
trgovcev, da morajo imßti na prodajal-
nicah le slovenske napise, da morajo Ia
slovensko poslovat.i, dopisovati, govoriti
itd. . . . kar je menda toliko kot, da se
morajo postavljati na izključno
narodno staliäöe. Jaz sem takrat
take nauke z veseljem čital v „Soči",
Zdaj pa piäeä v „Soči", da zasluži pod-
jetnik v narodnem gospodarstvu 25 palic
ako so postavlja na izključno narodno
stališče, dosledno seveda tudi oni, ki
zahteva kaj takega od narodnega pod-
jetnika. Ker si pa ti to nekdaj zahteval
od slovenskih trgovcev, zaslužil si tadi
ti takrat 25 palic. Ne spominjam se, dfi
bi jih bil že dobil, zato predlagam, da se
to zvrši v kratkem času. K tej predstavi
bi bil rad tudi jaz povabljen. Prosim to
torej, stori mi to ljubav po uredništvu
„Gorice". To bode tudi v tvojem inte-
resu; kajti tako me vendar enkrat izpo-
znaš, ne da bi ti bilo treba odäteti „Šol.
Domu" zahtevanih tisoč kron.     A. K.
Politiöni pregled.
Sprememba v flnancnem mlnlsterstvu.
Ministerski svetnik v finančnem
ministerstvu dr. Aleks. Spitzmüller je
prevzel vodstvo nižjeavstrijskega sinan-
čnega ravnateljstva. Oddelek, ki ga je
vodil dosedaj tajni svetnik baron Jor-
kasch-Koch, se je razdelil ter je novo
sekcijo prevzel ministerski svetnik El.
Bernatzky, ki je oLenem postal sekcijski
načelnik.
Čehl In Mat'jarl.
Zadnji čas je bilo čuti nekaj go-
vorov na češki in zlasti na madjarski
strani, v katerih se je povdarjalo med-
sebojno prijateljstvo in se izmenjavali
uljudni pozdravi. Med Madjari se množe
gksovi, ki zagovarjajo ožjo zvezo z Čehi.
Ü/a poslanca neodvisne stranke sta se
v govoru in pismu že zavzela za to.
Košut je objavil članek, v katerem za-
govarja izpolnitev čeških narodno-poli-
tičnih in državnopravnih zahtev. Trgo-
vinski minister Lang je o tern napisal
celo brosuro. Odgovarjal mu je pritrje-
vulno dr. Kramar. Sedanji ministerski
predsednik Tisza ae je izrazil, da so
Madjari že dvakrat dvignili avstrijske
Nenice na sedlo, a trotjipot se to ne bo
voč zgodilo.
Poloiaj na Ogrskem.
V   (grskem   državnem  zboru se še
vodno    nadaljuje   obstrukc:ja   proti   re-
krutnomu kontingentu,  in ni gotovo,   da
bi bil isti vsprejet v teku tega leta.
Poklicanje rezerve v deželah ogrske krone.
Ozirom na naredbo vojnega miai-
steralva, odredil je cesar, da se pokliče
k aktivnemu službovanju, oziroma da se
pridrži tudi po času rezervnih vaj, dokler
bo noobhodno potrebno za popolnenje
predpisanega prezenfnega stanja, moštvo
zadnjih treh nabornih let nadomestne
rezerve vstopivše moätvo iz dežel ograke
krone.
Glasllo stranke prava na Hrvatskem
je po sklepu osrednjega odbora te stranke
postal list „Obzor." V nadzorstvo ured-
niS'tva so bili izvoljeni dr. Derenčin,
Gregor Tuškan in župnik Štefan Zagorac.
Italijan8ka zunanja politika.
V  laäki zbornici je minister   zuna-
njih zadev Tittoni izjavil, da vlada   radi
dogodkov v Inomostu ni mogla posredo-
vati, ker ne more kontrolirati druge dr-
žave, avstrijski minist,   predsednik je pa
pokazal, da ni nasproten ustvinovitvi   la-
škega vseučilišča.  Minister  je   povdarjal
važnost raz^irjanja laäkega jezika in kul-
ture preko mej Italije. To Italije ne moti,
da ostane dalje zvesta trozvezi. Minister
JL
rajo vezi, ki vežejo Avstrijo in Italijo na
temelj zvezo, biti ravno tako ozke, kakor
one, ki vožejo Nemčijo in Italijo. Trozvezi
ostano Italija zvesla. V odgovoruna in-
terpelacije glede MaceUonije je izjavil, da
Italija želi, da se ohrani prejänje stanje
in zato podpira stremljenje, da se izpo-
Ijejo relorme. Omenjal je tudi entuzija-
sličncga vsprojema italijanske kraljeve
dvojice v Londonu in 1'arizu. Vlada ho^e
utrditi zvezo z Avstrijo in Nemčtjo in
prijateljske razmere napram Angliji in
Kranciji. — Ministrov govor je bil sprejet
z živahnim odobravanjem.
Med Italijo In Avstrijo
so je zadnje tcdne, predsto neha trgo-
vinska pogodba, razvil živahen trgovinski
promet. Iz našo države prihaja velika
množina konj in lesa. V Vidmu je bilo
samn en dan .izloženih 4000 voz losa,
ki je prišel s Kranjske in KoroŠke.
Še ailnejši je uvoz laških vin v naäo
monarhijo. V 15 dnoh je prišlo 120.000
hektolilrov vina iz ju^.no Italije in 1OO.O0O
hektolitrov vina iz Sicilije v Avstro-
Ogrsko. Za slučaj, da se trgovska pogodba
med naäo in italijansko državo razruäi,
pripravlja vlada v Rimu kraljevi odlok,
v katerem doloöa carino 18 lir za voz
losa in 100 frankov za vsakega konja iz
Avstro Ogrske. K>»zun tega bo določena
carina za kovinsko in stekleno blago s
Češkega, kože, pivo itd. Odlok bi stopil
v veljavo takoj z novim letom.
Poljakl na Pruskem.
V  proračunski debati pruskega  dr-
žavnega zbora je  dal  polski   posl.   Sha-
rynski v imenu vseh žaljenih in zatiranih
Poljakov duška z nevstrašenimi besedami.
V  živih  barvah  je   naslikal   neOloveäko
postopanje pruske vlade s Poljaki, kateri
hoče po vsi sili uničiti in se ne sramuje
uporabljati   v    ta    namen    najpodlejša
sredstva, ki bi bila na sramote barbarskim
narodom ne pa le Nemcem, ki se ätulijo
za najbolj oiviiizirano ljudstvo na  svetu.
Vse nemäke stranke so  molče  poslušale
opisovanje teh vnebopijoßih krivic, ki se
gode  Poljakom od  strani  pruske   vlade,
le poslanci južno-nemške ljudske stranke
še čutijo človeške  ter je posl   Payer  v
njih imenu  izjavil,   da   njegova  stranka
ne bo nikdar glasovala za bojna sredstva
zoper Poljake.
Imendan ruskega carja.
V  soboto je obiskal naä  cesar ru-
skega poslanika   na   Dunaju,   KapnUt-a,
ter mu izročil častitke   k imendanu   rn-
skega carja.
Na skrajnem vstoku.
Ruski odgovor na japonsko noto ni
zadovoljil Japoncev, ker je Ruaija odbila
nekatere glavnih zahtev glede Koreje.
Vsled tega je, po poročiiih angležkih
listov, jako verjetno, da pride do vojske
med Rusi in Japonci. Ko je namred Ru-
sija odgovorila Japoncem, je zaukazala
hkratu svojim vojaäkim poveljnikom, naj
bodo pripravljeni na vsak sluČaj. Tudi
med Japonci vre, in japonski vladi do-
h ijajo od vseh strani dežele pozivi, naj
žo enkrat preneha z diplomatičnimi po-
gajanji. Da ima angležka tu vmes svoje
piste, to je vsakemu znano, ki je öital,
kako se je vsa ta zadeva razvijala. To
pa potrjujejo zdaj tudi vesti iz Londona,
po katerih bi bili dobili vsi angležki po-
morski čaatniki ukaz, naj bodo priprav-
ljeni na mobilizaeijo,
Boris Sarafov o macedonskem vprašanju.
Boris Sarafov je imel te dni po-
govor 2 dopisnikom nekega budimpeš-
tunskega lista in se je o macedonskem
in sploh o balkanskem vprašanju približno
tako-le izrazil. Rekel je namreč, da ni
upanja, da bi radi visoke politike mace-
donska stvar dobila pristaäev v Rusiji,
na Avstro-Ogrskem in v Nemčiji. Zato
pa da ne bode v teh državah uprizori!
agitaeije vprid Macedoncev, pač pa da
pojdo ua Francosko, Laško in Angležko,
kjer se nahajajo za tako akeijo ugodnejäa
t!a. Rekel je, da prihajajo na Srbskem v
ti zadevi k boljäemu spoznanju, odkar
vlada tarn sedanji kralj. Upati je zdaj, da
se ukorenini macedonska ideja «»ed
srbskim narodom. Boris Sarafov je na-
dalje rekel: Velika nesreča je za bal~
kanske narode, da so omamljeni vsled
velikih ozirov na visoko politiko in da
sta jih šovinizem in fanatizem spravila
s pravega pota, po katerem bi morala.
korakati. Ti narodi ne čutijo, da je že
odbila zadnja ura njih samostojnoati.
Mesto da bi žrtvovali svojo kri za osyo^
boditev Macedonije in zaosnovanje velike
balkanske federaeije, pa čakajo ravno-
duäno, da jih Avstro-Ogrska in Rusija
vržeta ob tla. Ako bodo Macedonci padli
v boju za zlato svobodo, ne bo to zanje
sramotno, zakaj bojujejo se proti ti-
ranatvu, proti neznosnemu jarmu.
üomace in razne novice.
Našim eospodom naroönikom.
naäli, daje lopo štovilo naročnikov
atorilo svojo dolžnost poravnavši
letno naročnino, za kar sojirn tom
potom »rčno zahvaljujemo. Nasli
smo pa tudi, da je še promnogo
onih gospodov, ki so zaostali z
naročnino za to leto, in colo za
projšnja leta. Siljeni smo toraj
zopet opozarjati in prositi, da se
nas vsaj ob koncu leta spominjajo,
ter nam zacstalo naročnino tem
hitrej e dopošljejo.
Ob enem tudi prosimo naše
prijatelje in somišljenike, da bla-
govolö naö list širiti, ter nam novih
naročnikov pridobivati. Čc ne
zmore posameaen se naročiti,
združita so lahko dva, trije skupaj
za I iatis. „Gorica" bo izhajala tudi
v bodočo po dvakrat na tedon za
nizko ceno po 8 kron na loto.
Iineiiovanjo. — Kancelistoin pri c.
kr. tržaškern nameHtništvu jo bil irneno-
van to dni orožniški stražmešter g. Fr.
Č e bo k 1 i.
Sinrtua kosa. — Umri ie včeraj
nagle smrti na svojem stanovanju g. Ivo
baron Benko pl. B oj n i k, c. i kr. mor-
narični kapitan. Zadela ga je srčna kap.
Truplo so prepeljali v vojaško bolnišnico.
llinrl je pretečeni petek zvečer v
Št. Pefru pri Gorici po kratki a mučni
bolezni (pljučnici) v 68. letu svoje staro-
sti obče spoštovani mož, posastnik in ob-
činski odbornik, Anton Fur Ian. Kako
so ga občani ljubili in spoštovali, to se
je pokazalo pri niegovem pogrebu v ne-
deljo popoludne. Tako veličastnega po-
greba že dolgo časa ni bilo v Št. Petru.
Občinski odbor, ki se je z g. županom
na čelu udeležil pogreba, mu je poklonil
venec s trakom in napi90m, in to po-
polnoroa opravičeno, saj je bil blagi po-
kojnik dolgo vrsto let moder občinski
odbornik. Pevski zbor pod vodatvom g.
nadučitelja mu je pa na pokopališča za-
pel v slovo ganljivo žalostinko ,,Jamica
Una". Blagi pokojnik je zapustil tri si-
nove in eno hčer, kateri vsi so že pre-
skrbljeni. Naj pociva v miru!
Za „Božičnico" „Šolskega Doma"
so äe darovali: U. P. 3 K, gospa Nina
Rojčeva 6 K, J. Medved več robcev, A.
Jeretič, trgovec, šolskega blag* in molit-
venikov, A, Krušič 4 cele obleke za
dečke, tvrdk» Saunig & Dekleva 5 K,
J. V. več r ncev.
Naše upravništvo je prejelo: dr.
Ferdinand Terkuč 4 K, Boroninja M.
Czörn • j 6 K.
Vsem blagim darovalcem se izreka
najiskrenejša zahvala.
Šo I. vod stvo.
Za „Solski Dom" je prejelo naše
upravničUvo : Josip Skočir, dekan v De-
vinu, 20 K, Primož Zakrajšek, kaplan v
Št. Petru, 3 K.
Hvala!
Vabilo na „Boftfoiico" katero pri-
redi dekuška šola „Elizabetišče" v To-
maju dne 26. in 27. decembra t. 1. ob 4.
uri popoludne v šolskih prostorih. Vstop-
nina 40 vinarjev. sedeži 1. vrste 1 K.
Predplačila se z ozirom na blagohotni
namen hvaležno sprejemajo v korist
„Elizabetišča". Vspored: 1. Pesem: Bo-
žična; 2. Prolog, govori Ami Adelinda;
3. V Rim, predstava v treh dejanjih s
petjem in z živo podobo v proslavo sv.
očeta Pija X; 4. Pesmi ined posameznimi
dejanji: a) Gorska cvetlica, Laharnerjeva ;
b) moje cvetlice, Laharnerjeva; c) Pa-
peževa himna, in sviranje na harmonij;
5. Deklamacije božične in tiovoletn*1; fi.
Božična igra v jednem dejanju; 7. Pesem:
Božična; 8. Živa slika: Sveta družina z
singeli. — K obilni udeležbi vabi častite
rodoljube in prijatelje šolske mladine
vodstvo „El iz a b et i š ča".
„Kainenjski župuik Kosec hoče
^t| strahovladec". — Pod tem na-
slovom je priobčila zadnja „Soča" članek,
v katerem se po svoji barabski navadi
pa?anja v kameniskega župnika g. Kosca.
rovod tem napadom je dal v prvi   vrsti
°jj!8, „Iz  Kamenj",  katerega  smo   pri-
ODcili nii v 99. ätev. svojega lista in ka-
erega ]e v svoji zadnji ätevilki ponatisnil
V1"1 «Primorski List". Namen nam ni
nes b&viti se s surovo in podlo pi-
savo omenjenega člauka, nego pribiti
noeemo zOpet, da ne more „Sjča' ži-
veti brez laži. Posebno bodejo v oči do-
«cnega člankarja te-le vrstice v ome-
njenem dopisu „Iz Kamenj:"
. ,. »^avno tako čudno se je lahko
tudi zdelo eioveku, ko je videl na
stopati na takem strankarskem shodu
potovalnega učitelja kmetijstva, g. Štre-
eljH. AKo hi se to še nadalje ponavljalo,
imeli do MfMlaj, kajti ako hi ne dal poto-
valni aßitelj kmwtijslva rabili za dr. Tii-
move strankarskc iminonf», morali bi rni
proli njomii vh« «IriiKučtt  naslopHti".
Branoč po svoj^ potovalnoga ači-
lelja kmetijstva j/. Štreklja, nmhnil j«
člankar z loparjorn z vso silo po gosp.
župniku, če^i da jili je napi^al on. To jf>
pa popolnonriH n^rPHnično, in mi izjav-
ljamo »lovesno, da g. župnik Konec
omenjenih stavkov ni napisul, povdarjajoč
ob jednein da ae z vnebino teh stavkov
popolnoma ujemumo. Gorpčnost, h katoro
brani ,,Sočal g Štrckolja pa j«' najbolji
dokaz, da so bilf zgoraj ornenjftne vr-
slice v dopisu „Iz Kamenj1' ^opolnoma
na nifistu.
Popolnitv4>ni  teiaj za mlzarj«.
—  Zavod za pospeševanj« malo obrti je
poskrbfl, da se otvori v (iorici popolnil-
voni tftč-aj za mizarje,   ki bode trajal   od
4.   januvarja   1904    do   |:j.   fobruvarja.
Predavanja so   bodo vršila  ob   nedfljah
in praznikih po :> ur zaporedoma  Tečaj
se otvori, ako se oglasi najmanj 10   slu-
šateljev. Več kot 14 pa se jih ne vsprejme.
Oni, ki bi se hoteli udeležiti omenjenega
podaka, zglasijo   naj se do 81. t. m. pri
zavodu za pospeševanje male  obrti.    (V
kupčijski zbornici.)
TrgovHka   zbornita   —   V   vče-
rajšnji seji trgovnke zbornice je srečka
nje določilo, da se pokliče g. Ober-
snela iz Uivače kot zborničnega sve-
tovalca, ker sh ni g. Jaretič iz Koba-
rida odzval pismenemn pozivu v rokn 8
dnij, da vsprejme čast zborničnPga ave-
tovalca. — Zbornica seje izrekla ugodno
glede tarife javne tehtnice v Dornbergu.
hto tako se je zbornica izrokla ugodno
glede namcrfivane upeljave brzojavne
službe med Štanjelom in Dutovljami.
Božinie po^itnice na tukajšnjib
srodnjih šolah trajajo letos do 4. ja-
nuvarjh, ker je šolska oblast odredila,
da je 2. januvar poduka prost.
Konfisciraiia   božlčna drevesca.
—  V soboto so konliscirali na tukajänjern
mestnem trgu 136 mladih jelk,   ki  so se
prodajale za  božična  drevesca.    Zgodilo
se je to   vsled   prekršenja  razglasa   tol-
minakega   okrajnega   glavarstva,   po   ka-
terem morajo biti taka drevesca, ako se
jih hoče prodati, priskrbljena s posebnim
pečatom ter mora  irneti   prodajal^c   po-
| sebno dovoljenje od zgoraj omenjene
oblasti. Drevesca so bila last Antona
Beligarja iz Ravnice.
Akadeiiiično ferijnluo dru^tvo
\ „Adrlja" naznanja, da priredi dne 5.
1 jannvarija 1904. ob 8. uri zvečer sesta-
¦ nek v prostorih, ki se objavijo svojeeasno.
I Vabijo se vsi gg. čl ni, atarešine, pod-
! porniki in ustanovniki, da se udeleže
tega sestanka. Vsi gostje dobrodošli.
Občinskc volltve v Ločnlku. —
Prejänji teden so se vršile v Ločnika
občinske volitve, ki so trajale več dnij.
Nasproti sta si stali kmotska konservativna
in pa radikalno italijanska stranka, ki je
bila do sedaj v ti občini na knnilu. Borba
je bila huda in italijanska radikalna
stranka upala je do zadnjega na zmago.
Ali zmotila se je pepolnoma v svojih ra-
čunih, kajti zmagala je pri volitvah kraet-
sko-konservativna stranka.
Ubila se je v Solkanu v nedeljo
predpoludne mati več nedoraslih otrok,
okolo 40-letna Bensa Lucija. Sla je
namreč na potok, ki se zliva rned strmim
skalovjem blizu pokopališča v Sočo, da
bi oprala nekaj cunj. Pri ti priliki se ji
je spodtaknilo in je nesrečnica padla
med skalovje ter se tako hudo poäkodo-
vala, da je že pu kratkem času izdahrila
svojo dušo.
V Kobaridu  — poätne zadeve.
—  Glede   dostavljanja   poštnih  pisem je
treba konečno ret, izreči opravičeno ne-
voljo. Poštni vozuvi prihajajo zadnje čase
po dve   uri   in   äe   kasneje   iz Gmce v
Kobarid. Kdo in kaj jo  temu vzrok ?   C.
in kr. poätno ravnateijstvo naj blagovoli
poizvedeti   za   vzrok   temu   in   naj čim
prej uredi to nerednost!
Žclczntčui promet na železničiii
progi Tržlč Červiiijan. — V nedeljo
se je železnižki promet na železnici Tr-
žič-Červinjan zopet odprl.
Vreme. — Konečno se nas je ven-
darle usmilil „grgarec" ter nam priakr-
bel zaželjeno suho vreme, prepndivši
vsaj za nekaj časa nadležni južni veter.
Hvaležni smo na tem vsi „grgarcu", a
posebno hvaležni mu morajo biti želez-
niäki delavci, ki so zadnje dni s praznim
žepom in praznim želodcem tako kla-
verni potikali se okoli. V teh par dne-
vih, ki nas še ločijo od božičnih prazni-
kov, zaslužili si bodo delavci vendarle
nekaj denara, in upati je, da prazniki
ne bodo za nje tako žalostni, kakor bi
bili, ako bi  tudi   ta   teden   tako   nopre-
]          Ztnaga   korotiklli Slovencev.  —
Iz   (iftlov»; a     dohajtt    vescla   vent   o
' novih zmnguh korožkih Siovencfv pri
občinskih volitvab. ZmagHli ho njunrfii: v
občinah v Hikarjivasi, Galiciji in St. Petru
nad Velikovcem. Po^lednji dvp ob< ini po
na novo priborili. Tadi v občini (irebinje
so Slovfnci zma^ali v vseh treh razredih
nasproti zsiruž^nim nemikim nacijonalcem
in sociJHlnim dcrnokratom. To so vesela
znamenja ki kažejo, da Slovencev na
Koroäkem ne polože äe v grob, kakor so
se nadejuli  Nemci,   in   tako   tudi   menili
i mnogi   maloduäni  Slovfjnci ampak da se
! dvigajo k novßrnu in čvrsternu življenju,
ki se bode vedno bolj razevitalo, ako
bodo naSi koroäki brntje tako složno in
odločno nantopali, kakor se to godi
zadnje dni.
Slovan.ska vzajcinnoKt.   —  Kdor
jo ne pozna,  naj pride na Boh.   Bistrico,
in jo bo   nasol   med   najnižjimi    delavci
—  Macedonci.  V velikih gručah prihajaj o
na Bistrico   iskat   dela.   V nedeljo 13. t.
m. jih je priälo okrog 100.  Če tudi dela
ne dobe, vendar ni   se  jim   bati, da la-
kote poginejo,   čeprav   nikdar ni   videti,
da bi še tako raztrgan in sestradau Ma-
cedonec ljudi nadlegoval s prosjačenjem.
Njihova pot jih vedno pelje naravnost v
macedonske barake, kjer jih njihovi bratje
prav gotovo   sprejmejo   medse,   dasi   so
barake že njim  sarnim   premajhne.   Pri-
merilo   se  je,   da   so  po   več mesece?
imeli pri sehi  svoje   slovanske   brate, ki
niso dobili dela in jih   ves čas preživeli
z bormm   svojim   zaslužkom.   Sicer   pa
vlada med   njirni   tudi   najlepša sloga in
ljubezen.   Kien vodi vse,   vsi se pokore
njegovim   poveljem.   Ko   pridejo   eni   iz
predora, je prvo, da sezujejo premočene
^kornje in jih na ognjiäcu vsaj nekoliko
posuSe, da jih    bodo    inogli   rabiti drugi
bratje, ki si še   niso   zaslužili   toliko, da
bi si mogli svoje   omisliti.   Življenje Ma-
cedoncev je nad  rse preprosto.   Nacijo-
nalna  juha   .,čorba",   krompir in košček
kruha, to je vsa njih hrana. Vkljub rev-
ščini   vendar   ni slišati   iz   njihovih   ust
drugega pritoževanja, kot   tupatam kaka
fiha kletev nad krutostjo   njihovega vla-
darja — sultana.                      rSlov.-'
Zdravje btskupa Strossmayerja.
—  Zdravje  biskupa   Strossmayerja se je
toliko zboljšalo, da je upati.   da v   krat-
kem popolnoma okreva. Biskup se  je   v
petek že pol ure izprehajal.
Grot Ticza ni bll iprav oblečen.
—   K pogrobu nadvojvodinje Klotilde, ki
se je vršil v "petek v BudimpeSti   in   ka-
terega se je udeležil tudi  sam  cesar,  je
prišel ogrski ministerski predsednik grof
Ticza  v  obleki   honvedskega  poročnika.
Hkratu stopi k njemu neki stotnik in  ga
opozori, da ni oblecen po predpisu. Grof
Ticza odstranil se je na to ter se podal
v   svojo   ministersko   palačo,  kjer   si je
popravljal obleko.    Vrnil se je  potem   k
pogrebu, ko je bil isti skoro že končan.
Loterijske številke.
1V». decembra.
Dunaj......9   83    57    34      8
Gradec......83   63   44    22      1
St. 220G
Ü. Š. SV.
Razpis
učiteljskih mest v okraju
sežarsskem.
V šolskem okraju sežanskem raz-
pisujem ta mesta:
1.  Nadučiteljsko mosto na troraz-
rednici v Nabrežini in na dvorazred-
nici v Brestovici:
2.   uciteljyko-voditeljsko službo na
jednorazrednici na Barki in v škrbini;
3.   učiteljsko mesto  na  petrazred-
nici v Kotunu;
k dve učiteljski mesti na petraz-
rcdnici v Sežani;
5. službo učiieljice na dvbrazred-
niciih v Lokvi in v Stanjelu.
S^   službami   pod   navedenimi
točkami  so   spojeni  prejemki   usta-
novljeni v deželnih zakonih od dne
! 15. oktobra  1896. 1. zak. in nk. št.
j 30 in od dne 6.   oktobra  1900.    1.
; zak. in uk.  št. 26.
Prosilci   odnosno   prosilke   naj
vložo    svoje    pravilno     opremljene
' prošnje tekom šestih lednov po oglasu
{ toga razpisa  v uradnom   listn   na c.
! kr. okrajni  solski svet.
C. kr. okr. Solski svet,
Sežana, 21. dec. 1903.
PpprJaßHnilf ¦
Razpis dražbe.
Wazpisuje se «Inižba užit-
niiic \in;i.  inosa   in   piva
župaiistva IJpihm» za 1. 1*.M)4,
ki bode v olicinski pisarni
due 27. !. in. ol> 1 1. uri
prodpoludii«-. Vsi podalki se
poizvedo na dan dra/ln» v
obrinski pisarni.
Županstvo Renče.
KrojaŠka mojstra
Čufer <te Bajt
v Gorici, ulica sv. Antona St. 7
v hiši g. Jerneja Kopača
izdelujeta
vsakovrstne obleke za možke
po men. bodisi  fine   ali pa
priproste.
Priporočata se svojim rojakom
v Gorici in na deželi, posebno pa
č. dahovščini za obilna naročila.
Podpisani priporoca slavnemu ob-
činstvu   v   Gcrici   in    na   deželi   svojo
prodajalnico jestvin
V zalogi ima kave vseh vrst, raz"
lične moke iz Majdičevega mlina v Kranja»
nadalje ima tudi raznovrstne pijače na
primer: francoski Cognac, pristni
kranjski brinjevec, domači tropinovec,
fini rum. različna vina, goršice (Senf.)
Giril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove
užigalice. — V zalogi se dobe tudi te-
stenine tvrdke Žnideršič & Valenčič v
Ilirski Bistrici, ter drugo v to stroko
spadajoče blago. — Postrežba točna in
po zmernih cenah.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Kutin,
trgovec v Semeniški ulici h. štv.   1
(v laatni hiši.1
Fani Drašček,
zalcga šivalnih strojev
Gorica, Stolna ulica hiš. |št. 2.
Prodaja
stroje tudi
na teden-
ske ali
mesečne
obroke.
Stroji so
iz prvih
tovarn ter
najbcljše,
kakovosti
Priporoča
se slav.
občinstvu.
Anton Fon,
]; klobuöar in gostilniöar,
{S              Semeniška ulica št. 6,
! i ima bogato zalogo raznovrstnia
klobukov
ter toči v svoji krčmi
pristna domaea vina
in postrože   tudi  z  jako   ukusnimi
jedili.
Mnogo denarja!
do 800 K na inesoe zamore vsakdo zasluiiti
kihkü, pi)Stciu), broz stroäkov »i> posebnega
znanja. Poälje naj takoj svoj naslov pod
E 1095 na: Anoncen-Abtheilung des
¦ Mfirkur". Mannheim. »"|ü'^"m.
Ivt'kariiit
vSGSS^vZ CRISTOFOLETTI,
oljc.                           v Gorici. na Travniku.
Posebno   sredstvo proti  prsnim   boleznim in splošni
telesni slabosti.
I/.virnastekleniea tega olja naravno-rumenebarve po K 1-40, bele barvepto K 2.
Trskino ioleznato Jetruo o\\e.          Trskino jftrno olje se /«»It'/nim
I                                                                                                       joilet't'in.
Kaki t*«aa   olja je   sosebno   pnpo-               stem oljom s.« /..Iravt'jo v kratkein
roCljiva nlrokom in deOkom. ki so nor-       Oasu in / «otovostjo vse kostno bole/.m,
vn.-iii in no;.ni'  narave.                               ,   >|tVllj    otok,     ,u^(.,    mal.ikrvinist   in
i   splttšim sl;ilu)st.
Cena ene steklenice 1 K 40 v.
Opomba. Oljc. katereija narmhiiii iliivkluu \/. \o\\\-j\iv. prvišoe se veilno v niojem
Ki'iiiii/iirm lal>i>raloriju proilno se napoluiju strklrnii«-. /.a to zaiuorem jaim'iti svöjim
i\t>litim  iuljiMua li't'in  silt'ile či*totn in   stalin1 S[>os<»tt.nos! i   /a Zilravljeiije.
Cristofoletti-jeva pijača iz kine in železa.
najboljši pripomoček pri zdravljenju s trskinim jetrnim oljem in izborno i
sredstvo za malokvrne.                                                                         '
Ena steklonica stano 1 K 60 v.
Anton   Pečenko
Vrtna  ulica 8 GORICA Via Giardino 8
priporoča
pristna   oeia
in 6rna   vina
\x   wipawskih,
furlanskih.
briskih,  dal-
^   matinskih   in     '
'   iaUrskih v i -    \
noaradow.
Dostavlja na dora in   razpoäilja  po  želez* i
.lici   na   vse   kraje   avstro-egerske   monarhije   a
sodih od  66  litrov   naprej.   Na  zahtevo   poiiljT  |
tudi  uzorce.
Cene zmernt. Postrciba pofttena.
Ivan Bednarik
priporoča svojo
knjigoveznicc
v Gorici
ulica Vetturini St. 3.
Odlikovana civilna in vojaška krojaška
delavnica
Anton-a Krušič-a9
Gorica. ul. Jos. Verdi 33.
J3ogata zaloga drmaeega in angleškega sukna.
Yelika izbcr izgotovljenik oblck 2a gospode in
dečke, površnih zimskih sukertj, havelokov ild.
jssaročila po novi men se i^vrše s posebno
natančnostjo.
2k Mejnarodni panorama
Lr    iz Berolina, odlik. na vseh svetovnih razstavah.
Krstavracija „LA BOHEME44, Uoricu, tokallSfo
Josipa Vordiju St. :{S.
l*otovamje po Mvetu, za vseli zaniniivo.
Vsak teden nov program!
Od 20. do '20. decernbra:
Ihinsko, Kodanj itd. IViliod rusko ca-
rinje in siiunske^a kralja.
NMo naj ne zamndi ogrleAati si ieh tasDih naravnih lepot.
Odprto vsak dan od 9. zj. do 9. zv.
Vstopina 40 vio., otroci" in vojaki ie narednika 20 rä.
Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki ..Solskega domau.
P r o s i v a   sahtovati   1 i s t k o!
>iijv(H*ja ir^ovina / /dc/jeni
Konjcdic & Zajec
Gorica, precl  nadškofijo his. štev.  II.
Za can atavbe priporoča vse stavbne potrebščine, kakor: cement,
stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stra-
nišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najholj slovouili
tovarn. Opozarja nn svojo botjato izu».» ^uhinjskega in hisneya orodja
dob rezpriniorno nizkih conah.
I           I    stavbenih nositeljev    P«11"""......."1
Focinkana hie a aa vinograde po jako  attiaanih  cenahl
V o z o r !
F.11O kroilO uag;ra<1e izplačava vsakomu, kdor dokaže
s potrdili naj ine nove «merikanske blagajnb, da je kapil pri naja za
1(K) kron blaga.
Prosiva   sahtevati   liatke!
J"" Pos5or!  Eno krono nagrade !
Pozor! Eno krono nagrade!
Jesen je tu
mm»"i"«i^.in bli/.a s«' /ima; bli/a se pa tudi
LLj$l>otrH»a, kupiti /a bisno uz. lastno
potrHx» raxnt'^a  zinisk»»sa bla^a.
I'oiiovmo sc tcilaj (ibr;ic;i vtlano pod-
pisani do ci'iij. svojih odjcmulccv s
[jrošnjo. da se pri tiakupu raznih ziin-
skili potrcbščin tudi za naproj blago-
volijo obrniti v prvi vrsti na nji-jiovo
tr-joviuo, koja nudi cenj. odjomalcom
vedno priliko za noproknsljivo cono in
dob(T nakup vedno svožili in solidnih
raziiovrstnili plotenin iz bombaža in
volnc. kakor:
nogavice, rokavice, jopice, srajce, hlače, ziniske šerpe,
rilte,   Čepice, VOlnO itd.          l)alje priporoča še zadnje novosti kakor:
raznovrstne kožukovine. zimske öevlje za dame, ruske
gčiloše, dežnike, rnoderce, bluse, spodnjakrila, pasove,
predpasnike; jako velika zaloga belega perila za gos-
pode. krasnih ovratnic, lovskih nogavic itd.; zadnje
novosti. mičnih okraskoy za obleke. razne svile, žamet,
pliš fodre itd.; vse potr^bšojne za gg. šivilje in krojače.
J« Zomik,   Gorica, Gosposka ulica 7.
i                   urar c. kr. železnic,               i                   \
\       v   Gorici.   iiioH|»OHka ulica   his.  siev.   17>.       j
j                          priporoča svojo uajboljšo zalogo                          <
za gospode krojače in šiviljc po najnižje mogočih
cenah. — V zalogi ima tudi najuovejšc in naj-
bolj priproste vezilne aparate (Stickaparate),
katcre se more porabiti za vczenje (rekamiranje)
na vsakem   „Singer -jevem"    ^^.^*^^
g  sivahiem stroju, ter stane tak
®  aparatsainoT K.     Kdortorej
®   lioce imeti dober in trpežen
^  šivalni stroj in jako po ceni,
^  naj si pride ogiedat šiv stroje
g)   novih sisteniov,  kaicre jam-
či od 5 do 10 let.
)           ualjc priporoca najboljse                                   i
; Mr- švicarske žepne ure -w |
) po znu-niili cenah. I\)prave s poroštvom enoga lota.    '
Sprejema
hranilne vloge
katere obrestuje po
4\VVo polumeseču.o;ne-
vzdign6ne obrestipripi-
sujo konec leta k glav-
nici. Rentni davek pla-
čujo poaojilnica sama.
PoHOjila
udoin   na   oncbiii   kriMlit  po
„ Central na posojilnica"
registrovana zadruga z omejeno zavezo,
Gorica, ulica Vetturini 9.
P    I/»     nnStnntuHinilniXn!  l/nnln   Id     OKI    QOO
Sprejema
nove člane
z glavnimi in opravil-
nimi deleži. Glavni de-
leži po 200 K, opravilni
po2K. Otvarja ölanom
tokoöo racune, katere
obrostujepo dogovoru.
Uradne ure
v«ak dun od  8.  ure   zjutraj
n;i   rlr>   1    nrtt   iwumliuliw».