Mo X., ». 36.
•*o4tn)na platan« v gotovini.
V IjubHanl. 6. avgusta 1923.
AMSTERDAM
Uredništvo In oprava: Ljubljana, "l*l#nburgov* ulica it. 6/M.
V organtmelil }« mo?, kolikor »efl — toliko pravic«
mk Mitok.
*t»n« patamana »lev. I Dtl •atina Ota J-—, cclalataa Din. — Za Član« tara* po M para.
Jglatl p« dogovoru.
Dftpiil morajo Mtl frankiranl In podpisani, ter opremljeni
•	itamp.	organizacija.
Rokopisi se ne vračajo. Rakismadje so poitnina proste.
Glasilo Strokovne komlsile za Slovenilo. (Pokrajinski odbor GOSJ.)
Naval reakcije in naša obramba.
Večkrat smo že opozarjali v pisani in govorjeni besedi na vedno hujši pri -tisk, ki ga izvaja reakcija na delavstvo. Rekli smo, da obstoja resna nevarnost, da bo izgubilo delavstvo vse pridobitve povojne dobe, in da se potisne gmotno na tako nizko stopnjo, kakor ni na njej še nikdar bilo. V naslednjem bomo pokazali vse to v številkah in prosimo, da si čitatelji te številke tlobro prečrtajo, čeprav vemo, da številke niso zabavno čtivo. So pa edino čtivo, ki slika danes, v dobi, ko mislijo nekateri, da obstoja višek delavske politike v zavijanju in lažeh, z neiprosno resnico dejstva.
Kaj kažejo številke?
Strokovna komisija je izračunala za »ekatere stroke, kako bi se gibale delavske plače, ako bi bilo plačano delavstvo v /življenjskih potrebščinah tako, da bi nas goljufiva vrednost de tja rja, ki je vsak dan drugačna, no iriogla varati.
Pri .teh računih preiskujemo, koliko •dstotkov življensklh potrebščin si je mogel delavec ob raznih časih s svojo plačo kupiti. Pri tem smo računali, da ,fe potrebna za življenje tista množina živil, ki je bila navedena svoj čas v hkoro vseh kovinarskih mezdnih pogodbah, ko se je vpeljal takozvani indeksni sistem.
Delavec, ki zasluži ravno za ta živila. zasluži po našem računu 100 odstotkov življenskega minima. Delavec, ki zasluži dvakrat toliko, zasluži n. pr. 200, odstotkov življenjskega minima. Delavec, ki ne zasluži niti 100 odstotkov, »e zasluži niti za hrano, vsaj ne pošteno hrano. ŽMjenski minimum, kakor z njim tu računamo, ni isto. kakor eksistenčni minimum. Zakaj tu izdatkov za obleko in stanovanje sploh ne vpostevamo. Zato bi moral biti zaslužek večji, kakor izdatki za • življenjske potrebščine. On bi moral znašati več nego 100 . odstotkov življenjskega minimo. Kako pa je v resnici? Pred nami leži statistika, ki preračunava na ta •ačin povprečne normalne plače dveh Baših najvažnejših strok, to je .kovinarjev in rudarjev.
Po tej statistiki so se gibale plače ■aših kovinarjev in rudarjev tako le:
Zaslužek rudarjev in kovinarjev je znašal izražen v izdatkih, potrebnih za *Mjenske potrebščine odstotkov:
Pri kovinarjih:
Lela	1914
>	1910	septembra
>	1920 april
>	1920	september
*	1921	april
1921 september -■>	1922	april
»	1922	september
»	1923	april
>	1923	september
Pri rudarjih:
Leta	1921	april
:>	7921	september
>	1922	april
-	1922	september
1923 april »	1923	soptemb&r
od -101%-62 % -54*-62%-67%-65%-65%-
58	%-55 %
59	% -
- do -211 % -208% -160% -190% 195% 179% 134% 129% -123% 128%
od — do 70%—110% 65% -100% 55%-- 85% 55%— 75% 50%- 70% 55 % — 75%
Iz teh številk se vidi, kako naše plače stalno padajo.
V teh številkah . pa jo povedano »udi to, da je izročeno delavstvo zlasti
od listega časa naprej skoro na milost rastočemu nasilju reakcije, ko je izgubilo svojo politično moč in ko se je začelo politično cepiti. Od takrat je udarjeno delavstvo na vseh frontah.
Prihajali so, prihajajo in bodo prihajali m c tl delavstvo ljudje, ki bodo Irdili, da je to samo zato tako, ker je taktika naših strokovnih organizacij slaba. Treba je le, — tako pravijo, novih radikalnih smeri, pa bo bolje. Tako se trdi.
Zgornje številke pa kažejo s tako prepričevalnostjo, s tako jasnostjo, da so vse to le prazne besede, le prosta laž, da mora vsako tako govorjenje — umolkniti.
Rudarje vodi že par let organizacija le nove smeri. Številke, kakor jih zgoraj objavljamo, pa nam kažejo, da nas nove smeri ne bodo rešile, ampak solidno delo in predvsem — enotnost.
Resnica je ta, da je delavstvo tu in tam tepeno, da je tepeno tam, kjer je Slo za novimi smermi še za spoznanje bolj, nego tam, kjer je ostalo pri preizkušenih starih metodah, vse drugo pa je demagogija in prosta laž.
Napredovanje delavstvu sovražnih sil pa se ne kaže samo na polju mezdne politike, ampak na vseh poljih socialne politike.
^ Že vzakonjene določbe zakona o zaščiti delavcev ostajajo le na papirju. Bolniško zavarovanje, ki so ga upravljali v stari Avstriji do dveh tretjin delojemalci (delavci) se je izročilo odločilnemu vplivu delodajalcev, vplivu, ki prihaja zlasti Se zato do veljave! ker nastopajo v tozadevnih zastopih zastopniki podjetnikov enotno, zastopniki delavcev pa se med seboj prepirajo.
Zato ni čudno, da se pojavljajo v meščanskih listih glasovi, ki zahtevajo •/. npprikrito nesramnostjo, da je treba iztrebiti tudi iz administracije teh zavodov zadnje sledove, ki pričajo, da so bili to nekdaj zavodi, ki jih je upravljalo delavstvu prijazno uradni-stvo. Tako napreduje reakcija na celi črti.
Človek bi pričakoval, da bo delavstvo v očigled vsemu temu strnilo svoje bojne vrste, da bo ojačalo svoje obrambne postojanko. A ničesar od vsega tega ni opažati.
Nikjer ni opažati podvojene poži1-tvovalnosti, ampak ravno nasprotno.
Naši obrambni prispevki ne dohajajo draginje, pa tudi ne plač.
Draginja se je povišala 90 krat, plače 60 krat, povprečni prispevki ene naših najboljših organizacij pa 33krat! Pred vojno je znašal povprečni tedenski prispevek 40 vinarjev, zdaj znaša 13 vinarjev v zlatu!
Kako je mogoče potem s tem gospodariti in , vzdrževati najtežje navale,' si lahko vsak sam predstavlja! Gasi so taki, da bi se morali strniti vsi resni delavski zaupniki v trdno enotno bojno vrsto, in da bi s skupnimi močmi pojasnjevali, da udarja padanje denarne vrednosti delavstvo od vseh strani: Da pomeni na eni strani padanje denarno vrednosti ogroženje gmotne eksistence delavstva; djt pomeni na drugi strani (udi f zmanjšanje obrambnih sredstev delavstva, ki hi se morala v takem položaja povečati, ne zmanjšati.
Tako pa je odporna sila padla v rnztunrju 40 preli IS!
To se mora spremeniti!
Mi smo že v predzadnji številki zapisali, da bomo morali napraviti za prispevke in izdatke naših organizacij normativni proračun v zlatu.
Tak proračun bi moral izgledati približno tako-le:
Tedenski prispevek 29.41 zlatih para.
Izdatki zlatih par Podružnici	2.94
Podpore	5.—
Plače	3.20
Pisarniški stroški	1.50
Shodi	2.44
Delegacije, strokov, komisija 1.33 Strokovni list	4.—
Bojni fond	8,—
Razno	1.—
Skupaj 29.41
Ako primerjamo te izdatke z onimi, ki so bili objavljeni v predzadnji šte-
vilki (s predvojnimi izdatki), — bomo videli, da so vsi izdatki nižji, nego pred vojno, celo osebna režija.
Vkljub temu pridemo na ta način do povprečnega prispevka 5.29 Din na teden (1 zlata para je danes enaka 18 par v papirju)!
Tistim, ki se jim zdi to nezaslišano visoko in nemogoče, moramo povedati: Pred vojno so bili prispevki še dokaj višji!
1 ii še to moramo reči:
Ako iz številk nismo v stanu izvajati na noben način potrebnih sklepov, potem se moramo vsaj tega zavedati, da iz malo moke ne mora biti veliko kruha. .
Zavedamo se, da je težko razširjati to spoznanje. A razširjati se mora. Le ako bodo naši zaupniki to delo dovršili, — bodo položili temelj za solidno delavsko obrambno organizacijo. Druge poti ni!
Vkljub temu poidemo po zairtanl poti.
V	21. številki našega lista smo naslovili na naslov naših neodvisnih daljši članek, ki smo ga zaključili z besedami:	Velikih dejanj, poštenega in
iskrenega postopanja si želimo in delavski pokret i>ojde svojemu ozdravljenju nasproti. Ne varajmo se! Proletariat se bo zbral končno okrog poštenega in iskrenega postopanja, okrog ljudi, ki bodo kakor pravi bron. Takih ljudi iščemo tudi na drugi strani, sami pa pojdemo brez ozira na vse, svojo — ravno pot do konsolidacije.
Prvi korak do konsolidacije smo videli v tem, da se nehamo medsebojno neopravičeno blatiti in da pomagamo vstvariti na ta način ozračje zaupanja, ki je predpogoj za vse drugo.
Kot drugi korak smo si mislili kooperacijo pri mezdnih gibaujih in drugih skupnih akcijah, še predno pridemo do organizacijske spojitve, ki ne more biti odvisna samo od nas.
Kot tretji korak smo predvidevali organizacijsko spojitev, ki mora priti z našim sodelovanjem ob svojem času. ako sta izpolnjena prvi in drugi pogoj in ako se je gibal politični razvoj okrog nas v paralelni smeri.
Isto ponavljamo po toliko neveselih izkušnjah še sedaj.
To je pot, po kateri bomo mi hodili, pa naj dela druga stran, kar hoče. Ta druga stran vodi žal politiko neiskrenosti, laži in varanja. Človeku se zdi nemogoče, da bi moglo obstojati veliko delavsko gibanje, ki se hoče le s temi metodami uveljaviti — in vendar je iako.
Neverjetna politika je to, nezaslišana so njena navodila!
Kakor prihuljena mačka se ima
vtihotapiti organizacijska celica te politike v vse organizacije, tudi v delav-v edinem namenu, da najde zatočišče, odkoder more skočiti v trenutku najtežjega boja organizaciji, ki ji nudi gostoljubje, za vrat.
Takega zavezništva in take organizacijske	enotnosti	smo postali trudni.
Zato se	je	začelo	proti	nam ogabno
bombardiranje z zavijanjem in lažjo. — lakih zavijanj in laži je v neodvisnem tisku zadnji čas vse polno. Tisti, ki te vesti priobčujejo, jih priobčujejo v polni zavesti, da lažejo in obrekujejo.
Tako	se	nam	zadnji	čas po vsem
neodviscem	tisku	očita,	da denuncira-
mo neodvisne organizacije in zaupnike r-oIU.i ii.
Tisti, ki to pišejo, vedo, da je to — zlobna laž.
Zadnjič so v nekem neodvisnem listu pisali, da je trdil s. Eržen iz Maribora na nekem zborovanju, da je treba vporabiti proti temu listu Zakon o zaščiti države. — Mi smo jih vprašali, na kaj opirajo to zobno laž, ko je vendar nam, ki smo bili na tistem zborovanju navzoči, znano, da s. Eržen v resnici ni omenil ne tega lista, ne »Zakona o zaščiti države^.
Odgovorili so, da niso bili navzoči in da so napisali to le zato, ker je s. Eržen rekel, da se moramo začeti tudi mi brigati za mladino in da jo moramo iztrgati pogubnemu vplivu teh ljudi.
V zadnji številki »Glasa Svobode« obrekujejo dalje in trdijo, da je dejal tajnik Strokovne komisije s. Uratnik na Jesenicah, da je treba uničiti s. Koširja na Jesenicah s policijo vkljub temu. da so dobili že prej natančne podatke, da ni na tem niti trohice resnice. V resnici je govoril tajnik Strokovne komisije na Jesenicah približno to, kar smo napisali v članku »Resna in otročja mezdna politika«. K zaključku pa je še dejal: Po vsem postopanju s. Koširja se bo morala kovinarska organizacija resno vprašati, ali ji taki člani, kakor je s. Košir kaj koristijo in če ni bolje, da pretrga stike s takimi ljudmi.
V >Glasu Svobode* čitamo, da se to ptavi, da se bo izročilo Koširja policiji.
Takih, enako neutemeljenih obrekovanj po neodvisnem tisku kar mrgoli. Oni imenujejo to :ofenzivo*: in taktiko ?.
Vsa neodvisna »taktika« gre zadnji čas za tern, da pokažejo delavstvu, da smo mi razdirači, ki nočemo enotnosti, čeprav je po takem postopanju vsaka enotnost nemogoča. Vsa njihova taktika gi e za tem. da bi delavstvo preverili, da se opirajo naše organizacije im pomoč policije. - Da bi dobili dokazov za to, jemljejo s silo zastave, inventarne predmete in druge stvari, ki niso njihova last, jemljejo z najperfidnejšim obrekovanjem čast in dobro ime, — vse z namenom, da bi nas prisilili, da bi izročili ljudi, ki tako postopajo sodniji in da bi mogli potem kričati, da so ti ljudje mučeniki. Oni računajo na to, da delavstvo ne razume, da je med navadnim obrekovalcem, tatom in roparjem, — in političnim preganjancem ogromna razlika.
Nam je osebno vseeno, če nas blati jo s sredstvi, ki nas ne morejo zadeti. Žal pa nam je, da se najdejo organizacije, ki pravijo, dk so delavske, a postopajo v teh za delavstvo težkih časih tako.
Kdor je zasledoval naše di hate z neodvisnimi, temu no bo težko soditi, kje je v tem boju, postenje in kje ga ni.
Dejstvo je, da imamo opraviti tu s ciniki, ki zidajo zavestno na zavijanje in laž. To dejstvo je v resnici prazno. Ne radi nas, ampak radi pokreta, ki se nahaja v stanju, ko morajo stopiti na branik možje, ki bodo kakor bron. Ko pa smo potrkali na kovino, nismo našli ene same duše, tudi med mladini ne, ki bi pela kakor bron. Našli smo cinične duše, ki zidajo vše svoje zamisli na proste laži.
Z osebno nepoštenimi ljudmi pa ue bomo zidali. 7. osebno nepoštenimi ljudmi ne bomo skupaj razpravljali o
skupni borbi za velike cilje proletariata.
Zakaj osebno nepošteni ljudje so na razpolago vsakemu kupcu. Zato se jim bojimo zaupali usodo proletariata.
Te izkušnje bodo imele za posledice, da bomo smatrali vse skupne akcije med nami zaenkrat pač za pre-uranjone.
Vkljub vsemu temu v našem listu ne bomo sli iz poti,'ki smo sri jo začrtali kot svojo taktiko napram neodvisnim.
Mi vztrajamo pri svojem načrtu in bomo delali za konsolidacijo < pokreta naprej.
Če se nahaja na drugi strani vendar še kdo, ki se mu bo ofenziva laži zn gnjusila, ga bomo pozdravili kot človeka, ki je bil dovolj močan, da je vstal iz močvirja, iz kojega, kakor je videti, ni rešitve.
Borba za življenje.
Gigantski boj, ki ga bijejo rudarji s Trboveljsko premogpkopno družbo že sedmi tedeu, prehaja v odločilno fazo. Oba nasprotnika sta se takorekoč zaklela, da aihče izmed njiju ne odneha. Družba računa s tern, da se ji odpro, ako se ji sedaj posreči streti odporno moč delavstva, neizčrpni viri dobička, in da s tein možnost za brezmejno izkoriščanje delavstva za dobo mnogih let. A delavstvo se na drugi strani te družbine nakane tudi dobro zaveda.
Ono ve, da se bo, ako v tem boju podleže, njegov sedanji nevzdržni položaj še stokrat poslabšal. In to ne samo v gospodarskem, ampak tudi v socialnem •oziru. Zakaj družba in sploh vsa bur-Žoazija ve, da se delavstvo he bo vedno zadovoljevalo z drobtinami, ki padejo s kapitalističnih miz, v obliki majhnih mezdnih poviškov, temveč da bo tudi ono zahtevalo socialno zakonodajo, ki ix> morala biti takšna, da bo postavila vse one sloje, kateri so danes še samo objekt izkoriščanja v očeh kapitalistov, na ouo stopnjo človeške družbe, v kateri se mora vsako izkoriščanje človeka nad Človekom prenehati.
V	tein boju se jasno vidi, s čim ima delavstvo računati in da se nahaja v boju za svoj obstanek. Mnogo ima delavstvo prijateljev v mirni dobi v obliki raznih lepih programov, ki imajo predvsem namen delavstvo odvesti od pravega razrednega tioja v korist kapitala in na škodo njega samega. Danes vidimo, da so ravno tisti Činitetji, ki so sedeli prej v vladi ali pa še sede v vlu-di, ln ki imajo vedno, kadar se gre za
utrditev njihovih postojank s pomočjo delavske nezavednosti, polno dobrot u« ustih za delavstvo, ko pa dosežejo svoj cilj, jim je pa blagor delavstva in njihovih družin deveta brigu. Mi vidimo, da se danes ue zgane vlada, ki celo pravi, da so zahteve delavstva pretirane, in du bi potem ona istih poviškov ju- n.ogla dati rudarjem državnih rudnikov. Tukaj ima torej delavstvo jasen dokaz, da vlada nima močt, da bi preprečila vedno naraščajoči val draginje, istočasno pa omejila brezmejno izkoriščanje delovnega ljudstva od strani ve-rižnikov in oderuhov, temveč stoji sama na stališču, da delavstvo ne sme dobiti tega, kar je za njegov eksistenčni obstoj neobhodno potrebno. Ne ie to! 7, oboroženo silo in prepovedjo zborovanja stoji ona direktno na strani Trboveljske družbe, ter ji s tem omogočuje streti boj tistih lačnih trpinov, ki z delom svojih rok vzdržujejo to državo, proti onim, ki izkoriščajo in uničujejo to državo. To si bo delavstvo dobro zapomnilo pa naj bo končni izid boja kakršenkoli. Delavska odporna sil n lu ?. njo v red hrepenenju po ustvaritvi pravičnejše človeške družbe, ne bosta omagala, temveč ta boj bo pokazat delavstvu v pravi luči smer in cilj njegovega razrednega boja, po katerem bo moralo v bodočnosti hoditi, način kako zbirati svoje sile -in sredstva za bodoče boje, Obenem pa lutko se otresti vseh tistih taži-prijateljev, ki se danes zajedajo v njegovo telo in pijejo njegovo kri.
Stavk« pomorcev zlomljena.
Niso sicer gledali portidrci v državo kot božanstvo, a prepričani so bili, da je najmanj njeuu dolžnost, da jih ščiti.
Državo, ki so jo gradili tudi oui, so smatrati za svetinjo, ki naj jo čuva sleherni državljan, ker je proletarcu potrebna tudi nacionalna svoboda.
Toda za tiste pomorce, ki so žrtvovati pol svojega življenja, pol svojih moči državi, za tiste pomorce, ki razpenjajo na odprtem morju jadra jugoslovanske mornarice, za tiste pomorce jugoslovanski kapitalisti nimajo kruha, a država ne čuti one moralne obveze, da bi tem sestradanim državljanom priznala tistega kruha, brez katerega tudi pomorci ne morejo biti in ne bodo opora, brez katere je v nevarnosti obstoj države. V ineresu države je, 'da pomorci ne ’>(). ) ttinirnii gladu sredi fuot v /•
To, kor oi«so mogli doseči brodotast-niki v petdesetih dneh, to je dosegla radiltal.sk u policija in žendarmerija v desetih dneh. Pomorci so stavkali in giadovali. Ko so stopili v stavko, so se odločili za vztrajno borim proti svojim izkoriščevalcem, . du si izbojujejo večji kos kruha. Pomorci so se zavedali, da blugujnu njihove bojne organizacije, niti blagajna ostalega organiziranega proletariata ue more biti kos vzdržati v stavki materialno +000 ljudi, zato so bili pomorci že naprej pripravljeni gladovati, a istočasno voditi boj prot krvnikom. In pomorci so v resnici ludi stradali in štrajkali.
Zadnji boj pomorcev bo imel v zgodovini delav. gibanju odlično mesto.
Ta boj spominja zelo na one mezdne hoje delavstva pred dolgimi leti, ko je proletariat brez vsake gmotne pomoči, brez vsake stavkovne podpore vzdržal po več mesecev, ko je vodil najhujšo tvorbo toliko časa, da si je priboril zmago, kljub temu. da je med stavko stradal z neštetimi družinami: ženami in deco.
Tudi pomorci se niso uklonili za to. ker so bili lačni! Udarec, ki jih je prisilil, da so šli na delo, ne da bi se po-preje pomenili s podjetniki, je prišel od druge struni. Prišel je silen udarec od tam. od kjer so se lačni pomorci najmanj nadejali, ker so menili, da je ta stran njih desna roka v borbi za boljši kruh. Ta silen udarec jim je poslala država! Tsta država, o kateri so menili pomorci, da je božanstvena sila. ki jih spremlja ob desni strani v njih življen-ski borbi.
morcevV interesov naše države, ko so si clelili sosedi na Jadranskem morju bivšo avstrijsko mornarico, kje bi bila danes jugoslovanska mornarica? Dedšči-no, za katero so se brigale jugoslovanske delegacije toliko, kakor za kako razbito ladjo ob afriškem obrežju bi si Lvrez-dvonmo razdelili jugoslovanski sosedi, ki so mi ta plen kar prežali. Toda s samostojnimi predlogi in neprestanim zanimanjem so privedli jugoslovanski pomorci to vprašanje lako daleč, da se je vsaj deloma rešilo ugodno in so rešili s tern vsaj to. kar bi jugoslovanska diplomacija brezdvomno zafurala.
Zato pa. ker so se naši pomorci vsikdur borili za interese naše države, jim država vrača zu plačilo bajonete!
Doživeli smo največje razočaranje!
Država ne le, tla ni stala pasivno ob strani, ko so se pomorci borili za svoj živi jenski obstanek, ona si je z drznim čelom upala nastopiti z oboroženo silo proti, borečim se pomorcem.
Ne te, da je država dopustila, da je dva meseca nekaj tlsočev žena in dec« stradalo nu primorskih otokih, ki so
bili brez vsake potrebne hrane, temveč si je dovolila, da je s policijo napadla štrajkujoče pomorce.
Policija je na povelje radikalske vlade pričela preganjati pomorce in jih voditi po jugoslovanskih temnicah.
Ko je videl Savez jugoslovanskih pomorcev., da vztrajajo pomorci v štraj-ku lačni, brez gmotne pomoči in da bi jih ne zlomila ludi kaka druga sila, da pa se ne morejo upirali proti nepričakovanemu nastopu oborožene sile, ui imel drugega izhoda, kakor da je “ib. avgusta stavko zaključil.
Stavka pomorcev je bila s tem končana. Heroji ob Jadranskem morju so morali pred mašo državo« — močnejšim ueprijateljem položiti orožje. Izmučeni ln bolni a te z« kratko dobo
—	so jekuiti heroji, ko so zavijali svojo bojuo zastavo:	*Ne »naša.-.., temveč ti
kapitalistična država si nas upropastila zato se ue bomo osvetiti naši. temveč
>	kap i la I is 11 čn i diva vir.
In prav imajo! Borba še ui končana! Le odmora potrebujejo izstradani Ln iz-nenadeui pomorci.
JesenlSklm kovinarjem?
Bivši odbor jeseniške podružnice se je uklonil sklepu centralnega odbora DDK, ter oddal svojo funkcije začasnemu odboru. S tem korakom so stare vezi med centralo in podružnico zopet obnovljene. Zopet smo si bratje kot smo si bili.
Začasni odbor se bo točno zavedal, da je ie imenovan in ne izvoljen, zato Ivo takoj, čim izvrši najnujnejše zadeve, -razpisni izredni občni /.bor, in tako bo dobilo članstvo /opet svoje suverene pravico, da si izvoli tali odbor, ki bo imel pri centrali, kakor tudi prt članstvu popolno zaupanje.
Odločna volja centrale in disciplina jeseniškega članstva sta prestala zadnje čase težko preiskušajo. Izkazalo se je, da centralni odbor ni uiti trenutek omahoval, da očuva red in enotnost organizacije, na drugi strani je pa zasluga članstva, da je v pravem času razumelo 'pritisniti na tiste faktorje, hi žalibog niso dovolj upoštevali potrebo discipline.
Ob času celjske stavke, ko je IHOO kovinarjev .-.bralo v 8 tednih okoli 1+7 tisoč dinarjev prostovoljnega prispevka.
s* je vsa Jugoslovanska javnost divila nad veliko zaveduosjto in izborno šolo kovinarskega proletariata Slovenije. Kavno tako velik Čin je napravila kovinarska organizacija pri sedanjem sporu med centralo in jeseniško podružnico. Globok smisel za disciplino in red, ter širokogruda proletarska demokracija, ki prevevata kovinarske vrste, sta dale moč centrali, da očuva enotnost organizacije pred tistimi elementi, ki »e še niso dokopali do prepričanja, da je red in disciplina predpogoj za vsako svobodo in demokracijo.
Centralni odbor, kot najvišji čuvar discipline in enotnosti organizacije je dolžan izreči najtoplejšo zahvalo in javno priznanje vsem tistim članom, ki so ga tako energično podprli, da mu je bilo v tako kratkem času mogoče v postaviti red ln enotnost naše organizacije na Jesenicah.
Naj živi kovinarski proletariat Stav«,
Javornika in Dobrave!
Naj živi Osrednje društvo kovinarjev!
Caatratai odbor DOK.
Sprejem vseruske kovinarska strokovne organizacija v mednarodno kovinarsko zvezo.
nje.
Naj poskusijo krmariti državno ladjo državni krmarj takrat, ko bodo Lačni in sestradani hodili po ulicah.
Pomorci so vsikdar nastopali v interesu države, ki so jo nazivnli: ua.Ša država. Zastopali so njene interese že takrat, ko vprašanje jugoslovanske mornarice še ni bilo rešeno, ko so pluli vsi brodovi na Jadranskem morju pod ameiikansko ali pa italijansko zastavo in so jih vodili naši admirali. Ko je postalo vprašanje jugoslovanske mornarice akutno, so razobesili jugoslovanski pomorci na svojih brodovih izključno le jugoslovanske zastave, zastave >naše države r. ln da ne bi ščitili jugoslovanski pomorci in njih mlada strokovna organizacija >Snvez jugoslovanskih po-
lž Berna prihaja poročilo, ki kaže kitko napačno je govorjenje, da e z delom /a ujedinjenje ue sme začeti predvsem od zgoraj, pri glavi- Morda tozadevna pogajanja zgoraj bolje napredujejo, kakor spodaj. Žal, da se podaj ne dela vzporedne politike, ampak se razbija Na seji centralnega od-'tora mednarodne kovinarske zveze, 30 je vršila ostra debata glede sprejemu vseruske kovinarske organizacije v mednarodno zvezo kovinarjev.
Baz,previjalo se je o dogovoru, ki je oit sklenjen meseca maja v Friedricha Luthru med zastopnild mednarodne ko-vinarske zveze in zastopniki ruske k <-vinarske organizacije.
V	glavnem daje dogovor izraz prepričanju, da s« mora dremeli zu sode-i iv .mjem z ruskimt kovinarji in zn vem,
•	la so priključijo Kusi kovinarski internacionali. V dogovoru se ugotavlja, da je odkrita želja Kusov pristopih k zvezi in delati ua to, da se vzpostavi v strokovnih organizacijah kovinarjev posameznih dežel zopet edinstvo.
Ako bi centralni odbor t« dogvvo; potrdil, 3e bo pripustil k sejam centralnega odbora oa zastopnik ruske organizacije a posvetovalnim glasom. 0 do-flhitivaem {^prejemu pa bi imel odločiti Šele prihodnji kongres.
Zastopniki Francije, Belgije in Češka so bili proti temu dogovoru, zastopniki Anglije, Nemčije in Avstrije pa za njega. A tudi ti zustopniki so zahtevali, da dajo Rusi gotove garancije: tako, da 21 točk ne sme vpo-rabtjati, da se ima prenehati v strokovnih organizacijah z zastrupljajoč > srankorsko-politično polemiko, kakor jo imajo navado voditi komunisti, da se preneha s cepljenjem organizacij, da str skuša doseči neodvisnost ruske zveze od sovjetske vlade. Zastopniki Italije in Holandske so bili mnenja, da je treba najprej počakati, da odlovi amsterdamska internacionala o dvojnem članstvu.
Dogovor se je ■/, malimi spremembami sprejel.
Glasovanja se je vzdržal le holanski zastopnik.
Naie organizacije*
Kovinarska stroka.
Razmere, ki vladajo v sedanji dobi, zahtevajo od proletariata pri vsaki njegovi akciji največ previdnosti, ako se hoče obvarovati prevelikih žrtev. V zaščito svojih pravic in uspešne borbe z.a dosego boljših ž.ivljenskih pogojev si moramo najprej preskrbeti za to potrebnih sredstev. Kot prvo sredstvo pride v poštev združevanje. Le če imamo organizacije, si moremo zboljšati zaslužek itd. Če teh ni, ali če so zanemarjene in o.-labljene, kdo bo ščitil naše pravice ■’ Podjetniki zahtev posameznika ne vpo-
števajo, in jasno je, da mora biti naša prva naloga, združiti vse delavstvo v močne organizacije. \ nekaterih krajih se nam je posrečilo, dopovedati, da je organizacija predpogoj vsemu delavskemu gibanju. Imamo obrate, v katerih je že ogKonma večina delavstva organizirana. Toda to nas ne sme motiti, da bi ne videli prave slike o položaju, v katerem se nahajamo.
Napadi kapitalizma in reakcije so vsak dan silnejši. Zapeljevanje delavcev od reakcionarno-kapitalističuih. fašističnih in raznih drugih plačanih elementov so na dnevnem redu in ni čud-
»DELAVEC«
STRAN 8.
uo, če zttčae kdo dvomiti o moči strokovne organizacije in njenem poklicu, kar močno ogroža njeno boja/.mo/.nost. Toda še drug vzrok je, da naše organizacije ne morejo vršiti vseli svojih nalog.
Organizacija, ki hoče vršiti svoje naloge v polni meri, mora hiti močna, ne samo po številu članov, ampak moru imeti tudi za lo potrebna sredstva, mora imeti močan stavkovni sklad, ki ji služi kot bojno sredstvo.
/.ato nam mora biti druga naloga, da omogočimo organizaciji zbrati močan stavkovni sklad. lažje odloči, in kar je največje važnosti, tudi vzdrži v stavki, ako ima zagotovljeno podporo, p« če traja stavka se ta ko dolgo. Toda, če pogledamo prispevke naših članov in poračunamo stroške za list, upravo, redne podpore itd., vidimo, da preostane prava malenkost za stavkovni sklad. Radi veduo naraščajoče draginje je vodstvo kovinarske organizaciji' že na lanskem kongresu predlagalo sistem, po katerem naj prispeva vsak član približno enourni zaslužek un teden organizaciji, kar je kongres tudi potrdil. Na ta način bi se prispevki vedno tako povišali, kot zaslužek.
Do letošnjega kongresa pa so se plače že toliko povišale, da so v mnogih slučajih bile višje, kakor pa prispevek 1. razreda in treba je bilo razrede
preurediti.
A veliko članov do takrat še ni plačevalo tedensko enournega zaslužka. Zato je kongres soglasno sklenil, da se dovoli rok šestih mesecev, v katerem morajo vsi člani prestopiti v tisti razred, v katerega po svojem zaslužku spadajo. S 1. oktobrom (s 40. tednom) pa se razdele damski prispevki sledeče: kdor zasluži dnevno do 15 Din, plača VI. razred: *2 Din, kdor zasnu* .d 16 do ‘251 Din, plača V. razred: S Din, kdor zasluži od ‘24 do 31 Din. plača IV. razred! '4 Din, kdor zasluži 32 do 40 Din, plača III. razred: 5 Diu, kdor zasluži od 41 do 48 Din, plačil H. razred: 6 Din in kdor zasluži preko 48 dinarjev dnevno, plača l. razred: 7 Din.
Dolžnost vsakega člana je, da vplačuje prispevek tistega razreda, v katerega po svojem zaslužku spada. Vsakega, ki bi teh dolžnosti ne vršil, bo centralna uprava odklonita, ker mor-.« na eni strani varovati sklepe kongresa, na drugi strani pa ne more dopustiti, da bi del Članov izkoriščal druge.
Strokovna komisija.
Zbirk« Strokovne komisije *» stavkovni sklad rudarjev ia tnaraaeiev da 1. septembra HM3.
Kovinarji:
.Ljubljana, nabk*. pola št. 19 Din 71*— ,	»	»	»	20	*	146'—
,	»	>	»	85	•	85'—
,	.	>	»	117	*	54 —
,	»	»	t18	»	15150
,	,	»	.	110	»	341 -
,	>	»	120	»	34 —
,	...	121	»	39 -
„	*	»	»	122	»	47*—
»	•	123	»	75-
,	*	»	»	124	»	65*—
,	,	.	»	125	»	56 -
,	.	»	»	0150
.	.	123	»	14-
>	»	134	»	140*25
Guštanj, »	*	*	*	1*®'
. 1	»	.	•	29	,	18025
Lesce,	»	»	*	33	»	220 70
Skupaj Dih 1020-20
Kemični delavci:
Hrastnik, na
Moste,
»
Ljubljana,
Mojstrana,
Vevče,
pola št.	34	Din	7850
n e		»	387 -
e »	3t>	»	119-50
» >	38	»	394 -
» ■*	56	»	176 50
» *	58	1»	201-75
> e	115	»	319 60
Skupaj Din 1676*85 Usnjarji:
Ptui,	nabir.	pola	št.	64	Din	266*50
»	»	»	65	»	11*30
Ljutomer,	»	»	»	71	»	100 -
Ljubtjana	(če vi j)	»	»	73
120 50
Skupaj Din 617*50
Nameščenei:
Celje, nabir. pola št 81 Din 50 — Ljubljana,	»	»	»	83	»	55	—
Maribor,	>	»	»	84	>	20	—
Skupaj	Din	125 —
Živilski delavci:
Kranj, nabiralna Dola št. 88 Račje, .	•	•	91
Din 102-
»	324--
Din 42b-—
Tobačni delavci:
Ljubljana, nabiralna pola št. 99 Din 33 50 »	»	»	»	100	»	59*—
»	»	»	»	101	»	44’50
»	»	>	■	102	>	4825
»	»	»	»	103	»	28*—
Skupno Din 213 25 .Siavkinski delavci:
Celje nabiralna pola št. lut	Din 19060
Oblačilni delavci.
Maribor, nabiralna pola st. 98	Din 146 —
Skupno;
Kovinarji..........................Din	1920*20
Kemični delavci.................... »	1676*85
Usnjarji.................................
Nameščenci......................... »	125.—
Živilski delavci....................426 —
Tobačni delavci....................  »	213 25
Stavbinski delavci................. »	1 ‘JO 60
Oblačilni delavci.................. »	146*—
Skupno Din	5313*40
Usnjarska sirčka.
Zborovanje podružnice čevljarjev v Mariboru, ki se je vršilo v torek dne 21. t. m. pri -Zlatem konju je bilo precej zanimivo. Med zborovalci se je nahajal tudi nek mizar. Pri otvoritvi je predsednik konštatiral. da je to čUmski* zborovanje, ter je prisotnost drugih strok nedopustna. Nič lad se ni možakar odstranil. toda kmalu jjotetn je pr-ial na zborovanje Razboršeka, predsednika mizarjev v Mariboru ker je predsednik, tudi njega opozoril, naj se odstrani, mu je Kazboršek ugovarjal Nastal je velik hrup, padle so psovke na predsednika iu strokovnega tajnik« s. Cehu. Slišali smo trditev, da se naša ladja potaplja iu podobno. Nekateri so /.ahtevab volitev novega predsednika in odbora; vse to seveda pod firmo s nezavisnihc. Ker predsednik tudi tega ni dovolil, je nastal še večji lump, ter je bilo videti, da pride do spopadov. Zato je morala posredovati policija. Čevljarska organizacija v Mariboru je s tem dogodkom šla v dve smeri, enotnosti ne bo tejx> dobo. To razcepljenost pa bodo čevljarji dobro občutili. Razboršek pa dobi mandat predsednika nezavisnib čevljarjev v Mariboru. Podružnica čevljarjev v Mariboru obstoja od 1. avgusta 1897. torej 'M let. ter je vso to dobo delovala v zadovoljstvo članov, saj imajo čevljarji v Mariboru najT>otjše plače v Sloveniji- Da so nasedli mariborski čevljarji gnusni demagogiji o tem bo pa dokazovala z jasnimi dokazi najboljše bodočnost sama.
Podruiafoa tudjarjcr u Ljubljani« iu skotk-o sklicuje člansko zborovanje dne 15. septembra v resta vracijo * Zlatoroga ob pol 10. dopoldne. Ker ima-,:-o na dnevnem redu važne zadeve, je udeležba obvezo«. — Odbor.
Obračunale so sledeče podružnice: Ptuj za mesec maj Dm U584.60, Slo-venjigvadec ostanek Din ‘27.90, Ljubljana (čevljarji) zn junij Din ‘287.80, Ljutomer za april, maj in junij Din :u;’>.—, Šoštanj za april Din 1205.77, Maribor (usnjarji) zn maj: 1114.68.
«wWnska stroka.
Višek kapitalističnega Mteilsri*. Te
dui se je vršito na pritisk' »Unije -tav-binskih delavcev v Celjut pogajanje pri Zvezi industrijeev v Ljubljani. Na pogajanja so dospeli zopet raz.ui tudic delavski zastopniki od klerikalne in na-rodnb-socialne zveze, ki hočejo biti tudi nekaki zastopniki stavbinskega in lesnega delavstva v Sloveniji, da,iravno je njihov delokrog odmerjen le :ia nekaj zaslepljencev v Ljubljani. Gospodje podjetniki, tako n. pr. ljubljanski Ravnihar (demokrat) in celjski Gologranc (SLS) in Nemec Glaser iz Mariboru niso dospeli na pogajanje (najbiže jili je bilo sram zagovarjati se pred delavci s takimi nesramnimi čini). Zvezo indu-etrijcev (Odsek gradl>ene stroke) je za-ttri.ial g. Ur. Goli a, ki je po nalogu rgu-niziranih kapitalistov vsilil zastopnikom protizakonit diktat v obliki neke kolektivne pogodbe, katero ne maramo priobčiti, ker bo centralni odbor »Unijer podvzel korake proti terorju, ki si ga dovoljuje izvajati gospoda okrog **• Zveze industrijeev proti delavstvu. Zastopniki »Unije* so izrazili (predno so podpisali pogodilo) pismen protest Zvezi industrijeev, s katerim so pokazali svoje ogorčenje nad terorjem, ki ie šel tako daleč, da so se mezde mesto pol>oljšale se poslabšale in se jim je
poleg tega vrinila točka, da za slavbin-sko delavstvo ni odpovednega roka. — Protest, ki so ga vložili zastopniki Unije* je delavstvo iu» shodu v Celju due ‘2. sept. odobrilo ter sklenilo, da se ima pogodba takoj odpovedati iu nad krivci proglasiti bojkot. Za Celje je delavstvo na shodu zahtevalo proglas bojkota tvrdki Kourad Gologranc, ki obratuje s 50 vajenci. Kakor hitro dobi ceutralni odbor enaka poročila tudi iz drugih krajev, bo sklepal o bojkotu in ga bo proglasil v prihodnji številki »Delavca*.
Shodi stavbiuakega delavstva so se vršili dne 30. avgusta v Litiji, ‘2. septembra v Celju in 5. septembra v Mariboru.
Radarska stroka.
Rudarske nesreče. Zopet je zagrmelo pod zemljo in sto rudarjev je mrtvih: v Ameriki »e je zopet dogodila velikanska nesreča. Leto z.a letom, trikrat, štirikrat ali petkrat v letu se ponavlja tragedija. Prvi duu ima taka vest debel naslov, drugi dan je manjši, tretji dan je pa že vse pozabljeno —. izvzemši v hišah, kjer manjka očeta, tinkrat hi — kje l>o prihodnjič ' Ljudje vedo, da ima prtuuo« visoko ceuo v denarju, toda strašno krvno eear pozna le rudar, pozna njegova vdova s kupom sirot. Pa uaj še pride kok neverne ia reče, da je rudar preveč plačan. Če bi bita človeška družta pravična, kakor ud, bi plačala rudarja dve petini za njegovo delo, tri p^tiue pa z« njegovo rizdko življenja — in Se to je premalo; vrhutega bi pa morata do skrajnosti omejiti vse hazard-nosti podrem le jakega garanja .Nihče ae »e, kaj tvega rudar za človeško družbo, kdor ui bil sam živ v jami, živ pod zemljo in garal nag db pasu kot krt v dušečih, smrdečih in napo! ter pošastno razsvetljenih rovih ixl male svetilkice na kapi ali klobuku — v rovih, v katerih neprestano curlja voda ati se vije prah pod teboj in poka strop nad teboj. Bivši podpredsednik Združenih držav je dobro pomislil, ko je nekoč rekel, da bi on ne bil en dan v rudniku za pol milijona dolarjev. AH so življenja rudarjev vredua manj? Kakor pričajo dandanes tragedije v jamah druga z.u drogo — iusO vredna nič.
laja ra. Podpisani izjavljam, da so vse govori re, ki se širijo o moji osebi la mi ji v e in neresnične. Oni. ki te vesti razširjajo, delajo to namenoma in jih javno imenujem, da »o lažnjrvci in obrekovalci delavskih zaupnikov. Posebno velja to za gospo I. H. Uvrščam *,*se te obrekovalce med lažnjivce vse dotlej; • da mi- priaeso dokaze za neutemeljene govorice. — Franc Schrott. rudar* v Lešah.
žtliidl*. Podpisani Lovro Capuder, mdar v Mežici; se najtopleje zahvaljuje sodrogotn rudarjem ra podarjeno mi vsoto, kj se jo nabrali v pomoč žrtvam jaoislift otwe軑« dne 21. mana v Mežici. — Zahvaljuj.un se še pčeebej v*, nabiralcem v prvi vrsti tajniku tukajšnje podrttžaiee #.* Osojniku za iniciativo plodooosne akrifcr. — Lovrenc Capuder, pohabljen rudar.
Kem lina stroke.
Ljubija«». Daa ju. avgusta se je vršil strokovni shod delavstva tovarne za klej s sledečim dnevnim redom: tovarniške razmere — položaj aelavstvu v Sloveniji in organizacija. Svetujemo vsem članom naše skupine, da se shodov in sestankov bolj točno udeležujemo. Trebe uiun je spoznauja in sicer od prvega zaupniku pa do zadnjega delavca v tovarni. Dolžnost nas vseh je. da vztrajamo v volji za izbolj&mje našega položaja in da v tem smislu vsak član stor svoje dolžnosti.
Moste. V sredo, due '29. avgusta se je vršil pri nas buren, a vendar zelo koristen strokovni shod, z dnevnim redom: poročila funkcionarjev, poročilo obratnih zaupnikov iu vprašanje glede podpornega društva. Shodu je predsedoval s. Jančič; pri poročilu obratnih zaupnikov je poročal glavni obratni zaupnik s. Cof, kateremu so nekateri hoteli predbacivati stvari glede glavnega zaupnika. Ta predbacivanja nimajo ni-kake podlage. Sodrugi, bodite uverjeni.
da je delo delavskega zaupnika trujevo in priznanja vredno posebno v času uaj-hujše reakcije kapitalizmu iu šibke zavednosti članov. Če pa sodrugi niso s čem zadovoljni, naj priliodnjič postrežejo članstvu z utemeljenimi dokazi. Na obeh shodih je poročal poleg tajnika osred. društva tudi predsednik Strok, komisije s. Svetek.
Medvode. Tu se je vršil due *2. septembra strokovni shod. Na shodu so poročali ss. Rejc, Uratnik in Cvujner. Člani so sklenili, da se vrši preloženi občni zbor podružnice kemičnih oziroma papirniških delavcev dne 16. septembra ob 15. uri v prostorih g. Poli-sek v Medvodah iu sicer ob vsaki udeležbi.
Vestnik „Svobode“.
K delovanju »Svobode,
Organizacijsko je naša »Svoboda* do sedaj slabo uspevala. Centralni aparat svoji nalogi ui bil niti v toliko ko». da bi vodil Statistiko o stanju članstva, kaj še, da bi dajal svojim podružnicam smernice. V vsemu poslovanju je manjkalo tistega koncentrirauega orgauiretoričnega delovanja, ki dviguje razumevanje članstva na celi črti in sistematično. Prejšnji centralni odbor je menda mislil, da so pravila Zveze tisti krivec, ki preprečuje večji razmah. 1/. tega vzroka je meuda predložil leto-ujeuiu delegacijskemu zboru načrt ea nova pravila.
O teh novih pravilih je pa treba ugotoviti, da je v njih obsežena cela vrsta stvari, ki v pravila sploh ne spadajo, temveč spadajo v opravilaikt' po--amrzaili poilzrez. Pravila vsakega društva naj bodo kratka in načelno jasna. Vse podrobnosti naj bodo pa pridržane za pravilnike. Tegu načelu *e drže strokovne organizacije, p« ludi delavske kulturne organizacije tujih držav. (n ta način so je dosedaj povsod vrlo dobro obnesel.
Mnenja glede izpremetnbe	pravil
sem torej tega-le:
1. Stara pravilu »Svobodec.	ki so
sestavljena po vzorcu kulturnih organizacij tujih držav, naj ostuuejo še dalje v veljavi; kvečjemu uaj re spremeni ime, če bo to želela velika	večina
članstva. Vendar to za me ni	pogoj-
ker se tudi pod starim imenom laliko v »Svobodi t socialistično vzgaj* in resnim ljudem gre gotovo zn bi-tvo a* pa za ime.
*2. Glede vplačevanja prispevkov in glede ramih prireditev itd., naj se p« pripravi za celotno ».Svobod o c poseben prav ilnik, kjer bodo v^e vse te stvari podrobno opisane. Ta pravilnik mor« biti potrjon na delegaeijskem zboru.
3. Posameznim podzvezam (telovadni, pevski itd.) naj se pa predpiše njihov' delokrog potom posebnih pravilnikov. Te pravilnike uaj izdela centralni odbor s* sodelovanjem dotičnih pod-zvez.
Mnogi so mnenja, da je treba spremeniti pravila radi tega, ker lej »Svoboda« reorganizirana v razne pod-zvere. Temu pa ni tako. Na zunaj j« »Svobod«t enotna kulturna organizacija in je tudi kot taka prijavljena oblastem. Kako se p« vrši notranje delo, to pa razen članstva nikogar nične briga. Zato naj bodo un zunaj euot-r.a pravila, notranje delo uaj se pa uredi /. vaznimi pravilniki. Skrbno se je ludi treba izogibati temu, da bi postni' podzveze nekake organizacijo v organizaciji, kar bi lahko rodilo polnili je -pore in bi motilo notranjo harmonijo Odseki iti podzveze naj bodo tehnično pomožen organ reutralupg« odl*oi*a, centralni odbor pa naj bo tista glava, ki daje smernice celotni organizaciji in ki ho opravljal delovanje po--anie .nili podz.vez v harmonično enoto. Sicer se nam pa lahko prigodi to, da bodo fotbalisti gojili le fotlml, telo\adci le telovadbo, šnhisti le -ah, splošni kulturni napredek bo pa zaostajal. — Istotnko je s financami. S finančnimi sredstvi organizacije mora razpolagati centralni odbor, ki bo podpiral posamezne podzveze enakemernn. f> pa temu ne bo tako, bodo pa posamezne podzveze iprocvitale na račun drugih
t* OELAVEC« je najbolj razširjen strokovni časopis v Slcvenij’. Svoje čitat-rlje ima v vseh industrijskih centrih, v -saki tovarni in delavnici. Tiska se v okoli 40 tisoč izvodih.
aa delavsko izobrazbo ravno taiio va2uih riniteljev.
To razpravo sem napisal za tis-te, bi hočejo napraviti iz >Svobode< v res-miei kulturno organizacijo, če bodo prišli k te strani kaki dragi predlogi, boni tudi o njih rad razpravljal.	F.	S.
Železnica se podraži s 15. septembrom za več kol 100%. Zato sodrugi, porabite še sedaj priliko cenejše vož •j« in poLitite na okrožni zlet DTE v prijazni Šoštanj dne 9. septembra. — Pišite takoj po zletno izkaznice ki stanejo samo 50 para komad, s katerimi imate pravico do znižane vožnje po !t#2nl železnici in znižano vstopnino. — kletni odbor DTE v Šoštanju.
fttajte In razširjajte najboljši strokovni list
,.Delavec*'.
Dopisi.
Kje je denar? Na to vpijanje v } Delavcu« Št. 85 z dne 30. avgusta t. 1. smo pripravljeni dati naslednje pojasnilo : Povodom aretacije več sodrugov širom Jugoslavije, med katerimi so bili tudi naši mladeniči z Jesenic smo si nadeli nalogo, da poberemo prostovoljne prispevke /.a žrtve belega terorja na nabiralne pole »Za žrtve belega terorja«, katere je razposlalo pokrajinsko tajništvo NDSJ v Ljubljani vsem svojim krajevnim organizacijam.
Nabrani denar smo odposlali v dveh zneskih v Centralni strankin sklad za žrtve belega terorja«, na koje pole se je tudi pobiralo in ne samo za jeseniške mladeniče, temveč tudi za vse žrtve belega terorja.
Prvikrat je bilo nabranega 284.75 Din, kar je bilo tudi objavljeno v 18. številki »Glasu Svobode« z dne 16. avgusta. Dragič smo pa poslali 228 Din, Kar pa do danes še ni bilo objavljeno-v iistu. Skupaj se je torej nabralo 512 Din 75 par, nikakor pa ne več tisočev in le »a jeseniške mladeniče, kar trdi gospa Regitnik, proti kateri bomo postopali »odnijskim potom, ako ona kaj kmalu ne neha z njenim nesramnim obrekovanjem.
Priporočamo uredništvu liski, da v bodoče ne naseda takim izjavam posa-■teznih oseb, ter naj se popreje informira na merodajnih mestih.
Za ^bor kraj. po), org. NDSJ ua Jesenicah	"	~ T«
c ,	C.	Košir,	t.	č. predsednik. •
** Opernim uredništvu. Popravek, ki nam ga je s. Košir poslal, objavljamo in upamo, 4a je s tem vsa zadeva dovoljno pojasnje-ra. Pripominjamo, da smo objavili dotično vprašanje z edinim namenom, da se zadeva raičisti, kar smo ttfdi dosegli. Glede gospe Hegitnikove pa povdarjamo, da v našem uredništvu ni Srez nikogar nič slabega govorila, pač pa jc povedala, da je bila pri NDSJ v Ljubljani, kjer so ji pa rekli, da »iso sprejeli nobenega denarja z Jesenic, ter so jo napotili k nam. Razumljivo je, da je Mia razburjena, če so ji rekli, da denarja • niso sprejeli, da naj povpraša pri easi kjer je pa tudi zvedela, da ga niina-*»o. 'Gotovo si je morala misliti, da se bodisi nekdo ž njo igra, bodisi, da je nekdo denar poneveril. Končno bi bilo še priporočati, naj sodrugi na Jesenicah, kadar zbirajo denar za strankine namene, to bolj jasno povedo, ker so pri zadnjem zbiranju mnogi darovali denar, misleč, da se zbira »a jeseniške mladeniče.
Dobrava, v naši elektrovni tovarni imamo prav čuden delovni sistem. — Delavec ima pravico le do najtežjega dtela. Pji drugih podjetjih je uveljavljen delovni pravilnik, tako da se novinec lahko orientira in takoj ve kakšne dolžnosti ima do podjetja, kakšne pravite lahko od njega zahteva in kakšna plača mu pripada. Pri nas tega reda ne poznamo. Treba je vsakemu posamezniku, da se najpreje pobriga, romati mora do vseh faktorjev in ostane koncem koncev še vedno v najnižjem mealnera razredu. Zato smo mnenja, da mora K. I. D. nujno izdelali tozadeven delovni pravilnik. Citati znamo, zalo , ?i družba prav nič ne pomišlja. — Pri/iuk'nbrovski kovinarji.
Razgled
Tedenski pregled.
Ljubljana, 4. septembra.
Menda s« na svetu še nikoli ni dogajalo toliko zločinov kakor dandanes. Sodišča in porot« imajo deta čez glavo. Vzroke lahko najdemo v moralne« propadanju in gospodarski krizi, ki sili ljudi, da si pomagajo, kakor pač vedo in znajo. Ako bi bili ljudje duševno in gmotno oskrbljeni, bi	po	sebi	od-
padli vsi ?jočini. Da se kaj stori na te« polju se vrši te dni na Dunaju kongres za pobijanje mednarodnega zločinstva. Poleg evropskih držav se kongresa udeležujeta tudi Amerika in Japonska.
Ko smo že omenili Japonsko, naj mimogrede še pristavimo, da zavzema Japonska v mednarodnem življenju vedno važnejše stališče. Udeležuje s« odločilno vsakega mednarodnega ^zborovanja, ter se uvažuje njeno mnenj« celo v evropskih zadevah.
Severna Afrika postaja od dhe do dne bolj vznemirjena. Tamošnji domačini se branijo proti Franciji, Italiji in Španiji. Zlasti Španci imajo z Marokan-ci precej opravka in ni izključeno, da jih dobe po grbi. Ista usoda preti Italijanom, ki vodijo prav slabo liolonijalno politiko, dočim je Francija doslej še kos svojim imperialističnim nameram.
♦
Evropa sloji neposredno pred novim vojnim požarom, in sicer si stojita nasproti dve vojaško najbolj zanikerni, vendar po petelinsko imperialistični državi: Italija in Grška. Spor je uastal radi tega, ker so na grško-albanski meji ubili italijansko razmejitveno komisijo. Italija je zahtevala zadoščenje od Grške, ki pa je na njeno zahtevo odgovorila nepovoljno. Grška meni in je odgovorila Italiji, da so zločin izvršili pocestni roparji, za kar ne more biti odgovorna grška vlada. Predložila je vso stvar zvezi narodov, naj o tem odloči. Med tem pa je Italija Že začela s sovražnostmi in zasedla grški otok Krf. Nad Grško je proglašeno obsedno stanje. — Naša vlada je zavzela v tem sporu običajno ji mevžasto stališče, Češ da sta ji Italija kakor Grška zavezniški državi. To zavezništvo menda obstoja v tem, da nas je Italija osleparila za Primorje, Grška pa za Solun. — V ostalem bi pa Jugoslavija vseeno storila dobro delo, ako bi s svojim posredovanjem prepražila prelivanje krvi na Balkanu iu Jadranu.
Sicer je pa to pot zaropotala tudi Anglija. Vsa javnost zahteva od vlade, naj odločno nastopi proti Italiji in naj jo pouči spoštovati mednarodne pogodbe. Anglija tega položaja, v Sredozemskem morju ne more trpeti. Angleško časopisje predlaga za slučaj, da bi Italija nadaljevala sovražnosti proti Grški, mednarodno gospodarsko blokado.
Tudi francoska javnost je za posredovanje svoje vjade in nastopa proti nasilnemu imperializmu italijanskega fašizma, Italijanski ministrski predsedr nik, poglavar fašistov, Mussolini pošilja po svetu spomenice, v katerih opisuje grško barbarstvo in opravičuje postopanje Italije. Spomenice pa svojega namena niso dosegle, kakor je videti.
*	i'
V	.Tugoslavji se počasi pripravljamo na parlamentarno delo. Bliža se aase-daujo narodne skupščine, odrejene »o že seje nekaterih parlamentarnih odborov in ministri se polagoma vračajo v Beograd. Pašič se še vedno mudi v inozemstvu.
Razno.
Produktivna zadruga kleparjev iid
na ljubljanskem velesejmu. O Produktivni zadrugi kleparjev, inštalaterjev, kotlarjev, krovcev itd. smo letos v našem listu že mnogo pisali. Sodrugi vedo, IcaJko se /je zadruga rodila, vedo, kako se je razvijala do današnje višine. Mi vsi smo vedeli, da so jo spremljali do (ianašnjih dni ,največje težave, ki morejo spremljati le delavsko gospodarsko organizacijo. Hrepenenje po napredku pa je vedno tista sila, ki zlomi vse zapreke. Tudi naša zadruga ni
po svetu.
bila brez leli sil. Kakšen napredek od lanskega leta! Letos je zadruga razstavila svoje izdelke v nekoliko povečanih prostorih. Deloma so razstavljeni izdelki, ki jih je zadruga izdelovala ž« lansko leto, deloma j» pa razstavila popolnoma nove izdelke, ki pa vzbujajo na velesejmu največjo pozornost. To so v prvi vrsti plinaste pedi s kopalnimi banjami, razni večji •raamentalni okraski za stolpiče in vsi drugi izdelk-', ki spadajo v kovinarsko nrroko. Izdelki so izdelani z najv«*jtf preciznostjo. So-drugi, posebno oni, ki stanujejo v Ljubljani in njeni bližnji ter daljni okoliui bodo imeli priliko, da na iastne oči vidijo ono bogastvo, ki ga zmorejo delavske roke.
Posredovanje dela.
Pri rseh »Driurnih Borzah Dela« t Ljubljani, Mariboru, Ptuju m Murski Soboti, je iskalo v preteklem tednu od 26. avgusta do 1. septembra 1928 dela 277 moških in 122 žensk Ui delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 863 moških in 113 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 190. Promet od 1. januarja do 1. septembra 1923. izkazuje 34.812 strank in sicer 15.770 delodajalcev in 18.542 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem uasu 10.537.
Dela iščejo:
viničarji, strojni ključavničarji, korači, sedlarji, krojači, kamnoseki, monterji, mizarji, peki, mlinarji, mesarji, tor. delavci, delavke, trgov, sotradniki, sofrud-nic«, vajenci, vajenk« td.
V	del* s* sprejmejo:
rudarji, drvarji, čevljarji, slikarji, pk-skarji, železostrugarji, zidarji, tesarji, strchokrovci, šivilje za perilo, vzgojiteljice, služkinje, kuharice, vajenci itd.
Denar.
Koliko je vreden tuj denar 4. septembra 1923. en angleški funt 428 Din, en dolar 98 Din Din. en švicarski frank 17 Din, en francoski frank 5.30 Din, ena lira 4 Din, 1 češka krona 2.80 Din, ena ogrska krona 50 par, 1 avstrijska krona IB par, ena nemška marka 1 par.
Notranja vrednost našega denarja. Po indeksnih števlkah za avgust je bila vredna ena predvojua krona 19.00 Din (19 Din in 9 par).
Čevlji domačih tovaren Peter Kosina & Ko z znamko »Peko« so najboljši in najcenejši. Zahtevajte jih povsod. Glavna zaloga na drobno in debelo: Ljubljana, Breg št. 20 in Aleksandrova cesta št. 1.
Na velesejmu vzbuja največjo pozornost paviljon F—180! Poselite velesejem in poiSiite takoj to razstavišče!
Livarji!	Prilika!
Samostojnega, če le mogoče neporočenega
kovino-livarja
sprejme pod ugodnimi pogoji tovarna strojev, tehničnih izdelkov, kovinske robe
Henrik Stolz sinovi, Kula.
Ponudbe sprejema Osrednje društvo kovinarjev v Ljubljani.
Pozor strojarji!
Iščem strojarja, kateri je sposoben za strojenje kož. Plača po dogovoru, nastop službe takoj pri
Živku Tišanoviču, Tuzla Bosna
Iščemo
za takoj dva spretna
strojna falcer ja
(Maschinenfalcer) za krom-usnje preti dobremu plačilu.
Ponudbe naj se pošiljajo na tovarno usnja v Radečah pri Zidanem mostu.
iščemo
Kaj je v paviljonu F—180? — Najlepši izdelki, ksr jih zmore letošnji velesejem!
30 >40 dobrih zidarjev
za večjo stavbo. — Zglasiti se je pri
Centralnemu tajništvu Unije stavbinskih delavcev v Celju, Vodnikova ulica štev. 3
V imenu Strok. kom. (P. odb. GDSJ.) Izdajatelj: Frane Svetek. Odgovorni urednik: Jo*e Berdajs.	Tiska	tlakama	Makeo	Hrovatin.