IZHAJA OD LETA 1959 LETNIK XXIII ŠT.7-8 HRASTNIK, 10. 8. 1981
Praznični dnevi julijskih dni
V prazničnih julijskih dneh se znova in znova zamislimo v čas izpred štiridesetih let, v čas okupacije naše domovine, v čas naše največje preizkušnje, na tiste dni, ko je vsa Evropa trepetala pod fašističnim škornjem, na dni, ko si je naš narod izbral boj,, boj, ki mu je prinesel trpljenje, mu prinašal žrtve — A PRINESEL SVOBODO,
4.	julij je dan borca. In ob tem prazniku le težko najdemo besede, s katerimi bi mogli izreči našo hvaležnost njihovemu boju, zavezanost nas, ki uživamo plodove njihovega boja, da bomo izborjeno — kot je dejal-tovariš Tito — čuvali kot punčico svojega očesa. .. Letos ima dan borca, ta praznik vseh, ki so tvegali najdragocenejše kar človek lahko tvega — svoje lastno življenje — še posebno velik pomen. Ta praznik povezujemo 's štirideseto obletnico vstaje, vstaje, ki ni pomenila le osvobodilnega boja, temveč tudi revolucijo.
In v teh julijskih dneh pred štirimi desetletji se je pričelo rojevati novo bogastvo': bratstvo in enotnost, enakopravnost narodov in narodnosti; pričnejo se graditi temelji samoupravnega socializma. ■ V prazničnih dneh slovenskega naroda, ko v Ljubljani odkrivamo spomenik Edvardu Kardelju, želimo poudariti njegov neprecenljiv delež v razvoju socialistične revolucije in socialističnega samoupravljanja, ali kot je ob odkritju dr. Marijan Brecelj dejal:
»Ta ponjenik odkrivamo .enemu največjih sinov slovenskega naroda in vseh jugoslovanskih naro-
dov in narodnpsti. Bil je buditelj narodne in revolucionarne zavesti najširših ljudskih množic, bil je človek — vizionar, ki se je jasno zavedal, katere poti vodijo človeka in družbo k napredku, bil je na vsej revolucionarni poti naj-
tesnejši Titov soborec, bil je neumoren izvrševalec najodgovornejših nalog v razvoju naše so-cilistične skupnosti, človek, ki se je več čas gibal med širokimi horizonti jugoslovanskega in mednarodnega boja delavsega razreda,
boja za mir in svobodo vseh narodov sveta in za uresničevanja ideje neuvrščenosti, boja za dostojanstvo človeka. Odkrivamo ga mislecu in prvemu teoretiku samoupravne socialistične «družbene ureditve.«	’
Ob dnevu vstaje slovenskega naroda naše tradicionalno praznovanje v Gorah — dan
steklarjev
Spomenik v Turju — v spomin tistim, ki so darovali svoja življenja
/
Iz dela samoupravnih organov
V nekoliko okrajšani obliki objavljamo zaključke iz sej odbora za poslovno politiko in delavskega sveta DO
IZ DELA ODBORA ZA POSLOVNO POLITIKO DO
Pregled zapisnika 12. redne seje, ki je bila 28. 5. 1981.
Pod 1. točko dnevnega reda je bila ponovno obravnavana določitev špediterja za Steklarno Hrastnik, glede na dogovor z 11. seje Odbora se je današnje seje udeležil tudi tovariš Grabar, predstavnik Transjuga iz Celja.
šilja obračun stroškov poslovanja mesečno in ne za vsako storitev posebej, se tudi mi odločimo za takšno obliko sodelovanja.
3.	Za leto 1982 se na podlagi triletnega uspešnega poslovanja sklene ustrezen samoupravni sporazum o letnem obsegu stroškov za spediterske usluge Transjuga.
Pod točko 2 je bila obravnavana problematika družbene prehrane TOZD Jelka Hrastnik. — Direktor
OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV HRASTNIK ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM STEKLARNE HRASTNIK OB NJIHOVEM PRAZNIKU, 22. JULIJU, DNEVU STEKLARJEV.
Pod to točko je direktor DO tovariš Milinovič razložil vzrok razprav o določitvi špediterja za Steklarno Hrastnik. Pred meseci smo dobili obvestilo komercialnega sektorja naše DO, da je fakturiranje storitev Transjuga višje od dogovora, na drugi strani pa je Interevropa dala pobudo, ki je ugodnejša od Transjugovih cen. Na 9. seji Odbora (1. 3. 1981) je bilo dogovorjeno, da od obeh špediterjev zahtevamo nove ponudbe. Tudi tokrat je bila ponudba Transjuga višja, vendar obstaja mišljenje, da je Interevropa hotela pridobiti novo stranko in je zato dala enkratno nižjo ponudbo. Sicer pa znašajo naši lanski stroški za te usluge 500.000 din. V pogovoru s Tovarišem Grabarjem je bilo potem dogovorejno, da bodo cene storitev Transjuga v letošnjem letu ostale enake, kot lani.
Tovariš Grabar je povedal, da je bila osnova nove ponudbe za Steklarno Hrastnik sporazum, sklenjen s Poslovno skupnostjo. Omenil je tudi, da je osnova določenemu povečanju tudi nova carinska osnova, veljavna s 1. 1. 1981. Predvsem pa je po njegovem važno to, da se o taki problematiki takoj pogovorimo in stvari razčistimo, saj gre končno lg za dobro sodelovanje in poslovanje, ve pa za določene majhne razlike v cenah. — Prav tako je povedal, da je Transjug v preteklem letu izposloval povrnitev določenih stroškov Steklarni Hrastnik v višini
120.000	din in so tako dejanski stroški za spediterske usluge v letu 1980 le okrog 400.000 din.
V razpravi se je pokazalo, da ni posebnih ovir za sodelovanje s Transjugom, potrebno pa bo več dogovarjanja. V smeri poenostavitve poslovanja pa je bil sprejet sklep: .
, 1. Odbor za poslovno politiko je ugotovil, da kljub trenutno nižji ponudbi Interevrope, ni potrebe, da menjamo špediterja.
2.	Z ozfrom, da Transjug z nekaterimi poslovnimi partnerji u-spešno sodeluje, tako, da jim po-
DO je povedal, da smo pred dnevi prejeli od tega obrata analizo poslovanja Obrata družbene prehrane TOZD Jelka in dopolnitve Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za zgraditev gostinskega obrata.
Člani strokovnega kolegija so to obravnavali in sprejeli zaključke. Odbor za poslovno politiko se je seznanil s temi zaključki in nima pripomb. Ugotovljeno je bilo, da bi ta stvar lahko dobila za nas samo še bolj negativne smeri, zato Odbor podpira zaključke strokovnega kolegija.
Pod točko 3 je Odbor sprejel informacijo o sodelovanju s Sijajem Hrastnik.
Direktor DO je povedal, da se v zadnjem času vse več pogovarjamo o pričetku praktičnega pristopa k izvajanju Zakona o združenem delu, ki predvideva skupen nastop na domačem in tujem tržišču v obliki prodaje skupnega proizvoda in o možnostih za medsebojno trdnejše povezovanje in sodelovanje obeh delovnih organizacij (Steklarne in Sijaja Hrastnik).
Med Sijajem in Steklarno Hrastnik naj bi se sklenil sporazum. V proizvodnji obeh delovnih organizacij so že stekle priprave za skupen nastop na tržišču, ki ga je potrebno še precizirati. Dogovorjeno je bilo, da bi v bodoče vse nove artikle, ki jih proizvaja TOZD 1 prodajali na domačem tržišču kot skupen proizvod obeh delovnih organizacij. Hkrati bi bilo potrebno pripraviti ustrezen sporazum po katerem bi skupaj s Tiko iz Trbovelj opravljali tudi izvoz skupnih proizvodov, predvsem na področju ZR Nemčije. Tiko iz Trbovelj bi vključili le pod pogojem, da nam dobavlja karton po izvoznih cenah, saj je znano, da je lepenka pri nas bistveno dražja kot zunaj.
Predstavniki Sijaja in Steklarne Hrastnik so načeli vprašanje o možnostih medsebojnega trdnejšega in dolgoročnejšega sodelovanja za katerega so ugotovili, da je ko-
ristno in nujno potrebno. Dogovorili so se, da predlagajo samoupravnim organom v obeh delovnih organizacijah. Ne glede na dosedanje negativne izkušnje pri povezovanju gospodarstva v občini, ki ne bi smele biti stalna ovira in izvor za neaktivnosti na tem področju. Neuspeh na že doslej o-pravljenih referendumih, tako za združitev Sijaja in Steklarne pred leti, kot pri formiranju Poslovne skupnosti Hrastnik—Jugometal, bi morali biti le iskanja in napotilo, kako sodelovanje med delovnimi organizacijami ne bi smeli začenjati.
V	začetku naj ne bi postavljali, ali naj bo Sijaj TOZD ali bo vse SOZD? Ni važna oblika, ampak pozitivni rezultati skupnega poslovanja.
Po razpravi, v kateri so člani Odbora pozitivno ocenili težnje po združevanju, je bil sprejet sklep:
1. Odbor za poslovno politiko podpira razgovore med Steklarno Hrastnik in Sijajem Hrastnik o pričetku praktičnega pristopa k izvajanju Zakona o združenem delu, ki predvideva skupen nastop na domačem in tujem tržišču v obliki prodaje skupnega proizvoda in o možnostih za medsebojno trdnejše povezovanje in sodelovanje obeh delovnih organizacij.
Pod točko 4 so se člani odbora dogovorili, da se predlog za organizacijo AOP oddelka obravnava na prihodnji seji, ko bodo prisotni vsi člani odbora.
Poročila o službenih potovanjih so naslednja:
a)	Potovanje v Avstrijo (Graz) — pričevanje na sodišču. Potovanje so opravili: direktor DO, dipl. pravnik Milinovič Brane in ing. Tušar Jože.
V	poročilu direktorja tovariša Milinoviča je rečeno, da gre tu za izvoz Steklarne Hrastnik v letu 1975 na avstrijsko sodišče. Takrat je prišlo do problema. V Avstriji smo sklenili pogodbo z zastopnikom, kateri pa le-teh poslov ne bi smel opravljati. Pogodbo je podpisal direktor Stekla iz Ljubljane, čeprav so se dogovorili: Tehnoimpeks, Steklo Ljubljana in Steklarna Hrastnik, da pogodbe ne podpiše. Posle s tem zastopnikom smo po tem prekinili, zato pa le-ta zahteva odškodnino, za katero je bil -oškodovan, ker ni opravil teh poslov in zato ni dobil provizije. Steklarna Hrastnik v tem primeru ni prizadeta, vendar moramo sodelovati kot priča.
Razprava pa še ni končana in bo verjetno treba iti še enkrat.
Odbor je potrdil to potovanje in odobril po eno dnevnico v znesku 735 avstrijskih šilingov na udeleženca.
b)	službeno potovanje v Düsseldorf — ogled sejma Interpack 81.
Potovanje so opravili: ing. Žagar Anton in tovariš Šuštar Franc iz TOZD 2 in tovariš Marden Alojz iz DSSS. Istočasno se je opravil prevoz' platinske cevi za TOZD 2 do firme Degussa (Frankfurt) zaradi obnove, zato se je potovanja (do Frankfurta) udeležil tudi tovariš Kožar Milan.
V	poročilu o sejmu Interpack 81 je podan splošen pregled sejma in posebej tiste novosti, ki so zanimale udeležence Steklarne Hrastnik.
Direktor DO je v razpravi ocenil, da je obisk sejma koristen. Predlagal je, da tehnična konferenca poda mnenje o poročilih
Sprejet je bil sklep:
1.	Odbor za., poslovno politiko je obravnaval poročilu o obisku sejma Interpack 81 v Düsseldorfu in sklenil, da ga posreduje tehnični konferenci.
2.	Tehnična konferenca sprejme določene zaključke po tem poro-
' čilu oziroma izdela zadolžitve za izvedbo nekaterih postavk iz poročila.
Pod točko razno je bila obravnavana problematika okrog Samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov.
Iz sklepov oziroma razprav na teh sestankih se da ugotoviti, da so mnenja in želje glede tega Samoupravnega sporazuma zelo različna, zato člani strokovnega kolegija predlagajo določene ukrepe (s temi predlogi so delavci DO seznanjeni preko drugih virov, zato jih tu ne navajalo).
Člani odbora so podprli omenjen predlog strokovnega kolegija.
Nadalje je bil obravnavan predlog strokovnega kolegija DO o višini točke za izplačilo za maj 1981. Sprejet je bil sklep:
1.	Odborom za gospodarstvo in planiranje TOZD in DSSS predlaga odbor za poslovno politiko, da se za MAJ 1981 določi vrednost točke v višini 16 din.
2.	Odbori za gospodarstvo in pfaniranje v TOZ Din DSSS sprejmejo ustrezne sklepe in jih dostavijo v gospodarsko računski sektor.
Pod točko razno je bil obravnavan tudi dopis za dodelitev finančne pomoči NTK Kemičar. Sprejet je bil sklep:
1.	Odbor za poslovno politiko DO Steklarne Hrastnik je sklenil, da NTK Kemičar pomaga pri nabavi kvalitetne mize »Baterflay«.
2.	Za dogovor je zadolžen direktor DO, dipl. pravnik Milinovič Brane.
Prav tako je pod točko razno bilo ugotovljeno, da je Razvojni sektor izdelal »Analizo stanja in trenutni položaj glede možnosti dekoriranja«, za kar je bil zadolžen s sklepom odbora za poslovno politiko. Sprejet je bil sklep:
1.	Odbor za poslovno politiko je sprejel zahtevano »Analizo stanja in trenutni položaj glede možnosti dekoriranja«.
2.	Odbor predlaga, da to analizo pregleda tehnična konferenca in posreduje odboru za poslovno politiko.
3.	Za poročilo oziroma mnenje o analizi je zadolžen dipl. ing. Us Aleksej.
PREGLED ZAPISNIKA
13. REDNE SEJE, ki je bila 22. 6.
1981
Pod prvo točko: tovariš Marčen je prebral poročilo dipl. ing. Mrcina Maksa in dipl. ing. Us Alekseja o opravljenem službenem potovanju v Berlin — DDR. Predmet potovanja so bili razgovori o možnosti nakupa licence za CORI-GLAS (pena steklo). Potovanje je bilo opravljeno 9. in 12. 6. 1981.
Glede že prej izpostavljene probleme (razgovori o Taubenbachu marca letos), in sicer:
—	Prodajalec licence še vedno vztraja na zagotavljanju in garanciji za svojo tehnologijo, ne pa za normalno obratovanje in proizvodnjo.
—	Se nerazčiščen problem je odločitev tržišč za prodajo na inozemskih trgih.
Zaključek razgovorov je bil definiran v smislu, da bo do konca junija posredovan predlog o stališču do ključnih problemov. Le-ta bi bilo potrebno uskladiti tako, da bi pogodbo lahko podpisali do konca leta 1981.
V razpravi na odboru za poslovno politiko je bilo ponovno izraženo stališče, da se nadaljuje z razgovori v smislu zaključkov iz podanega poročila o potovanju. — Člani odbora so potovanje potrdi-
li,.saj glede na. časovni termin sestanka v DDR ni bilo možno sklicevati posebne seje odbora za predhodno odobritev potovanja.
SKLEP:
Dipl. ing. Mrcina Maks in dipl. ing. Us Aleksej, opravita službeno potovanje v Berlin, DDR, zaradi izdelave pogodbe za odkup licence za proizvodnjo pena stekla od firme Glas-Keramik, Berlin.
Za potovanje se odobrijo 4 dnevnice.
Ena dnevnica znaša
56 VOS	224	VOS
+ akontacija
za nočnine	136	VOS
Skupaj	360	VOS
Potovanje se opravi z letalom.
Za inozemske dnevnice se koristijo devizna sredstva TOZD 1, dinarska protivrednost DSSS.
Gospodarsko računski sektor je zadolžen za izvedbo tega sklepa.
Pod isto točko dnevnega reda je bil podan predlog za službeno potovanje v Milano (Italija) k firmama Ferrochimetal in IMI. Direktor DO je razložil namen potovanja:
Stroj za izdelovanje plafonjer
S.G.C.D.-l v TOZD že v ča’šu preizkušanja ni dosegel rezultatov, ki si bili zagotovljeni z garancijo za ta stroj. Strokovna komisija Steklarne Hrastnik je pregledala dejstva in ocenila, da je stroj potrebno zamenjati pri proizvajalcu. Le-ta je načelno soglašal s to zamenjavo, vendar se je bilo potrebno natančno dogovoriti o tem kot tudi o tehniki izvoza oziroma uvoza stroja. Zato to potovanje v Milano.
Člani odbora so sprejeli
SKLEP:
Marčen Alojz, ing. Žagar Anton in dipl. pravnik Milinovič Brane opravijo službeno potovanje v Milano. Italija, k firmi Ferrochimetal in IMI v dneh od 23. 6. 1981 zaradi dodelave stroja za izdelovanje plafonjer.
Za potovanje se odobrijo 3 dnevnice.
Ena dnevnica znaša
66.650 LIT	119.680 LIT
+ 2 nočnini 30.000 LIT 60.000 LIT
Skupaj	259.000 LIT
Za gorivo	300.000 LIT
Potovanje	se	opravi	z avtomobilom direktorja	DO,	dipl. prav.
Milinovič Braneta.
Koristijo se devizna sredstva TOZD 2, dinarska protivrednost TOZD 2.
Za izvedbo tega sklepa je zadolžen gospodarsko računski sektor.
Pod drugo točko: Obravnavan je bil predlog priprav prehoda na AOP v naši DO. Glede na predvideni prvi dve aplikaciji — to je:
—	obračun materialnega poslovanja,
—	obračun osnovnih sredstev, je potrebna naslednja kadrovska struktura:
—	dva organizatorja v Oddelku AOP,
—	en programer v oddelku AOP,
—	določeno število operaterjev na zajemalnem stroju,
—	določeno število referentov AOP.
S tem v zvezi je potrebno, da tudi pravilnik o delitvi sredstev za osebne dohodke vnesemo ta delovna mesta.
V nadaljnji razpravi -se je pokazala nujnost priprav na prehod AOP. Ugotovljeno je bilo, da se bo na določenih mestih zmanjšalo število zaposlenih, kar je eden ciljev AOP. Seveda pa je glavna vrednost AOP hitro in pravilno dobivanje podatkov, seveda, če so zato zagotovljeni pogoji. Med te spada tudi priprava dokumentacije, npr.: pri prehodu na AOP v skladišču gotovih izdelkov bi morali krogotok dokumentacije bistveno skrajšati.
Nadalje je bil obravnavan problem šolanja kadrov za AOP naše DO in pa nabava potrebne zaje-malne tehnike (glede na srednjeročni plan 1981—1985 naše DO). Poleg soglasja, da se naši delavci za AOP pošljejo na izobraževanje (6-mesečno) v Radovljico, so bili sprej eti :
SKLEP:
Odbor za poslovno politiko je obravnaval predlog tov. Fabjan Zdenke za priprave organizacije AOP oddelka v DO Steklarni Hrastnik.
Zadolžuje se komisija za izdelavo analitične ocene del oziroma nalog v DO Steklarni Hrastnik, da v Pravilnik o delitvi sredstev za osebne dohodke vnese analitične
—	organizator v oddelku AOP, ocene del oziroma nalog za:
—	programer v oddelku AOP,
—	operater na zajemalnem stroju,
—	referent AOP.
Za nove delovne naloge in opravila naj opravi analitično 'oceno del in nalog po kriterijih iz leta 1978.
SKLEP:
Odbor za poslovno politiko DO smatra, da je potrebno nabavit^ potrebno zajemalno tehniko za organizacijo AOP oddelka DO Steklarne. Hrastnik (MDS močnejša konstrukcija).
Tov. Fabijan Zdenka je zadolžena, da preko ustreznih služb organizira nabavo.
Pod točko tri:
Od tehnične konference smo prejeli odgovor glede predloga Razvojnega sektorja za sanacijo stanja v slikarnici, s katerim näs obveščajo, da je predlog dober in so določeni ukrepi za čimprejšnjo realizacijo v slikarnici že storjeni. Ugotavljamo pa, da zaradi različnih vzrokov ne bomo mogli realizirati naloge pred koncem leta.
Direktor DO je predlagal, da od tehnične konference zahtevamo-, da nas do konca leta obvestijo o rezultatih sanacije stanja v slikarnici.
SKLEP:
Odbor za poslovno politiko se strinja z odgovorom tehnične kon-
ference DO, da se naloge realizirajo do konca leta 1981.
Tehnična konferenca se zadolži, da obvešča odbor za poslovno politiko o izvajanju nalog iz omenjenega predloga za sanacijo stanja v TOZD 3.
Pod točko tri:
Dogovor o predlogu višine točke za junij 1981.
Direktor DO je povedal, da so se na strokovnem kolegiju dogovorili, da ostane vrednost točke tudi za junij 1981 16 din. Če pa bo izvršena valorizacija obstoječih analitičnih ocen delovnih nalog in opravil tako, da se za vse delavce upošteva enak faktor preračunavanja, znaša vrednost točke 10 din.
SKLEP:
Odborom za gospodarstvo in planiranje TOZD in DSSS predlaga odbor za poslovno politiko DO Steklarne Hrastnik, da se za JUNIJ 1981 določi vrednost točke v višini 16 din; v kolikor pa bo izvršena valorizacija obstoječih analitičnih ocen delovnih nalog in opravil, tako, da se za vse delavce upošteva enak faktor preračunavanja, pa znaša vrednost točke 10 din.
Odbori za gospodarstvo in planiranje v TOZD in DSSS sprejmejo ustrezne sklepe in jih dostavijo v gospodarsko računski sektor.
V nadaljnji razpravi pod točko razno je bil obravnavan predlog strokovnega kolegija DO in pa'zaključki sprejeti v razpravah sindikalnih podskupin. Odbor za poslovno politiko se strinja s predlogom, ki gre na delavski svet DO in smatra, da bodo ti ukrepi, če bodo sprejeti, pozitivno vplivali na nadaljnje poslovanje naše DO.
PREGLED ZAPISNIKA 14. REDNE SEJE, ki je bila 9. 7. 1981
Pod točko ena:
Podano je bilo poročilo o opravljenem službenem potovanju v Milano. Iz poročila je razvidno, da so predstavniki IMI (proizvajalec stroja S.G.C.D.-l) izrazili pripravljenost, da stroj, ki bo zadostil pogojem, navedenim v omenjeni garanciji proizvajalca zamenjajo. Cena stroja ostane ista. — S predstavniki Ferrochimetàla (izpostava Jugometala v Milanu) pa je bilo dogovorjeno o izvedbi samega postopka začasnega izvoza oziroma uvoza stroja,
Pod isto točko je bil podan predlog službenega potovanja na Madžarsko.
Ob obisku firme Mineralimpex v Budimpešti se bosta dipl. ing. Us Aleksej in tovariš Kožar Milan skušala dogovoriti o dobavah peska. Z ozirom na to, da se je cena pesku v DDR povišala, bi prešli na dobave iz Madžarske. Dogovor o nabavi peska naj bi bil dolgoročnejši, ker smo z dobavami in cenami iz te države zadovoljni. Služ-' beno potovanje bi trajalo 5 dni, prevoz pa bi opravila DO Konim iz Ljubljane.
Člani odbora za poslovno politiko so smatrali, da je potovanje potrebno in v zvezi s tem sprejeli naslednji SKLEP:
Dipl. ing. Us Aleksej in tovariš Kožar Milan opravita službeno potovanje v Budimpešto — Madžarska, zaradi pogovorov o možnosti dolgoročne oskrbe s steklarskim peskom ter možnosti nabave litega ognjeodpornega materiala pri firmi Mineralimpex — Budimpešta.
Za potovanje se odobri 5 dnevnic.
Ena dnevnica znaša
58 ZDA S	290 ZDA	$
+ akontacija za
nočnine	160 ZDA	$
Skupaj	450 ZDA	$
Potovanje se opravi s službenim avtomobilom delovne organizacije Konim iz Ljubljane.
Za inozemske dnevnice se koristijo devizna sredstva TOZD 1, dinarska protivrednost DSSS.
Gospodarsko računski sektor je zadolžen za izvedbo tega sklepa.
Pod prvo točko je bilo obravnavano tudi že opravljeno potovanje v Avstrijo — na Dunaj.
Tovariš Šentjurc je potoval na Dunaj zaradi nabave brusnega platna, ki je potrebno za izdelavo brusnih trakov, ki jih v Jugoslaviji izdeluje tovarna »Katran« iz Zagreba. Omenjena firma ne razpolaga z devizami' potrebnimi za uvoz tega platna, zato je za potrebe naše‘DO to platno nabavljeno na Dunaju.
Potovanje je bilo opravljeno v enem dnevu.
Člani odbora za . poslovno politiko so bili mnenja, da je to potovanje bilo potrebno in v zvezi s tem sprejeli sklep:
Tovariš Šentjurc Boris-in Velej Anton opravita službeno potovanje v Avstrijo — Dunaj, zaradi brusnega platna za izdelavo brusnih trakov.
Za potovanje se odobri 1 dnevnica. Ena dnevnica znaša 1.048 avstrijskih šilingov.
Potovanje je bilo opravljeno s službenim . avtomobilom delovne organizacije Steklarne Hrastnik.
Za inozemsko dnevnico se koristijo devizna sredstva TOZD 2, dinarska protivrednost DSSS.
Gospodarsko računski sektor je zadolžen za 1 izvedbo tega sklepa.
Pod drugo točko je bilo obravnavano naslednje:
Glede na to, da na naslov odbora za poslovno politiko, kakor tudi na naslov odborov za plan in gospodarsko politiko v temeljnih organizacijah prihaja vedno več vlog za odobritev najrazličnejših izdelkov, največkrat pa so prošnje ustne -— brez vsake dokumentacije, so člani odbora sprejeli naslednji sklep:
Odbor za poslovno politiko DO predlaga odborom za plan iri gospodarstvo v temeljnih organizacijah, da se v TOZD izdajajo brezplačno izdelki oziroma izdelujejo razni napisi aji dekoriranje, samo na podlagi ustreznega sklepa odbora za plan in gospodarstvo dotične temeljne organizacije.
—	Znižanje provizije trgovskim potnikom.
—	Člani odbora za poslovno politiko so bili seznanjeni z predlogom komercialnega sektorja, da se. trgovskim potnikom zniža provizija od 0,32 na 0,30 promile. Predlog je utemeljen z dejstvom, da so cene razsvetljavnim steklom od 15. 5. 1981 višje za 15%.
SKLEP:
Zaradi povišanja cen razsvet-Ijavnega stekla, ki je bilo odobreno 15. 5. 1981 se zniža provizija trgovskim potnikom iz sedanjih 0,32 na 0,30 promile.
Provizija v višini 0,30 promile se obračunava od 1. 7. 1981 dalje.
Predsednik odbora Alojz Marčen
Polletno poslovanje Steklarne
Zadovoljivi rezultati poslovanja kljub težavam v celotnem gospodarstvu. Zmanjšanje zalog. Izvoz otežkoča huda konkurenca na svetovnem tržišču. Povečani tudi OD.
V	prvem polletju' letošnjega leta je DO Steklarna Hrastnik dosegla zadovoljive rezultate kljub težavni situaciji tako jugoslovanskega gospodarstva v borbi za stabilizacijo kot tudi v svetovnem ekonomskem sistemu predvsem zaradi energetske krize.
'Za letošnje leto je značilno, da se v obeh proizvodnih TOZD izvajajo večji remonti. Tako je že bil izveden v TOZD ročni in polavtomatski proizvodnji remont dveh elektro peči (opal in kristal), kar pomeni določen izpad proizvodnje asortimana MDR-1. Remont A-kadne peči in elektro peči je v izvajanju, zato je bila v drugem kvartalu kvaliteta proizvodnje teh asortimanov občutno slabša.
V	avtomatski proizvodnji steklene mase je bil uspešno izveden remont stroja H-28, medtem ko z ostalimi predvidenimi remonti dela kasnijo. Zato se pričakuje določen vpliv teh remontov v drugi polovici leta. Precej pa so neizvršeni remonti vplivali na povečanje loma. Tako zasledimo večji lom v TOZD 1 za 5,5 %, v TOZD 2 pa celo za 27,6% glede na leto 1980.
Glede preskrbe s surovinami u-gotavljamo, da je bila le-ta zadovoljiva, pojavljajo pa se zahteve, da domače surovine plačujemo v devizah (npr. cinkovo belilo). Večje težave pa zasledimo pri preskrbi s kartoni, ki so postali dragi in trdnostno preslabi, tako da se posamezni kupci iz inozemstva pritožujejo, ker prihaja do loma izdelkov pri transportu. Podatki o proizvodnji kažejo, da je bilo v TOZD 1 proizvedenih 3,154.956 kg izdelkov, kar pomeni 0,84% več kot v istem obdobju leta 1980, plan pa je dosežen z 55,65 %. V TOZD 2 pa je bilo proizvedenih
11.397.64 kg izdelkov in je 98,14% lanskoletne proizvodnje, plan pa je doseže v višini 53,12 %. Primerjava vskladiščenih komadov v TOZD 2 pa nam kaže, da je bilo vskladiščenih komadov več za 1,35 % kot v lanskem enakem obdobju, kar pomeni, da smo proizvajali izdelke manjše teže z višjo kg ceno.
Prodaja izdelkov avtomatske proizvodnje steklene mase je bila v tem obdobju uspešnejša, saj so se zaloge znižale za okrog 600 ton. Manj uspešna pa je bila v TOZD 1, kjer so zaloge predvsem v drugem kvartalu narasle za 35,6 ton. Prodaja bi verjetno bila večja, saj je povpraševanje po dekoriranem asortimanu razsvetljave večje, vendar pa zaradi premajhnih kapacitet dekorirnice potreb kupcev ni mogoče zadovoljiti. Vzrok za takšno stanje je v tem, da začrtane investicije v sanacijskem programu TOZD 3, zaradi omejitev pri uvozu opreme, 'še vedno niso v celoti izvedene.
Vse večja konkurenca na svetovnem tržišču povzroča, da je vsak dan težje izvažati predvsem na konvertibilna tržišča, zato v izvozu ne dosegamo predvidenih. cen in so le-te v TOZD 1 nižje za "5%, v TOZD 2 pa za približno
3%, medtem ko je fizični izvoz občutno nad planiranim, in sicer za 2,45% v TOZD 1 in 25% v TOZD 2. Ugotavljamo, .da postaja izvoz za nas vse manj rentabilen in bodo le povečane obljubljene vzpodbude za izvoz zagotavljale zadosten dohodek v TOZD 1. Ker pa le-teh v prvem polletju še ni bilo, je bilo potrebno stimulacijo za odstopanje deviz TOZD 2 povečati za 10%. V drugem polletju jo bomo ustrezno poračunali v dobro TOZD 2, v kolikor bodo vzpodbu-ne za izvoz s strani družbe zagotavljale nemoteno poslovanje TOZD 1.
V preteklem šestmesečnem obdobju smo dosegli na nivoju DO celotni prihodek v višini osemsto-devet milijonov 261.337 od tega s
prodajo na tujem trgu din štiristo-oseminosemdeset milijonov 589.435 din. Celotni prihodek je od lanskoletnega za 52,43%, plan pa je dosežen 57,83%. Porabljena sredstva so višja za 59% glede na enako obdobje lani, ter dosežen plan v višini 60 %. Dohodek je dosežen v višini 283,509.399 din in je za 41 % večji kot je bil v polletju 1980 za 4 % presežen polletni plan. Doseženi čisti dohodek je v višini 191,438.094 din.
Za osebne dohodke je razporejenih 132,553.213 din. Tako je o-stanek čistega dohodka na nivoju DO višji za 52,148.339 din in je za 77 % višji	od lanskoletnega, pla-
niran ostanek pa je dosežen 71 %■ V posameznih temeljnih organizacijah je ostanek čistega dohodka dosežen v naslednjih višinah:
din
TOZD 1	8,756.140
TOZD 2	35,989.537
TOZD 4	*	1,504.093
TOZD 3	1,251.314,90
TOZD 5	4,110.506,94
za delovno skupnost skupnih služb pa smo ostanek àohodka formirali le v višini 536.745,50 din za potrebno kritje bonov za topli obrok, ker se morajo ti za administrativne delavce po sprejetem družbenem dogovoru še vedno izplačati iz sklada skupne porabe.
Neto osebni dohodek na zaposlenega je bil izplačan v višini 9.897,15 din, največji je bil v TOZD 4, in sicer 11.000,10 din, najnižji pa v TOZD 3 8.497,60 din. Povprečno se je neto osebni dohodek na zaposlenega povečal za 30,63 % v primerjavi z lanskim enakim obdobjem, glede na planirano višino pa je večji za okrog 9%. Razporejeni osebni dohodki se gibljejo v okviru višine, ki jo določa družbeni dogovor o usmeritvi razporejanja dohodka za osebne dohodke za leto 1981.
Gospodarsko računski sektor
BIO 9
Bienale industrijskega oblikovanja je tokrat že devetič predstavil dosežke oblikovanja domačih in tujih oblikovalcev. Med nagrajenci tudi član naše delovne organizacije.
Mednarodni bienale industrijskega oblikovanja — BIO 9 — je bil v Ljubljani od 24. 4. do 17. 5. 1981. Mednarodna žirija je izbirala med prijavljenimi deli (industrijska proizvodnja, oblikovalske zasnove, celotna podoba) iz Avstrije, Italije, Francije, Japonske, NDR, ZR Nemčije, V. Britanije in Jugoslavije. V taki konkurenci je pomenila že uvrstitev na razstavo določeno priznanje. Seveda pa so najboljši projekti dobili še posebna mednarodna priznanja.
Iz Steklarne Hrastnik je bil razstavljen svečnik oblikovalca Alojza Marcena. Mimogrede povedano,
je bil to v skupini steklenih izdelkov edini predmet v navadnem steklu; vsi ostali so bili namreč iz kristalnega stekla. Sicer tudi funkcija oblikovanja v naši DO ni taka, da bi lahko računali na kakšno boljšo uvrstitev oziroma priznanje.
V skupini oblikovalskih zasnov (dela, ki so predstavljena v risbi oziroma maketi, a še~niso našle proizvajalca) je bilo dodeljeno mednarodno priznanje zasnovi Alojza Marcena — »Igra s kroglico«. Gre za privatno delo, sama igra s kroglico pa se razlikuje od množice igrač za sestavljanje. Se-
K»!«##*
Izdelek — svečnik kat., št. 7238, ki se je v hudi mednarodni konkt|)en-ci in strogi žiriji uvrstil na razstavo
stavljanje je tu le pripravljalni del igre, bolj zanimiv je igralni del samo gibanje kroglice.
Čeprav je od podelitve priznanja minilo že precej časa, menimo, da bo vest kljub temu zanimiva.
Seveda lahko ob koncu tovarišu Slavkotu za njegove dosežke čestitamo z najboljšimi željami za čim več uspehov na področju industrijskega oblikovanja.
M. K.
Izobraževanje mentorjev za proizvodno delo
V naši delovni organizaciji se bo izvajalo proizvodno delo in delovna praksa z usmerjenim izobraževanjem. Zakon o združenem delu, Zakon o usmerjenem izobraževanju in ostali družbenopolitični dokumenti nas obvezujejo, da v delovni organizacijah zagotovimo primerne pogoje za nemoteno izvajanje usmerjenega izobraževanja.
Ena izmed mnogih nalog, ki nas čakajo, je strokovna priprava vseh inštruktorjev, ki bodo imeli o-pravka z izobraževanjem mladih kadrov. Da bi pričakali prve učence strokovno dobro pripravljeni, smo organizirali v Hrastniku 31-urni seminar za mentorje (inštruktorje) usmerjenega izobraževanja.
Seminar smo pripravili v okviru Splošnega združenja industrije nekovin, za steklarsko in keramično industrijo. Izvajalci pa so bili profesorji DDU Univerzum — Ljubljana.
Glavni smoter seminarja je bil posredovati udeležencem dodatno znanje, ki je potrabno za vodenje in usmerjanje učencev usmerjenega izobraževanja v času, ko oprav-
(Nadaljevanje s 4. strani)
ljajo proizvodno delo in delovno prakso.
V celotnem programu je bil dan poudarek na delu z mladino v najbolj kritičnem obdobju (14—17 det). Program seminarja je bil namenjen usposabljanju delavcev za izvajanje proizvodnega dela in delovne prakse, ki so že strokovno usposobljeni za svoje delo, potrebovali pa so se dodatna znanjg za delo z mladimi ljudmi. Zato je predvsem pomembno, da imajo mentorji sposobnosti komuniciranja, nagnjenja za delo z mladino, sposobnosti prenašanja znanj, da s svojo celotno poklicno in družbeno aktivnostjo uveljavljajo humane medsebojne odnose in socialistično samoupravljanje.
Seminar se je odvijal Zadnje dni maja, zaključni izpiti pa so bili 8. 6. 1981. Anketa, ki sino jo izvedli med udeleženci ‘ seminarja, je pokazala nekaj zanimivih ugotovitev in mnenj:
— z organizacijo seminarja so bili slušatelji zadovoljni; —
—. izredno ugodno so bili ocenjeni predavatelji, ki so s svojim znanjem in zavzetostjo pri delu znali pritegniti slušatelje v aktivno sodelovanje v manjših skupinah;
—- večina si še želi podobnih seminarjev, predvsem pa predlagajo posvet po opravljenem prvem usposabljanju učencev v usmerjenem izobraževanju, da bi izmenjali izkušnje in analizirali opravljeno delo.
Seminar je uspešno končalo 28 članov in članic naše delovne organizacije. Želimo jim mnogo uspeha in zadovoljstva pri delu z mladino, ki jim bo zaupana v izobraževanje.
Na žalost, pa moramo pogledati resnici v oči in ugotoviti, da se seminarja niso udeležili vsi predvideni kandidati, čeprav je bila njihova udeležba potrjena na samoupravnih organih posameznih tozd. Od predvidenih se jih je udeležilo naslednje število:
			>
			o
> _	i 0)		£? o
"3 O S g e--a	Q> TJ D	žilo	c o £
TOZD 1	7	7
TOZD 2	10	4
TOZD 3	2	2
TOZD 4	7	6
TOZD 5	6	6
DSSS	4	4
Število mentorjev je v naši delovni organizaciji ' večje, zaradi večizmenskega dela proizvodnih obratov, nadzor in vodenje učencev pa mora biti zagotovljen stalno in strokovno na zadovoljivem nivoju.
Odborom za razmerja iz združenega dela in kadre v TOZD in DSSS smo predlagali imenovanje inštruktorjev za proizvodno delo in delovno prakso. Nekateri odbori so imenovanja že potrdili, ostali pa bodo na prihodnjih sejah.
Organizator izobraževanja
Predsednik ZKS France Popit v naši DO
Na razširjeni seji Občinske konference ZKS Hrastnik, ki je bila 8. julija, in na kateri je bil prisoten tudi France Popit je tekla razprava okrog ocene in ugotovitev o delovanju ter uresničevanju nalog komunistov v Hrastniku, ki jih
je izdelala delovna skupina CK ZKS' ob marčevskem obisku v nekaterih OO ZK temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti.
Člani občinske konference so dali kritično oceno nedoseganju
proizvodnih planov tam, kjer se ti ne dosegajo, prepočasnemu uvajanju stimulativnega nagrajevanja v združenem delu, nedodelani svobodni menjavi dela med proizvodnimi temeljnimi organizacijami in delovnimi skupnostmi, slabih dohodkovnih odnosov med temeljnimi organizacijami ter slabi politiki reševanja stanovanjskih vprašanj.
Predsednik ŽK Slovenije France Popit pa je poudaril, da so proizvajalna sredstva družbena lastnina in da smo dolžni, da z njimi razpolagamo najracionalnejše. V kolikor še nismo prišli do spoznanja, da so proizvajalna sredstva najracionalneje izkoriščena v integraciji s sorodnimi proizvodnimi sredinami nas bodo kaj kmalu v to prisilile razmere, ki trenutno vladajo tako na domačem kakor tudi na tujem trgu, V naši zvezi komunistov ni prostora za komuniste, ki se obnašajo lokalistično in za tiste, ki zagovarjajo nepokrite ali delno pokrite investicije. Več moramo storiti za zvišanje proizvodnje in za pospeševanje izvoza, ki naj bo usmerjen predvsem na konvertibilno področje. »Ni dovolj, da kritizirate nagrajevanje po delu, slabo organizacijo dela, slabosti delegatskega sistema itd., ampak, predvsem komunisti ste tisti, ki se morate lotiti dela v svojem življenjskem in delovnem okolju« je med drugim dejal predsednik ZK Slovenije France Popit.
Komunisti ste tisti, ki se morate lotiti dela v svojem okolju in na delovnem mestu
France Popit v razgovoru s predstavniki in družbenopolitičnimi delavci
Steklarne
Na osnovi razprave je bilo ugotovljeno, da se Kot sklepi Občinske konference ZKS Hrastnik sprejmejo zaključki in ocene, ki jih je izdelala delovna skupina CK ZK Slovenije.
Po končani seji Občinske konference ZKS Hrastnik si je tovariš France Popit ogledal proizvodnjo v naši delovni organizaciji. V pogovoru z družbenopolitičnimi delavci se je seznanil z našimi srednjeročnimi in dolgoročnimi plani in s situacijo v kateri se trenutno nahajamo.
Erno Sihur
izobraževanje
Materialni pogoji za usmerjeno
V okviru priprav na pričetek usmerjenega izobraževanja, bodo v naši delovni organizaciji delavski sveti v TOZD in DSSS obravnavali in nato spréjeli sklep za zagotovitev materialnih in ostalih pogojev za izvajanje proizvodnega dela in delovne prakse.
Vsebina sklepa je naslednja:
1.	Učencem usmerjenega izobraževanja, ki bodo v naši delovni organizaciji opravljali proizvodno delo in delovno prakso se zagotovi:
—	nagrada za opravljanje proizvodnega dela v višini 40—60% akontacije osebnega dohodka na delovnih nalogah in opravilih, ki jih je učenec opravljal (v skladu z družbenim dogovorom oziroma stališči sindikata);
—	topel obrok med delom,-
—	plačan zdravstveni pregled (za dela oziroma naloge, ki jih bo učenec opravljal);
—	brezplačen prevoz na delo;
— zavarovanje za primer nesreče pri delu.
2.	Proizvodno delo oziroma delovna praksa se odvija v jutranjem in popoldanskem časovnem turnusu.
3.	Splošno kadrovski sektor — pravna služba se zadolži, da pripravi predlog dopolnitev Pravilnika o izobraževanju z zakoni.
Pripravi se ustrezen predlog samoupravnega sporazuma o opravljanju proizvodnega dela oziroma delovne prakse med izobraževalnimi organizacijami in delovnimi organizacijami.
Sklene se pogodba z vzgojno-izobraževalnimi organizacijami o opravljanju proizvodnega dela oziroma delovne prakse.
4.	Delavce, ki bodo prišli v stik z udeleženci usmerjenega izobraževanja seznaniti o pomenu pro-proizvodnega dela oziroma delovne prakse.
5.	Za vse udeležence izobraževanja se uvede evidenčni karton za spremljanje učenčevega opravljanja proizvodnega dela oziroma proizvodne prakse.
6.	Službo izobraževanja se zadolži, da pripravi predlog programa za opravljanje proizvodnega dela oziroma proizvodne prakse.
7.	Službo varstva pri delu se zadolži, da za dela oziroma naloge, ki so določene za opràvljanje proizvodnega dela oziroma proizvodne prakse pripravi program usmerjanja učenca z osebnimi zaščitnimi sredstvi,, kar udeleženci izobraževanja potrdijo s pismeno izjavo.
8.	Vzgojnoizobraževalnim organizacijam se omogoči nadzor nad izvajanjem proizvodnega dela oziroma proizvodne prakse in obveščanje izobraževalnih organizacij o poteku in rezultatih proizvodnega dela oziroma proizvodne prakse.
Kadrovska služba
Hrastnik, 10. 8. 1981
Ognjeodporiia gradiva
V naslednjem članku bi želeli bralce v grobem seznaniti z gradivom, s katerim zidamo steklarske peči.
Da bi mogli staliti dobro steklo, morajo biti peči, v katerih talimo steklo, zgrajene iz primernega materiala. Ker vladajo med taljenjem ostri pogoji, kot so visoka temperatura ter agresivno delovanje taline in hlapnih komponent stekla, so tudi zahteve, ki jih postavljamo pred proizvajalce ognjeodpornega gradiva dokaj ostre. O tem, ali je neko gradivo primerno za. gradnjo steklarskih peči, odločajo njegove mehanske, termične in kemijske lastnosti.
Med mehanskimi lastnostmi sta pomembni predvsem tlačna trdnost gradiva ter njegova poroznost. Pod tlačno trdnostjo razumemo največje obremenitve, ki ki jo neka snov prenese, ne da bi prišlo do porušitve. Podajamo jo v N/mm2. Pri tem moramo povdati, da se tlačna trdnost ognjeodpornega gradiva spreminja s temperaturo.
Glede poroznosti je treba povedati, da je z izjemo izolacijskega materiala željeno, da je ta čim nižja. Material z nižjo poroznostjo ima boljše mehanske lastnosti kot tisti z večjo. Poroznost podajamo v volumskih procentih, in siecr kot odnos prostornine vseh par proti celotnemu volumnu.
Med termičnimi lastnostmi so pomembne predvsem ognjeod-pornost, trdnost pri visokih temperaturah, toplotna razteznost, odpornost na temperaturne spremembe (termošok) in toplotna prevodnost.
Ognjeodpornost podajamo s takoimenovanimi Segnerjevimi stožci. Ognjeodporno gradivo, podobno kot steklo, zvečine nimajo določenega tališča, ampak tudi pri. ni j h opazujemo postopno zmehčan j e. Zaradi tega določamo ognjeodpornost posameznega gradiva s primerjavo njegovega zmehčanja z mehčanjem standardiziranih stožcev, imenovanih po Segnerju, ki jih označujemo s KS. Vrednosti Segnerjevih stožcev so tabelirane. Iz teh tabel lahko razberemo približno temperaturo, ki odgovarja posameznim stožcem. Tako odgovarja stožcu z oznako SK 10 temperatura 1330° C, stožcu z oznako SK 1655, SK 40 pa 1900» C itd.
Izgled segnerjevih stožcev po izvršenem poskusu
Ognjeodporno gradivo prenaša mehanske obremenitve pri različnih temperaturah različno. Da bi ugotovili kako nek material prenaša takšno dvojno obremenitev, to je mehansko in toplot-
no, merijo deformacijo valja stadnardnih dimenzij pri postopnem segrevanju in obremenitvi 2 kp/cm2. Za razlikovanje kvalitet se valj prične deformirati in ki jo označujemo s »to«, temperaturo pri kateri se valj stisne za 0,6 °/o s »ta« in temperatura
pri kateri se stisne 40 % s »te«. Poseben primer predstavljajo taki materiali, pri katerem se valj stisne momentalno. V tem primeru beležimo temperaturo, pri kateri pride do tega pojava in jo označimo s »tp«. Glede na način porušenja materiala pod vplivom temperature in obremenitve hkrati ločimo dva ekstremna tipa: prvega s sorazmerno širokim intervalom mehčanja in drugega brez intervala zmehčanja.
Med pomembne lastnosti ognjeodpornega gradiva sodi tudi njegova sposobnost £a prenašanje naglih temperaturnih sprememb. Prenašanje hitrega segrevanja in ohlajevanja zahtev zlasti od materiala za peči s periodičnim obratovanjem ter materiala, namenjenega za vroče remonte. Določevanje te lastnosti opravljamo tako, da potapljamo na 950° C segret cilinder iz preiskovanega materiala v vodo. Poskus ponavljamo tako dolgo, dokler cilinder ne poči, rezultat pa podajamo s številom ponovitev poskusa.
Kot smo uvodoma omenili, odloča o uporabnosti materiala tudi njegova sestava. Ognjeodporno gradivo, ki ga v steklarstvu rabimo, razdelimo glede na njegovo sestavo v tri skupine: skupino kislin, skupino nevtralnih ter skupino bazičnih ognjeodpor-nih gradiv.
KISLA OGNJEODPORNA GRADIVA
V to skupino spadajo silikatni ognjeodporni materiali, ognjeodporno gradivo na osnovi cir-konsilikatov ter gradivo na osnovi taljenega kvarca.
SILIKATNA OPEKA
To gradivo tvori predvsem silicijev dioksid SiOs, saj ga je v tem gradivu okoli 95 °/o. Prvi so pričeli proizvajati tak material v sredini prejšnjega stoletja v Angliji iz takoimenovanega dinas peska. Zato še danes pogostoma poimenujejo silikatno opeko kratko DINAS.
Kot surovina za izdelavo silikatne opeke služijo kvarciti u-strezne čistoče. Nečistoče so zlasti alkalije in AI2O3, ker neugodno vplivajo na tališče. Proizvodni postopek se prične kot pri večini ognjeodpornih gradiv z drobljenjem, mletjem ter sejanjem. Surovini, ki smo jo na ta» način spravili do zrn ustrezne velikosti, dodamo približno 2 % apnenega mleka ter nekaj sulfidne lužine. Tako maso nato temeljito premešamo ter ji damo primerno obliko. Pri tem velja poudariti, da moramo specialne oblikovance nabijati v modele ročno, medtem ko lahko enostavnejše komade stiskamo s stiskalnicami. Po nekajdnevnem sušenju žgemo nato opeko pri temperaturi od 1450 do 1500° C. Izogibati se moramo prehitremu žganju, da ne bi prišlo do razpok. SÌO2, ki je, kot je bilo povedano, poglavitni tvorec tega gradiva, obstaja v več kristalnih oblikah. Pri segrevanju pa se vrše prehodi iz ene kristalne modifikacije v drugo, te spremembe pa so povezane s spre-
membo prostornine. Po žganju se poveča prostornina opeke za približno 3 %.
Tudi pri segrevanju že žgane silikatne opeke prihaja do spreminjanja kristalnih oblik SÌO2. Zaradi tega do 800° C narašča volumen opeke. Vse to lahko povzroči razpoke v opeki, zato moramo segrevanje do te temperature voditi previdno. Nad temperaturo 800°C je silikatna opeka manj občutljiva za naglo segrevanje. To lastnost silikatne opeke moramo upoštevati pri- segrevanju peči (tempiranjem).
Silikatno opeko uporabljamo za gradnjo sten in kape peči, to .je tistih mest, ki ne pridejo v kontakt s stekleno talino.
Lastnosti:
poroznost tlačna trdnost SK ta
TOPLJENI KV ARC
To ognjeodporno gradivo dobimo s taljenjem kvarčnega peska. Zaradi visokega tališča SiO* poteka taljenje v prostoru elek-tro peči med elektrodami. Te so grafitne in so vse razporejene v eni ravnini. Taljenje moramo dò neke mere primerjati s taljenjem stekla, le da pri tej proizvodnji ostane v talini mnogo plinskih mehurjev. Ko je pesek staljen, odvzamemo talino in jo damo v predelavo, na njeno mesto pa damo nov pesek.
Tako dobljeno gradivo je zaradi obilice plinskih mehurjev na pogled neprozorno in mlečne barve. Podobno kot silikatno opeko tudi ta material uporabljamo na tistih mestih, ki ne prihajajo v stik s stekleno talino. Poglavitna značilnost tega gradiva je izredno nizek razteznostni koeficient, zato je sijajen za vroče remonte. Za primer naj navedemo, da nam je pred leti v tem materialu u-spelo zamenjati celotno poškodovano čelno steno na kadni peči »G «ter ji tako podaljšati obratovanje za dve leti.
Lastnosti:
SK
Poroznost ta
Tlačna trdnost
NEVTRALNO OGNJEODPORNO GRADIVO
V to skupino ognjeodpornega gradiva sodi ves Samotni material, nadalje silimanitna in mu-litna opeka ter z izjemo taljenega kvarca ves elektrotaljeni ognjeodporni material.
SAMOT
Izhodna surovina za to gradivo je glina. Glina je sedimentna kamenina in jo tvorijo drobno kristalični alumosilikati. Kot primesi nastopajo različne »organske primesi, krmenčev pesek ter glinenci. Nadalje najdemo v glini spremenljive količine Fe^Ch alkalij, CaO in MgO.
Ena poglavitnih značilnosti gline je dejstvo, da postane, če
Blok z normalnim Iunkerjem
22 %
20 N/mm* 33-34 1650» C
33
1650»C 25 N/mm2
ji dodamo vode, plastična in jo lahko oblikujemo. Zato bi mogli iz surove gline s primernim dodatkom vode formirati željene oblike in jih z nadaljnjim žganjem pripraviti za uporabo. Ker pa med žganjem prihaja do precejšnjih deformacij na ta enostaven način ni možno izdelovati večjih formatov. Da bi mogli izdelovati te, del gline žgemo, žgano glino pa nato z drobljenjem in sejanjem spravimo na zrna ustrezne velikosti. Tako obdelani moki dodamo vezivo, ki je v tem primeru surova glina. S primernim dodatkom vode damo masi ustrezno plastičnost in jo nato oblikujemo.
Potem, ko smo izdelku dali primerno obliko, ga moramo pustiti določen čas, da se osuši, nakar ga žgemo. Žganje opravimo največkrat v tunelskih pečeh, lahko pa tudi v krožnih pečeh. Temperatura žganja je odvisna od prisotnosti nečistoče in je tem večja čim manj nečistoč je prisotnih. Izdelke iz zelo čiste gline moramo žgati pri temperaturi nad 1500° C. Po žganju najdemo v materialu poleg kristalne faze tudi stekleno fazo. Te je tem manj, čim manj nečistoče je bilo prisotne. Čim manj pa je prisotne steklaste faze, tem višja je temperatura, pri kateri bo prišlo do zmehčanja.
Šamotnd ognjeodporno gradivo rabimo za zidanje delovnih prostorov kadnih peči, iz njega gradimo dno bazena talilnega prostora, zidamo stene regenerativnih komor ter dimnovodne kanale.
Lastnosti:
SK	37
poroznost	18 %
ta	1700°C
tlačna	trdnost 50 N/mm2
GRADIVO Z VISOKO VSEBNOSTJO AIsOj
Dvokomponentni sistem SiO:-A1O3 ima nižje tališče (evtektik) pri sestavi 94,5 % SiO: in 5,5 %
AI2O3 z višanjem vsebnosti SiO: narašča tališče. Še bolj pa narašča tališče z zviševanjem vsebnosti AI2O3, saj je tališče čistega . korunda pri 2050° C.
Zato moramo, da bi dosegli boljšo ognjeodpornost kot pa jo ima šamot, zvišati vsebnost AI2O3 (silimahit, anadaluzit) ali pa izhajamo iz sintetičnih polizdelkov z visoko vsebnostjo AI2O3 (sin-termulit, glinica). Proizvodnja gradiv z visoko vsebnostjo AI2O3 poteka podobno kot pri šamotu, le da ne smemo dodati poljubne množine gline, sicer bi preveč vplivali na kemijske sestave. Zaradi sestave moramo žgati ta material pri višjih temperaturah kot šamot. Za ilustracijo naj navedemo, da moramo žgati v primeru, če izhajamo iz sintetičnih surovin tudi pri več kot 1700° C. Tovrstno gradivo lahko uporabljamo za nadgradnjo peči, pa tudi za gradnjo bazenov peči. Zaradi svoje sestave je zlasti primerno za nadgradnjo peči za taljenje opalnega in svinčenega stekla.
Lastnosti:
SK	do 40
poroznost	18
ta	1650“C
tlačna trdnost 70 N/mm-:
so nato z velikim pritiskom oblikujemo. Po sušenju nato še žgemo v tunelski peči pri temperaturi okoli 1800° C. Tako dobljen material karakterizira visoka poroznost ter- visoka trdnost pri visokih temperaturah. V steklarstvu ga rabimo zlasti za zidavo rešetk regenerativnih komor.
Lastnosti:
KS	42
' poroznost	16-20
tlačna trdnost 60 N/mm2 ta	1700“C
TALJENJE AZS OGNJEODPORNEGA
V to skupino sodi gradivo na osnovi korund cirkonioksida ter ognjeodpornega gradiva na osnovi čistega ÄI2O3.
KORUND-CIRKON SILIKATNO GRADIVO
ki vsebujejo MgO največ magne- Kvaliteta tega gradiva je visozita, po katerem ima gradivo tu-	ka kemijska odpornost pri viso-
di ime. Če izhajamo iz magne-	kih temperaturah in visoka og-
zita, moramo tega z žganjem na	njeodpornost. Glede na kemijske
temperaturi okoli 600° C najprej	sestave ločimo dve vrsti tega gra-
prevesti v, MgO. Od tu poteka	diva. V naslednji tabeli podaja-
proizvodnja magnezitnega ognje-	mo kemijske in mineraloško se-
odpornega gradiva podobno kot	stavo obeh, pri čemer pri kemij-
pri siliki; po drobljenju, mletju	ski sestavi podajamo le glavne
in sejanju dodamo vezivo ter ma- _ komponente.
Blok z orientiranim lunkerjem
BAZIČNO OGNJEODPORNO GRADIVO
V to skupino sodijo magnezit, kromagnezit, forsterit in sinter-dolomit. Karakteristično za to vrsto gradiva je izredna temperaturna obstojnost ter odpornost proti učinkovanju alkalij. V steklarstvu jih zato rabimo zlasti za zidanje regenerativnih komor.
I kemijska sestava	
ALO:	50,6 %
ZrO:	32,5 %
SiO:	15,7 %
II kemijska sestava	
AI2O3	46,0 %
ZrO:	40,5 %
SiO.,	12,5%
MAGNEZITNA OPEKA
Glavna sestavina tega gradiva je mineral MgO, ki ima izredno visoko tališče okoli 2800“ C. Pe-riklaza ne srečamo v naravi nikjer, zato se poslužujemo rudnin,
Pri nas rabimo obe. vrsti tega gradiva večinoma izdelke francoske firme SEPR in sicer z oznako ER 1681, drugo pa z o-znako 1711.
Proizvodnja obeh se prične podobno kot proizvodnja stekla iz skrbno izbranih surovin (cirkon-skega peska in glinice) pripravimo zmes, ki jo stalimo v obločni peči pri temperaturi 1800° C do 2500° C. Staljeno maso prelijemo nato direktno iz peči v modele. Ti so ali peščeni ali grafitni, lahko pa so tudi iz cirkonskega peska. Vlita masa se ohlaja neenakomerno, saj se površina otrdi v trenutku, ko jo vlijemo, medtem ko je notranjščina še tekoča. Zato nastajajo v masi lunkerji — odduški. Ker lunkerji znižujejo ognjeodpomost vlitega izdelka, skušamo z različnimi postopki znižati njihov volumen. Glede na to ločimo naslednje vrste proizvodov:
—	normalne
—■ proizvode z orientiranimi lunkerji
—	proizvode z zmanjšanimi lunkerji
—	proizvode brez lunkerjev.
Po vlivanju vzamemo vlite in
že nekoliko strjene bloke iz modelov in jih vstavimo v izolacijski material. Tu se masa ohlaja približno tri tedne. Na ta način preprečimo, da bi v - blokih nastale notranje napetosti.
Ohlajene bloke nato s peskanjem ter morebitnim brušenjem pripravimo za nadaljnjo uporabo. Po potrebi lahko bloke z žaganjem in vrtanjem pripravimo za posebne namene.
minerološka
korund	47	°/o
baddeleit	(Zr02)	32	%
steklasta	faza	21	%
minerološka
korund	42	%
baddeleit	42	%
steklasta faza •	.	16 %
Kot je bilo že omenjeno, karakterizira tovrstno gradivo izredna odpornost proti agresivnemu delovanju steklenih talin. Med obema omenjenima vrstama pa zaradi različne kemijske in 'mineraloške sestave obstaja tudi razlika v upbrabnosti. Tako ima ER 1711 precej boljšo odpornost proti nagrizenju taline, ima pa istočasno zaradi višje vsebnosti ZrO., slabšo odpornost proti temperaturnim spremembam. Zaradi tega je dnevna kadna peč, ki je bila v naši tovarni narejena iz tega materiala, vzdržala približno dva meseca manj kot peči iz ER 1681.
Ob koncu naj omenimo, da so bile v tem članku opisane le poglavitne vrste ognjevarnih gradiv in da obstaja še znotraj vsake veliko podzvrsti. Iz te§{i razloga so tudi lastnosti podane za posamezne materiale nekako srednje lastnosti in služijo za orientacijo.
A. U.
ZAHVALA
Vsem sodelavcem in sodelavkam v kontroli TOZD 1, notranjem obratu, vodstvu ter tehničnem kadru TOZD 1, se iskreno zahvaljujem za prelepo darilo, ki me bo vedno spominjalo na vas.
V naprej pa vam želim še veliko delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja.
Franc Tržan
Nagrade in priznanja inovatorjem
Stalno spodbujanje inventivne dejavnosti v vseh sredinah in slehernemu času je ena izmed strateških nalog naše družbe, ki bo le tako počasi — vendar vztrajno odstranjevala vzroke ekonomske odvisnosti drugih ekonomij.
S temi besedami je ob podelitvi nagrad in priznanj inovatorjem za leto 81 pričel govor Valter Moljk, predsednik komisije za inovacije pri Občinski raziskovalni skupno-. sti Hrastnik in družbenopolitičnih organizacij Hrastnika, ki je bila 3. julija v počastitev Dneva borca in občinskega praznika ter v nadaljevanju dejal:
»Delovni ljudje moramo ustvarjati optimalne pogoje v vseh fazah družbene reprodukcije, da bi se najhitreje razvijala ustvarjalna sposobnost naših delovnih ljudi in da bi se'. sprostili ustvarjalni potenciali naše družbe, ki so ga nič-kolikokrat izpovedali v narodovi-zgodovini; ko je ustvarjal svojo svobodo, ko je gradil domovino in potrebna mu je, ko ustvarja lepšo bodočnost.
Občinska raziskovalna skupnost Hrastnik in Občinski sindikalni svet Hrastnik hočeta s podeljevanjem PRIZNANJ in NAGRAD I-NOVATOR 81 občine Hrastnik dati na ta dan javno priznanje ljudem izza strojev in drugih delovnih sredin in da jim v imenu vseh. delovnih ljudi občine Hrastnik čestitamo za njihove in hkrati naše dosežke. Želimo, da bi se v vseh sredinah hitreje , spreminjal odnos do razvojnega dela. Vsak koristen predlog, izboljšava oz. izum je del v mozaiku narodovega bogatstva — tj. tisti potencial; ki je garant ekonomske svobodé in hkrati kreacija osvobojenega proizvajalca.
Izvršni odbor Občinske raziskovalne skupnosti Hrastnik je ocenil, da -so v nekaterih delovnih organizacijah dojeli pomembnost množične inventivne dejavnosti, saj je na razpis ,o tehničnih izboljšavah in izumih za 1. 1981 prispelo 17 predlogov iz naslednjih delovnih organizacij: Steklarne Hrastnik, Tovarne kemičnih .izdelkov Hrastnik, REK »EDVARD KARDELJ« Hrastnik, Sijaj Hrastnik in Jutranjke TOZD Dol pri Hrastniku. Komisija za pospeševanje inovacijske in raziskovalne dejavnosti je na podlagi pravilnika odločila, da podeli 5 PRIZNANJ in 7 NAGRAD INOVATOR 81 občine Hrastnik in da 4 predloge zavrne, ker so v fazi uresničevanja.
Še posebno moramo pohvaliti prizadevanja v Steklarni Hrastnik, kj je prijavila 7 predlogov. Množičnost izkazuje, da v tej sredini ustvarjajo primerno klimo za razvoj tako pomembne dejavnosti.
Komisija si je postavila nalogo, da bo pomagala v vseh organizacijah spodbujati ustvarjalnost v sni - u stališč ZSS, da ne bo inventivna dejavnost le moralno priznanje, ampak’tudi. urejen družbe-no-ekonomski odnos, to je, inovacija je tudi materialna pravica de-' lavca, ki je prispeval k izboljšanju delovnih pogojev in varnosti dela ostalih delavcev. Zato imajo letošnje nagrade tudi ta namen.«
Priznanja za izboljšave prejme- a jo naslednji:
1. Tov. ULDRIJAN Tomo —'Ste-' klania Hrastnik
za izboljšavo stroja tipa Guilloiì" oz. njegove dvigovalne naprave za dvigovanje kelihov. V 'podstavek, na katerega se vstavijo ko-
zarci, je namestil vzmet, ki orno-' goča prilagajanje kozarcev in s tem onemogočil drobljenje neravnih in predolgih kozarcev.
2.	Tov. KLEMEN Radovan — Steklarna Hrastnik
Za izboljšave na treh obdelovalnih strojih:
—	na stružnici tipa »Kikinda« je izdelal pripomoček za struženje ležajnega gnezda, v katerega je mogoče vgraditi ležaje domače izdelave;
-— na stružnici je izdelal napravo za rezkanje navojev, s čimer je navoj kvalitetnejši in s tem zmanjšana poraba stekla;
—	na klasičnem brusilnem stroju je izdelal napravo za brušenje fazonskih nožev, ki omogoča brušenje vseh vrst in oblik nožev.
3.	Skupina; US Aleksej, dipl. ing. RŽEK Jože, ROME Ana in DRAGAR ing. Karel — Steklarna Hrastnik
za izboljšavo metode elektrolitskega čiščenja; v novem postopku so zamenjali čisti cianid, ki je življenju nevaren, z drugimi nenevarnimi kemikalijami in s tem dosegli, da ni elektrolitsko čiščenje nevarno, da so dosegli prihranek na, času (75 min. za eno saržo); problem uvoza cianida iz Italije ter probfem odlaganja odpadnega elektrolita (nevarnost-zastrupitve okolice).
4.	Skupina: UDOVČ Mitja in JERŠIN Ignac — Steklarna Hrastnik
za izboljšave na horizontalni žagi, s katerimi sta preprečila brizganje vode po delavcu in s tem večjo osebno varnost delavcev ter izboljšala delovne pogoje delavcev na teh mestih.
5.	Tov. RAK Maks — TKI . Hrastnik
za konstrukcijo rešitev naprave za kontinuirano merjenje prevodnosti, odpadnega gipsa, s katero je dogoče stalno spremljati kvaliteto spiranja v odpadnem fosfor gipsu.
Nagrade INOVATOR 81 s priznanjem prejmejo naslednji:
1.	Tov. DORNIK Mirko — REK »EDVARD KARDELJ«
ki je izdelal napravo za izdelovanje gnezda, v katerega se lahko vstavi vrhač. Naprava je izdelana na principiu posebnega svedra in se lahko uporabi pri delih na širokih čelih, pri izdelavi prog v krušljivi hribini in pri vzdržbi.
Gpspodarsko korist naprave je ocenjena za 414.000 din letno.
2.	Skupina: HRIBAR Karli, HRIBERNIK Jože, ZDOVC Vlado — REK »EDVARD KARDELJ« Hrastnik, ki je. izdelala avtomatski e-lektrični izklopilec transportnega niza na glavni izvozni poti, kateri avtomatsko izklaplja transportni niz v prim'erih, ko je bunker poln oz. če se zagozdi večji kos premoga.
Čista gospodarska korist je o-cenjena Za 2.340.000,-
3.	Skupina: PREDOVNIH Ervin, VELEJ Jože, VOVK Erih — Steklarna Hrastnik, ki je izdelala napravo za toplo rezanje steklenih izdelkov, v .brusilnici. S to napravo se je povečala proizvodnja, odpadlo pa je dosedanje hladno rezanje steklenih izdelkov in transportni lom. V tem delu delovnega procesa se zaradi inovacije zmanjša število delavcev za tri.
Čisti ■ prihranek je ocenjen za
1.158.000,-
4.	Skupina: SURINA Ivan, JU-TREŠA Vladimir, ŠPAJZER Jožica, GREBEN Ivone — Jutranjka, TOZD Dol pri Hrastniku, ki je izdelala a-parat za izdelavo okrasnih trakov k šivalnemu stroju; z izdelavo o-menjenega aparata ni več potreben uvoz okrasnega traku in je s tem mogoče uporabljati domači material.
Gospodarska korist je ocenjena na 2.329.0000,-
5.	Tov. ZAVRAŠEK Viktor — Sijaj Hrastnik
ki je izdelal orodje za rezanje navojev v matice, s katerim je
skrajšal čas rezanja navojev od 0,12 min. na 0,09 min.
6.	Tov. VELEJ Jože — Steklarna Hrastnik
ki je izdelal napravo za samostojno pnevmatično zapiranje in odpiranje modelov in s tem nado-
mestil enega delavca na brigado.
Letni prihranek je ocenjen v višini 312.000,-
7.	Tov. ALAUF Ivo — Steklarna Hrastnik,
ki je izdelal dve napravi:
—	izdelal je. nov način spetja glav pri stroju tipa Guillon, ki so se prekomerno rabile zaradi steklenega prahu pri brušenju; njegova izboljšava je izdelava zaprte izvedbe tega gibljivega dela.
Gospodarska korist je ocenjena na 2.470.000,-
—	izboljšal je tudi pogon valjev za brusilni trak pri istem stroju, s čimer je odpravil stalno trganje brusilnih trakov.
V želji, da so podeljene nagrade in priznanja inovatorjem tudi vzpodbuda za nadaljnje delo, jim iskreno čestitamo.
(Nadaljevanje.s 3. strani)
Iz dela delavskega sveta DO
Pregled zapisnika seje, ki je bila dne 26. 6. 1981
Pod drugo točko dnevnega reda —•. potrditev novih cen za nove proizvode in embalažno steklo za prehrambeno industrijo —• so člani delavskega sveta potrjevali cene povišane linearno za 25 %> Sprejeli so naslednji
SKLEP:
Delavski svet DO Steklarna Hrastnik potrjuje cene novih proizvodov in novo oblikovane cene embalažnega stekla za prehrambeno industrijo TOZD Avtomatska predelava steklene mase.
Pod tretjo točko —- verifikacija zaključkov o spremembah SS o ,delitvi dohodka in osebnih dohodkov — so člani delavskega sveta DO, delegati posameznih TOZD sprejeli:
SKLEP:
Delavski svet DO potrjuje zaključke' sprejete na razpravah v sindikalnih podskupinah o predlogih strokovnega kolegija in koordinacije DPO DO Steklarne Hrastnik in sicer:
—	Gospodarsko računski sektor opravi valorizacijo obstoječih analitičnih ocen delovnih nalog in o-pravil tako, da se za vse delavce upošteva enak faktor preračunavanja s tem, da znaša vrednost točke 10,7 din.
Za nove delovne naloge in opravila naj opravi analitično oceno del in nalog komisija in sicer po kriterijih iz leta 1978.
—	Vročinski dodatek se poviša
za 50 %..	.
—	Za prisotnost na delu se prizna delavcem, ki imajo sklenjeno' delovno razmerje za določen oz. nedoločen čas, dodatek v višini 500,- din mesečno, v kolikor v tem mesecu ne koristijo bolniškega dopusta, ali nimajp neopravičenega izostanka in, da več kot dvakrat ne zamudijo na delo.
Dodatek pripada tudi delavcem, ki koristijo redni letni dopust.
—	Za odsotnosti z dèla zaradi bolezni pripada delavcu nadomestilo od 1—3 dni v višini 70 % povprečnega OD po predpisih o zdravstvenem .zavarovanju, nad 3 dni odsotnosti z dela zaradi bolezni pa se delavcu prizna SO'% povprečnega OD.
V	primeru, da delavec več kot enkrat v mesecu koristi bolniški stalež, se mu za vsake prve tri dni, prizna boleznina v višini 70 % povprečnega OD, za vsak naslednji dan pa 90 % povprečnega OD, ali v primeru, da je delavec odsoten z dela zaradi bolezni nepretrgoma več kot tri dni, se mu tudi v tem primeru za prve tri dni prizna boleznina v višini 70% povprečnega OD,
90% nadomestilo pripada tudi delavcem, ki imajo zdravstvene kontrole (diabetiki in podobno).
90 %; nadomestilo pa ne pripada delavcem, ki gredo na specialni pregled na lastno željo.
V	primeru, ko delavec koristi bolniški dopust v dveh mesecih, to je, konec prvega in v začetku drugega, delavcu , ne pripada stimulacija za prisotnost na delu v obeh mesecih.
Ne glede na čas trajanja odsotnosti z .dela zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pripada delavcu 100% nadomestilo.
—	Dodatek na stalnost ostane nespremenjen.
—	Vsem delavcem,' ki imajo sklenjeno delovno razmerje za določen'čas oz. nedoločen čas se k analitični očeni delovnih nalog in opravil, preračunani na vrednost točke 10,- din, doda 50 točk, s tem da se na odločbi o višini OD, te točke prikažejo Točeno od osnove.
Po 30. 9. 1981 se na podlagi analiz rezultatov teh zaključkov razpiše REFERENDUM, na katerem se bodo delavci neposredno odločali o vseh dodatkih.
Referendum vodijo stalne voliine komisije TOZD in DSSS, ki pripravijo vse potrebno za izvedbo referenduma.
Delavski svet Steklarne Hrastnik predlaga IO K OOS, da imenuje komisijo, ki bo pripravila osnutek Samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov.
Predlaga tudi, da IO K OOS i-menuje komisijo, ki bo pripravila osnutek Samoupravnega sporazuma o ugotavljanju skupnega prihodka.
IO K OOS predlaga delavski svet DO, da pripravi tudi program dela teh komisij.'
Predsednik DS Rudi Kirhmajer
Dol- nekdaj in danes
O Dolu pri Hrastniku je redko kdaj kaj objavljenega v naših časopisih. Letošnje leto slavimo petdesetletnico, obstoja naše osnovne šole na Dolu. Na svečanost so bile povabljeni še vsi živeči pedagogi, ki so kdaj poučevali na tej šoli.
Zgrajena je bila leta 1931 pod pokroviteljstvom kraljice Marije. Za takratne čase je bila to ena najlepših šol v Sloveniji. Leta 1943
so jo zasedli okupatorjevi vojaki. Ob zračnem napadu na vasico Dol je takrat bila šola zelo poškodovana. Po vojni vihri pa so Dolani na novo zaživeli. Rastle so velike stavbe na vse strani. Prisiljevale so se mlade družine,, zato je tudi šola sčasoma postala premajhna. Leta 1972 je bila razširjena in to s samoprispevkom občanov. Pridobljene so bile velike in svetle učilnice, v katerih imajo učenci
sedaj lahko tudi kabinetni pouk. Šola se imenuje po padlem partizanu Pust Borisu. Zgrajen je bil tudi otroški vrtec, tako da lahko dajo mamice svoje malčke v varstvo. Imamo tudi dve lepo urejeni
samopostrežni trgovini in nove PTT prostore. Nujno pa bi še potrebovali zdravstveni dom, saj stara, skoraj razpadajoča hiša že davno ni več primerna v te namene.
Lojze Funkelj
Stara
IZVLEČEK IZ VOZNEGA REDA POSTAJE HRASTNIK
velja od 31. 5. 1981 do 16. 9. 1981 in od 18. 3. 1982 do 22. 5. 1982
Odhodna
postaja
Namembna
postaja
Prihod Odhod Opombe
Celje	Ljubljana	4.16	4.17	
Ljubljana	Maribor	4:39	4.40	Zveza br. vi. za Zgr.
Sevnica	Ljubljana	4.43	4.44	Zv. iz Celja
Maribor	Rijeka	4.58	4.59	Vozi do 26. 9. 1981
Dobova	Ljubljana	5.26	5.26	Vozi ob del.
Ljubljana	Dobova	5.29	5.30	Zv. za Mb. in Zgr.
Maribor	Ljubljana	6.15	6.16	Zv. iz Dobove
Ljubljana	Sevnica	6.23	6.24	Zv. za Maribor
Maribor,,	Ljubljana	7.02	7.03	Zv. iz Dobove
Ljubljana	Maribor	7.31	7.32	Zv. za Dobovo
Dobova	Ljubljana	8.00	8.01	
Maribor	Ljubljana	8.59	9.00	
Ljubljana	Sevnica	9.34 9.35 in praznikih		Ne vozi ob sob. ned.
Ljubljana	Maribor	10.34	10.35	Zv. za Zagreb
Maribor	Ljubljana	10.52	10.53	Zv. iz Zagreba
Sevnica	Ljubljana	11,29	11.30	Ne vozi ob sob. ned
		in praznikih		
Ljubljana	Maribor	11.48	11.49	Zv. za Zagreb
Maribor	Ljubljana	12.08	12.09	Zv. iz Dobove
Ljubljana	Maribor	13.41	13.42	Zv. za Dobovo
Dobova	Ljubljana	- 14.20	14.21	Zv. iz Maribora
Ljublj ana	Zidani most	14.36 . 14.37 vozi oMsob. ned.		Zv. za Sevnico, ne in pr.
Ljubljana	Maribor	15.11	15.12	Zv. za Dobovo
Ljubljana	Sevnica	15.39	15.40	Vozi ob delavnikih
Maribor	Ljubljana	16.04	16.05	Zv. iz Zagreba
Ljubljana	Maribor .	16.12	16.13	Zv. za Zagreb
Dobova	Ljublj ana	16.37	16.38	
Maribor	Ljubljana	17.13	17.14	
Ljubljana	Dobova	17.37	17.38	Zv. ža Maribor
Dobova	Ljubljana	17.49 17.50 Vozi ob ned. od 6. 9. 1981 do 16. 5. 1982		
Ljubljana	Doboj	18.18 18.19 1. 1. 1982		.Vozi ob petkih, razen
Ljubljana	Maribor	18.28	18.29	Zv. za Dobovo
Maribor	Ljubljana	18.46	18.47	Zv. iz Dobove
Mur. Sobota	Ljubljana	19.26	19.27	Vozi ob nedeljah
Ljubljana	Sevnica	19.38	19.39	Zv. za Maribor
Maribor	Ljubljana	20.06	20.07	Zv, iz Dobove -
Ljubljana	Dobova	20.38	20.39	
Ljubljana	Maribor	21.44	21.45	Zv. za Dobovo
Maribor	Ljubljana	22.00	22.01	Zv. iz Dobove
Ljubljana	Zidani most	23.32	23.33	
Bolniški izostanki za obdobje januar-junij
PRI IZVAJANJU STABILIZACIJSKIH UKREPOV JE MED NAJPOMEMBNEJŠIMI ZMANJŠANJE IZOSTANKOV Z DELA ZARADI BOLNIŠKEGA STALEŽA
Pregled izostankov z dela zaradi bolniškega staleža v prvem polletju kaže, da se je odstotek glede na leto 1980 občutno povečal. Povprečje izostankov lanskega leta je znašalo okrog 9%, v letošnjem letu pa znaša kar 10,54 %. Za primerjavo — lansko leto je le v mesecu marcu bil izostanek večji kot 10%, V tem času je bilo V DQ 3108 primerov izostanka z dela zaradi bolniškega" staleža, izgubljenih delovnih ur pa 186396, Največji problem predstavljajo izostanki do 30 dni. Od vseh primerov bolniškega staleža predstavljajo izostanki do 30 dni kar 72,49%, izgubljene delovne ure pa 6,93% vseh delovnih ur. Vsak zaposleni je povprečno koristil bolniški dopust in bil povprečno 8 dni v bolniškem staležu.
iu steklar
.jŠ GLASILO DELAVCEV STEKLARNE HRASTNIK
Pregled po posameznih temeljnih-organizacijah kaže, da v številu izostankov zaradi bolniškega staleža prčdnjačijo tiste TOZD, kjer so težji delovni pogoji, slabša izobrazbena struktura zaposlenih in precejšnje število žena. Tu'1 predstavljajo visok delež izostanki zaradi nege družinskega člana. Največji odstotek izgubljenih delovnih ur pa je v TOZD 3. Januarja je znašal celo 17,52 %. Stalež je ves čas visok tudi v TOZD 1 in v TOZD 2. Nižji odstotek staleža je v TOZD 4, TOZD 5 in DSSS, vendar se je v primerjavi z lanskim letom tudi tu povečal.
Pri izvajanju stabilizacijskih u-krepov v DO, je med pomembnimi zmanjšanje bolniškega staleža. V mesecu juliju se bodo morda pokazali rezultati ukrepov, ki so bili sprejeti (stimulacija delavcev, ki niso koristili bolniškega staleža in 70 % bolniško nadomestilo do 3 dni staleža). Potrebno bo izboljšati tudi delovne pogoje, predvsem pa odgovornost do dela. Le tako bomo omejili .izostanke z dela zaradi bolniškega staleža.
Referent za socialno delo Stanislav Bočko
Razgovor pred vhodom v tovarno
Republiška konferenca Zveze sindikatov Slovenije že vrsto let sodeluje s predstavniki. rudarjev iz okolice Pordenona v Italiji. Tako so bili letos na obisku predstavniki iz Pordenone in so se u-deležili tudi rudarske proslave v Trbovljah. Na željo republiške konference ZSS so si gostje iz Italije ogledali tudi Steklarno Hrastnik, in sicer dne 3. 7. 1981. Po tem, ■kakšen vtis je naredila nanje naša tovarna, se da sklepati, da so bili presenečeni v pozitivnem smislu. Niso pričakovali tako velike in deloma tudi moderne 'tovarne v
majhnem Hrastniku. — Sicer pa so izrazili pripravljenost, da organizirajo tudi oni ogled kakšne steklarne pri njih, čeprav je sicer vstop v steklarno za tujce pri njih skoraj nemogoč.
V nadaljnjem razgovoru se je izvedela še ena zanimivost, namreč eden naših gostov — G. Giust — je bivši komandant slavne italijanske partizanske brigade Garibaldi. Na večer pred Dnevom borca je tako beseda tekla tudi o dejanjih te znane brigade.
Alo’jz Marčen
V % IZRAŽENO ŠTEVILO IZGUBLJENIH DELOVNIH UR ZARADI BOLNIŠKEGA STALEŽA V PRVEM POLLETJU
TOZD JANUAR		FEBRUAR	MAREC	APRIL	MAJ	JUNIJ	POVP. V 5. MESECIH
TOZD 1	9,53	10,17	11,33	12,17	10,59	14,49	11,38%
TOZD 2	12,71	11,22	9,48	12,10	11,18	12,54	11,54%
TOZD 3	17,52	14,59	12,97	12,34	7,53	12,71	12,94 %
TOZD 4	4,35	6,07	9,50	10,25	11,19	10,76	8,68 %
TOZD- 5	9,19	5,40	6,55	9,02	7,76	8,74	7,78 %
DSSS	10,52	8,64	9,56	8,49	7,73	7,60	8,76%
DO	10,70	9,72	10,00	11,10	9,88	11,84	10,54 %
ŠTEVILO PRIMEROV BOLNIŠKEGA STALEŽA DO 30 DNI, IZGUBLJENE DELOVNE URE IN NADOMESTILO V N-DIN
MESEC	štev. primerov bol. staleža do 30 dni	štev. izgub, delovnih ur	■%	bol. nadom, v N-din
JANUAR	416	18.836	7,86	659.555,25
FEBRUAR	338	16.754	7,12.	619.783,65
MAREC	392	17.444	6,99	641.757,85
APRIL	387	18.796	7,16	670.803,85
MAJ	332	14.280	5,01	515.330,10
JUNIJ	388	22.512	7,43	836.949,80
SKUPAJ	2253	108.622	6,93	3.944.280,50
oe zadnje priprave za uspešen začetek
Da bi bili kar najbolje pripravljeni na usmerjeno izobraževanje, je bilo v zadnjem času več aktivnosti. Med te spada tudi posvet organizatorjev izobraževanja, ki je bil konec junija v Hrastniku. Posvet je organizirala Medobčinska gospodarska zbornica revirskih občin, zaključki s posveta pa-so naslednji:
1.	V vsaki delovni organizaciji oziroma TOZD in delovni skupnosti, ki je predvidena za izvajanje proizvodnega dela oziroma delovne prakse, je potrebno proučiti organiziranost, prostorske in. materialne pogoje za izvajanje proizvodnega deja oziroma delovne prakse. Ob morebitnih ugotovitvah, da ni bilo opravljeno imenovanje organizatorja izobraževanja, inštruktorjev za proizvodno delo oziroma delovno prakso, če niso bili izdelani programi za izvajanje proizvodnega dela oziroma de-, lovne prakse, ali niso zagotovljeni ostali pogoji, skladno z Zakonom o usmerjenem izobraževanju, je to potrebno nemudoma storiti. O ugotovitvah oziroma opravljenih nalogah bodo OZD tekoče obveščale MGZ revirskih občin.
ROK: 31. 8. 1981
2.	Enovite delovne organizacije, temeljne organizacije in. delovne skupnosti morajo ponovno proučiti, če so se vključile v pravilno PIS ( posebno izobraževalno skupnost).
Ob upoštevanju potreb po kadrih se lahko OZD vključijo v več PIS, vendar prispevek plačujejo le v eni, enakopravno pa odločajo tudi v ostalih, v katere bi, bile vključene. Vse OZÙ' ki se še v nobeno PIS niso vključile, morajo to opraviti nemudoma.
ROK: 31. 8. 1981
3.	V fazi priprav na usmerjeno izobraževanje oziroma izvajanje proizvodnega dela in delovne prakse bodo OZD preko internih informacijskih sredstev tekoče obveščale svoje delavce o poteku
priprav, kakor tudi o zadolžitvah delavcev za izvajanje proizvodnega dela oziroma delovne prakse in skrbeh za dograjevanje delegatskih odnosov v usmerjenem izobraževanju.
4.	Izobraževalna funkcija se. v OZD še vedno ni zadovoljivo uveljavila. Zato je potrebno aktivira-, ti vse nosilce kadrovskih oziroma izobraževalnih služb ter družbenopolitične organizacije za uveljavitev te funkcije.
ROK: 15. 9. 1981
5* Organizacije združenega dela bodo v okviru svojih potreb objavile interne predpise za izobraževanje ob delu in iz dela, kar naj postane stalna naloga nosilcev kadrovskih in izobraževalnih služb OZD. -
6.	V vselT organizacij ah združenega dela je potrebno izdelati pravilnike o izobraževanju, usposabljanju in štipendiranju učencev, študentov in delavcev, kot tudi pravilnike o nagrajevanju ucencév v proizvodnem delu in delovni praksi.
ROK: 15. 9. 1981
7.	V okviru izpolnitve pogojev za uresničevanje proizvodnega dela ter delovne prakse morajo OZD kot uporabniki in vzgojno-izobraževalne organizacije kot izvajalci, takoj pristopiti k sklepanju samoupravnih sporazumov med uporabniki in izvajalci v PIS ter vsakoletnih potreb med “vzgoj-noizobraževalnimi organizacijami in delovno organizacijo oziroma TOZD s časovnimi, številčnimi, organizacijskimi, materialnimi, kadrovskimi, finančnimi in varnostnimi opredelitvami.
Prèdloge teh aktov naj izdela Zavod za šolstvo SRS v sodelovanju z Izobraževalno skupnostjo in GZ Slovenije.
ROK: 15. 10. 1981
8.	Po 15. septembru 1981 se po potrebi ponovno organizira razgovor z organizatorji izobraževanja.
K. M.
Šport in rekreacija - iz meseca v mesec
Šele 13-letna Vesna Ojsteršek je že osvojila svoj prvi mednarodni naslov. Na mednarodnem pionirskem prvenstvu Avstrije v Ho-lenbraunu pri Dunaju je prepričljivo odpravila vse svoje nasprotnice. V finalu je morala priznati njeno premoč tudi ta čas ena najboljših mladih igralk Evrope — Madžarka BolVary, sicer standardna igralka madžarske članske državne reprezentance. Prav ta uspeh pa je Vesni prinesel tudi mesto ene izmed nosilk skupin na EP v Topolčanih.
Prijateljsko nogometno srečanje med enajsterico Kluba Jugoslovanov Edvard Kardelj iz Hamma (ZRN) in selekcijo Hrastnika so „ prepričljivo dobili domačini z 12 : 1. Zadetke za selekcijo Hrastnika so dosegli: Glinšek 3, Deželak, Mlakar in Janc po 2 ter Sticher in Muikanovič 1. En zadetek pa so prispevali gostje sami. Častni zadetek za goste je dosegel pri rezultatu 7 :0 srednji napadalec Delcič.
Omembe vreden je tudi nastop hrastniških boksarjev na tradicionalni reviji v Mariboru, pripravljeni v počastitev Dneva borca. Ne gre toliko za uspeh, kolikor za število nastopajočih. Od 28 nastopajočih jih je kar devet zastopalo hrastniške barve. Mogoče je tudi v tem odgovor zakaj slovenski boks nikakor ne pride na zeleno vejo. V Mariboru so bili uspešni: Lavrenčič, Tahirovič Idriz in Sekulič, neodločeno pa sta boksala Rebar in Bečirovič.
Revirski šport je po zaslugi ženske ekipe NTK Kemičar dobil prvič v svoji zgodovini, tudi zveznega ligaša. Vesna Ojsteršek; Nataša Salmič ter Jolanda in Polona Novak so prepričljivo osvojile prvo mesto v medrepubliški ligi — zahodna skupina. Tako bodo hra-stniški ljubitelji namiznega tenisa že od oktobra naprej lahko pozdravili v svoji sredini vse najboljše jugoslovanske igralce s Perkučinovo, Batiničevo, Fabri-jevo in drugimi na čelu.
TRIM igre kljub določenemu napredku še niso dosegle željene množičnosti. Pò ...prijavah sodeč (skoraj 90 ekip v sedmih panogah) je kazalo, da bo letos tekmovanje le steklo v širši obliki. Žal pa je tako, da v nekaterih sredinah menijo, da so svojo nalogo opravili že s tem, ko so prijavili ekipe. Pa ni tako. Tudi organizacija same izvedbe tekmovanj zahteva trdo del.o in pa precej prostega časa. Tega pa mnogi (vsaj tako zatrjujejo) nimajo. Le kaj ti ubogi »revčki« počno?
Igralci in igralke hrastniškega Ke-mičarja so tudi letos v vrhu rang list (reprezentanc) najboljših namiznoteniških igralcev in igralk SRS za sezono 1980/81. Tako je na primer Andreja Ojsteršek najuspešnejša članica, njena sestra je na prvem mestu pri pionirkah, Jernej Zalaznik pa med pionirji. Tudi ostgji hrastniški predstavniki iger s celuloidno žogico zavzemajo visoka mesta v konkurencah. Tako naj omenimo le še Polono Novak pri pionirkah, Jernej Zalaznik pa med pionirji. Tudi ostali hrastniški predstavniki igre s celuloidno žogico zavzemajo visoka mesta v vseh kon-
kurencah. Tako naj omenimo le še Polono Novak pri pionirkah, Jolando Novak in Natašo Salmič pri mladinkah in članicah, Toneta Markoviča in Darjana Vizjaka pri članih itd. Je potem mar čudno, da je NTK Kemičar eden najboljših namiznoteniških kolektivov pri nas? ...
Na državnem mladinskem ekipnem namiznoteniškem prvenstvu v Foči (za dekleta), so se predstavnice Kemičarja znova izkazale. V konkurenci 12 ekip iz vse države so osvojile izvrstno tretje mesto. Boljše od njih so bile le igralke prvoligaških ekip ljubljanske Olimpije in domače Pe-ručice. Zanimivo, da so slednjo ekipo hrastničanke v predtekmovanju premagale s 5 : 4. Za ekipo Kemičarja so nastopile: Vesna Ojsteršek, Nataša Salmič in Jolanda Novak.
Ribiči so bili naša najuspešnejša ekipa na letošnjem peteroboju. Prvič so osvojili prvo mesto in se vsaj delno izenačili z nogometaši in rokometaši kar zadeva »polnih mrež«. Res pa je, da je bil njihov ulov še vedno težji. Če ne drugače vsaj v »ribiškem« stilu. Kaj pravijo na to nogometaši in ostali iz »ekspedicije« ne vemo. Najbrž pa bodo iskali priliko za »revanžo« že prihodnje leto na »Peteroboju 82« v Medvodah.
Ena izmed preizkušenj najboljših kajakaše v in kanuistov (slalom) za nastop na letošnjem svetovnem prvenstvu (Weles — Anglija) je bila tudi v Liptovskem Mi-kulašu na Češkoslovaškem. Izmed trojice naših reprezentantov je bil vse tri dni najboljši naš Peter Kauzer, ki je na prvi tekmi zasedel 11. mesto, na drugi 8. in na zadnji 18. mesto. Ostala dva naša slalomista sta bila precej slabša. Skok je bil 10. in 23. Vidic pa 18., 16. in 25. V ekipni vožnji so naši fantje v konkurenci 16 ekip iz osmih držav o-svojili solidno 7. mesto.
Kolesarsko društvo Hrastnik je konec meseca maja pripravilo prvi kolesarski maraton — Zasavje 81. Žal je bila udeležba pod pričakovanjem. Na treh progah je skupno kolesarilo le okrog 100 rekreativcev. Kot zanimivost naj še dodamo, da je bila najskrom-nejša udeležba ravno na hrast-niškem startnem mestu (Hrastnik —- Litija — Hrastnik), kjer je odšlo ha 60 km dolgo pot le 10 kolesarjev. Največ jih je kolesarilo na velikem maratonu (Dol pri Ljubljani — Hrastnik — Dol pri Ljubljani) 50.
Republiško prvenstvo v streljanju z vojaško puško je prineslo velik uspeh Dolskim strelcem. Na strelišču ob Dolenjski cesti v Ljubljani si je članska vrsta SD Ernest Draksler — Marno s 653 krogi pristreljala drugo mesto in s tem uvrstitev na državno prvenstvo. Normo za nastop na DP sta izpolnila tudi Stane Kostanjšek (192) in Vili Vidmar (171), ki sta na republiškem prvenstvu osvojila 4. odnosno 5. mesto. Poleg 4. članske ekipe z Dola pa se je na državno prvenstvo uvrstil tudi Franci Rešetar in sicer v konkurenci strelcev z MK puško. Rešetar je bil z 488 (norma 485) deseti, ekipno SD Rudar pa z 1866 krogi četrti.
Ekipa Kemičarja ni uspela na kvalifikacijah za popolnitev medrepubliške lige zahodna skupina. Republiški prvaki Darjan Vizjak, Tone Markovič, Karli Medved in Franci Žerko so v Zadru izgubili oba dvoboja. Tako proti ekipi Sarajeva kot proti domačinom-so Hrastničani pretrpeli prepričljiva poraza (2 : 5 in 1 : 5), ter bodo še nadalje igrali v republiški namiznoteniški ligi kjer bodo bržčas imeli dokaj zahtevno nalogo v kolikor želijo ponoviti uspehe zadnjih let.
Ambicije naših predstavnikov na letošnjem svetovnem prvenstvu v vožnji s kajaki in kanuji na divjih vodah v Bali (Weis) so bile najbrž precej večje od dejanskih in realnih možnosti. Rezultati so potrdili, da še vedno spadamo nekje v srednje evropski razred. Sicer pa je bil za podrobnejše opazovalce naših »div-jevodaških« razmer razplet na svetovnem prvenstvu pričakovan. Kolikor seješ — toliko žanješ!? . .
Celi teden (od 5.—12. 7.) je bil na bazičnih pripravah v Hrastniku doberšen del naše mlade .garniture, ki je v začetku tega meseca, nastopila na Evropskem pionirskem in mladinskem namiznoteniškem prvenstvu v Topolčanih na Češkoslovaškem. Zanimivo, da so priprave potekale v privatni režiji. Zunanji igralci so se pre-
hranjevali in prenočevali pri svojih gostiteljih — največ pri družini Ojsteršek.
Informativno ponavljamo spisek kategoriziranih in perspektivnih športnikov občine Hrastnik za sezono 1981. Zvezni Razred: Peter Kauzer, Franc Barič, Drago Vovk, Robert Halzer (kajakaštvo), Rajmund Cvetko, Franc Rešetar (streljanje). Perspektivni športniki: Vesna Ojsteršek (namizni tè-nis), Drago Delič (kajakaštvo) in Milan Leskovšek (kolesarstvo). Poleg teh pa naj omenim še Andrejo Ojsteršek (namizni tenis) ki ima status športnice mednarodnega razreda in Jožeta Urha
' (namizni tenis) s statusom športnika zveznega razreda.
Jani Goltes je osvojil prvo člansko trofejo hrastniških kolesarjev. Trofejo ML (Miran Leskošek) je osvojil po preizkušnji v dirki na kronometer, cestni in gorski dirki. Zanimivo, da je trofejo izdelal sam Miran Leskošek trenutno edini Hrastniški kolesar z nazivom perspektivnega športnika. Miran iz solidarnosti na tem tekmovanju ni nastopil. Njegova prva in druga gesta zaslužita tako pozornost kot pohvalo.
A-forizme ali kakorkoli že hočete imenovati te kratke zapise, je tudi tokrat zbral, pa po svoje u-redil in zapisal Jože Premec.
Namizni tenis
Zadnji, predvsem neresnični in protislovni članki, ki so se pojavili v dnevnem časopisju in ki so naravnani na videz nerealne želje namiznoteniškega kluba Kemičar ob uvrstitvi njegove ženske ekipe v prvo zvezno namiznoteniško ligo, so precej razburili hrastniško športno javnost.
Lansiranje imen Jelerjeve, Ker-vine, Džankičeve in še nekaterih igralk, ki naj bi okrepile novega ligaša so del taktične poteze sredine kjer trenutno igra najboljša slovenska namiznoteniška igralka — Hrastničanka Andreja Ojsteršek. Zakaj takšne alarmantne in neresnične vesti, najbrž ni težko uganiti. Konec koncev je takšna oblika pisanja tudi več ali manj stalna oblika športnega časopisja. No druga, v danem trenutku bolj pomembna stvar tega pisanja pa je, da o teh navideznih načrtovanjih drugih v N"tK Kemičar niso bili seznanjeni in zavoljo tega tolikanj bolj presenečenj
Dejansko stanje je seveda bistveno drugače. Povedati je namreč treba, da so v vodstvu NTK Kemičar o nastali situaciji tehtno premislili. Njihovo stališče je jasno: v prvo ligo naj gre ekipa le ob privolitvi širše družbene javnosti, ki ji naj skuša zagotoviti tudi materialno osnojjp in, pa ob takšni igralski zasečjn, ki bo zagotavljala obstoj in' perspektivo. Nikakor pa si ne želijo trošenja družbenih sredstev za eno samo sezono nastopanja v zvezni ligi.
O takšni odločitvi vodstva NTK Kemičar je razpravljal tudi Izvršni odbor hrastniške TKS in se z u-smerjeno naravnanostjo v celoti strinjal.
Takšna stališča so bila preneše-na tudi na občinsko konferenco
SZDL, preko katere je tudi stekla 'celotna akcija, katere cilj je jasen. Širša občinska družbena skupnost naj odloči, če Hrastnik potrebuje tako kvaliteten šport in s tem v zvezi tudi zagotovi materialno osnovo za nemoteno- delovanje kluba kot tudi njegov nadaljnji razvoj.
Ob tem je bilo tudi ocenjeno, da je najbolj- smotrno in logično hkrati, da se v matični klub vrne Andreja Ojsteršek, kar je družbeno sprejemljivejše, kot da klub »ojačajo« odslužene igralke, katerih redno nastopanje ni zanesljivo, v drugi skrajnosti pa pomeni prej oviro kot pa realno možnost za nadaljnji razvoj tako kluba kot ekipe same. S tem v zvezi je bilo tudi ocenjeno, da se o dejanskem stanju obvesti širša športna javnost, STK Kemičar pa po uradni poti zahteva izpisnico za igralko Andrejo Ojsteršek. Poudariti je namreč treba, da doslej uradno ni bila izstavljena zahteva za vrnitev omenjene igralke.
Za lažje razumevanje naj dodamo, da tako Andreja Ojsteršek kot Jože Urh živita in trenirata redno v Hrastniku, za republiško selekcijo Olimpije pa le nastopata na tekmovanjih. V Hrastniku so prepričani, da s takšnimi stališči nikakor niso v nasprotju z znanimi portoroškimi sklepi in še manj z začrtanimi potmi razvoja vrhunskega športa v Sloveniji. Kajti ponovno je treba poudariti, da je ženska ekipa Kemičarja okrepljena s starejšo sestro Ojsteršekovih, ocenjena s strani strokovnjakov kot «na najperspektivnejših v državi. Sam HTK Kemičar s širšim revirskim področjem pa je že dalj časa eden najmočnejših namiznoteniških centrov pri nas. J. P.
Plenum slovenskih knjižničarjev v Hrastniku
Knjižničarji vse Slovenije smo
združeni v Društvu bibliotekarjev Slovenije. To društvo se sestane vsako leto dvakrat: najprej na razširjeni seji (v spo-mladanskerh času), nato pa še Pa strokovnem posvetovanju in vsako drugo leto na občnem zboru društva (v jeseni).
Letošnjo pomlad je •imel Hrastnik — natančneje Kulturno-rekreacijski center 14. oktober Hrastnik, v katerega sestavi je tudi Ljudska knjižnica Hrastnik — prijetno dolžnost, da je gostil slovenske knjižničarje. 8. maja 1981 so se v čudovitem spomladanskem vremenu zbrali na spomladanskem . plenumu oziroma razširjeni seji Društva bibliotekarjev Slovenije v poslovno stanovanjski zgradbi v Hrastniku. Prišli so predstavniki iz vse Slovenije —od Primorske, Notranjske, Dolenjske, Gorenjske, Štajerske, Koroške, pa tja do Prekmurja — vsi z željo in namenom, da se ipogovorijo o težavah in problemih, ki tarejo knjižničarje ;in knjižničarstvo kot stroko.
■Za uvod je predsednik Društva bibliotekarjev Slovenije tov. Ignac Kamenik pozdravil udeležence plenuma, predvsem pa vabljene goste — med drugimi so se plenuma udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in kulturne skupnosti v Hrastniku, predsednik Skupščine občine Hrastnik in predsednik republiškega komiteja za kulturo in znanost dr. Iztok Winkler.
Po pozdravnem govoru predsednika Skupščine občine Hrastnik ing. Franja Krsnika, v katerem je vsem udeležencem zaželel prijetno počutje in mnogo uspehov pri njihovem nadaljnjem delu, je tov. Marija Vuče-tič prebrala uvodni referat, katerega tema je bila: Splošnoizobraževalne knjižnice v Zasavju in problemi njihove organiziranosti. Najprej je kronološko opisala razvoj zasavskih knjižnic od prvih zametkov v prejšnjem stoletju, prek uspešne rasti med obema vojnama, popolnega uničenja v drugi svetovni vojni in ponovne rasti knjižnic po osvoboditvi, vse do današnje organizirane knjižnične . mreže v Zasavju. Omenila je leto 1961, ko je bil sprejet prvi zakon o-knjiž-ničarstvu, ki. je med drugim določil, naj 'bodo matične knjižnice po posameznih občinah ‘nosilci razvoja knjižničarstva nasploh. Pomembna za nadaljnji razvoj zasavskih knjižnic je bila ustanovitev kulturnih skupnosti po posameznih občinah, saj so bili s tem zagotovljeni viri financiranja, knjižničarstvo pa je zavzelo prioritetno mesto v kulturnem razvoju posameznih občin. Spregovorila je tudi o problemih, ki tarejo zasavske knjižnice: predvsem o prostorski stiski, vprašanju kadrov, medsebojnem sodelovanju in ne nazadnje o organiziranosti posameznih knjižnic.
Po referatu se je razvila diskusija, v kateri je sodelovala
tov. Joža Konjar iz Litije, ki je podrobneje opisala stanje litijske knjižnice in njihove probleme.
Glavna tema razširjene seje pa je bil osnutek novega zakona o knjižničarstvu, kot ga je predlagal izvršni svet Skupščine SR Slovenije z dne 21. 4. 1981. O njem je najprej razpravljal tov. Tomo Martelanc, direktor Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, nato pa še cela vrsta razpravljalcev. Njihove misli in mnenja bi lahko strnili predvsem v dve načelni pripombi na osnutek:
1.	Najprej so to matične knjižnice: predloženi osnutek predvideva delitev republiške matične dejavnosti na več knjižnic, kjer bi bila Narodna m univerzitetna knjižnica v Ljubljani samo osrednja ne pa dejansko republiška matična služba kot je to doslej. Učinkovito matično dejavnost je mogoče izpeljevati izključno po načelu teritorialne matičnosti. Drugače povedano, na področju občine skrbi za matično dejavnost občinska matična knjižnica^ Ta lahko sicer del svojih odgovornosti kot matična knjižnica poveri drugi knjižnici, vendar le ob soglasju ustanovitelja oziroma financerja.
Predloženi zakonski osnutek pa enovitost matične dejavnosti ruši -že v osnovi, tj. v sami občini in tudi na republiški ravni. Predvideva namreč zmes teritorialnega in strokovnega načela. To pomeni, da iz teritorialne celote trga izven skrbi občinske matične knjižnice vse visokošolske in specialne knjižnice. Drugače povedano — vse knjižnice v združenem delu — razen v o-snovnih in srednjih šolah — bi bile v okviru drugega sistema, ki bi navpično posegal v krajevne skupnosti in na območje občin, ne da bi upošteval interese in zahtevo po knjižnicah in knjigi na določenem področju.
2.	Druga pripomba se nanaša na predloženi strokovni svet za knjižničarstvo SR Slovenije: če bo sv.et kot nova družbena institucija na, tem področju sprejet, velja dodobra premisliti, proučiti in opredeliti njegovo funkcijo in naloge, upoštevaje pri fem tudi dosedanjo organizacijo in obstoječe institucije v knjižničarstvu SR Slovenije.
Drugi del plenuma je bil posvečen predvsem društvenim problemom: predlagan je bil osnutek programa jesenskega strokovnega posvetovanja, kot kraj zborovanja je bila omenjena Rogaška Slatina, kot čas pa zadnje dni oktobra.
Ker bo. jesenskemu strokovnemu posvetovanju letos spet pridružen občni zbor, so bili ob tej priložnosti evidentirani novi člani upravnega odbora in predsedniki. strokovnih komisij društva.
V poznih popoldanskih. urah so si udeleženci plenuma ogledali še novozgrajeno knjižnico Toneta Seliškarja v Trbovljah.
Marija Vučetič
Antunu HiftMsku v stavo!
Boleče se je oglasila- gasilska sirena, ko smo se dne 9. 6. 1981 na pokopališču na Dolu za vedno poslavljali od našega dragega Toneta. Z velikim začudenjem smo prejeli neverjetno in kruto vest, da našega Toneta ni več med nami. Nismo mogli verjeti,' da 'je to resnica, vendar smo morali to kruto vest sprejeti. Le nekaj ur je poteklo, saj je še v petek na popoldanski izmeni vestno opravljal svoje delo, veder in zdrav, vsaj dozdevalo se nam je, da je zdrav, zjutraj pa smo že zvedeli za žalostno vest, da je ponoči nehalo biti njegovo srce.
Vsi, ki smo ga poznali, bili prisotni z njim pri delu, vsi tisti ki smo ga v resnici cenili in spoštovali, kot človeka, sodelavca, znanca in prijatelja, zaradi njegove skromnosti in marljivosti pri delu, smo ob sporočilu, da je prenehalo biti njegovo srce, bili globoko prizadeti. Bil je eden izmed redkih, ki
ni nikoli znal reči ne, ki nikoli ni nerazpoložen prišel na.delo. Vedno nasmejan, a tih in miren, je pomirjajoče vplival na sodelavce. Službo je opravljal vestno, pri sodelavcih je bil spoštovan, saj je za vsakega našel lepo besedo, vsakemu je rad, pomagal in mu nudil pomoč.
Rodil se je 31. 12. 1942 v Pon-gracu pri Žalcu v rudarski družini, kjer je bil oče zaposlen kol rudar v rudniku Zabukovica. Družina je bila precej številna, saj je imel še osem bratov in sester. Tudi njega je veselil rudarski poklic, ter je tako odšehpo očetovih stopinjah in obiskoval rudarsko šolo v Velenju. Pozneje se je zaposlil kot rudar pri rudniku v Trbovljah, ter delal na raznih deloviščih. Od 11. 7. 1973 pa je bil že zaposlen v Steklarni Hrastnik, kot delavec v TOZD 5 — transport.
Med tem časom si je našel tudi pridno ženo ter vzgojil dva ljubka otroka, sina Romana in hčerko Mirico, ki ga bosta zelo — zelo pogrešala.
Priden kot je bil v službi, je bil delaven tudi doma. Kupil si je v Gorah kmetijo ter se lotil dela in modernizacije z vso vnemo in zagnanostjo, kar lahko stori samo človek, ki ljubi svojo zemljo. Pogrešali ga bodo tudi pripadniki teritorialne enote, saj je bil kot vojaški starešina želo .priljubljen in spoštovan, vsi so bili radi pod njegovim poveljstvom. Razredčila se je tudi gasilska enota v Turju, kjer je bil prizadeven član gasilskega društva.
Nepopisna bol, ki bo ostala v naših srcih ob njegovi prerani smrti. Edino, kar lahko storimo za njega kot sodelavca, je to, da mu obljubimo, da nam bo ostal za vedno v spominu. Naj mu bo lahka domača slovenska gruda, katero je tako neizmerno ljubil.
Za vas s področja kozmetike
SONCE - IZVOR ZDRAVJA IN ŽIVLJENJA
Vsi smo željni .sonca in toplote, saj vpliva na zdravje, na lepoto in razpoloženje, toda — sonce lahko tudi škoduje!
N.a vprašanje, v čem je blagodejno delovanje sonca — dobimo v grobih potezah naslednji odgo-* voi : sončni žarki-so glavni povzročitelji sprememb v našem organizmu; ugodno delujejo na krvni obtok, na delovanje dihalnih organov, na imunost organizma proti raznim boleznim pozimi in v času raznih epidemij.
Toda, potrebno je vedeti naslednje: kolikor sonce zdravemu telesu koristi, toliko so njegovi učinki lahko tudi škodljivi: bolezen se lahko poslabša in bolnik je ■ po sončenju še bolj izčrpan kot prej.
Preden se odločite za sončenje, poiščite'nasvet pri zdravniku.
KAKO SE JE TREBA SONČITI?
Telo je treba postopoma privajati na sonce. Najprej sämo 15—■ 20 minut, nato pa vedno-dlje, dokler koža ne dobi določene imunosti.
•
Dokazano je, da po 50 minutah sončenja koža več ne porjavi, ker se celice, ki proizvajajo pigment, porabijo. Razen tega lahko prehitro dosežena porjavelost prinese nezaželene posledice: mehurju, ki se kasneje luščijo in puščajo madeže na koži. Pred sončenjem je ličenje nepotrebno (nezaželjeno), treba je celotni koži telesa omogočiti čim bolj neposreden stik s soncem.
Najlepše boste porjaveli, če se boste sončili zgodaj zjutraj, ker bo na ta način koža manj iritirana.
Prav tako je treba sonce izkoristiti po peti uri popoldne, ko ni v zenitu in sončni žarki padajo poševno na ‘ površino zemlje.
Najbolj nevarno je sončenje opoldne, ko žarki padajo pravokotno. _
Sončenje je treba začeti s petimi minutami, potem pa vsak dan postopno podaljševati čas sončenja za pet minut (. . . do pol ure). Sončenje je mnogo bolj učinkovito, če se gibljete med sončenjem. Pa še nekaj praktičnih 'nasvetov, ki lahko preprečijo neprijetna presenečenja na letovanju:
—	Alergija lahko nastane zaradi občutljivosti na sonce, morsko vodo in zrak. Zaželjeno je izogibati se alkohola in določene hrane.
—	Alkohol pospešuje potenje in s tem zavira rjavenje, zato ga vsaj podnevi ne pijte.
—	Celulit lahko do določene mere odstranimo z masažo z valovi in plavanjem. Pazite na pravilno prehrano!
—	Caj pomaga pri pigmentaciji kože, daje lepo barvo, zdravje in čvrstost.
—	Prehrana poleti mora biti zdrava: meso in ribe na žaru, kuhana ali surova zelenjava, presno sadje, nemastni mlečni izdelki. Odrecite se sladkarij in pazite, da se ne zredite.
—	Karotin jača kožo in pospešuje temnenje. Nahaja se v korenju, marelicah in nekaterih kozmetičnih preparatih.
—	Kuperoza »ne mara« sončenja, ker se razširjajo kapilare in stanje še slabša. Namesto sončenja izkoristite »zračne kopeli« v senci dreves.
—	Krčne žile ne prenesejo sonca. Masaža z valovi in plavanje zelo koristijo.
—	Sredstva za sončenje so vsakomur potrebna. Obstojajo različne vrste za vsak tip kože in namen.
Obraz zahteva posebno zaščito (npr. manddljevo olje).
—	Morski zrak pospešuje temnenje kože, ker vsebuje jod. Znatno vpliva tudi na nastajanje rdečih krvnih telesc. Cim več ga izkoriščajte, ker je bogat z ozonom in solmi.
Upam, da ste našle vsaj kakšen koristen nasvet. Pa ugodne počitnice vam želim!
Dipl. kozmetičarka Snežana Krstič
ZANIMALO VAS BO
SKLENILI DELOVNO RAZMERJE
V	MESECU, JUNIJU
TOZD — ročna in polavtomatska predelava steklene mase
NENADOVIC VINKA — odna-. šalec stekla, SPAHIC HALIL — predstiskalec .
TOZD — avtomatska predelava steklene mase
TOLJAGIČ DUŠAN — vlagalec v Gilon, PAVELŠEK IGOR — od-našalec paketov, IBRALIC MEV-LUDIN — vlagalec v Gilon, MI-HAJLIK ANICA — kontrolor stekla, MIKLIČ ANDREJ — pomočnik strojnika
TOZD — dekorirnica s satinir-nico
PEPELNJAK ANICA — pomožna delavka
TOZD — energetika in ostale delavnice
JOVIČ DRAGICA — čistilka pisarn
DS — skupnih služb
REDNO DELOVNO RAZMERJE:
KREŽE MIROSLAVA — perica, BIZJAK IZIDOR — konstruktor, PAVLIC ing. IVAN — samostojni projektant, JOSIČ MARICA — čistilka garderob.
ZA DOLOČEN CAS:
STOKLASA NEVENKA — obra-čunovalec osebnih dohodkov, O-CVIRK MARICA — pomožna delavka v počitniškem domu Bohinj, BOCKO STANISLAV — referent za socialno delo, GRAMATOVTC ANĐA — pomožna kuharica v počitniškem domu Portorož.
PREKINILI DELOVNO RAZMERJE
V	MESECU JUNIJU
TOZD — avtomatska predelava steklene mase
SPORAZUMNO
LAZIČ RADICA — kontrolor stekla
TOZD — dekorirnica s satinir-nico
RUTAR SILVA — pomožna delavka
SAMOVOLJNO
TOZD I — ročna in polavtomatska predelava steklene mase
TRAILOVIC DRAGIŠA — odna-šalec stekla, VANClC DRAGAN — odnašalec stekla, DŽEKANOVIČ RAJKO — odnašalec stekla, JOVIČ BRANKO — odnašalec stekla.
TOZD — avtomatska predelava steklene mase
BAŠIČ FADILA — kontrolor stekla
TOZD — energetika in ostale delavnice
MRKALJÈVIC JAŠAR — delavec težak na transportu
DS — skupnih služb
MITROVIČ MARUŠA — čistilka v samskem domu
IZKLJUČENI IZ DO
TOZD — avtomatska predelava steklene mase
VEJO ŠERIF — pomočnik strojnika
UMRLI
TOZD — energetika in ostale-lavnice
LIPOVŠEK ANTON — delavec težak na transportu
POROČILI SO SE
HLASTEC LEONARDO — pomožni oblikovalec in BARIČ LORA
BLATANClC ANKICA — kontrolor* stekla TOZD II in KRŠIC BRANO — pomočnik strojnika TOZD II
DELIČ ŽIVKA — kontrolor stekla TOZD II in KLOBAS MILENKO
PRIRASTEK V DRUŽINI
ROTIČ ŽEJNA — kontrolor stekla TOZD II — hči ALMIRA
JECL ROMANA — menjalec klešč in modelov TOZD I — hči ANDREJA
HAUPTMAN RADO — ključavničar TOZD V — sin SEBASTIJAN
HALILOVIČ HAMDIJA — vla-oalec v Gilon TOZD II — sin HAJ-RO
POLAK IVANKA — natikalka MP težka TOZPD L — hči SUZANA
TOČAKOVlC LJUBIMKA — od-našalka stekla TOZD L — hči'VIOLETA
BAJDA MAJDA — izpihalka TOZD I — hči KARMEN
JOVANOVIČ JOKA — kontrolor stekla TOZD II — sin SLAVI-ŠA
ŠKORJANC DANICA — kontrolor stekla TOZD II — hči NATAŠA,
KREŽE DRAGO — referent za SLO in CZ DSSS — sin ALEŠ
ŠTEH GOJMIR — kontrolor v finančnem knjigovodstvu DSSS — sin BOGDAN
DAROVALI KRI
HALZAR VILI — ročni pihalec TOZD I
OBLAK JOŽE — ročni pihalec TOZD I
PUFLER IVAN — ročni pihalec-brigadir TOZD I
SRŠEN EDVARD — ročni pihalec TOZD I
ŠUNTA ANTON — strojni ste-klar-brigadir TOZD I
ZALAZNIK JERNEJ II — ročni pihalec TOZD I
KRVODAJALCEM ISKRENA ZAHVALA!
Kadrovska služba
KINOPREDSTAVE V HRASTNIKU IN NA DOLU
Kino Delavski dom Hrastnik
Film: ŠTIRJE NORCI, amer. komedija, predstave v soboto
15.	in nedeljo 16. 8. ob 17. in 19. uri ter v poned. 17. 8. ob 19. uri..
Film: SNEGULJČICA IN SEDEM PALČKOV, Walt Disne-yevo risanko predvajamo v soboto, 15. in nedeljo 16. 8. ob 10. uri — MATINEJA.
Film: MODRI VOJAK (SOLDIER BLUE) amer. western, predvajamo v sredo, 19. 8. ob 17. in 19. uri ter v četrtek 20.
8. ob 19. uri. Zaradi krutih prizorov pokola Indijancev ne priporočamo rahločutnim, prav tako ni primeren za otroke mlajše od 15 let!
Film: EMILLY angl. erot. kóm. je angleški odgovor na slovito EMMANUELLE. Predstave bodo v soboto, 22. in, v nedeljo 23. 8. ob 17. in 19. uri ter v ponedeljek ob 19. uri. Otrokom ne dovolimo ogleda!
Film: PEST GNEVA (FIST OF FURRY II. del z Bruce Leejem) Hong Kung-fu film predvajamo v sredo, 26. in četrtek 27. 8. obakrat ob 17. uri.
Film: ŠPANSKA MUHA angl. komedija, predvajamo v sredo, 26. in četrtek 27. 8. samo ob 19. uri. Film ni primeren za otroke!
Film: BEG S PLOČNIKA oz. PROSTITUTKA IZ MARSE-ILESA fran. ljub. dramo predvajamo v soboto, 29. in nedeljo 30. 8. ob 17. in 19. uri ter v ponedeljek 31. 8. ob 19. uri. Film ni primeren za otroke!
Film: SINOVI VELIKE MEDVEDKE nem. western, predvajamo kot matinejsko predstavo v soboto in nedeljo 29. in 30.
8. ob 10. uri.
Film: STROJI SMRTI amer. akc. film, predvajamo v sredo, 1. 9, ob 17. in 19. uri in četrtek 2. 9. ob 19. uri.
Film: AMERIŠKI GIGOLO: amer. ljub. drama, predvajamo v soboto, 5, in nedeljo, 6. 9. ob 17. in 19. uri ter v ponedeljek,
7. 9. ob 19. uri.
Film: ŽEPNI LJUBIMEC: amer. erot. kom., predvajamo v sredo, 9. 9. ob 17. in 19. uri in v četrtek, 10. 9. ob 19. uri. Film ni primeren za otroke!
Film: KATARINA IN CO. fr. komedija predvajamo v soboto, 12. in v nedeljo 13. 9. ob 17. in 19. uri ter v ponedeljek 14. 9. ob 19. uri.
Film: LAŽNJIVI KLJUKEC (PUSTOLOVŠČINE BARONA MÜNCHAUSENA) predvajamo v soboto 12. in nedeljo 13. 9. ob 10. uri — MATINEJA!
Kino Dol pri Hrastniku
Film: PEST VELIKEGA ZMAJA (FIST OF FRUUY I. del) z Bruce Leejem predvajamo v soboto 15. 8. ob 19. in nedeljo
16.	8, ob 18. uri. (II. del filma je na sporedu v kinu Hrastnik 26. in 27. 8.
Film: SNEGULJČICA, Disneyevo mojstrovino predvajamo v nedeljo, 16. 8. ob 16. uri.
.Film: DVOBOJ NA MISSOURIJU — amer. western z Marlon Brandom in Jack Nickolsononi predvajamo v soboto 22. 8. ob 19. uri in nedeljo 23. 8. ob 18. uri.
Film: DIVJA DIRKA: amer. akcijski film, predvajamo v „ soboto, 29. 8. ob 19. uri in nedeljo, 30. 8. ob 18. uri.
Film: SINOVI VELIKE. MEDVEDKE, nem. western predvajamo v nedeljo, 30. 8. ob 16. uri.
Film: SUPERMOŠKI, angl. erot. satiro predvajamo v soboto, 5. 9. ob 19. uri in nedeljo, 6. ,9. ob 18. uri. Film ni primeren- za otroke!
Film: POTEPUH SAM amer. avant, predvajamo v soboto, 12. 9. ob 19. uri in v nedeljo 13. 9. ob 18. uri.
Film: LAŽNJIVI KLJUKEC (PUSTOLOVŠČINE BARONA MÜNCHAUSENA) predvajamo v nedeljo, 13. 9. ob 16. uri.
PRIPOROČAMO SE ZA OBISK!
KRC »14. oktober« Hrastnik
Dopisujte v naše glasilo!

NAGRADNA KRIŽANKA
	žena ALEKSANDRA VE* UK EGA	PRAOČE GRŠKIH BOGOV	UNIČENOST	SlHANUK	ILEANA BRATUŽ	VREDNOST BLAGA	SLOVENSKI PROZNI PISEC ( ROK)	m	MESTO V IZRAELU	MESTNO OBMOČJE	FINSKO JEZERO	SPLIT	TONA	BODEČ PLEVEL	ŽUPNIJA	PESNICA NEGRI	NIKELJ	PODSTENJf, ODER	PANOGA DELOVANJA
VRSTA ŽABE	-							GRŠKI KOMEDIO-- GRAF											
JESENSKI MESEC								NEMŠKI FILOZOF (IMMANUEL) ZBIRKA ZAKONOV					MUČITELJ ZALIV V ČR* N0G0RSKEM PRIMORJU						
AM-FILMSKA IGRALKA ANGL. RODU (DEBORAH)					KRAJ V STARI BITINIJI							DOMAČE ÌEHSK0-IME					TURČIJA		
												JEZA, GNEV					NAJVEČJI KONTINENT		
BIVŠI JAPONSKI PREMIER					FINSKI PISATELJ (JUHANI)				TIRNICA RAKETE V VSEMIRJU							DANSKI OTOK			
					MESTO V TURČIJI				AVGUST CESAREC										
POZITIVNA ELEKTRODA					H ••	ČLOVEK V ZGODNJI ŽIVLJENSKI DOBI	PISATELJ DEFOE ŽELJKO INTIHAR						*	POSEST BREZ ZA* KONITEGA LASTNIKA	ALBERT PAPLER	POLJSKI SLIKAR (EUGENJUSZ)			
VRSTA HROŠČA, PlOJKAŠ										FRANCOSKI PISEC (GUSTAVE)	NOČNA PTICA					IGRALKA LUPINO			
											GLAVNO MESTO LIBERIJE					IGRALKA MASSARI			
NADUŠ= LJIVEC									FRANCE MAROLT RIMSKA BOGINJA PLODNOSTI			ŠTORKLJI PODOBNA PTICA							STEKLARNA
STEKLARNA i£H	STRAN V KNJIGI	POKOJNI PUBLICIST KERSOVANI	OTOK PRED VENEZUELO	PRAZEODIM			GLAS V ZBORU					ETÖIN KRISTAN			EMIL ADAMIČ			VINSKI CVET	MESTO NA ŠVEDSKEM
							POTOVANJE PO VZHODNI AFRIKI					OSCAR ALIN			IGRALKA URBANC				
ZNOJ				ČRN PTIČ PEVEC				RA7GLED NA VSE Strani			$						- ERNST BLOCH SUHA TRAVNATA RAVNINA		
ETIOPSKI PLEMIŠKI NASLOV				KRAJ PRI OPATIJI				POGLAVJE KORANA					NATRIJ			100 SADEŽ S TRDO LUPINO			
				OTOK OB IR--SKI OBALI				LINIJA, PROGA											
NABIRA: L EC GOB						FRANC ČERNE			BRANE OBLAK			POGAN	PANJ, PRI* SKLEDNIK						
						NENADNA SMRT			NEON				NERESNICA						
PRVI LETALEC, DEDAL0V •SIN					PRED' PUSTNO RAJANJE									PEVKA KOHONT					
PLEMENA V JUŽNI AZIJI					ŽILA UTRI * PALNICA									RIMSKI PISATELJ METER					
ŽIDOVSKO moško ime					»ME SLO* VENSKE BALETNE PEDAGOGINJE MLAKARJEVE				SPOMINSKA NADGROBNA STAVBA V AGRI (indija;										SESTAVIL ; KARLI DREMEL
Med reševalci s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili sedem nagrad:
1.	nagrada	100	din
2.	nagrada	70	din
3.	—7. nagrada po	50	din
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »STEKLARJA«, STEKLARNA HRASTNIK. Pri žrebanju bomo upoštevali samo pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu do torka 25. avgusta.
NAGRAJENI REŠEVALCI
Za nagradno križanko, objavljeno v »Steklarju« št. 6/i98i smo prejeli 46 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole:
1.	nagrada 100 din: Gusta Knaus,
2.	nagrada 70 din: Joža Venko,
3.	—7. nagrada 50 din: Rezi Ober-auner, upok., Ivan Ranzinger, u-pok., Štefka Kolenc,’ upok., Julij Smodiš, upok., Risto Čičič.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: vosek, sabotaža, agon, etuda, Alida, Iravadi, rov, frater, ramadan, onomastikon,. Ari, Nerac, Onan, sfalerit, Ilona, skat, mula, K, VU, sretena, edil, Am, Sawankhalok, Sinj, avkcija, okarina, Oleron, ole, ime, Ema, siringa, Bo, Sn, nomad, Egipt, Partenon, Mira, bastonada, Meka, elan, ant, ščit, Stol, ježa.
(D. K.)
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se sodelavkam kontrole stekla v TOZD 1 iskreno zahvaljujem za prelepo darilo, ki mi bo trajen spomin. Želim vam še veliko delovnih uspehov.
Marija Retar
UREDNIŠTVO: Jasna Rrižnei'-Kosm — odgovorni urednik, člani: Mili Kobal, Aleksej Us dipl. ing., Zelenka Fabjan, Majda Krošlin, Drago Kreže,Ernest Sihur ing., Karli Dremel in Anita Greben,
ODBOR ZA OBVEŠČANJE: Hilda Drame, Franc Šuštar, Ingrid Meterc, Jože Godiceli II, Samo Klemen, Marjana Polzelnik, Janez Ciglar. Izhaja vsakega 15. v mesecu. Naslov: Steklar, glasilo delavcev Steklarne Hrastnik, tel. 814-622, interno 59 in 55. Tisk in klišeji AERO — TOZD grafika Celje.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega očeta
MAKSIMILJANA SOTLARJA
še iskreno zahvaljujem godbi in pevcem, Svobode II, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Enako se zahvaljujem tudi organizaciji sindikata Steklarne Hrastnik za cvetje in objavo v časopisu.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: sin Marjan, Radeče.
. ZAHVALA
Ob' izgubi naše drage mame'
ZOFIJE PIVEC
se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, za pomoč v zadnjih urah njenega življenja.
Hvala pevcem in godbi na pihala Svobode II, hvala govorniku za poslovilne besede, hvala duhovniku za obred. Hvala tudi vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: hčere in sinovi z družinami.
AVGUST 1981
22. julij ^ Dan vstaje
Izza hribov je v vsej svoji mogočni luči vstalo sonce in razvilo svoje zlate pramene v zgodnje jutro. Tisoči drobnih biserov se je zableščalo v rosni travi, nad strehami so zaprhutali sivi golobi, ptice so kljub rani uri odprle drobne kljunčke, da bi sončnemu poletnemu jutru zapele v pozdrav ... V tem hipu je' veter, ki je nežno šelestel v krošnjah vitkih topolov, od nekod prinesel borbeno pesem, ki se je iz nekega stanovanja razlegala v bleščeče jutro . . . Ljudem, ki so obstali sredi tega jutra, se je zazdelo, da so šele sedaj občutili tisti pravi, svobodni dih življenja, ki ga dan za dnem — ko hitijo na delo — ne opazijo. V tem jutru, ki je obetalo, da se bo razcvetelo v dela prost, vendar živahen dan, pa ga je bilo povsod čutiti. In kakor da bi zastave, ki so visele na drogovih, hotele to potrditi, so ponosno zaplapolale v vetra. Jutro je postalo ena sama pesem — pesem življenja, pesem radosti, pesem svobode ...
In v nekem tihem stanovanju, ob belo pogrnjeni, praznični mizi, kjer se poleg zajtrka bohoti šopek cvetja — dvoje starejših ljudi, ki drug drugemu nemo bereta iz pogledov: »Ali se še spominjaš ...«
Koliko besed bi bilo lahko izrečenih! In vendar, ko hoče reči nekaj, kar bi bilo le drobec tistega, kar se je v resnici zgodilo — ti beseda zastane. Tako raje molčiš, obmiruješ v tihem jutru in pustiš mislim, da odhitijo nazaj v preteklost, v našo bližnjo, s krvjo zapisano preteklost, ki je obrodila tolikšne sadove. Spomini zbežijo, se plaho dotikajo imen, obrazov, likov ljudi, ki so toliko žrtvovali za našo svobodo — za ta naša bleščeča, ponosna, mirna jutra, katerih tišino ne motijo vojni viharji.
S tem poletnim jutrom, ki se je razžarilo v vsej svoji čisti in hkrati mogočni lepoti je vstal praznik: Dan vstaje slovénskega naroda. Odveč bi bilo razpravljati, kaj ta praznik pomeni že sam naziv in pogled v svobodno jutro povesta dovolj.
Tudi Steklarna miruje v tem tihem, a še dremotnem jutru. Cesta, ki pelje mimo nje, je vsa bleščeča, obsijana od jutranjih žarkov. Na drogovih ob tovarni plapolajo zastave. V številnih o-knih tovarne se bleščeče odbijajo snopi žarkov ... Svoboda, mir ... Tudi Steklarna praznuje, vendar tega dne praznuje dvojni praznik: Dan vstaje in hkrati Dan steklarjev.
Tovarna, povsem nikdar ne miruje in tudi v tem jutru so nekateri delavci na svojih delovnih mestih. Vendar se zdi, da so jim v tem jutru besede jasnejše in misli svetle, kajti spremlja jih topel občutek, da njihove družine v tej zgodnji uri še spijo miren sen v varnih domovih. Vendar tisti delavci, ki v tem jutru niso na svojih delovnih mestih, niso ostali doma. V tem čudovitem jutru, ki je obetalo, da se bo razcvetelo v čudovit dan, so v skupinah dobre volje odšli v Gore, kjer se je ob
10.	uri pričela slovesnost z bogatim kulturnim programom.
Sonce je zahajalo, ko so se v skupinah vračali v dolino. Spremljali so jih poslednji sončni' žarki.
Na poti so se ozrli — povsod čudovita lepota: oblaki so bili rdeče obrobljeni in nebo na zahodu je plamenelo, kot bi hotelo z rdečo barvo dodati poseben pečat temu. dnevu. Visoko nad njimi so proti soncu poletele ptice, vračajoče pa je hkrati obšel topel občutek svo-. bode, iz katerega je dihala topla hvaležnost do tistih, ki so pred 40. leti s puško v roki pohiteli naprej, svobodi naproti — niso imeli kril, vendar jih je skozi številne, težke borbe nosila svetla zavest in trdna vera, da bodo dosegli luč svobode. Verjeli so, da svoboda mora priti — čutili so jo nekje na obzorju — vedeli so, da je kot jutro, ki vstane po dolgi noči. Verjeli so, borili so se v tej veri, u-
mirali so zanjo in — zmagali. Mi živimo z njihovo, tako krvavo pridobljeno dediščino; z delom in z izobraževanjem je čuvamo za bodoče rodoVe. Hkrati pa čuvamo tudi svetle spomine na vse tiste, ki so za lepši jutri darovali največ, kar so imeli — svoje življenje...
Vračali so se delavci na svoje domove, polni novih vtisov in lepih spominovv, polni prešerne radosti. Za njimi je na zahodu v škrlatni luči umiralo sonce, ki bo zjutraj znova zažarelo. Tovarna, ki jo vodijo delavske roke, bo. spet' zaživela svoje vsakdanje življenje, v srcih pa bodo na ta dan nedvomno ostali lepi spomini.
Danijela Tovornik
Tito - partija - mladina - akcija
Zdravo! Po mesečnem premoru smo spet tukaj z vami. Nekateri se v teh trenutkih namakate v morju, drugi smo se že, nekateri pa se še bodo. Torej tisti, ki smo se lepo odpočili, smo vam v tej številki Glasila mladih pripravili kar zanimiv kupček prispevkov, katere je vredno prebrati. Slaba vest nas je prisilila, da vam v tej številki bolj obsežno podamo informacije o mladinskih delovnih akcijah, ki so se jih udeležili mladi iz vse občine in seveda tudi iz delovne organizacije - Steklarne Hrastnik.
Mladinsko prostovoljno delo je v Sloveniji s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem pridobilo kvaliteto, ki je hkrati temeljna usmeritev za nadaljnje delo na tem področju. Tovariš Franc Šetinc je na enem izmed podpisov samoupravnega sporazuma o MDA dejal:
»Mladinske delovne akcije niso nikakršna romantika, to je trdo delo in hkrati velika šola življenja, ki spreminja delo v radost in učenje. Objekti, ki nastajajo pod rokami pridnih mladih rok, so gospodarsko pomembni, vendar so še pomembnejši, ker pomagajo privzgajati mladim čut'za zavestno disciplino, za tovarištvo, za požrtvovalnost, za solidarnost. Poleg e-konomske imajo torej tudi širšo idejnopolitično, moralno in kulturno razsežnost. Na teh akcijah se mladi ljudje v praksi organizirajo ne samo za delo, temveč tudi za demokratično, samoupravno življenje. To je zares prava šola samoupravljanja, hkrati pa tudi nekakšna mladinska delovna univerza in kovačnica socialistične zavesti.«
Mladi naše občine Hrastnik so se letos udeležili naslednjih MDB:
1.	MDB Rdeči Revirji — Bela Krajina 81 od 1. 6. do 26. '6. 81
2.	MDB 3. Julij — Posočje 81 od
4.	7. do 1. 8. 81
(organizator MDB je OK ZSMS Hrastnik)
3.	MDB Bratska mesta, ki sodeluje v tretji izmeni
Naj posebej poudarim še to, da se je izključno iz naše delovne organizacije 9 mladincev udeležilo MDB Steklarju Jugoslavije v Sarajevu — SORA 81. Brigadirji so odšli na pot že 31. 7. 81 in v teh dneh, ko vi berete te vrstice, že štejejo koliko žuljev* so si pridobili s svojim delom. Kajti novo pravilo za pridnost ni po brigadirsko več udarniška značka, temveč čim večje število žuljev ... Upamo, da jim ni hudo, prepričani pa smo, da nam bodo po končani akciji 30. 8. napisali svoja doživetja iz akcije v osrčju Bosne in Hercegovine.
Toda, če smo že pri akcijah, naj vas spomnim še na eno akcijo, ki pa ni zveznega razreda, pa tudi ni odraz besed, ki jih je navedel tov. Šetinc, temveč je le zavest mladincev iz Steklarne Hrastnik, ki so se v julijskih dneh odločili, da olepšajo peskovnike pred tovarno. Kljub sklepu predsedstva KS ZSMS Steklarne Hrastnik, da se akcija naj udeleži čim več mladincev iz posameznih OO ZSMS, smo lahko z žalostjo opazovali 7 mladincev, ki so popoldan 1Q. 7. čistili okrasno grmičevje. Kaj češ?
Če človek nima svoje zavesti, potem mu jo tudi kdo drug ne more vliti v glavo! Če pa bi se le-to dalo storiti, ojoj, bilo bi idealno.
Anita
Jugoslavija
Verjetno marsikdo med nami ne ve, da naša delovna organizacija štipendira kar precejšnje število srednješolcev, višješolcev in viso-košolcev. Pri pregledu Glasila u-čencev centra strokovnih šol iz Zagorja, smo med kupom prijetnih prispevkov našli tudi pesem, ki jo je napisal naš štipendist Andrej Miklič. Pa jo sami preberite, da boste ugotovili, da ima falit res smisel za poezijo.
Jugoslavija, kako lepa si ti — lepša si kakor rožica, lepša kpt mavrica, ki izginja po dežju.
Jugoslavija.
Šest si narodov rodila, v vojnah si se prekalila, si kri prelivala in se borila za pravične, srečne dni v novi Titovi Jugoslaviji. -
JUTRO	NA KRATKO
Kljub zadostnemu številu prir spevkov, ki so prispeli v uredništvo Glasa mladih, pa nam skoraj zmanjkalo snovi za redno rubriko Na kratko. No brez skrbi, nekaj smo'jih le zbrali. Pa preberite:
iz OK ZSMS Hrastnik so nam sporočili, da se je končal 11. pohod po poteh Slovenske delegacije na II. zasedanje AVNOJ-a. Letos se je tega pohoda udeležila študentka in član predsedstva OK ZSMS Hrastnik tov. Ceprlin Helena. Upamo, da je pohod ni u-trudil in da se nam bo kaj oglasila s svojim prispevkom.
Po vseh časopisih in revijah, pa naj tudi v našem glasilu sporočimo vsem .mladim, da si bodo morali od sedaj naprej kupovati kavbojke doma ala Bosnatex, Jugo tex, Vartex . . . Saj pri 150 tisočakih (starih) le ne bomo mogli več kupovati čez mejo. Sicer pa vam zaupam, da so tudi kavbojke naše proizvodnje že iz dobrega materiala. No, šminkarje verjetno ta odlok ne bo hudo prizadel, saj poznajo vse muhe »švercanje«. (op. p.)
— V dneh od 17. 7. do 26. 7. 81 se je v' Angliji v mestu Bala vršilo < svetovno prvenstvo v kajak — kanu na -divjih vodah. Edini predstavnik iz našega Brodarskega društva, ki se je skupaj s drugimi kajakaši in kanuisti iz vse Jugoslavije udeležil SP v Bali je bil tov. Kauzer Peter. Tov. Kauzer je zasedel za večino skromno 36. mesto, vendar pa smo mnenja, da je že samo sodelovanje na svetovnem prvenstvu zanj velik u-speh. Torej, čestitamo.
Toliko v tem mesecu.
Anita
IZGUBLJENE SANJE
Tiho lega glasba na valove, z njo se na gladino spušča nek spomin ... Neka misel z ladjo v dalje plove, srce je neko polno bolečin .. .
i
Nekje v daljavi tamburice igrajo — kot jokale bi za njim, ki ga ne bo .. .
Zvoki se razlivajo, ujeti vetru se ne dajo — pred njim bežijo v temò . . .
Sanje . .. davno so se že zgubile, na krilih mehkih jih je veter nesel proč ... Odplule so in se niso več vrnile, le tamburice jim v spomin igrajo vsako noč .
Ribiči spet bodo vrgli mreže v morje, galebi bodo znova v jutro poleteli — le čudno prazno bo obzorje in borovci bodo žalostno šumeli
o njem, ki vrnila niso ga neurja *» in mu je morje večni dom postalo, o njem, ki mu po domačiji gospodari kraška burja — in o srcu, ki ga bo zaman čakalo ...
Danijela Tovornik
Mali oglasi iz brigadirskega življenja
—	Poceni, skoraj zastonj prodam kramp, uporabljen en mesec na delovni akciji Posočje 81. Interesenti javite se na šifro »Odporen proti dežju in blatu.«
—	Pogreša se »šafla« za odstranjevanje odpadnega materiala. Najditelj naj jo vrne proti nagradi
pod šifro »Pomagaj si sam, če si jo ukradel.«
-— Prosim, da mi pomagate poiskati drevo, ki je stalo takoj ob cestu Vse udeležence iskalne akcije obveščam, da bo zbirališče po večerji ob cesti. Spoznavni znak drevesa je bilo veliko srce s kraticami B —r R.
Dopisujte
v Glas mladih
V Hrastniku bo zrasel dom učencev v gospodarstvu
Poslovanje industrijske prodajalne
Prijetna toplota, zadovoljstvo na obrazih, umirjenost in enakomerno dihanje. Vsi se tako dobro počutimo. Spimo, sanjamo o svojih domovih, svojih dragih, svojih domačih . ..
Nenadoma in silovito pa se od-pro vrata in glej ga zlomka od požarnega:
»Vstani!« .
Obrne se on, obrnem se jaz, zapre vrata on, zaprem oči jaz. On pa spet: »VSTANI!«
Iz premišljanja ali bi vstali ali ne, pa nas končno prebudi Marko s svojim prijetnim glasom: »Dajmo fantje, vstanite,« Končno le zlezemo iz postelj, se na hitro o-blečemo in stečemo k jutranji telovadbi. Še ysi zaspani poslušamo našega Milana, ki vodi telovadbo in za njim ponavljamo vaje ter razgibavamo svoje brigadirske kosti. Dokončno pa nas osveži hladna voda in nato pogovor, pripovedovanja o doživetjih prejšnjega večera.
Še prodno dodobra pospravimo ležišče zaslišimo: »Zbor!« Seveda, postrojavanje, zapenjanje uniforme, poravnavanje vrste. »Stoj mirno, da bomo lahko dvignili zastavo!« se sliši komandantov glas, kajti ob dviganju zastave vsako jutro in ob naši himni moramo stati mirno, čeprav nekateri že premišljujejo o delovišču, o popoldanskih zabavah. Tiho poslušamo dnevno zapovest, ter se nato v gosjem redu odpravimo na zajtrk. Steče pogovor, malo se šalimo, mogoče tudi obrekujemo. Čas pa se vseeno vleče. Čakanje je dolgo, avtobusa pa ni od nikoder. Končno ga zagledamo, avtobus, ki mu v šoli pravimo tudi »transporter«, pač zaradi svojih potnikov in podpisov verjetno vseh brigad, ki se doslej sodelovale na akciji. Primemo vsak svoje orodje, se pov-spnemo na transija, zapojemo pesem in čakamo na znak, da izstopimo ter začnemo, z delom. Tako so si v brigadi vsa jutra enaka, pa vendar tako različna od vtisov prespane noči, po doživetjih iz prejšnjega dne,... jutro.	VOBO
Po večletnem prizadevanju, smo v letu 1981 le odprli težko pričakovano industrijsko prodajalno s steklenimi izdelki. Velikokrat smo poudarjali, kako je nujno, da imamo takšno prodajalno, da bi steklene izdelke druge pa tudi tretje vrste prodajali, ne pa razbijali v črepinje.
Po šestmesečnem poslovanju prodajalne pa so se pokazale tudi nekatere pomanjkljivosti. Prva pomanjkljivost je ta, da prodajalna nima ustreznih skladišč, kar bi pa morala imeti. Drugič pa je sama prodajalna veliko premajhna, da bi lahko kupcu ponudili čim večjo izbiro raznovrstnih izdelkov. Če pa k temu dodamo še to, da je prodajalna na zelo neugodnem položaju in da jo kupci težko najdejo, vidimo, da bi morali za sam objekt bolje poskrbeti.
Ne glede na naštete pomanjkljivosti pa lahko ugotovimo, da je prodajalna upravičena, kar se kaže v njenem poslovanju in po obisku kupcev. Do konca junija 1981 je prodajalno obiskalo že 1510 kupcev, ki so ustvarili za 624.308,30
din prometa. Vrednost prodanih izdelkov za TOZD 1 je 270.492,20 din, za TOZD 2 pa 353.816,10 din. V prodajalni izdajamo tudi na naročilnice, vendar se vsa evidenca vodi v komercialnem sektorju. Iz navedenih rezultatov lahko sklepamo, da je za steklene izdelke kar precejšen interes,, vendar bi ne glede na rezultate morali poskrbeti, da se pomanjkljivosti odpravijo, s tem pa bi promet še bolje uspeval. Še se bo treba angažirati, da se ne bi proizvodi druge in' tretje vrste razbijali, temveč jih usmerjati v prodajalno, kjer jih bomo lahko koristno prodali. Prav tako pa to velja tudi za izdelke, ki so že več let v skladišču, a ne gredo v prodajo. Navsezadnje pa bi še kakšna reklama na RTV prišla prav v korist prodajalni, pa tudi vsem nam, saj se je po prvi reklami, ki smo jo dali na RTV, obisk v prodajalni močno povečal.
Ob zaključku lahko ugotovimo, da se je industrijska prodajalna ži-,vo vključila in prinesla svoj prispevek Steklarni Hrastnik.
Milena Vre tič
Zaradi vse večjih potreb po strokovnih kadrih, pri tem so mišljeni visoko kvalificirani in kvalificirani delavci v gospodarstvu, ter prenosom težišča pridobivanja premoga proti Hrastniku in Dolu, smo pričeli jte v letu 1979 s pripravami za gradnjo dijaškega doma v Hrastniku.
V celotna prizadevanja za izgradnjo dijaškega doma v Hrastniku se je poleg družbeno političnih organizacij aktivno vključil tudi Izvršni svet Skupščine občine Hrastnik, ki je za,izvršitev te naloge imenoval 7-članski gradbeni odbor za gradnjo dijaškega doma v Hrastniku.
S srednjeročnim programom razvoja občine Hrastnik za obdobje 1981—1985 so opredeljena med o-stalim tudi sredstva za komunalno opremo zemljišča, kar je pogoj za pridobitev sredstev za gradnjo dijaškega doma od Republiške izobraževalne skupnosti iz združenih sredstev za gradnjo študentskih in dijaških domov. V ta namen naj bi Skupščina občine Hrastnik zagotovila iz lastnih sredstev, to je predvsem iz sredstev za negospodarske investicije, komunalno o-premljeno stavbno zemljišče, sredstva za zgradbo kot tako pa bi prispevala Republiška izobraževalna skupnost.
Predvideno zemljišče za izgradnjo dijaškega doma je pod Novim Logom, to je med Zadnjimi Lazami in stanovanjskim objektom A nad stadionom.
Tudi priprave za izdelavo tehnične dokumentacije so se že pričele, katerih nosilec je GIP Beton Zagorje, PE v Hrastniku. Kot vse kaže, bo potrebna investicijsko tehnična dokumentacija pripravljena do sredine meseca septembra 1981, sam pričetek gradnje pa je predviden spomladi leta 1982.
Po dosedanjih izračunih znaša predračunska vrednost 67 milijonov din, brez komunalno opremljenega zemljišča. Predvidena kapaciteta doma je 240 ležišč. Poleg bivalnih prostorov so v domu predvideni še prostori za dnevno bivanje, knjižnica, mladinska soba, prostori za športno dejavnost, ambulanta s sobami za bolnike, pralnica itd. Tako bo znašala skupna površina okrog 3.400 m2.
V kolikor bo izvajalec del pravočasno pričel z izgradnjo tega doma in če ne bo prišlo do posebnih motenj na tržišču in med samim delom, bo dijaški dom zgrajen v joku enega leta.
GRADBENI ODBOR ZA IZGRADNJO DIJAŠKEGA DOMA
r