Naročnina mesečno 15 Din, o na tihem opusti ampak večina pravi: Zveza narodov je svetu potrebna. Ako je dosedaj slabo poslovala, ni s tem rečeno, da ne bi mogla v bodoče bolje. Zvezo je treba preosnovati in jo postaviti na boljšo podlago, da v bodoče ne bo delala tako usodnih napak. Danes so vsi za to, da se ZN preosnnje. Toda kako? Zveza je odpovedala, ko je šlo za učinkovite kazni proti tistim, ki so kot napadalci segli po orožju. Izkazalo se je, da Zveza narodov proti takim v resnici nima drugega učinkovitega orožja, kakor moralno obsodbo, za katero' pa se je napadalec v vsakem slučaju bore malo zmenil. Ravno v tej točki, pravijo izvedenci, bi Zvezo bilo treba reformirati, pn čemer navajajo dvojno možnost: da se ji na-; loga vojnega izmirjevanja sploh odvzame ali Afera Bodi se širi pa, da se ji dujo, na razpolago zadostna sredstva, da hoi hitro in učinkovito mogla nastopiti proti napadalcu. Za prvi primer, pravijo reformatorji. ima ZVeza še vedno svoj vzrok za bivanje. Njena naloga nikakor ni le v tem, da za-branjuje vojno, (lasi bi seveda to bilo najbolj idealno. Toda že dosedaj se je izkazala, da more koristno slutiti .v uuiogih drugih mednarodnih vprašanjih: v mednarodnem delavskem vprašanju, pri boju zoper trgovino z de.kleti, z mamili, pospešuje mednarodno '>igijeno, sklepa dogovore o mednarodnem znansivenem sodelovanju, skrbi za varstvo narodnih manjšin; je z eno besedo koristen organ mednarodnega sodelovanja. Ako se ZN omeji le na ta področja, tako pravijo zagovorniki te rešitve, potem mali narodi ue bodo ©d'nje več pričakovali nekega omišljenega Varstva, ki ga jim dati ne more. Drugi so pa mnoja, da bi bilo treba moč Zveze okrepiti z nekakšno brachiiun saeculare, bras seciilier, kakor pravijo Francozi, torej z armado, ki bi bila v, službi mednar Anglija je napovedala, da bo jeseni treba govoriti o reformi ZN. Toda, kakor so danes razmere, bo že velik uspeh, ako se bodo države sporazumele le o tem, kaj naj se reformira. Do kakšne splošne rešitve gotovo ne bo prišlo. Veliko bo, ako bo ZN z nekimi malimi popravki sploh mogoče vzdržati še pri življenju. Težko je zares reformirati Družbo narodov. Se mnogo težje pa ji je udihniti spravljivega duha, spoštovanja pravice in smisla za skupno blaginjo, ki današnjemu svetn tako xek> manjka. Proces Banjanin — Vitder Belgrad, 19. jun. m. Na tukajšnjem sodišču za mesto Belgrad se je danes dopoldne pod predsedstvom sodnika Čvetkoviča vršil zanimiv političen proces Kakor je »Slovenec« že svojčas poročal je za časa proračunske debate v senatu senator Banjanin, podpredsednik akcijskega odbora JNS, v svojem govoru med drugim napadel tudi prvaka bivše Samostojne demokratske stranke dr Večeslava Vilderja. Ker je Banjaninov napad na dr Vilderja vseboval žalitve, je Vilder vložil proti njemu tožbo. Razprava proti Banjaninu bi se morala že dvakrat vršiti, ker pa poziv sodišča Banjaninu ni bil vročen, je bila razprava vedno od- ložena. . Na današnjo razpravo je prišel Banjanin sam, tožitelja Vilderja je pa zastopal njegov branilec, istotako prvak bivše Samostojne demokratske stranke, tukajšnji odvetnik dr. Gjermanovič Takoj v začetku se je Banjanin pritoževal radi obveščanja javnosti o tem, da on ni prišel k prejšnjima dvema razpravama. Banjanin izjavlja, da za ti razpravi prej ni vedel, kakor hitro pa je dobil poziv, je prišel. Dejal je tudi, da bo senatu prijavil kršitev njegove imunitete, ker se po njegovem mnenju brez odobritve senata ne more soditi o žalitvah in klevetah, izvršenih v senatu. Po tem so prečitali obtožnico. Iz nje je razvidno da je Banjanin 19. marca 1936 v senatu dejal, da je dr. Večeslav Vilder prišel tako daleč v svojih izjavah, da je kot državni podtajnik v notranjem ministrstvu zahteval, da se dragoceno pohištvo iz banskih dvorov v Zagrebu prenese v Belgrad ter z njim opremi njegova pisarna. Radi tega istotako lahko postal Jugoslovan, či bi bil Veče-vložil proti Banjaninu tožbo. Hudi očitki proti Vilderjn Takoj po prečitanju obtožnice je dobil besedo obtoženi senator Banj an in ter je imel zelo dolg fovor, v katerem se je bavil z Vilderievo osebo, led drugim je dejal, da se Vilder pravilno imenuje Vaclav in da je rojen v Češkoslovaški in radi tega tudi ni pravi Jugoslovan; dr. Vilder pa je šele v letu 1918 postal Večeslav in da je tega leta postal tudi Hrvat. Po Banjaninovem mnenju, bi bil Vilder istotako lahko ptostal Jugoslovan, če bi bil Večeslav Vilder v Italiji, bi lahko postal fašist, na Mad-jarekem pa Madjar. Tu je obtožencu Banjaninu vpadel v besedo branilec dr. Gjermanovič ter izjavil: »Nikar ne žalite!« Banjanin pa je odgovoril, da to ni nikaka žalitev, temveč da govori samo politično. Radi tega je branilec dr. Vilderja vozil tožbo proti Banjaninu ,ki jo je pa potem umaknil, ko je dobil točno pojasnilo. Banjanin je nato govoril o Vilderju kot politični osebnosti ter trdil, da je Vilder menjal svoje io!itično prepričanje. Navaja, da je v času, ko je bil Vilder državni podtajnik v notranjem ministrstvu, krožilo apokrifno pismo, ki je obtoževalo dr. Mačka in Radiča. Banjanin je dejal, da se je Vilderjeva policija poslužila tega pisma, čeprav je bilo jasno, da je bilo falzificirano. Pri tem pa je obtoženca prekinil sodnik Cvetkovič z vprašanjem: »Kakšna policija?« Banjanin je na »o vprašanje odgovoril, da ne ve, kakšno je bilo tedaj stanje; leta 1925 da je Vilder uspel na Hrvaškem ustaviti svobodo časopisja. radi tega, da je Vilderia časnikarsko društvo izključilo iz svojih vrst. Pravi, da je to storila zagrebška sekcija, belgrajska pa da se ji je pridružila. ....... Banjanin je ob tej priliki dejal, da ^Vildnr sploh nima nacionalnega pre■ rrnnjn. niti jugo slovanskeca. nin hrvatskega. Pri tek besedah je vstal Vilderjev zagovornik GjermanovlB ln vzkliknil: »Prosim, ponovite še enkrat to besedo!« Ta pa mu je odgovoril: »Sevedal< in Se enkrat ponovil prejšnji stavek. Takoj nato pa je Gjermanovič vložil kazensko prijavo proti Banjaninu radi žalitve in klevete. Banjanin je kljub temu vztrajal pri svoji izjavi m je razlagal svoj govor v senatn ter pojasnjeval svojo izjavo, da »Vilder nima nacionalnega prepričanja.« i Ko je Banjanin končal svoj fjovor, }e dob« besedo Vilderjev zagovornik Gjermanovi« ter je med drugim dejal, da je Banjanin nekoli-krat napadel Vilderja ter da je ostal vedno miren, smatrajoč, da je sodba javnosti vendarle najvažnejša. V tem slučaju se je pa Vilder moral obrniti na sodišče ra zaščito. Gjermanovič je nato obširno govoril o Vilderju ter poudarjal njegove sposobnosti in zasluge pri ustvarjanju sedanje države. Naglašal je, kako je bil dr. Vilder radi svojega narodnega dela za časa vojne, pa tudi še prej, večkrat kaznovan ln da je to zadosten dokaz, da je Vilder nacionalnega mišljenja. Naposled izjavlja, da sploh ni bilo govora o banskih dvorih, marveč o pokrajinski upravi z« Hrvatsko in Slavonijo, ki je bila v likvidaciji. Za njim je govoril zastopnik obtoženega Ba-njanina Nikola Sokolovič, nato pa še senator Banjanin sam. Sodišče je odredilo enourni odmor. Po preteku tega odmora Jo bila izrečena obsodba, po kateri je tukajšnje okrajno sodišče Banjanina radi žalitve in klevete obsodilo na 3 mesece zapora in 600 din denarne kasni, pogojno na 1 leto. £ Gospodarska šola v Svečini Belgrad, 19. jim. m. Finančni minister |e dovolil dravski banovini, da lahko najame posojilo 1,200.000 Din pri Hranilnici dravske banovine ia adaptacijo poslopij v Svečini pri Mariboru za potrebe kmetijske gospodarske šole. Gornjo odobritev je finančni minister tudi že predložil v potrditev ministrskemu svetu. Osebne vesli Belgrad, 19. jun. m. Napredovali so v finančnem ministrstvu: za svetnika IV-1 Franc Omerza, za svetnika IV-2 Franc Mahkovec, zo višjega tajnika V. skupine dr. Miha Gaberšek; pri dravski finančni direkciji v Ljubljani: za finanč. svetnika v IV-1 Miroslav Pirkmajer, za finančnega svetnika v IV-2 Ivana Predikaka; v zetski finanč. direkciji za višjega finančneqa tajnika V. skupine Luka Potočnik; v donavski finančni direkciji v Novem Sadu: za finanč. pristava VII. pot. skup. Hinko jereb; v q!avni carinarnici v Mariboru: za višjega finrcnč tajnika v V. pol. skupini Zivko Mihajlovič Belgrad, 19 jim. m. Vpokojeni so: strojevodji ložef Černe in Karel Renedik ter vlakovodja lllrik Ing in oficrinlka Ana Blaž, vsi na področju ljubljanskega želez, ravnateljstva. Belgrad, 19. jun. m. Pred svojo turnejo po Bolgariji in Turčiji bodo mariborski harmonikarji priredili koncert 22. t. m. v Zemunu. Osla le vesli Moskva, 1° junija. A A Havas poroča: Po- ■mrirte ostr.nkt Vaksima Oorkega so postavili na stebrov v palači sindikata. Dr. Aleksander Bodi, glavni igralec v aferi brez carine uvoženih preprog, v kateri je bila država oškodovana z . lepe milijončke, je že zdavnaj na varnem nekje za mejo, kjer bo že preskrbel varno zavetje sebi in svojemu denarju. V Belgradu pa prihajajo na dan njegovi sodelavci, ki so mu vede ali nevede služili. Včeraj je policija napravila preiskavo v stanovanju Jovana Novakoviča, brata osumljenega Ilija Novakoviča. Ob tej priliki je zaplenila več kosov starinske oprave, starinske ure in druge dragocenosti v vrednosti 70.000 Din. Pri trgovcu N. Momčiloviču je zaplenila 8 dragocenih perzijskih preprog, ki jih je ta kupil od Jovana Novakoviča, ne da bi vedel, da so vtihotapljene. Pri Iliju Novaltoviču je policija našla tri sobe, polne starinske oprave in raznih 'drugih dragocenosti, ki so vse prišle v državo brez carine. Zaradi obilnosti materijala je policija vse stvari sumljivega izvora prenesla v dve sobi, ki ju je zapečatila. Medtem pa se oblastem javljajo skoro sleherni dan posamezniki, ki jim je ob odkritju te afere ta ali oni dogodek postal sumljiv. Tako je varuh skladišča »Rečne plovidbe« prijavil carinskim oblastem, da je nekako pred dvajsetimi dnevi neki postrešček prinesel v skladišče majhen kovčeg, po katerega pa sedaj nihče ne pride. Cariniki so na to prijavo kovčeg odprli in našli v njem 25 kg čistega srebra, predelanega v razne starinske dragocenosti, kakor svečnike, čaše, vaze itd. Ker se še nihče ni javil kot lastnik, je upravičen sum, da tudi to blago spada med »premičnine« tihotapske družbe dr. Bodija. Ta tihotapska družba je potrebovala neverjetno veliko denarja. Ker vse dragocenosti niso šle takoj ali pravočasno v denar, so jih zalagali po belgrajskih bankah, tudi za zelo nizke vsote. Značilno pa je, da niti A. Bodi, nitiPajo Glik, niti Ivan Nečajev niso nikdar zamudili določenega roka za odkup zastavljenih dragocenosti. Vsak košček so vedno odkupili pred potekom roka. Uradnik banke Boškovič je ob neki priliki vprašal slugo, ki je prinesel nekaj stvari dr. Bodija, da jih v njegovem imenu zastavi, kako to, da tako velik gospod nikdar nima dovolj denarja. »Hišo zida,« je dejal ta, »pa potrebuje pare.« Njegova žena, bivša baronica Gelbbach, pa je v razgovoru s časnikarji dejala z mehkim glasom: »Saj ves Belgrad ve, da «gospod» Bodi nima niti pet par in da nikdar ni razkošno živel.« Poznavalci premoženjskih razmer dr. Bodija pravijo, da je to precej res. Skozi njegove roke je šlo veliko denarja, veliko pa se ga je tudi v neprestanih nesolidnih kupčijah s sebi enakimi dobavitelji in odjemalci razdrobilo, ker v takem krogn vsi hočejo samo »zaslužiti«. Kljub tema pa že smemo verjeti, da je precej denarja ostalo tudi v njegovih rokah. Najbližji njegovi krogi mislijo, da je on večjidel svojih »dohodkov« razdajal svoji ženi, katere potovanja, letovišča, zabave in počitnice so bile znane. Na dan pa prihaja še novo dejstvo: kockanje in kartanje, ki osvetljuje dr. Bodijeve stalne denarne zadrege, katerih ga niso mogli rešiti niti redni dohodki službe, niti sicer tako mastni zaslužki iz tihotapstva. V njegovem stanovanju se je večkrat zbrala visoka družba, ki si je preganjala dolgčas s kartanjem in kockanjem. Pri tej zabavi je šlo vedno za velike vsote. Iz milijonarja posla! berač (Kako je Bodi »gradil« železnico B:hač-Knin). »Atiri saera famea — prokleta lakota po denarju« je že zdavnaj dejal rimski pesnik. Resničnost tega reka se kaže tudi v aferi dr. Bodija. Dr. Bodi je lovil samo denar. Denar, denar! Kje ga je dobil, mu je bilo prav vseeno. Ob odkritju te tihotapske afere se je nenadoma pojavil prej neznani Djordje Jovanovič, ki ga je dr. Bodi prignal na beraško palico. Djordje Jovanovič, po rodu Črnogorec, se je pred več kot tridesetimi leti izselil v Ameriko, ki je bila nekdaj tudi za Črpogorce obljubljena dežela, kjer je spočetka živel kakor vsak izseljenec, ob trdem delu. S časom pa si je opomogel, postal , je velik podjetnik in si zaslužil lepe milijone. Že iz Amerike je zelo podpiral jugoslovanska nacionalna, patriotič-na in dobrodelna društva. Ko se je vrnil v domovino, se je kot bogat človek naselil v Belgradu, kjer je še nadalje ostal naklonjen vsem dobrim in nacionalnim akcijam. Ker se je zanimal za življenje izseljencev, ki so še ostali v Ameriki, je večkrat prišel v zunanje ministrstvo, kjer se je seznanil z dr. Bodijem. »Vi ste rodoljub, neoporečen patriot, vam so naši ljudje v Ameriki veliko dolžni,« se mu je večkrat dobri-kal dr. Bodi. Ob neki taki priliki ga j« prosil za posojilo. Djordje Jovanovič mu je seveda daj, brez zadolžnice, med štirimi očmi. Takih prilik je bilo čimdalje več, posojila so začela rasti v stotisoče dinarjev, več kot sto tisoč dinarjev pa je ta Jovanovič razdelil v obliki podpor in darov v zgoraj omenjene namene, kakor piše »Politika«. Nekoč pa ga je dr. Bodi presenetil z zapeljivo ponudbo: »Vi ste nacionalist,« je začel. »Za vas imam sijajno stvar. Neki bogat Francoz Boier bo v naši državi gradil progo Bihač—Knin. Gledal bom, da boste vi kot podjetnik dobili dela na tej progi.« Jovanovič se je nekaj časa obotavljal, češ, da ni treba, da bi on dobil delavna celi progi,i če jih dobi na polovici, bo dovolj. Končno pa je sprejel dobiček obetajočo ponudbo in proga se je začela »graditi«. Dr. Bodi je odšel z nekim »strokovnjakom« v Pariz, da izbereta v skladiščih gradbene družbe orodje in priprave, potrebne ob gradnji proge. Jovanovič pa se je preselil najprej v Dubrovnik, nato pa v Split, kamor naj bi iz Pariza prišlo težko pričakovano tehnično blago. Medtem pa je stalno posojal dr, Bpdiju, tudi v Pariz mu je poslal velike vsote. Pošiljke pa le ni hotelo biti. Medtem pa je prišla kriza in denarna zaloga je začela kopneti. Ko se je dr. Bodi vrnil iz Pariza s svojim »sbrokvnjakom« in ko ga je Jovanovič v Belgradu obiskal in vprašal, kaj je z graditvijo proge in s francosko tvrdko, mu je ta obupno odgovoril: »E, kaj je, Boier nas je ogoljufal. Ali ga boste tožili? Odškodnino vam mora plačati! Dva milijona Dinl Jaz sem vam porok z...« je podkrepil svoje besede z običajnimi frazami ob takih slovesnih izjavah. Iz vsega tega pa ni bilo nič. Jovanovič je hodil nadenj, naj mu vrne posojene vsote, in dr. Bodi je že obljubil, da mu bo vračal na mesec po 2500 do 3500 Din. Pa tudi iz tega ni bilo nič. Pred desetimi dnevi pa ga je pred stanovanjem ustavila policija, češ, kdo m kam. Povedal je, da gre k dr. Bodija, ker ima službene opravke pri njem. Policija je vzela legitimacijo, ker je bila prepričana, da je eden izmed članov tihotapske družbe. Jovanovič je pa šele pozneje zvedel, kakšen človek je njegov dolžnik. Ko so ga časnikarji vprašali, koliko je posodil na ta način dr. Bodiju, je odgovoril: »Sto in sto tisoč dinarjev.« »Ali ga boste tožili?« so ga vprašali časnikarji. »Ne vem, kaj naj počnem,« je (vlrfpvrnil Jovanovič. »Saj je vendar mož-beseda, imsum, cfa mi bo vrnil. Saj je iz poštene hiše, Belgrajčan je! Častno besedo mi je dal...« • Tako Djordje Jovanovič, nekdanji jflfSjf®^!!, Se vedno živi v upanju; da mu bo dr. Bodi vrnil, kar mu je dolžan ... Komunističen štrajk v Belgiji Bruselj, 19. jnnija. b. Stavka zavzema vedno večji obseg. Okoli 40.000 delavcev je demonstriralo včeraj popoldne in ponoči in je prišlo v raznih krajih do hudih spopadov med policijo in delavstvom. V Verviersu so stavkujoči delavci napadli one, ki so hoteli iti na delo. Intervencija policije je bila preslaba, da bi razdvojila razjarjeno delavstvo, vsled česar je bila poklicana vojaška pomoč. V številnih flandrijskih mestih, zlasti v Ostende in Brugge se je pričel stavkovni pokret naglo širiti. Iz Monxa poročajo, da je prišlo do hudih spopadov med stavkujočimi in orožništvom. Pred narodnim domom je bilo oddanih več strelov proti orožnikom. Orožniki so streljali iz karabink. Na-' padalci pa so se razbežali. Ob tej priliki je bila ubita neka starka, ki je opazovala nerede, en strel pa je zadel nekega delavca v želodec. Orož-ništvo je vdrlo v narodni dom in razgnalo stav-kujoče. Mnogo aretirancev so odpeljali v tovornih avtomobilih. Nekoliko proč od narodnega doma so stavkujoči napadli tovorni avtomobil, da bi osvobodili aretirance. Orožništvo je streljalo v zrak in razgnalo manifestante. Tudi v premogovnem področju Borinage so trajali spopadi vso noč. Tu so delavci streljali celo na orožnike, ki so morali pozneje, ko so dobili pomoč, z naskokom zavzeti delavski dom. Pri tej priliki je bil ubit komunistični hujskač, mnogo delavcev pa je bilo težje in lažje ranjenih. Vojaštvo patrulira po ulicah. Razbojnik ubil paznika — pazniki razbojnika Sremska Mitrovica, 19. jun. m. Sremska M-trovica je snoči v poznih urah doživela precejšnjo senzacijo in vznemirjenje. Na dvorišču tuk. kaznilnice se je odigrala krvava borba med zloglasnim razbojnikom Markom Babičem in kaznilniškim paznikom Gjorgje Calugdžičem. Okoli 1 ponoči je razbojnik Babič uhi! paznika Calugdžiča, pozneje so pa ostali pazniki s streli iz pušk ubili tudi hajduka. Dogodki so se odigravali s filmsko brzino. Okoli 11 zvečer ie stopal pred celico, v kateri je bil zapri hajduk Babič, paznik Calugdžič. Ko se jc nahajal tik pred ^rati, e iz celice Babiča zaslišal silno stokanje. Pogledal je skozi lino v celico ter opazil, da leži Babič pred vrati in da se strašno zvija. Parnik ie hitro odprl vrata celice, ker je mislil, da je hajduku Babiču v resnici slabo. Ta pa si je na doslej še nepojasnjen način odstranil okove z rok ter ie v trenutku, ko je opazi!, da so VTata odprta skočil na paznika, mu iztrgal puško, planil z bliskovito naglico nekoliko korakov nazaj ter ga ustrelil. Strel je težko ranil paznika. Razbojnik ie pobegnil na dvorišče ter se lom skril. Hudo ranjeni paznik Calugdžič je zbral zadnje moči ter lete! na ulico in klical policijo. Njegov krik sta slišala tudi dva stražnika Anton Grdžetič in Rajčevič, ki sta oba istočasno opazila, kako se razbojnik Babič plazi na dvorišču proli izhodu iz kaznilnice. Takoj sla pomerila nanj in sta ga s svojimi streli hudo ranila. Kmalu nato je podlegel dobljenim ranam paznik Calugdžič, skoro istočasno pa je umrl tudi zloglasni hajduk Babič. . „ Uprava kaznilnice je mnenja, da sc le ftabi-čeV beg pripravljal tudi od zunaj in ie zato uvedla najstrožjo preiskavo. Revolucija v Palestini Rim. 19. junija, b. »Giornale d'Italia« poroča iz Jernzalema. da je snoči vrhovni arabski svot tajno zasedal. Na tem zasedanju je sklenil, da bo po možnosti nujno izvedel v Palestini revolucijami rni pokret in skušal prevzeti vso oblast v svoje roke. Poneverbe pri bednostnem shladu banske uprave Ljubljana, 19. junija. Mali kazenski senat je danes popoldne v pet ur trajajoči razpravi obravnaval malverzacije s podporami, ki jih je vršil dnevničar banske uprave Oskar Š. v decembru lani in januarja letos tako, da je nekaterim osebam po čeku nakazal jiodpore v skupnem zneskn 11.000 din in si je potem nakazila do polovice delil. Ponaredil je tudi dopise in podpise na listinah. Njemu je pri teh manipulacijah pomagal Vičan Ivan S., ki je bil hkratu deležen podpore. V afero je bila dalje zapletena Ana R., ki je dvakrat prejela podporo po 1000 din. Četrta obtoženka je bila žena prvega, Minka, ki je prejela podporo kot štipendijo za hčerko na drugo ime. Prvi obtoženec je manipulacije odkrito in skesano priznal. Kot vzrok je navajal, da se je njegova družina nahajala v skrajni bedi in pomanjkanju. Pri bednostnem skladu je bil nastavljen od 1. maja 1934. Sprva je prejemal mesečno plačo 400 din. Tudi drugi obtoženec je priznal, da je prejel podporo, toda ni vedel, da bi bila ta j>odpora nakazana na nepravilen način. Posredoval pa je prvemu obtožencu, da mu je preskrbel naslove fingiranih podpiran-cev. Zadnji dve obtoženki sta priznali inkriminirana dejanja. Bili so obsojeni: prvi obtoženec Oskar S. na 1 leto in 2 meseca strogega zapora ter v izgubo častnih pravic za 3 leta. Ivan S. na 7 mesecev strogega zapora in 120 din denarne kazni, v izgubo častnih pravic za 2 leti. Tretja obtoženka R. na 480 din denarne kazni, četrta, Minka Š., na 000 din denarne kazni, pogojno obema za 2 leti. Prvima obtožencema se v kazen vštejc preiskoval ni zapor od 31. januarja dalje. Sončni mrk Pariz, 19. junija AA. (Havas) Davišji sončni mrk je zbudil veliko pozornst v Parizu. Megleno vreme pa ni bilo ugodno za opazovanje. London, 19. junija. AA. (Reuter) So-ičm mrk sp je dal davi v Londonu zelo dobro opazovati. Vrhunec je dosegel ob 5.15. Jadranska straža ali JNS 2e lanski kongres Jadranske Straže v Ljubliani je pokazal, kako visoko cenimo Slovenci vzvišene naloge in domoljubno delo JS. Maraikdo sicer ni bil popolnoma zodovoljen z notranjimi društvenimi razmerami, tako niti v centrali, kakor tudi ne v Ljubljanskem oblastnem odboru, vendar je raje potrpel, ker se je zavedal, da notranja nesoglasja pri tako važnem naTodno-obrambnem društvu lahko nevarno odjeknejo med velikim kadrom idealnih sodelavcev iz vseh slojev. Saj bi v takem primeru najbrž trpele velike naloge JS ln zaostal napredek obrambnega dela za naš Jadran. V nedeljo, dne 21. junija bo ob 10 dopoldne v Ljubljani XIV. redna skupščina Ljubljanskega oblastnega odbora JS v prostorih Trgovskega doma. Pred tem važnim dogodkom se nam zdi potrebno, da opozorimo vse številne prijatelje in sodelavce JS na izredno dejstvo. Dosedanji predsednik Oblastnega odbora JS v Ljubljani je dr. Otmar Pirkmajer, pomočnik bana v p. in sedaj hkrati poslovodeči podpredsednik JNS. Znano je, da je taka podpredsedniška funkcija pri vsaki stranki najvažnejša in da ima dr. Pirkmajer ne samo glavno besedo pri obujanju JNS, ampak tudi povsem, kar čitamo o njenih naporih v zadnjem času, dosti dela. Po svojih velikih nalogah in glavnem cilju, da pritegne k delu za uveljavljenje ju- goslovanskega Jadrana vso državo in čim več požrtvovalnih sodelavcev, pa mora biti JS brezpogojno nepolitična. Težko si moremo misliti uspešno delo v smislu ciljev JS, če se bo v njeno organizacijo vrinilo strankarstvo z vsemi boji in političnimi razmerami. Za večino članov JS je lasno, da se predsedništvo Oblastnega odbora JS in vodilna funkcija v vsaki stranki, zlasti pa v taki, kakor je JNS, izključujeta. Dr. Pirkmajer bi se moral tega sam dobro zavedati in bi mogli pričakovati od njega, da bo tudi izvajal iz tega nujne posledice in odložil eno ali drugo. Ker smo pa navajeni prav od vodilnih politikov nesrečne JNS še mnogo bolj nerazumljivih in neprimernih postopkov, je možno, da naš poziv ne bo sprefet. Zato moramo s posebnim poudarkom povedati sledeče: Dolžnost vsega članstva JS je v tem primeru ta, da ukrene vse potrebno, da ostane JS nepolitična in izven vseh dnevnih političnih perturbacij. Če se to ne bo zgodilo, moramo brezpogojno računati s tem, da hoče JNS politično vplivati tudi na JS in tako vpreči narodno-obrambno organizacijo JS v »voj zavoženi politični »zapravljivček«. Ako se bo to zgodilo, je jasno, da številno članstvo JS, ki se ne strinja s politiko JNS, ne bo moglo sodelovati z delom pri JS, zaradi česar bo trpelo le narodno-obrambno delo, za katero nam še vedno primanjkuje dobrih in požrtvovalnih dealvcev. Nova cerkev v Hrastniku Že dolgo so revni prebivalci Hrastnika čutili živo potrebo po bližnji cerkvi, kakor pa jim je sedanja na Dolu. Treba pa je bilo premagati velike ovire, večinoma denarne narave, da se jim je želja začela izpolnjevati. Danes na Logerjevem svetu, ki ga je g. Loger v ta namen velikodušno odstopil zastonj, nasproti rudniške separacije, že rastejo iz tal zidovi nove cerkve. Oba slovenska škofa sta z vsemi močmi podpirala to zamisel, prelat dr. Matija Slavič se je veliko trudil, da je misel od besed prešl^v dejanja, podrobno delo pa je, seveda, padlo n^Vairtena cerkvenega stavbnega društva, ki ga ob požrtvovalni podpori značainih rudarjev vodi ta-mošnji vikar Alojzij Žalar. S skromnimi denarnimi sredstvi, večinoma prispevki najrevnejšega dela našega ljudstva, se je delo začelo in mariborski škof je v prisrčni slovesnosti, katere so se udeležili vsi tisti, ki jim bo nova cerkev v duševno tolažbo, že blagoslovil in vzidal vogelni kamen, v katerega je položil temeljno ali ustanovno listino, ki je naravnost v steklo zalita, kar je prvi slučaj v Sloveniji. Cerkev bo posvečena Kristusu Kralju, v glavnem oltarju bo stal 4 m visok kip, ki bo v lesu v umetniški obliki predstavljal to osnovno misel nove cerkve. Imela bo dva stranska oltarja, eden bo posvečen sv. Barbari, patroni rudarjev in priprošnjici za srečno zadnjo uro, drugi pa sv. Florjanu, pri-prošnjiku zoper nevarnost ognja. Križev pot ne bo v obliki slik po stenah, ampak bo v oknih, naslikan na steklo. Izdelal ga bo arhitekt in akademski slikar g. Julij Klein, naš priznani strokovnjak za tovrstno dragoceno umetnost. Cerkev bo imela eno samo ladjo, bo torej »dvoranska stavba«, z 1.80 m dvignjenim prebiterijem, da bodo tudi zadaj sto- ječi kljub napolnjeni cerkvi mogli videti prav do oltarja. Pod presbiterijem bo srednjeveškim krip-tam p>odobna kapela za službo božjo ob delavnikih, za kar ni treba tako velikih prostorov. Ima pa to tudi svojo dobro gospodarsko stran. Cerkev bo namreč pozimi kurjena in bo prav ta kripta pri-štedila marsikatero vsoto za kurjavo. Glavno ladjo bodo segrevali samo ob nedeljah. Kurili bodo s premogovnim prahom, ki bo segreval zrak, ki se bo iz posebne razdelilne shrambe širil po vseh prostorih. Poleg kripte in teh tehničnih naprav bo sjx>daj tudi pevska, oziroma društvena soba, zgoraj pa bo poleg glavne ladje zakristija in ptosebna shramba za paramente. Spovednice bodo vse pod orgelsko emjDoro in sicer vzidane v zid. V tem delu bo tudi lična krstna kapela. Strop bo lesen in lepo kasetiran. Glavno pročelje bo krasil velik križ, nad njim pa bo majhen zvonec, ki bo nadomeščal zvonik in zvonove, dokler si duhovnija toliko ne opomore, da bo zgradila zvonik, kakor ga predvideva načrt. Promet bodo omogočala štiri široka dvokril-na vrata, kar bo zlasti ob slovesnejših prilikah, ko se bodo z vseh strani zgrinjale množice, velike vrednosti. Vse te načrte je izdelal-brezplačno g. arh. inž. L. Kham, ki se je osvobodil tradicionalne smeri in ubral samostojno pot, ki mu jo kaže strokovna izobrazba in dolgoletna tuzemska in inozemska izkušnja. Po svoji praktični strani in po jx>sebnem umetniškem izrazu predstavlja ta cerkev svojevrstno vrednoto, ki zasluži, da jo elovenska javnost širokogrudno jx>dpre, da bo čim prej stala v Hrastniku v svoji dokončni obliki in da bo čim prej začela služiti svojemu lepemu namenu. Slomškovi prazniki v Mariboru Beatifikacija Slomška — zadeva Slovencev Maribor je bil dolžan, da je prevzel prvo delo za publiciranje te velike verske zadeve. Cas je nastopil, da se to delo ob teh Slomškovih praznikih napravi znano vsem Slovencem. Cas je, da se po Slomškovih praznikih tega dela lotimo vsi Slovenci brez izjeme z vnemo in vztrajnostjo, ki jo to delo zahteva. Posebno pa nam je vsem potrebna vera, ona vera, ki sta nam io prinesla sv. apostola Ciril in Metod, da Bog usliši molitve in sprejme žrtve v take namene, da se poveliča Bog 6am po svojih izvoljencih! Tudi sv. Ciril in Metod sta nosila s seboj relikvije sv. Klementa, polna vere v svet-ništvo. Ista vera mora biti tudi temelj našega dela za beatifikacijo. Slovneci so sprejeli pobudo Maribora. Iz vseh krajev prihajajo jšodpisane prošnje, morali smo izdati novih 100.000 potrdil, da jih je sedaj med ljudstvom že od 400.000 do 500.000. Nad 50.000 sv. obhajil je darovala šolska mladina v tem letu za beatifikacijo Slomška. Dan za dnem se dvigajo molitve k nebu. Na praznike bodo vsi oni, ki bodo ostali doma, pri službah božjih z nami, ki bomo zbrani v Mariboru, bodo z nami molili. Vsa Slovenija bo molila ta dan isto molitev: Oče luči, po-veličaj služabnika božjega Antona Martina! Vsi, ki morete, pridite v Maribor, da bo ta molitev 6kupna, goreča, da boste tukaj dobili one vere, ki je za uspeh tega dela potrebna! Vsi, ki pridete, se zavedajte, da pridete k molitvi, k svetemu opravilu. Naš korak bodi vesel, bodi poln zaupanja! V kapeli, kjer Slomšek počiva, visita dve sliki, ena predstavlja vrste naših fantov in mož, kako prosijo Kristusa Kralja, da usliši to našo molitev, druga kaže zaupanje naših žena in deklet, s katerim se obračajo k Mariji Pomagaj, da bo po- ^nnr kino union HH Danes ob 16., 1915 in 21*15 uri premiera Rdeči jezdec Zanimiva povojna epizoda Svetitlav Petrovič - Camilla Horn •redovala v tej naši zadevi pred svojim Sinom. Danes so časi, ko smo tako zariti v zemljo. Danes je težko, da dvignemo svojega duha iz svetnih skrbi. Danes pa je to za ohranitev naše vere še posebno potrebno, saj bomo v poveličanju našega izmed nav videli tudi jamstvo svojega lastnega po-veličanja, ki nam je obljubljeno kot plačilo za bo-goljubno življenje. Zato molimo vsi! Razprava o umora Marije Penkove 26. junija Po dolgotrajni preiskavi, ko je bila že nevarnost, da bo cela zadeva v vodo padla in da bosta glavna osumljenca Ivan Pire in France Hribar zaradi pomanjkanja dokazov izpuščena na svobodo ter bo proti njima kazensko postopanje popolnoma ustavljeno, je te dni okrožno sodišče vendarle razpisalo glavno razpravo o umoru 59 letne Marije Penkove iz Podrecja pri Domžalah. Razprava bo 26. t. m. ob 8.30 pred velikim senatom v razpravni dvorani št. 79. Razpravo bo kot predsednik senata vodil s. o. s. g. Kralj Ivan. Javno obtožbo bo zastopal državni tožilec dr. Julij Fellaher. Glavna obtoženca Ivana Pirca in Franceta Hribarja bosta branila ex-offo dr. Fran Tominšek in dr. Sch!ey. Prvi, 37 letni Ivan Pire, je obtožen umora Penkove. Drugi, 28 letni France Hribar, umora Penkove in vlom-ne tatvine, ko je po zločinu vlomil v stanovanje Penkove in odnesel raznega blaga v vrednosti do 7000 din. Tretja obtoženka je 31 letna Angela Ga-brškova in četrta Hribarjeva žena, 24 letna Jožefa. Obe sta obtoženi tatvine in prikrivanja nakradenega blaga. Kakor smo že svoječasno poročali, sta Hribar in Pire pred preiskovalnim sodnikom v Ljubljani trdovratno tajila zločin umora in navajala svoj izmišljen alibi. Ko je Hribar prejel obširno obtožnico, jo je več dni zelo pazljivo čital. Obtožnica obsega do 65 s strojem pisanin strani. Državni tožilec je v pestrih slikah očrtal preteklost Franceta Hribarja. Pod težo indiciiskih dokazov je skrušen zaprosil jetniško upravo, da ga predstavijo preiskovalnemu sodniku. Tu je priznal, da je kriv umora Marije Penkove. Kot glavnega 6torilca in aranžerja pa je označil Ivana Pirca. Pire nasprotno je tudi priznal krivdo, a je zatrjeval, da je bil Hribar pravi morilec, on je samo pomagal. Razprava je določena za dva dni. K razpravi bo vabljenih do 40 Drič. Dr. Ivan Likar predsednik upr. sodišča v Celiu Celje, 18. junija. Vsa poštena slovenska javnost je z veseljem in največjim zadoščenjem |>ozdi-avila vest, da jc imenovan za predsednika upravnega sodišča v Celju sodnik upravnega sodišča g. dr. Ivan Likar. S tem imenovanjem je novemu predsedniku upravnega sodišča v Celju popravljena velika krivica, ki mu jo je bil storil bivši režim, ko ga je z ostalim upravnim sodiščem jeseni leta 1933 zaradi znane razsodbe glede dr. Korošca in tovarišev predčasno vpokojil. Novi predsednik upravnega sodišča v Celju g. dr. Likar Ivan je bil rojen 27. februarja 1882 v Rokovniku pri Sori nad Ljubljano. Že v rani mladosti se je s starši izselil na koroško, kjer je študira! gimnazijo. Bil je vseskozi odličen dijak in, kar moramo še posebno f>ovdariti, naravnost borbena slovenska narava med takratnim celovškim dijaštvom. Po dovršeni gimnaziji je študiral na pravni fakuteti na Dunaju in tudi tam dovršil vse študije z odličnim uspehom. Po dovršenih študijah se je posvetil sodniški karijeri in vstopil leta 1909 kot avskultant v službo pri deželnem sodišču v Ljubljani. Od leta 1913 dalje je služboval kot sodnik v Ložu, dokler ni bil med svetovno vojno poklican k vojaškemu sodišču za avditorja. Po prevratu se je naselil v Celju, kjer je bil od leta 1919 namestnik državnega pravdnika. Z najvišjim ukazom je bil z dne 25. niarca 1927 imenovan za upravnega sodnika pri upravnem sodišču v Celju, kjer je bil referent in predsednik senata v disciplinskih, monopolskih in nekaterih administrativnih zadevah. Po upokojitvi finančnega referenta pa je prevzel tudi ta referat tako, da je kot vsestransko naobra-žen jurist svoje veliko znanje tudi v praksi uporabljal. Ker je malo prej stopil v veljavo zakon o neposrednih davkih s svojimi obširnimi uredbami in pravilniki, je imelo upravno sodišče v tem času zelo težavno in odgovorno delo. Prav v tem času je bilo izdanih na tem polju mnogo načelnih sodb, katere so šele dale trdno podlago za stalno prakso finančnih oblasti. Posebno moramo povdarifi, da je v tem času slovelo celjsko upravno sodišče kot prvo v državi in njegove sodbe so se uporabljale kot najboljši komentar k novim, zlasti davčnim zakonom. Sredi največjega dela je pa nenadoma zadela priznanega strokovnjaka, sodnika upravnega sodišča v Celju g. dr. Likarja, znana upokojitev, ker je sodišče izreklo sodbo, ki časovno in tudi v stvari sami ni ugajala takratnim vladajočim politikom. Po nasilni upokojitvi je g. dr. Likar vodil odvetniško pisarno g. dr. Ogrizka v Celju, pozneje pa je sodeloval z odvetnikom g. dr. Karbvškim, dokler ni bil pred kratkim časom reaktiviran Kot upravni sodnik. Sedaj je bil g. dr. Likar z najvišjim ukazom imenovan za predsednika upravnega sodišča v Celju. S tem imenovanjem mu je bila popravljena velika krivica, ki mu je bila storjena leta 1933 Saj, kdor pozna novega predsednika upravnega sodišča, ve, da mu je bil vedno pred očrni le zakon in vest, to je bilo v njegovem življenju edino vodilo in po tem se je tudi ravnal, zato tudi za njegovo nepristransko in vestno delo tako plačilo, kakor ga mu je bil dal bivši JNS režim. Upravno sodišče >n tudi naše ljudstvo pa je dobilo z novim predsednikom moža, ki je splošno priznan kot odličen jurist in strokovnjak v vseh upravno-sodnik strokah. K v?e. mu temu se pridružuje še njegova osebna skromnost, neutrudljiva pridnost in vsestranska usluž-nost; poznan je tudi širom naše domovine kot odličen družabnik in turist. Možu poštenjaku, odličnemu juristu in vseskozi značajnemu in odkritemu Slovencu k imenovanju n:i tako častno in odgovornosti jsolno mesto tudi z naše strani n ij-iskrenejše čestitke. Strela ubija Rakek, 19. junija. Danes okoli 2 popoldne je tukaj divjala strašna nevihta, med katero je padala tudi precej debela toča. Pri Čebavcu na Uncu so v tem času gradili podaljšek kozolca. Ko so tesarji zaraii silne nevihte morali prekiniti delo in hoteli iti v zavetje, je naenkrat udarila strela ter na mestu ubila enega delavca, podomače Šentka iz Cerknice, drugega, vulgo Berkina, ki je doma tudi iz Cerknice, pa je k sreči le samo omamila. Oba so odpeljali v Cerknico. Tudi na kozolcu je strela napravila precej škode. Novi podaljšek je na obeh straneh prerezala, na sredi kozolca pa se je naenkrat užgalo, a so ogenj kmalu pogasili. Tudi drugod je nevihta pustila precej žalostno sled. Iz Mastnjaka v cerkniški župniji poročajo, da je strela abila neko žensko, ki je v tem času delala na polju. PROIZVOD: UNION, ZAGREB. Na treznostno zborovanje! V nedeljo ob desetih v Delavski zbornici. S kratkimi referati nastopijo zastopniki vseh prizadetih oblasti, korporacij in društev, da sestavijo načrt vsestranskega in vzajemnega dela za dvig morale in srčne kulture naroda: za treznost in dostojnost. Vabljeni si prijatelji treznosti, nravnosti in dostojnosti! — Ob pol osmih sv. maša na Rožniku. Prosvetni tabor v Šmartnem pri Kranju Šmartno pri Kranju vabi zlasti sosedna društva v kranjski dekaniji, da se s svojimi zastavami in v lepih pestrih gorenjskih narodnih nošah udeleže blagoslovitve društvenega prapora s celodnevno prireiitvijo. Na predvečer, 20. junija, bo podoknica kumici ge. Šitrerjevi, naslednji dan ob 8 se zbero društva pred Smartinskim domom in odidejo ob pol 9 v župno cerkev, kjer bo opravil daritev sv. maše in slavnostni govor univ. prof. g. dr. Franc Lukman, predsednik Prosvetne zveze. Po sv. maši se bo blagoslovi! nov prapor. V lepem sprevodu bo zaplapolala nova društvena zastava po Stražišču, nato pa bo na vrtu Šmartinskega doma govoril dr. Albtn ŠmajJ. Popoldne ob 2 služba božja v cerkvi, ob 3 pred društvenim domom petje, simbolične vaje itd., ob 9 zvečer zgodovinska igra: »Upor Bohinjcev«. Slavnost sc bo vršila ob vsakem vremenu brez vstopnine. Pasijonsha igra v Šoštanju V nedeljo, dne 21. junija ob 8 zvečer bo zadnja uprizoritev pasijonske drame »V času obiskanja«. Gostoval bo v vlogi Jezusa pisatelj drame Edvard Gregor in, član Narodnega gledališča v Ljubljani. Usoden trk na tacenski cesti Ljubljana, 19. junija. Križišče, odkoder se odcepi cesta proti Tacnu od Celovške ceste, je zelo nevarno za kolesarje, av-tomobiliste in voznike. Tu se je pripetilo že mnogo nesreč. Danes ob 3 popoldne pa so bili ljubljanski poklicni reševalci zopet poklicani v St. Vid, da prepeljejo od tam v bolnišnico ponesrečenega moto-ciklista, ki se je okoli 3 popoldne peljal z motornim kolesom iz Ljubljane proti Tacnu. Po Celovški cesti je privozil v smeri proti Ljubljani neki zasebni avto, v istem času pa po cesti od Tacna neki drugi avtomobil. Vsi trije vozniki so dajali znamenja, kar je najbrž zmedlo šoferja avtomobila, ki je privozil od Tacna, da je vzel ovinek nekoliko preostro ter se pri tem zadel v motorno kolo. Motociklist je padel s kolesa ter dobil hude poškodbe, močno pokvarjeno pa je tudi njegovo kolo. Pri trku je motociklistu zdrobilo desno nogo v stopalu tako, da bo najbrž vse življenje hrom, močno poškodbo pa je dobil tudi po desni rami. Prvo pomoč je ponesrečencu nudil šentviški zdravnik dr. Arko, ki ga je obvezal, nato pa ga je reševalni avto prepeljal v bolnišnico. Senčnat vrti Balincanje! Otvoritev gostilne .Kolezija' Cenjenemu občinstvu vljudno javljam, da sem z današnjim dnem otvoril staroznano gostilno Kolezijo. Se priporoča JAKOB SEDEJ. Pristna vina. Mrzla in gorka jedila. f Anion Zupan V četrtek je Ljubljani, kakor smo že poročali, zatisml trudne oči v starosti 7 Olet g. Anton Zupan, oče uglednega ljubljanskega stavbenika in mestnega svetnika g. Miroslava Zupana. — Pokojni izhaja iz stare, znane in zavedne katoliške rodbine Zupanov (po domače »Doverjev«) iz Breznice na Gorenjskem in je bil sin pokojnega veleposestnika, tovarnarja in deželnega poslanca katoliške stranke g. Matevža Zupana. Po očetovi smrti je prevzel posestvo in domačo tovarno za sukno, ki je bila prva na Gorenjskem Zaradi njegove izredne dobrotljivosti ga je njegovo delavstvo, pa tudi vse ljudstvo v okolici visoko spoštovalo. Zaradi spremenjenih razmer pa je moral kmalu opustiti tovarno — na pretežno ročnem delu zasnovana tovarna ni mogla tekmovati z vedno bolj naraščajočo moderno tekstilno industrijo na Gorenjskem — ter se je preseli! v Ljubljano, kjer se je še naprej, gospodarsko udejstvoval, zlasti pa se je posvetil vzgoji svojih otrok. Zadnja leta je bolehal in je bil stalno v bolniški oskrbi. Pokojnik je bil poročen z nečakinjo ljubljanske- fa škofa Pogačarja, s katero je imel v srečnem za-onu troje otrok. Bil je kremenit gorenjski katoli-ški značaj, ki ga tudi hudi udarci življenja niso štrli. Pogreb bo danes ob pol 6 popoldne izpred mrtvašnice zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti. Pokojniku naj sveti večna luč, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje! Velik požar na Dravskem polju Petim posestnikom uničeno imetje. — 9 poslopij v plamenih Maribor, 19. junija. Včeraj popoldne je divjal v Staršah pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju strahovit požar, ki je uničil petim posestnikom celo imetje. Ogenj je nastal ob pol 5 popoldne, v času, ko so bili doma samo starčki in otroci, vsi ostali prebivalci to se pa nahajali daleč proč od vasi na travnikih. Zaradi tega je ogenj že zajel skoraj polovico vasi, predno so mogli organizirati obrambo. Prihiteli »o na pomoč gasilci iz Št. Janža, Pobrežja pri Mariboru, Marije Brezja, Hotinje vasi in Hajdin« pri Ptuju. K »reči je bilo dovolj voie na razpolago io ni bilo vetrovno, ker bi bilo drugače nemogoče ubraniti vasi, kjer so skoraj vsa poslopja krita s slamo. Pogorelo je do tal 9 hiš in gospodarskih poslopij. Oškodovani so trije posestniki, Gojčnik in dva posestnika Selinška. Živino so k sreči še rešili iz gorečih hlevov, nač pa je zgorela povsod hišna oprema in obleka. Motorke so pele od 5 do 11 zvečer, da je gasilcem že zmanjkalo bencina ter »o morali poslati avtomobil v Maribor po novo zalogo. Po napornem gašenju se je posrečilo požar omejiti ter nevarnost za ostala poslopja odstraniti. Škoda je znatna ter dosega skoraj gotovo 300,000 Din. Požar j« nastal zaradi neprevidnosti. Drohne novice Koledar j Sobota, 20. junija: Silverij, papež; Mihelina. Novi grobovi + V Stoprcah pri Rogatcu je včeraj imirla ga. Frančiška C v ir n o v a , vdova po naduči-tolju. Pokojniea je dosegla visoko starost 89 let. Bila je globoko spoštovana v vsej okolici Imela je tri sinove, od katerih je bil Rafko višji upravnik mariborske bolnišnice, Franc je podpolkovnik v pok. ter je bil prvi mestni poveljnik Maribora po prevratu, kapetan Ludvik pa ie padel leta 1915 pri Luhinu. Hči Matilda ie posestnica na Stoprcah. Pokojrtioo bodo položili k večnemu počitku v nedeljo ob 10 dopoldne na farno pokopališče v Stoprcah. Naj počiva v miru! Žalujočim naše globoko sožalje! f V Kranju je umrl gospod Josip Švalj, nadzornik proge. Pogreb bo danes ob 5 popoldne. Naj v miru počiva! Žalujočim naše sožalje! -f- V Kapelah pri Brežicah je umrla Marija Kovačič roj. Blaževič v 52. letu starosti. Zapušča 7 nepreskrbljenih otrok. Naj v miru počiva! Osebne vesli == lz banovinske službe. Dr. Vrbnjak Veko-slav, asistent v 7. položajni skupini pri splošni bolnišnici v Mariboru, je postavljen za primarija v 6. položajni skupini. — Ing. Pire Alfonz, banovinski agrarni pristav r 8. položajni skupini pri komisiji za agrarne operacije v Ljubljani, je postavljen za višjega pristava 7, polož. skupine. — Kocovan Franc je postavljen za banovinskega uradniškega pripravnika pri okrajnem načelstvu v Celju. — Debevec Franc, cestni nadzornik, pod-uradnik II. skupine pri okrajnem načelstvu v Ljubljani, je napredoval v prvo položajno skupino. = Za inženjerja agronomije je bil doplomiran na zagrebški gospodarsko-gozdarski fakulteti gosp. Joža Berkopec iz Gradaca v Beli Krajini. Čestitamo! = Imenovana je bila pri državnem pravobranilstvu v Ljubljani za pomočnika arhivarja v X. položajni skupini gdč. Miklavčič Pavla. = Pogrešno je bilo zabeleženo v poročilu o napredovanju poštnih uslužbencev ime g. Cosiča iz Maribora. Glasi se pravilno: Stanko Cosič in ne Stanko Suvič. Platno - hlad v poletju M MANUFAKTURA SOUVAN —■ Na škofijski klasični gimnaziji v St Vidu je bil 16. junija zaključen višji tečajni izpit, ki se je vršil pod predsedstvom g. min. odposlanca St. š k e r 1 j a , univ. prof. na belgrajski filozofski fakulteti. K izpitu se je priglasilo 20 kandidatov, ki so bili vsi k izpitu pripuščeni. Po opravljenih pismenih izpitih jih je bilo 7 oproščenih ustnega izpita; od ostalih 13 jih je izdelalo 11, dva pa ima: ta popravni izpit. Z odličnim uspehom so opravili izpit: Andolšek Andrej (opr.), Arhar Ivo (opr.), Benkovič Niko (opr.), Fisfer Franc (opr.), Mušič Anton (opr.), Stri 6 Anton (opr.), Erjavec Karol; s prav dobrim uspehom: Predanič Edv. (opr), Humek Miloš, Iskra Anton, Sajč Josip, Seljak Jo6ip, Slap-šak Božidar, Tavčar Alartin, Urbančič Mihael in Vrolih Franc; z dobrim: Markič Janez in Vrabič Ladislav. _ Na drž. realni gimnaziji v Kočevju se bodo vršili sprejemni izpiti za I. razred dne 26. m 27. junija, obakrat o 9 dopoldne. Izpit morejo polagati učenci, rojeni v letih 1923 do 1926, Prošnje, opremljene z izkazom o uspešno dovršenem IV. razredu osnovne šole in rojstnim listom ter kolko-van • 5 Din, naj se vlože pri ravnateljstvu do 25. junija. — Ravnateljstvo. Pri bolezni žolča poraba naravne Franz-Josefove grenke vode urejuje delovanje črev. 8eg. po m.1n. «o«. pot. Iti nar. »dir. S-br. 15485, 28. V. >!• _ Zaradi gradnje sodobnega cestišča na drž. cesti Ljubljana—Kranj se od 23. t. m. naprej začasno ukine promet z vozili po državni cesti od km 632.2 do 633.8 (pri Jeperci) ter spelje na sosedne javne ceste takole: Iz Kranja po državni cesti do Jeperce, odtod po banovinski cesti 11/121 Suha—Jeperca—Smlednik do vasi Zbilje ter po banovinski cesti 11/119 Labore—Mavčiče—Medvode zopet na državno cesto pri km 63.200. — Društvo Bran-i-bor, osrednji odbor v Ljubljani vabi na osrednji občni zbor vse delegate Braniborjevih podružnic in podružnic razpuščene Jugoslovanske Matice .ter zastopnike tiska. Zbor bo v dvorani Kmetijske družbe v Ljubljani. Novi trg 3/L, v nedeljo, 21. junija, točno ob 10 dopoldne. — Bran-i-bor, osrednji odbor, Ljubljana. _ Češnjev dan v Brusnicah pri Novem mestu obeta, da bo pravi sadjarski praznik. Zato naj se vsak udeleži razstave češenj, ki bo dne 21, junija ob 9 dopoldne v narodni šoli. Nudi se ugodna prilika za nakup tega krasnega sadu. Odhod od železniške postaje z avtobusom. _ Učiteljski dom v Ljubljani, /Žibertova ulica St. 27, bo imel prihodnje šolsko leto v svojem internatu nekaj praznih mest. Cene zmerne. Nadzorstvo in pomoč pri učenju. Nova gimnazija v bližini. Zahtevajte prospekte. _ Proteus v poletnih mesecih ne bo izhajal, Prihodnja številka izide v začetku septembra. Pri-rodoslovno društvo prosi vse naročnike, ki o niso poravnali naročnine, da lo store čimprej. _ Prepovedan tisk. Slufbene novine št. 136 obiavliajo, da je državno pravdništvo prepovedalo prodajati in razširjati št. 11 polmesečnika »Novi študent« in št. 1 časopisa »Rakovica«, ki se tiskata v Zagrebu. V nedeljo 21. t. m. začne zopet vsak dan redno obratovati udoben avtobus na progi — Bled—Kranj —Ljubljana. Odhod izpred hotela Miklič ob 8. — Velikanska morska pošast ujeta. V sredo zjutraj eo ribiči na Jadranu v okolici Kraljeviče ujeli velikanskega morskega volka, ki je prava pošast. Tehta 1500 kg in eo imeli ribiči velik napor, predno eo volka zvlekli na suho. Dolg je 5.50 m. Ribiči so ponudili volka naprodaj ljubljanskemu trgovcu z ribami g. Josipu Ogrincu, ki je nakup odklonil, kajti zahtevali so zanj 15.000 din. Morskega volka bodo najbrž odpeljali v Zagreb, da bo tam razstavljen. Lani eo prav tako ribiči ujeli enako veliko pošast, ki je bila pozneje razstavljena na velesejmu. BLATNO KOPALIŠČE PISIYAN: Novo: Oddelek za eksudativne ŽENSKE B0LE2NI vodijo ga zdravniki strokov-njaki. - Denar lahko nakaiete potom vsake jugosl. pošte. Pojasnila in paušalni ceniki: Zagreb: Pieštany Informator, Strossmayerov trg MU. — Vid Vaš'h oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku F r. P. Zajcu, izprašanemu optiku, Stari trg 9, Ljubljana. — Za rop 170 din — 1 leto robije. Veliki senat v Ljubljani je včeraj sodil 30 letnega čevljarskega pomočnika Franceta Bodlaja, doma od Sv. Neže, občina Kovor na Gorenjskem, obtoženega zločin-stva razbojništva, ker je ponoči okoli 22.30 dne 3. januarja napadel na samotni stezi proti Lokam Ivana Kristana, predilniškega delavca, ki je prav takrat potegnil svojo tedensko mezdo. Bodlaj je Kristana vrgel na tla in miu s silo vzel do 170 din. Prvotno je Bodlaj orožnikom im preiskovalnemu sodniku v Kranju priznal dejanje. Na prvi glavni razpravi, ki je bila 17. aprila pred velikim senatom, pa je vse preklical in navajal, da je kritično noč šel mirno domov. Glavna obremenilna priča Ivan Kristan je na prvi razpravi izjavil: »Meni se zdi, da je Bodlaj bil, toda zagotovo ne morem reči.« Na današnji razpravi pa je Kristan decidi-rano izjavil, da je bil resnično Bodlaj napadalec in da mu je vzel kuverto z denarjem. Priča Ivan Dornik, kovač v Tržiču, je potrdil, da je omenjeno noč videl vračati ee Kristana proti domu in da je nekaj korakov zadaj njemu sledil obtoženi France Bodlaj. Oba je dobro epozmal. France bodlaj je bil obsojen na 1 leto robije in je sodbo sprejel. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemiie zjutraj na prazen želodcc kozarcc naravne »Franz losef grenčice«. — Opis pogrešanega Viktorja Marna. Orož-niška postaja v Vevčah je poslala vsem orožniškira postajam vzdolž Save uradno obvestilo o pogrešanem Viktorju Marnu, tako v Dol, Vače, Litijo, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Zidani most m Brežice. Pogrešani Viktor Mara je bil srednje postave. Velike, nazaj česane lase. Brez brk. Rjave oči. V zgornji čeljusti na obeh straneh zlate zobe. Na levi aH desni tetovirano žensko. Aretiram Marn Alojzij se ni pritožil proti odreditvi preiskovalnega zapora. Lojze je bil zaposlen kot delavec r pivovarni »Union« v oddelku za kvas. Na mesec je zaslužil 900 Din. — Ribji lov. Lov na gornjem Jadranu je bil zadnje dni zelo slab, kar se močno pozna pri dovozu morskih rib na ljubljanski trg. Skuš sploh ni. Lani ob tem času je bil ogromen Petrov blagor in so ribiči nalovili na vagone ekušev, tako da eo se celo t Ljubljani prodajali po 6 din kg. Girlce so bile po 10 din, tun 30, monski raki po 30 din, sladkovodni raki po velikosti 3 do 6 din kg. Postrvi žive 40, ubite 30, ščuke 22 do 24, belice in klini 10 do 12 din kg. Ljubljana © Maša za turiste ln Izletnike bo Jutri ▼ kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 4.15, pred odhodi turistovskih vlakov. 0 Cerkev sv. Jožefa. Slovesno praznovanje praznika Srca Jezusovega jutri, v nedeljo, 21. junija, na praznik rv. Alojzija: 1. Ves dan izpostavljeno Najsvetejše v spravno češčenje. 2. Sv. maše od pol 6 'lo 9 (ob 9 se prične zadnja sv. maša), ob 8 slovesna sv. maša ▼ čast Srcu Jezusovemu. i. Zvečer ob pol 8 govor in slovesna spravna molitev. 4. Spravna procesija z Najsvetejšim (e svečami). 5. Pete litanije ▼ čast Srcu Jezusovemu. © Ljubljanska mladina se odpelje na Slomškove slavnosti v Maribor s posebnim vlakom, ki odhaja z gl. kolodvora ob 4.45, in se vrne zvečer ob 21.03. Mladina naj bo na gl. kol. že ob 4.30. Kdor bi želel z nami, pa se še ni prijavil, nai to stori danes vsaj do 4. pop. v Salezijanskem mladinskem domu na Kodeljevem. Autopodjetfe Magister narnanja, da so na projl Unbllana-Jeilca uvedene z nedello kopalna karte po Din *■- tja ln nazaj. Avtobusi vozijo po potrebi tudi ce« most 0 Sprejemni izpit ne aršutlnski realni gimnaziji r Ljubljani. Vpisovanje za sprejemni izpit v I. gimnazijski razred se bo vršilo 20. in 21. junija od 8 do 12. Učenke, ki stanujejo v Ljubljani, naj se označene dni osebno zglase v spremstvu staršev ali njihovih namestnikov ▼ ravnateljevi pisarni in prineso s seboj potrebne dokumente; izven Ljubljane stanujoče naj najkasneje do_ 21. junija ravnateljstvu pošljejo pismeno prošnjo, kol-kovano s 5 Din. Prošnji naj priloži vsaka učenka šolski izkaz, oziroma šolsko izpričevalo in krstni list. K izpitu se pripuste samo one, ki so bile rojene v letih 1923 do 1926 in nameravajo pose-čati uršulinsko gimnazijo. Sprejemajo se gojenke, ki bodo stanovale v zavodu, in učenke, ki stanujejo v mestu. V internat se sprejemajo telesno zdrave in nravno nepokvarjene deklice. Celoletna oskrbnina znaša 5500 Din. Prospekt ter druga pojasnila dobe starši, ko priglase hčerko r zavod. Sprejemni izpit bo 23. in 24. junija. Uršulinska gimnazija ima zdaj 4 razrede s pravico javnosti. 0 Vadnica pri uršulinkah v Ljubljani. Vpisovanje v I. vadniški razred bo 27. t. m. popoldne od 14 do 18 in 28. t. m. dopoldne od 8 do 12. O Produkc.ja plesne šole Mete Vidmarjeve bo 27. t. m. ob 20 v dramskem gledališču. Poleg skupine bo nastopila tudi plesalka Meta Vidmar-jeva sama. © Prosvetno društvo Ljubljana-meslo priredi jutri, to je v nedeljo, dne 21 junija, peš-iz!et v Sv. Jakob ob Savi. Zbirališče ie pri viaduktu na šmartin.ski cej.ti Odhod ločno ob 13. Na ta izlet vauiuiu ludi 'bč prijatelje našega društva. O Gospodinje, udeležite se jutri ob 10 trez-nostnega zborovanja v Delavski zbornici. © Promenadni koncert. Tujsko-prometni svet za Ljubljano priredi drevi ob 8 promenadni koncert v Zvezdi. Spored bo izvajala godba Nar. žel. glasb, društva »Sloge« pod vodstvom kapelnika J. Bučarja. © Poziv k vojaški prisegi. Kdor izmed v Ljubljani bivajočih dosluženih vojaških obveznikov do 50. leta etarosti še ni prisegel Nj. Vel. kralju Petru H. in se doslej še ni prijavil za naknadno prisego, ki bo v nedeljo, dne 21. junija t. 1. ob 10 v vojašnici vojvode Mišica v Metelkovi ulici, naj se še danes zglasi v vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7-1., kjer prejme tozadevno priglasnico, ki jo mora oddati na kraju zaprisege. 0 Nove oficirske legitimacije naj dvignejo v Ljubljani bivajoči rezervni častniki pri komandi ljubljanskega vojnega okrožja v vojašnici vojvode Mišiča, Maistrova ulica, po sledečem redu: v sredo, dne 24. junija t. 1. ob 8 oni z začetno črko A in B; v četrtek, dne 25. junija t. 1. ob 8 oni z začetno črko C, D, E, F; v petek, dne 26. junija t. I. ob 8 uri oni z začetno črko G, H, I. — Za vse ostale so bo objavilo naknadno. O Rezervni častniki se opozarjajo na pregled uniforme, ki bo v ponedeljek in torek, t. j. dne 22. in 23. junija ob 5 popoldne v dvorani Mestnega doma. Vsi, ki so prejeli uniformo in prebivajo v Ljubljani, morajo priti osebno k pregledu, kakor je to razvidno z razglasov. 0 Sončni mrk v Ljubljani. Včeraj v zgodnjih jutranjih urah so imeli Ljubljančani priliko opazovati redek naravni pojav sončnega mrka. V naših krajih je bil mrk le delen ter se je sonce videlo v obliki krajca, medtem ko je bil v pasu južno od naše države ter v pasu po evrazijski celini sončni mrk popoln. Vreme je bilo v Ljubljani kolikor toliko ugodno za opazovanje sončnega mrka. Posebno lep je bil pogled na sonce na Barju, kjer je bilo nebo ob sončnem vzhodu skoraj prosto oblakov. Mrk je nastopil takoj po sončnem vzhodu ter je trajal do tričetrt na šest. Zaradi zgodnje jutranje ure sončni mrk ni vzbudil posebne pozornosti med prebivalstvom ter eo ta redek na--i a v opazovali le zgodnji vstajalci. Danes KONCERT na vrtu hoiela vojaške godbe UNION V torek kresni večer KONCERT vojaške godbe na vrlu hotela .BELLEVUE' © Kino Kodeljevo igra danes »Brezdomca« (San6 famile) in »Lažnega viteza« (Vlasta Burian). © Idrčeni m pa neh prjatli. Prauzaprou b se mauglu zej »Neh prjatli« m pa Idrčeni zapisat, ka je blu sjedmga junje, čeglih sma bli izlet atpavidal, pr svitih treh Kralih pideset prjatlau m pa 6am de-sit Idrčenau, tak, de sa »Neh prjatli« sklenil, de baje sami an klub nardil, m pa Iarčene vajn pavabil. De je blu pa tulk prjatlau guar, je pa zatu, ka sa Idrčeni usi radio paslušal, takat, ka je blu preda-vejne, ka se je kuanc pavidalu, de na bu izlita, prjatli sa si pstil pa šele pr sv. treh Kralih pavidat, ka u Lblan nisa iniii cajta. Guar pa grima, če baje tud parajklni dual letil, zatu, ka izlet murma pa murma narest, če nje bu pa ris tist klub ratau. Duans ih bu ži nikej naprej šlu, de baje palažil pred Cankarjeu spamenik krancl, pual grije pa na varh, de baje zakril kris za svit Ahc. Kris bu tak velk, de se ga bu čist fajn u Lblana vidlu, če bu teu kejšn jet na Ružnk, atkuder se vid glih še špička. Tak u nedile pa le usi ab sjedmih pret štacjunam, kir bu Vike Dežjelau use patribnu pa-vidau m pa prštimau. Ad Varhnke pa daPdlipe se bama z lujtrnci pelal, ne da bu kejšn preveč upihan. Nasvidejne! © Opeka padla na glavo. Včeraj ee je pripetila dveletnemu Božidarčku' Žužku, sinu uradnika Borze dela e Poljanske ceste 19, huda nesreča. Z neke hiše fe padla otroku na glavo težka opeka in ga močno ranila. Otrok je bil prepeljan v bolnišnico. © Nevaren padec s kolesa. Včeraj popoldne so poklicni reševalci prepeljali s Ceste dveh cesarjev 35 letnega zidarja Franca Zupana. Zupan je padel s kolesa ter si pri padcu močno pretresel možgane ter dobil druge notranje poškodbe. Njegovo stanje je zelo nevarno. Maribor MEŠČANI! Mestno poglavarstvo bo za mladinski Slomškov praznik v nedeljo, dne 21. junija v pozdrav desettisočerim otrokom, ld bodo prišli v Maribor, da počastijo Slomška, razobesilo raz mestnih poslopij zastave. Vljudno vabim meščane, da tndi svoje hiše že v soboto okrasijo z zastavami. Podpredsednik: 2 e b o t. □ Matura na učiteljišču iol. sester. Na zasebni ženski učiteljski šoli šolskih sester so napravile učiteljski diplomski izpit: černač Darinka, Dular Elija, Galun Terezija, Gorič Elizabeta, Klenovšek Bogomira, Kucovan Milena, Košir Mihaela, Lom-šek Gabrijela, Marzelj Terezija, Okorn Marta, Petek Angela, Pipp Kristina, Pristov Marija, Puh Karolina, Roječ Marjeta, Romold Milena, Sturbej Terezija. Steblaj Štefanija, Velikogne Terezija, Zupančič Marija, □ Profesorsko diplomo iz francoščine je dosegla te dni na Sorboni v Parizu gdč, Margit Šo-štaričeva iz Maribora. Iskreno čestitamo! □ Poziv fotografoml Slomškova družina poziva mariborske fotografe, naj predlože slike mladinskih in Slomškovih knjig v pisarni na Koroški cesti št. 1 (uprava »Slovenca«) na vpogled, ravno tako elike iz Slomškove mladosti v nedeljo, dne 21. t. m. ob 7 zvečer, Slomškova družina si pridrži pravico izbire. □ Prodajalna se izloči iz sestava MP. Na tajni seji občinskega sveta se je v četrtek zvečer vršila razprava o usod; prodajalne Mestnih podjetij. Sklenili so, da se prodajalna izloči iz sestava Mestnih podjetij ter postane samostojna gospodarska in upravna edinica mestne občine. □ Slaščičar Pelikan umrl. V svoji hiši v Gosposki 25 je umrl g. Ivan Pelikan, slaščičarski mojster v Mariboru. Dosegel je izredno starost 80 let Pokojnik je bil markantna osebnost že v predvojnem Mariboru. Z železno pridnostjo in strokovno usposobljenostjo «e je dvignil do blagostanja in uglednega družabnega položaja. Bil je dolgo let neumoren predsednik zadruge slaščičarjev. Poznali in ljubili so ga mariborski reveži, katerim je bil mnogo let kot okrajni predstojnik pravi oče. Pogreb blagega rajnkega se bo vršil iutri, v nedeljo, ob 16 iz mrtvašnice na me»stnem pokopališču na ERASMiK toaletna mila in preparati Htfe zobe boste obvarovali z ERA8MIK MILOM IN PASTO ZA ZOBE Xa ug britje uporabljaj ti ERASMIK MILO ZA BRITJE Pobrežju. Naj počiva v miru, žalujočim naše iskreno sožalje! □ Prvi avto se je pripeljal po novi pohorski cesti do Pohorskega doma in sicer je bil to mali Dixi, v katerem sta se odpeljala lastnik trgovec Moravec in posestnik Marine na Glažuti. Kmalu bodo vozili do Pohorskega doma tudi že z avtobusi. □ Vsi prodajalci alkoholnih pijač t originalnih zaprtih steklenicah ei morajo nabaviti najkasneje do 25. junija dovoljennje dravske finančne direkcije v Ljubljana, ker brez tega ne smejo vršiti prodaje. □ Koncesijo za prodajo smodnika in eksplozivnih enovi je dobila za pokojnim puškarjem Str-nadom tvrdka Pinter in Lenard. Za to koncesijo se je potegovala tudi neka izrazito nemška tvrdka. □ Prvenstvo Maribora v olimpijskem deseto-boju se prične danes ob 5 popoldne na stadionu »Železničarja«, nadaljevalo se bo pa Iutri od 9 naprej. Prijavljeni so najboljši mariborski atleti. □ Mariborske industrije so dobro zavarovane. Mariborska industrijska podjetja je pregledal te dni oblastveni kontrolor Pezel iz Zagreba v družbi poveljnika gasilske čete Ramšaka, če eo predpisane gasilne naprave v redu. Ugotovil je, da ee mariborskim tovarnam ni treba bati večjega požara, ker so dobro opremljene z gasilnimi aparati in drugimi varnostnimi pripravami. □ Stavbinski delavci Sn podjetniki so se pobotali. Danes 60 ee nadaljevala mezdna pogojanja med 6tavbinci vn podjetniki Sklenjen je bil sporazum, ki je r bistvu enak onemu, katerega je sklenilo ljubljansko delastvo. □ Zahteve frizerskih pomočnikov. V četrtek zvečer ee je vršil sestanek brivskih pomočnikov in pomočnic v Delavski zbornici. Vodil ga je Milan Lupret. Pomočniki zahtevajo predvsem kolektivno pogodbo in izboljšanje mezd in sicer po sledeči lestvici: pomočninki do 3 let prakse mesečno 700 din v mestu ter 600 din v okolici, od 3 do 5 let prakse v mestu 900, v okolici 800 din, od 5 let prakse naprej 1200 din v mestu in 1000 din v okolici. Pomočnice: do 3 let prakse r mestu 800 din, v okolici 700 din, od 3 do 5 let prakse v mestu 1100 din, v okolici 900 din, od 5 let prakse naprej 1400 din v mestu, v okolici 1200 din. Delovni čas naj znaša od 1. VI. do 30. IX. od 7 do 12 in od 15 do 20, od 1. X. do 30. V. pa od pol 8 do pol 13 in od 14 do 19. Pomočniki eo sklenili, da bodo sami vršili po obratih strogo kontrolo glede delovnega časa, □ Šahovski turnir za prvenstvo kluibov se prične drevi v restavraciji Novi svet. Vsak klub postavi 8 tekmovalcev. V I. kolu ee srečajo Maiib. šahovski klub in UJNZB ter SK Železničar in Slavija. Celje & Ban g. dr. Natlačen obišče Celje. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: V torek, 23. t. m. obišče Celje ban g. dr. Natlačen. Sprejem bo ob 9 dopoldne pred mestnim poglavarstvom. Občinstvo vabim, da se v čim večjem Številu udeleži sprejema in ta dan okrasi svoje hiše z drž. zastavami. Mestno poglavarstvo v Celju. Predsednik; Mihelčič, s. r. & Zadnje gostovanje ljubljanske drame je bilo v četrtek zvečer v mestnem gledališču. — Ljubljanska drama je ob tej priliki vprizorila Verdijevo komedijo »Ses+riona iz Varšave«, ki pa na Celjane ni napravila prav nobenega posebnega vtisa, kljub temu, da so igralci častno izvršili svojo nalogo. Stvar je brez globljega jedra in vsebine. — Gledališče je bilo bolj slabo zasedeno. j& Nižji tečajni izpit na državni gimnaziji v Celju se je vršil od 12. do 18. junija. K izpitu se je prijavilo 86 učencev in 49 učenk. Nižjega tečajnega izpita je bilo na podlagi prav dobrih in odličnih redov v letnem izpričevalu oproščenih 33 učencev in učenk. Nižji tečajni izpit je uspešno dovršilo 92 učencev in učenk, 9 jih ima popravni izpit po počitnicah, 1 je padel za celo leto. K višjemu tečajnemu izpitu se je prijavilo 32 kandidatov in kandidatanj. Pismeni izpit sc jc vršil od 15. do 17. junija. Ustmeni izpiti bodo trajali od 20. do 25. junija. j& Za vršni izpili na meščanskih šolali v Celju. K završnemu izpitu na drž. deški meščanski šoli v Celju se je prijavilo 34 učencev. Izpit je napravilo 29 učencev, in sicer 4 z odličnim, 17 s prav dobrim in 8 z dobrim uspehom. 5 učencev je bilo odklonjenih na 2 meseca. — Na državni dekliški meščanski šoli sc jc prijavilo k izpitu 33 učenk, izpit jih je položilo 28, in sicer 4 z odličnim, 17 s prav dobrim in 7 z dobrim uspehom, 3 učenke so bile odklonjene na 2 meseca, 2 sta pa odpadli. Ptuj Smrtna nesreča na cestL Smrtno se je ponesrečil 74 letni Anton Jelen, posestnik v Sedlašeku v Halozah. Na potu iz Stanošine na svoj dom je v temni noči padel v dva metra globok cestni jarek, kjer je obležal mrtev. Ljubljansko narodno gledališče gostuje v Ptuju v torek, 23. junija ob 20 v mestnem gledališču. Ljubljančani bodo uprizorili dramo »Pesem s ceste«. Uradni dnevi meroizkusnega urada v Ptuja so določeni v mesecu juliju, avgustu in septembru naslednji dnevi: julija dne 18,, 20., 21. in 22., avgusta dne 22., 24., 25., 26'. in 27., septembra dne 21., 22., 23., 24., 25. in 26. Jezica Šola na Jezici priredi razstavo risarskih in ročnih del učencev. Razstava bo odprta v nedeljo, 21. junija 1936 ves dan. Prijatelji šole in mladine vljudno vabljenil Kranj Jug. akad. društvo v Kranju sklicuje nocoj ob 20 svoj prvi redni občni zbor, ki bo v društvenem lokalu na Stari pošti v Kranju. Vsi člani so vabljenil Pošljite naročnino! Zagrebške velebanke v L 1935 Še vedno važno središče našega bankarstva je Zagreb. Pomisliti je treba, da imamo v Zagrebu štiri take velebanke, ki so se po višini vlog lahko celo merile z državnimi zavodi. Imele pa so tudi najbolj razvito podružnično mrežo. Pomisliti je treba, da sta imeli leta 1930 torej pred krizo 102 banki v savski banovini IU podružnic, dočim je vseh 659 bank v državi imelo komaj 264 podružnic. Podružnične banke savske banovine so bile zagrebške velebanke. Samo 4 velebanke so imele leta 1930 77 podružnic, od tega Praštediona sama 50. Danes se nahajajo vse štiri zagrebške velebanke pod zaščito. Zato je zanimivo pogledati razvoj njihovih bilančnih številk od leta 1930 dalje. Razvoj vlog in reeskonta kaže naslednja tabela (v milij. Din, pri Jugoslovanski banki ni. izkazan reeskont, podatki se nanašajo na Prvo hrvatsko, Združeno, Jugoslovansko in Srbsko banko): stare vloge nove vloge reeskont 1930 5.423.4 — — 1931 4.308.8 — 445.3 1932 3.277.3 — . 578.1 1933 2.923.1 118.5 510.0 1934 2.507.4 193.7 436.7 1935 2.340.0 370.9 387.2 Največje nazadovanje izkazujejo zagrebške velebanke v letih 1931 in 1932, nato so pa prišle pod zaščito in se je odtok tujih sredstev zmanjšal. Ce pa vpoštevamo nove vloge, vidimo celo v letu 1935, da je skupna vsota vlog, vpoštevaje novo po- Uvoz iz neklirinških držav Belgrad, 19. junija. AA. Na podlagi odloka finančnega ministra št 24.019-IX z dne 11. junija t 1. se od 25. junija t. 1. dalje more uvoz z odloku navedenega blaga iz neklirinških držav vršiti samo tedaj, če si uvoznik nabavi izkazilo Narodne banke za uvoz. Po sklepu uvoznega odbora mora vsak uvoznik pri predložitvi prve prošnje za uvoz kateregakoli blaga, naštetega med 33 vrstami blaga iz katerekoli neklirinške države, predložiti Narodni banki seznam blaga, ki ga je uvozil, in sicer posebej za leto 1935 in posebej za dobo od 1. januarja do 25. junija t 1. na posebnih obrazcih, ki se prav tako kakor obrazci za prošnje lahko dobe pri Narodni banki in vseh njenih podružnicah. Med klirinške države, na katere se ta odlok ne nanaša, spadajo Avstrija, Belgija, Bolgarija, Grčija, Italija, Madžarska, Nemčija, Poljska, Romunija, Turčija, Francija, Češkoslovaška, Švica in Španija. Iz navedenih klirinških držav se torej lahko izvrši uvoz blaga, navedenega v gornjem odloku, in drugega blaga brez vsakega poprejšnjega dovoljenja, za vse druge države se pa mora to dovoljenje prositi. Pripomniti je treba, da bo uvozni odbor vpo-števal samo tiste prošnje, ki bodo pravilno sestavljene po navodilih, ki se nahajajo na obrazcih, in ki bodo opremljene z vsemi potrebnimi podatki O uvozu v preteklem letu in navedenem delu letošnjega leta. Angleški finančni lisi o Jugoslaviji ' ' Največji angleški finančni dnevnik »The Financial Times«, ki izhaja v Londonu, je posvetil posebno številko Mali zvezi, ki je izšla 15. t. m. Prvi del priloge, ki obsega skupno 80 strani, obravnava Malo zvezo v splošnem, drugi del Romunijo, tretji Češkoslovaško in četrti del našo državo. Uvodni članek o Mali zvezi je objavil ravnatelj lista g. R. J. Barett takoj pa je objavljen posebni članek predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča kot predsednika stalnega sveta Male zveze. Dr. Stojadinovič opisuje politično zgodovino pakta in sedanje stanje, pri tem pa polaga poseben poudarek za gospodarsko sodelovanje. O sami Mali zvezi in njenem stalnem svetu poroča sedanji predsednik tega sveta g. S. Predič. Po nadaljnih člankih o sodelovanju držav Male zveze na gospodarskem polju slede članki iz posameznih držav. Vsi članki so opremljeni z lepimi slikami avtorjev. V začetku člankov o Jugoslaviji je objavljena slika Nj. Vis. kneza namestnika Pavla, nato še vseh članov kraljevske rodbine. Uvodni članek je napisal notranji minister dr. Korošec, katerega slika je tudi objavljena, o dinastiji Karadjordjevičev. Dr. Korošec ugotavlja, da smo narod realistov, nato popisuje herojske boje za svobodo in vlogo dinastije Karadjordjevičev v njih, tako da je dinastija najožje zvezana z narodom. Nato slede članki našega poslanika v Londonu, angleškega pri nas, o naši finančni in gospodarski politiki, o Narodni banki, naši trgovini z Anglijo, o državnih monopolih, prometu, avijaciji, o udeležbi britanskega kapitala v našem gospodarstvu, o bodočnosti odnošajev z Anglijo, o prirodnih lepotah države, med katerimi je posebej omenjena tudi Slovenija, o jugoslovanskih bankah itd. Na koncu je pridejano mnogo statističnega gradiva o trgovini z Anglijo in njenimi kolonijami ter o naših gozdovih. slovanje pri treh zavodih (Jugoslovanska banka ne izkazuje posebej novih vlog) celo narasla: skupno so znašale vse vloge leta 1934 2.701.1, lani pa že 2.710.9 milj. Dvig je siser malenkosten vendar značilen, če pomsilimo, da je uspelo bankam istočasno zmanjšati tudi reeskontni obligo, ki je dosegel na koncu 1932 najvišjo vsoto 578.1 milij. in se je v treh letih zmanjšal za 190.9 milij. Din. Glavne bilančne postavke 4 velebank so bile naslednje (vse v milij. Din, vse samo staro poslovanje) : Aktiva: 1930 1934 1935 gotovina 324.2 61.7 113.3 vredn. papirji 490.7 355.9 314.1 menice 1.292.7 968.1 777.1 dolžniki 3.234.3 1.346.6 1.253.6 realitete 258.9 338.5 334.1 pasiva: vloge na knjižice 2.678.5 1.618.5 1.514.3 vloge v tek. rafunu 888.9 153.5 137.7 upniki 1.656.0 735.4 698.0 reeskont ? 436.7 387.2 Poleg tega omenjamo še, da je znašala gotovina v novem poslovanju za 1934 nasproti 193.74 milij. novih terjatev 80.8, za 1935 pa je bilo proti 370.9 milij. novih terjatev 142.9 milij. din gotovine, med katero so všteti tudi blagajniški zapiski. Tudi. podružnična mreža zagrebških velebank I je utrpela v letih krize zmanjšanje. Tako je Prva j hrvatska štedionica ukinila do konca 1935 6 podružnic, Združena banka tudi 6 podružnic, Jugo-I slovanska banka pa 6 podružnic in dve ekspozituri. Tečaj klirinških nakaznic za liro Pričakovati je, da bo na podlagi komunikeja o uvedbi trgovanja s klirinškimi nakaznicami v lirah v najkrajšem času tudi to izvedeno. Pri tem se naši interesenti že zanimajo za vprašanje bodočega razvoja plačilnega prometa z Italijo, ker bo tudi ta odločilno lahko vplival na tečaj lire v bodoče. Računa se, da se bodo klirinške nakaznice trgovale na naših borzah po približno istih tečajih kot se danes trguje z efektivnimi lirami, torej okoli 3.05—3.10, kar pa se od dneva do dneva izpreminja. Klirinški saldo z Italijo se sicer zmanjšuje, kot poročamo na drugem mestu, toda končna likvidacija tega salda je mogoča le tedaj, če se normalizirajo naši trgovski odnošaji z Italijo. Stanje naših kliringov Po naročilu Narodne banke se je v dobi od 11. do 18. junija 1936 klirinški- saldo v prometu z Nemčijo zmanjšal od 22 na 21.5 milij. mark. Zadnje izvršno izplačilo ima št. 10.063 (10.042) z dne 25. julija 1935 (24. julija 1935). Kakor je iz tega razvidno, se izplačila v kronološkem redu zadnje čase premikajo za en dan na teden, kar pomeni še nadalje zavlačevanje teh izplačil. V prometu z Italijo se je saldo zmanjšal od 41.5 na 41.2 milj. lir. Turški kiiring izkazuje povečanje od 823.000 na 890.000 fr. frankov. Motnie v črevih omotica vsled zapeke m odpravijo ■ uporabo naravne Franz-Josefove grenka vode. E««. po mfo. KO, pol. la nar. adr. S br. J»48S, a. y. B. Posledice sankcij. Po podatkih berlinske revije »Wirtschaft und Statistik« se je v prvem četrtletju letos zmanjšal izvoz v primeri s prvim četrtletjem lani: Jugoslavija za 89.7%, Španija 83.3, Anglija 95.5%, britska Indija 70.5%, Francija 69.4%, Holandija 68.3%, Poljska in Gdansk 50%, Japonska 44.4%, Švica 26.8% in Rusija za 6.1%. Povečal pa se je avstrijski izvoz v Italijo za 39.2, madjarski pa za 19.7%. Produkcija jekla r naši driavi. Lani je znašala produkcija jekla in izdelkov v naši državi 152.000 ton. Produkcija se je razdelila sledeče: Kranjska industrijska družba, Jesenice 72.000 ton, Železarna v Zenici 50.000, Jeklarna grofa Thurn-skega na Ravnah 15.000 ton in Železarna Štore 15.000 ton. Avtomobilske ceste v Nemčiji. Iz poslovnega poročila Reichsautobahnen za 1935 je posneti, da je bilo na koncu leta v gradbi 1.866 km avtomobilskih cest. Dograjenih je že 108 km. Družba je lani izdala za gradbo 485 milij. mark (1934 208.7 milij. mark). Odtok zlata is Holandije ponehava. V dobi od 8. do 15. junija se je holandski zlati zaklad zmanjšal za 9.67 (prejšnji teden je znašal odtok skoro 42 milij.) na 588.8 milij. goldinarjev. Odtok zlata iz Švice. V dobi od 8. do 15. junija je švicarska Narodna banka oddala za 22.2 milij. zlata in zlatih deviz, tako da se je zlati zaklad banke zmanjšal na 1.405.9 milij. frankov. Dotok zlata v Belgijo. Od 4. do 11. junija se je belgijski zlati zaklad povečal za 277 na 18.489 milij. belg. frankov. Znižunje diskonta v Albaniji. Albanska narodna banka je znižala diskont od 7.5 na 7%. Borza Dne 19. junija 1936. Denar .. , ,,V z^ebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi narastel na 8.90—9, na zagrebški J 0'n£,8'^-f 93 in na belgrajski borzi na 8.8261 do 8.9261. Grški boni so beležili v Zagrebu 29.50 bH°V,y Belgradu 28.40 blago. Angleški funt je na ljubljanski borzi beležil 247.50 blago, na zagrebški borzi je popustil na 244.78—246.38, na belgrajski pa na 245.45—247.05. Španska pezeta je v Zagrebu beležila 6.70 blago, v Belgradu pa 6.85 blago. ,..jVemiLkl čeki so notirali v Ljubljani 13.86 do ^Z„^rebu 13.8550—14.0550. za ultimo julija 13.60—13.80, za medio avgusta 13.55—13.75, v Belgradu so notirali 13.7943—13.9943. Ljubljana. — Tečaji s primom. Amsterdam 100 h. gold..........2976.71—2991.31 Berlin 100 mark............1756.08—1769.95 Bruselj 100 belg....... 743.82— 748.88 Curih 100 frankov............1424.22—1431.29 London 1 funt....... 220.98— 223.03 Newyork 100 dolarjev .... 4368.92—4405.23 Pariz 100 frankov...... 289.81— 291.25 Praga 100 kron....... 181.90— 183.— Celotni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 2,073.378 Din. Curih. Belgrad 7, Pariz 20.35. London 15.55, Newyork 309.25, Milan 24.35, Praga 12.78, Dunaj 58.25, Budimpešta 60.50, Berlin 124.50, Bruselj 52.27.5, Madrid 42.17.5, Amsterdam 209, Kopen-hagen 69.40, Stockholm 80.15, Oslo 78.10, Helsing-fors 6.85.5, Varšava 58, Bukarešta 2.50, Atene 2.90, Carigrad 2.45, Buenos Aires 86, V rednost ni papirji Ljubljana. 7% investicijsko posojilo 80 82, agrarji 45—47, vojna škoda promptna 362—365, begluške ob veznice 67—69, 8% Blerovo posojilo 85—86, 7% Blerovo posojilo 75—76, 7% posojilo Drž. hip. banke 88- 90. Zagreb. Državni papirji. 7% investicijsko posojilo 82 den., agrarji 46—47, vojna škoda promptna 366 den., begluške obveznice 66—67, dalmat. agrarji 65.50 den., 8% Blerovo posojilo 85 den., l/o Blerovo posojilo 76—77 (76), 7% posojilo Drž. hip. banke 88-92, 7% stavb. pos. 82—83 (82). — Delnice. Priv. agrarna banka 232—235. Belgrad. Državni papirji. 7% investicijsko posojilo 83.50 den. (83.75), agrarji 48.50—48.75, vojna škoda promptna 367—368 (367.50, 364.75), begluške obveznice 69.50—70 (70, 69.75); 68.30—69 (68), 8% Blerovo posojilo 86—86.50 (86), 7% Blerovo posojilo 76—76.50 (76), 7% posojilo Drž. hip. banke 87—88 (87), 7% stab. pos. 83.75 den. — Delnice! Narodna banka 6300—6320 (6310), Priv. n urama banka 230—231. Žitni trg Položaj na žitnem trgu je nekoliko čvrstejši. Povpraševanje je stalno, toda dovozov ni, ker so kmetje zaposleni pri žetvi, trhovina pa je skoro popolnoma izpraznila zaloge z ozirom na bližnjo žetev. Trenutno žanjejo ječmen, računa se pa, da se bo v ponedeljek v nekaterih krajih začela tudi žetev pšenice. V naši banovini je bil donos žitaric bolj slab, v celoti pa je žetev dobro izpadla in bomo imeli znaten presežek za izvoz. Za začetek se računa, da se bo novo blago, ko pride na trg, to je na koncu meseca, trgovalo po 100—110. Pričakuje pa se tudi, da bo država intervenirala na trgu in vsaj v začetku preprečila, če bo ponudba prevelika, prenagli padec cen. Ljubljana. Pšenica bč. 78 kg in ban. 78 kg 2% 123—125, koruza letina 1935 bč. in ban. 103—105, prekmurska 109—111, činkvantin eremski 112 do 114, oves slav. 120—122, ajda Ljubljana 130—135, moka ničla bč. 205—210, št. 2 185—190, št. 5 165 do 170, otrobi bč. debeli 105—110. Novi Sad. Vse je neizpr. Tendenca neizpr. Promet srednji. Sombor. Pšenica bč. okol. Sombor 121—123, Gornje bč. 122—124, srem. 123—125, slav. 124 do 126, južna ban. 121—123, gor. ban. 122—124, bč. ladja Begej 127—129, bč. potiska šlep 128—130. Oves bč., srem. in slav. novi 102—104. Otrobi bč. 100—102, srem. 99—101. Vse ostalo neizpr. Tendenca neizpr. Promet 27 vagonov. Hmeljarji! Rdeči pajek je na vidiku! Žalec, dne 16. junija 1936. Kakor kažejo sedanje vremenske razmere, pridemo iz enega ekstrema v drugega. Skrajno neugodno vreme od 1. dne aprila do danes je pospeševalo razvoj peronospore v obili meri. Obrambnega delovanja se je poprijela večina hmeljarjev z veliko vnemo. Te dni nastala silna vročina pa obeta hmeljarjem prihod novega, zelo opasiiega šovražnika, t j. hmeljska prfcica ali rdeči pajek. Vesten hmeljar bo ed sedaj dnevno in skrhuo opazoval spodnjo liste hmeljske rastline in vse tiste odtrgal in laiigal, ua katerih najde na spodnji struni med robri razpredeno pajčevino in pod njo male, drobno tiralice, ki so začetkoma rjavkaste, pozneje rdeče barve. Pripravil bo tudi takoj obrambna sredstva zoper pajka v obliki 1% garkonove, ali 1V4% žvepleno-apnove, ali 1% erisitove ali 1% po-libaritove brozge ter s škropljenjem tudi takoj pričel in po potrebi tudi naduljeval. Hmeljarji, upoštevajte ram dana navodila in zahrunite POŽAR naših hmeljskih nasadov! Hmelarjsko društvo ia Dravsko banovino. Zagorje Pereče vprašanje. Mnoga važna in življenjska vprašanja ie sedanja obč. uprava rešila uspešno v blagor občanov. Da omenjamo le obnovo občinskih cest in potov, dalje prehrano brezposelnih čez zimo, zaposlitev brezposelnih tudi v poletju itd. Veliko vprašanje v Zagorju pa ie tudi vprašanje občinskega kopališč«, ki se ga je šc vsaka občinska uprava molče izogil)«la. Zdi se, da so sii občinski možje tiščali oči pred vsakoletnimi žrtvami Save, pred bledimi obrazi rudarskih otrok, ki kriče po soncu in zraku. Toliko storimo za lvigdjeno. Imamo protituberkulozno ligo, športna in telovadna društva, turistično in olepševalno dTuitvo itd., a ni ga, ki bi zdramil pristojne in pokazal na potrebo kopališča Priporočamo sedanji občinski upravi, da nekoliko pomisli, kako bi se dalo rešiti to vprašanje Pes, tako otipliivih koristi kopališče ne bo donašolo, pa mislimo, da občinska uprava lahko računa vsaj na hvaležnost mater, ki ne bodo s strahom puščale otrok h kopanju, dalje kopalcev samih in končno posestnikov ob Kotredešči, katerim bi ne bilo treba odganjati kopanja željnih otrok ter odraslih. Radio Programi Radio Ljubljana i Huhota. junija: 12.00 PloSfa /n ploičo — plmm zmes pesnile vrzelih ln po.lbc -/.a ples! 12.45 Vreineu*!.« napoved, porodila 1,1.00 Napoved čaaa, objava woTed.< obvrslll.a 1.1.15 Plo«ča za ploičo — pi-sama 7.111»**. im*,hi!< veselili in godbo -/.a ples! 14.00 Vremenaka napoved 18.(10 Na delapiist! (igr« Radijski orkester) 1*.lil Au4ou Martin Slomšek (g. dr. Franc Kovačih) lfl.110 Napoti'-1 čnsn in vremena, poročila, objava «poreda. obvoslil.-i 10.:«) Nacionalna ura: Minjstrstvo vojake in mornari«' ■ (i-/, Belgrada) 19.30 Pouovori « poshiinlci -_T.lfl Zunanji politični iprogled (B- uradnik dr. Alojzij Kuliar) 3(1 sn ftkofjelo&kl večer 22.00 Nau>nvod čnsn in vremena, IX) ročida, olijava sporeda 22.15 H/ulijuki Jaz«. Drugi programi t SOBOTA. 20, JnnUa. Belgrad 1: 20.00 Holioinski večer 32.00 Plesne ploflče 23.50 Prenos i'/, kavarne — Uelgrad II: 14.011 Misirličevo iwed«vftiijc V. avtomobilom od Blegrnd.i do Dubrovnika, — Zagreb: 20.(10 Kliuvir 20.30 H julijski orkester 21.30 Ruske pesmi 22.15 Lahka glasim — Dunaj: 19.80 DiimnJsM potipairi 21.1X1 7* ba v nji ura 22.10 Film 22.25 Komorni koncert 211.15 Plesna glasba — Uiulimpešta: 2(1.00 Igra 20.45 Oporelni fragmenti 22.20 Plosne ploflče 23.15 Ciganska glH«bn Trst-Milan: 20.46 Momliuakeioa ap«ra llalka«, nato plesna plašita — Ilim-Ilari: 17.15 Trio 20.:« Ifrrn 32.1(1 Orkestralni konejtrt 23.IS Plesnn glasbn — Praga: 19.35 Pot|>uri 21.00 Poletni koncert 22.15 1'losnn ginshn ar Sava: 20.45 Pren<«i la Milana 23 30 Java - R, , 30.10 Orkestralna glasba 18. »toletja — Hamburg: 30.10 Oparetnd večer — Livsko-Monakovo: 20.10 Ve.'*«- lahke glasbe. l|ulU|anslfKT gtotaužfe OPERA: Začetek ob 20. Sobota, 20. Junija: Vesela vdova. Red B. Nedeljn, 21. junija. Avrapo». kaj dela AndulaJ Izven. • Olnboko znižane octvf od 24 din navzdol. Ponedeljek, 22. junija: Karal ir i roio. R«d A Tor.ik, 28. junija: Vesela vdova. Red C. Naznanila - Liublfana 1 Se dve produkciji državnega konservatorija bomo imeli prihodnji ledeni, in »icor v .ponedeljek in Krp do, vsakokrat ol) 18J6 v filharmonični dt-orani. Tudi na teh dveh sklepnih produkcijah bo jtokav.ml nn« najvišji Blamberoi zavod, k«ko vestno je vrtll »vojo nabvo ter nas uveril, da lahko ln upravičeno šs nuio«*i prlčaiku jemo od IIušesa itUuibenagu naraščaju, m. vv^nja nn Soli (ilasbene Matice, kakor tudii na koinsorriitoriju sa meni. Zavoda sta med seboj tako tesno povorama, da ie u*poh enega hkrati tudi iwpeli dnigoga. NalanAna rtjtoreila za IKniedeUkcvo in sredino produkcijo »o dobita v knJi«aT.nl Ula.sl>ane Matice. 1 Občni zbor Zveze ribnrskih druSlev dravske ha-*otn",'' bo.dne -js. ]9 v hotelu Metrojiol. 1 Nočno tlilibo imajo lekarne: uit. SuAuiiik, Marijin trg S: mr. KurnJt, Gosjioevetsk« cewta 10. in mr. Bohince ded., Rimtfka cesta Sl. /o 1 .Kin?„ Kodeljevo igra danes ob pol 9 »Brezdomca. (Sans ra/mtLle ln «Laž.nega vltoea« 1 Vlastom Burianom. Cerkveni vestnik Cerkev sv. Jolefa. Jutri slovesno praznovali le praznika presv. S. J. Ob 8 «loviwna sv. maSn; iv.viiju Instrumentalna '..M i« a Jnbilaei eolemnift.. zhw.il .los. (.nulier, Oraduale: Dujcl.s nt roetim Dominius. (po f oersl (vrini Po ofm-U.ri.ln: .o Dnu« oko amo Te zlo-žil I B. Mttller Po maži: .Tvoji smo »rčc, Kristusovo, zložil dr. Fr. Kimovec. Kulturni obzornik Jugoslovenski isloriski časopis zv. 3 — 4. Kakor smo že svoj čas pisali, izdajajo jugoslovanski zgodovinarji skupaj glasilo »Jugoslovenski istoriski časopis«, ki ga urejuje uredniški odbor, sestoječ se iz najvidnejših naših zgodovinarjev, na čelu s prof. S. Stojanovičem, v katerem ureja slovenski del prof. ljubljanske univerze g. dr. Milko Kos. Zdaj sta izšla 3__4. zvezek v obsegu čez 500 strani, s čemer je prvi letnik zaključen. Ta skupna znanstvena revija ima predvsem namen predstavljati jugoslovansko zgodovinsko znanost na zunaj, pred širšo Evropo, ter ee zato predvsem omejuje na načelna zgodovinska metodološka vprašanja ter na obče prereze, ki morejo služiti tujcem kot priročnik v jugoslovanske zgodovine. Tako so v prejšnjem zvezku naj-pcvklicanejši zastopniki slovenske, hrvatske in srbske zgodovine dali pregled domače historiografije, zdaj pa nadaljujejo s periodizacijo posameznih zgodovin, Za slovensko zgodovino je podal tozadevno razdelitev prof. M. Ko«, ozirajoč ae na vse sedanje periodizacije, ter tako orisal načrt, po katerem piše on svojo monumentalno »Slovensko zgodovino«. Za ostale jugoslovanske dele sta podala sličen prerez prof. Stanojevič in prof. Sišič. Poleg omenjenih razprav prinaša ta dvojni zvezek še razpravo Viktorja Novaka o »delu dona Franja Buliča za izdajo zgodovine jugoslovanske vzhodne in zahodne cerkve«, ki nai bi jo pisali skupaj vsi jugoslovanski zgodovinarji a pomočjo svetovnega patrologa d on Morma, pod naslovom »Sacrum Illynicuim«. Toda ta velika zasnova še danes ni v teku. Med drugim zanimivim gradivom (Dimič: Vesti Eberharda Vindekea o Bosni, Čubri-lovič: Poreklo muslimanskega plemstva v Bosni in Hercegovini, Strankovič: Držanje Srbije proti Avstriji in Madžarski v 1. 1848) sta tudi razpravi Slovencev — poleg Kcwa — še Grivca: Viri ataroslovenskega Žitija Metodija, analiza posameznih poglavij z ozirom na vire, na druge hagiografske legende ter z ozirom na avtorja, ter obširna, še ne končana načelna razprava Fr. Steleta o »problemu spomeniškega varstva v Jugoslaviji«, To pa bi bile tudi vse razprave te dvojne številke. Vse obširnejši pa je kritični del, ki ga uredniški odbor deli v dva dela: v kritiko in v ocene (prikaze), med katerim pa jaz ne vidim bistvene razlike. Ta dva dela obsegata strani 485 do 691, ter sta izredno bogata tudi na slovenskih doneskih. Najprej naj imenujem dve oceni, ki sta \ih dva Slovenca napisala v hrvaščini, to 6ta Ž u p a n i č (o Flussu, Metulum) ter Hauptmann (o Kosovi Slovenski zgodovini). O delih Slovencev so poročali drugi Jugoslovani: o Hauptmannovem članku Kroaten, Goten, Sarmaten (Stanojevič), o razpravah prof. M. Dolenca (neki A. V. S. 7), o Zupaničevih razpravah (Simonič) in o St. Skerljevih (N. V.). Sicer pa so poročali o slovenskih zgodovinskih delih Slovenci sami. V prvi vrsti moramo imenovati odlično karakteristiko politikov šukljeta in Hribarja, ki jo je kot oceno njunih spominov napisal F. Baš v res klasični obliki. Pirjevčeva Levstikova pisma je ocenjeval Mal, prav tako Kovačičeva Slomškova pisma; Gabrščkove Goriške Slovence ocenjuje Lončar; Maistrov članek: Vojaški transporti in naše Podravje ob prevratu pa E, Turk, Zanimivi »o pregledi drugih jugoslovanskih znanstvenih revij ter poudarjanje posameznih člankov, važni za zgodovino, ki so jih tekom avojih let prinesli. Tako je J. Turk poročal o najvažnejših zgodovinskih doneskih, ki so izšli v Bogoslovnem vestniku; drugi zopet o glavnih člankih v praški »Slavui« (urednik Murko), in »Germanoslavici«, ter v »Bysantinische Zeitschrift«, kjer je zabeleženih tudi več ocen o knjigah slovenskih pisateljev. — V oddelku o »znanstvenih ustanovah« poroča obširnejše J. M a 1 o »Narodnem muzeju v Ljubljani izza prevrata«, B. Saria pa o »šestem znanstvenem potovanju nemških in podonavskih arheologov« po naših krajih (v hrvaščini), ter prav tako tudi o »terenskem delu arheološkega seminarja na ljubljanski univerzi«. Med nekrologi je napisal D. Lončar spominske besede F. Šukljetu, kanonik B a r 1 e pa zagrebškemu kanoniku dr. L. Ivančanu (hrvaško). To bi bil izvleček ogromne vsebine zadnjih dveh zvezkov, kolikor se tiče slovenskega sodelovanja oziroma slovenske snovi. Ze iz tega vidimo, da je »Jugoslovenski istoriski časopi^« znal v pravilnem razmerju zbrati ob sebi najboljše zgodovinarje vseh treh jugoslovanskih narodov ter v celoti skuia pravilno informirati širšo evropsko javnost o važnih delih na polju zgodovinoznanstva. Poudariti pa moram, da ee mi zdi revija premalo smo-treno urejena: razprav je v razmerju do ostalega dela premalo, ostali kritični del pa je nejasno porazdeljen pod oznake, ki končno pomenijo eno in isto. V celoti zastopa ta časopis častno našo znanost pred svetom ter smo veseli, da je tako zasnovano podjetje prebrodilo težave, ki so nujne pri takem skupnem delu: ponosni smo pa tudi. da se Slovenci tako uspešno uveljavljajo v tej reviji v slovenskih, jugoslovanskih (Hauptmann), alo- vanskth (Grivec) in svetovnih (Štele) zgodovinskih problemih. td ★ Slovenska umetnost na pomladanski razstavi v Belgradu. Na 8. redni vsakoletni razstavi jugoslovanske umetnosti, ki jih prireja društvo Cvijela Zuzorič (letošnja se je vršila maja), je bila po nekaterih umetnikih zastopana tudi Slovenija. Naša društva korporativno na tej prireditvi ne sodelujejo, ker veljajo vabila individualno; reči je pa treba, da bo v bodoče tudi la individualna gostovanja podrediti bolj premišljeni režiji, nego jo jc razodevala letošnja slovenska kolekcija. Kadar gre za splošne interese slovenske umetnosti in to pred neslovensko publiko, so največja skrb, preudarna organizacija in lojalna vzajemnost najmanj, kar je zahtevati od onih, ki se jih to tiče, Letos eo sodelovali na tej državni razstavi sledeči naši slikati in kiparji: Izmed starejših R. Jakopič (dvoje olj) in M. Jama (2 deli); Lojze Dolina r je po slal pet plastik. Izmed povojnih: France Kralj (2 olji in 5 plastik, poslednje nove stvari), Tone Kralj (1 olje in 2 plastiki), Fran Zupan (5 akvarelov); B. J a k a c (5 pastelov), Drago Vidmar (3 olja), Nande Vidmar (2 olji), Tine Kos (5 plastik), Ivan Cargo (1 risba), Dana Pajnič (1 plastika) in Maksim Sedej (3 olja). Izmed teh de' je kupil Nj. Vis. knez namestnik Sedejevo Kompozicijo I. (kat. št. 128), Orače Dragota Vidmarja (kat it. 23) ter akvarel Frana Zupana: Grad Brdo pn Kranju (kat. št. 181). Predsednik skupščine, g. Sle-van Čirič pa je kupil Jamovo sliko Sadovnjak (kat. št. 57). Umetniško je izmed slovenskih udeležencev na razstavi napravlial najmočne'ši vtis M.aksim Sedej. R. L. Zakaj je nebo modro? Ljudje si že od vsega početka belijo glave, zakaj ie nebo tako lepo modro. Neknieri so že davno pesniško opevali simjino nebesa, drugi pa so o tem pisali učene obravnave. Zlasti učenjaki so si bili vsakdar zaradi tega vprašanja močno v laseh. Toda do danes le uganke niso zadovoljivo razvozlali niti pesniki niii učenjaki. 2e davno so nekateri trdili, kar še danes nekateri mislijo, da je nebo zaradi lega modro, ker ozračje spušča skozi vse druge žarke, le modrih ne, zaTadi česar se nam nebo potem zdi sinje-modro. Toda po mnenju učenjakov sedanjega časa ta trditev ne velja. Leonardo da Vinci je bil vsekakor največji slikar in kipar, ki je ustvaril neumrljiva dela svoje umetnosti. Toda ta veliki duh je bil tudi naravoslovec. Skušal je raz-vozljati različne naravne uganke, med drugimi tudi vprašanje, zakaj je nebo sinje. Sestavil je docela svojo teorijo, v kateri trdi, da je nebesna sinjina mešanica bele svetlobe ozračja in črne Fotografiran sončni mrk. Včeraj so po nekaterih krajih zemlje, kakor smo že poročali, opazovali popolni sončni mrk. V naših krajih je bil sončni mrk le nepopolen. Na sliki vidimo fotografijo popolnega sončnega mrka. m Mi V torek 20. junija 1876. Politični pregled. Na Dunaju se mnogo govori in piše o »hodu našega cesarja z ruskim. Kje in kateri dan se bosia sešla, pa še ni znano. Hrvaški sabor se bo pričel 3. julija, vladni list že sklicuje poslance za ta dan. Vnanje države. Na Turškem moritev še ni konec. Za sultanom Abdul-Azizem, za materjo in sinovi njegovimi sta bila 16. t. m. silovito umorjena še vojni minister Avni-paša in minister vnanjih zadev Rašid-paša, minister mornarstva pa nevarno ranjen. Morilec je neki odstavljen častnik (major) Hassan, ki je pridrl v sobo k Mithad-paši, kjer so se ministri ravno posvetovali. Morilca so že obesili. Srbija, po evropskih velikih oblastih pri-iiskana, je za zdaj, kakor pišejo listi, vojsko preložila, a odložila je ni. Ce se vojska vname, bo plača vradnikov za čas njen znižana na 600 gld.; tisti, ki zdaj že nimajo več ali še toliko ne, bodo ostali pri starem. (Bi bilo tudi drugje koristneje in vspešneje, nego če se siroški vojske nalože tistim, ki davke plačujejo. Vred.) tV vodi ostanem, dokler sonce ne zaide,« »Ali ti je zdravnik tako naročil?« »Ne, ampak svoje kopalne hlače sem v vodi zgubil.« barve neskončnega vsemirja tam v ozadju. Ta Irdilev se je dolgo zdela kaj verjetna, ker so se sklicevali no neko drugo naravno prikazen. V Andaluziji imajo modre kokoši, ki so nastale iz mešanice belih in črnih. Čez dolgo časa potem pa so se ljudje oprijeli Newtonove razlage te uganke. Nevvton je trdil, da nebesno modrino povzročajo sončni žarki, kateri se odbijajo od površine vodnih kapljic, zaradi česar nastaja potem modrina nn ne-besu, kakor nastajajo barve na milnih penah. Toda tudi to trditev je moderna znanost zavrgla, češ da ni resnična. Rayleigh trdi, da je vzrok nebesne modrine docela drugačen On pravi, da nebesna modrina toko naslaja, da se svetloba razprši na majhne delce zraka (zračne molekule') in na druge drobce, ki plavajo po zrniku, in ki je njihov premer manjši kakor pa valovna dolžina svetlobe. KakoT znamo, se svetloba širi z valovanjem. Kadar valujoči sončni žarki zadenejo na take delce in drobce, začno tudi ti valovati s svetlobo ler postanejo središča novih svetlobnih valov. Odbi-jana svetloba pa je toliko močnejša, kolikor manjša je valovna dolžina prvotne svetlobe. Modra svetlobo, ki ima najkrajše valove, se mnogo bolj odbija kakor pa rdeča, ki ima daljše vatove. V svellobi torej, ki se odbija od nebesa, je 4-7-krat več modrine kakor pa rumene ali rdeče barve. Zato mora na nebesu prevladovati modra svetloba. To trditev je znanost skušala dokazati na poskusih. Fiziki so takole poskušali: Če so delci kakega medija, ki skozenj gre svetloba, zelo majhni, ima potem svetloba, ki nastane, kratke valove, torej spada bolj na modrikasto stran svetlobnih barv. To se najbolje vidi, kadar kdo kadi cigaro. Dim, ki se kadi od gorečega konca cigare ali cigareto, je modrikast, ker so delci dima iako majhni. Če pa kadilec puha dim iz ust, je dim tam bolj zgoščen, delci so večji in dim se nam dozdeva kar belkast. Torej bi bila dam cigarete in barva nebesa med seboj nekako v zvezi, kdor seveda verjame tej razlagi. Verjlne razlage za nebesno modrino znanost namreč še ni našla Najbrž jo bodo še opevali pesniki in o njej še pisali učenjaki, ne da bi se komu posrečilo, da bi razvozljal to veliko uganko. To in še marsikaj drugega bo še dolgo ali pa za vedno osiato živemu človeku nerešljiva uganka — Polno skrivnosti je namreč božje stvarstvo. 200.000 kg rib vrženih v morje. V francoski luki Boulogne je zaradi štrajka obležalo 200.000 kg rib, ki jih niso mogli odposlali. Ker so ribe začele gnili, delavcev pa ni bilo, je moralo priti vojaštvo, ki je zaboje z ribami spravilo na ladje, katere so jih odpeljale na morje in jih tam pometale v vodo. Kino pred več tisočletji Iz Londona poročajo zanimive okolnosti, iz katerih sledi, da so že pred več tisoč leti ljudje poznali filmske slike in kinematografe. Res je, da na svetu ni nič novega. Ta stara resnica se vsak dan sproti znova izpričuje Torej žive slike so pred več tisočletji že imeli in jih kazali na Kitajskem, kjer je brez dvoma doma najstarejša kultura, ki je še dandanes živa. Kitajske »filmske« slike sicer niso bile podobne današnjim filmskim slikam, ampak so bile nekake senčne slike, ki pa so se čudovito naglo in naravno premikale. Zato ni čudno, če so te Italiianska Adis Aheha Italijanski časopisi poročajo, kako se sedaj godi v Addis Abebi. Italijanska akademija je na svoji zadnji seji sklenila dati 50.000 lir za znanstvena raziskavanja v Vzhodni Afriki. Akademija je tudi darovala popolno zbirko svojih knjig, ki štejejo več kakor 1000 zvezkov, za italijansko knjižnico v Addis Abebi. Italijani v abesinskem glavnem mestu naglo uvajajo novi red. Vse ceste bodo dobite imena italijanskih mest. Posamezna italiianska mesta bodo darovala cestne tablice s svojimi imeni, da na ta način izrazijo duhovno vez z novimi pokrajinami rimskega cesarstva. Napisi na trgovinah so bili doslej v 21 jezikih pisani, med drugimi v amharščini, francoščini, grščini, arabščini, angleščini itd. Italijanska uprava je odredila, da morajo poslej biti napisi le italijanski in amharski ter samo deloma tudi arabski. Prve trgovine so medtem že odprli. Kavarne se seveda imenujejo na pr.: »Cafe Roma«, »Cafe Imperial«, »Cafe Bella Napoti« itd. Nekdo je svojo avtomobilsko garažo imenoval »Garažo pri rimskem cesarstvu«. Tudi prva delniška družba se je že ustanovila. Za prodajo časopisov in knjig je bilo izdanih doslej 5 dovoljenj, knr je vidno znamenje, da se kulturne potrebe Addis Abebe dvigajo. V Addis Abebi je tudi luksuzna trgovina, kjer prodajajo sladkarije obenem s knjigami. Ta zamisel je ogirinalna ideja neke Francozinje, ki je prav zaradii svoje originalnosti dobila dovoljenje. Francozinja menda ne zaupa preveč, da bi prebivalci Addis Abebe pokupili vse njene knjige, zato se je hotela zavarovati s tem, da bodo Abesinci kupovali vsaj njen sladoled, če že ne bodo marali njenih knjig. Ah pa je morda Francozinja mislila, d« pot do izobrazbe vodi skozi želodec. Fašistično delavsko časopisje nastopa za to, da bi se italijanska delavci naselili v Abesiniji, kjer naij bi jim vlado dala samostojne kmetije, do bi ostali tam. Temu so ugovarjali nekateri finančniki, ki so poudarjali, do bi bil s tem iz Abesinije izpodrinjen veliki kapital. F ašši stični listi pa pra-vjjo, da bi ne bila nobena škoda, ko bi se to zgodilo, ker bi kapitalisti svoj denar lahko naložili v zavode, ki bi finansirali kolonizacijsko delo v Abesiniji. slike na ljudi tako močno vplivale Namestu sedanjega platna je bila razprostrta velika stena, narejena iz pergamenta. Namesto projekcijskega aparata pa je bilo sonce. Posamezne »filmske« slike so bile izrezane iz bivolje kože. Te stike so nataknili na dolge bambusove palice ter z njimi potem slike naglo premikali sem ter tja. KeT pa so sodelujoči ljudje, ki so slike premikali, bili skriti za steno, jih gledalci niso mogli videti, kar ie nanje napravilo še večji vtis. Na Kitajskem so našli veliko število takih »filmskih« slik, o katerih strokovnjaki sodijo, da so bile narejene pred kakimi 7000 leti. Ugotovljeno pa je tudi, da so se nekakih »filmskih« slik psluževali tudi stari egiptovski žreci, ki so služiti boginji Izidi. Po dolgoletnem trudu se je Angležu Vilfridu Dayu posrečilo, da je našel take aparature egiptovskih poganskih svečenikov, ki so jih porabljali pri svojih bogoslužjih. Anglež Day ima cel muzej starih »filmskih« aparatur. Kakor rečeno, to niso filmske aparature v današnjem pomenu, pač pa nekaki začetni poskusi, ki so stari nekaj sto let, nekateri po tudi več tisoč let. ■5 KO Sreča posebne vrste. Zavarovalni agent na vso moč prigovarja motociklistu, naj se da zavarovati: »Ne veste, kako je pri nas zavarovanje ugodno. Ce si zlomite roko, vam plačamo 10.000 dinarjev, če ste ob nogo, 20.000 dinarjev; no, in če bi imeli posebno srečo in si oboje zlomili naenkrat, ste pa naravnost bogataš...I« Židje med seboj. Salamon: »Dobro, sprejmem te v svojo banko v službo. Toda povej, koliko zahtevaš plače mesečno.« — Naton: »Ce bom blagajnik, dva tiBoč dinarjev, drugače pa — štiri tisoči« ... ..,,.,.. ..■uiu^mii.iu^^m,— 11.111 Mt. j;; ■ ■ ;-LJ.-y ' ♦ . ' ^ . 1 , • ' " ■ " . ' ' ' . '' ŽssrtN Neguševa hči govori pred mikrofonom. V Londonu je pred 27.000 zborovalkami govorila 16-letna hčerka abesinskega neguša. Njen govor so prenašale brezžične postaje. Fotograi - časnikar v padajočem letata Pred krotkim je nad letališčem Malmo padlo na zemljo veliko letalo, v katerem je bilo 15 potnikov. Pri tej letalski nesreči je bil k sreči le eden ubit, skoraj vsi po so bili več ali manj ranjeni. Med popotniki ponesrečenega letala je bil tudi južno-afriški časnikar, poročevalec nekega južno-afriškega lista Benjamin Gordon Ko je časnikar zapazil, da letalo pado in do njemu, kakor tudi vsem drugim potnikom grozi smrt, se ni prav nič zmedel, ampak jc hitro naravnal svoj fotografski aparat in začel junaško fotografirati. Ko je letalo priletelo na zemljo, se mu k sreči ni dosti zgodilo, ampak je bil le nekoliko opraskan. Gordonove fotografije pa so zelo dragocene ter so prve, ki so bile kdaj posnete v padajočem letalu. Požarna bramba sredi Sahare. ★ Precej se je navdušil. Milostliva novi služkinji: »Zakaj ste pa zapustili prejšnjo službo?« — »Ker nisem marala umivati otrok.« — Mali Janezek: »Mamica, mamica, kar vzemi jok iPMMI Otroške skušnje v berlinskem siadionu. Za prihodnje prireditve na olimpijskem sludionu v Bei- linu se otroci že vadijo. | Upor v Nicaragui. V začetku junija se je v Nicaragui vladi predsednika Sacasa uprla narodna i garda pod poveljstvom generala Anastazija Somoza. Uporniki, skrili za vrečami peska, so obstreljevali palačo predsednika republike ler trdnjavo Loma (v ozadju). Iz delovanja Pevske zveze Pevska zveza v Ljubljani je imela svoj redni občni zbor. Udeležba je bila zelo številna, ker je imelo pred tem svoj občni zbor Podporno društvo organistov. Predsednik Lavri« je otvoril zborovanje s prisrčnim pozdravom vsem navzočim zastopnikom, po večini pevovodjem, ki so naši pevski pionirji, ki nosijo vee breme podrobnega dela. V njihovi žilavi delavnosti in požrtvovalnosti so pra- vzroki pretepemu napredku naše pevske umetnosti. Ii tajniškega poročila, ki ga je podal prof. Bajuk, smo posneli, da je Zveza tudi v najtežavnejših dneh redno delovala, če tudi z velikanskim naporom in trudom, ker je bila v temnih dneh našega prosvetnega dela edina organizacija, ki je , zdržala, kolikor je bilo vzdržati mogoče. Njeno delo je šlo po začrtani ravni poti vedno enakomerno navzgor in je bilo zelo živahno, ker izkazuje pisarna v tej poslovni dobi 3268 dopisov. — Okrožja se zavedajo večinoma svojih dolžnosti. Ustanovljeni sta bili medtem dve novi: ljutomersko in šentjernejsko, savinsko pa se je delilo. Okrožnih koncertov je bilo vseh 22, zbori pa so imeli svojih koncertov posamič nad 10. Vsek zborov ima zveza 198. Razmerje do raznih drugih društev je ostalo iskreno, kot dozdaj. Zveza se je udeležita vseh primernih slavnostnih prilik. Ob tragični smrti kralja Aleksandra je imela žalno sejo in bila zastopanj pri vseh žalnih manifestacijah. Blagajnik Puš je poročal, da je narasel denarni promet v tej poslovni dobi na 94.949.50 Din. Društvo je imelo neizmerne težave zaradi obče krize in še posebno zaradi krize v naši prosveti. . Vendar izgleda, da smo prebredli najhujšo nevarnost, rešili zvezo in slasti »Pevec«, ki se je posebno letos boril z najhujšimi težavami. Velika ovira 60 netočni naročniki, ki so dolžni »Pevcu< več tisoč dinarjev. Zavest dolžnosti do društva pri zamudnikih je zelo mlačna. Treba bo v tem oziru primerne poživitve. »Pevec« je danes edini slov. list za svetno glasbo, ki je zborom neobhodno potreben, potreben pa tudi organizaciji. Zato mora za njegov prospeh prispevati vsakdo, ki mu je kaj do naše lepe pesmi. Za artistični odsek je poročal prof. Bajuk in obenem dodal še poročilo pevovodje. Artistični odsek je zasnoval prelepo misel velikega evharistič-nega koncerta in tudi idejno nekako neposredno povzročil, da srno dobili ono krasno Tomčevo ora-torijsko skladbo »Kristusu Odrešeniku sveta«. Priprave za koncert so bile zelo velike in zasnovane zelo na široko, zato je pa tudi ob vnetem sodelovanju 98 zborov koncert uspel tako čudovito, da je iznenadil celo optimistične strokovnjake, ki so vsi brez izjeme ocenili koncert v samih superlativih. Njihova poročila so priobčena v zadnjem »Pevcu«. Poročevalec je posebno poudaril fizično vztrajnost pevcev, ki eo zelo mnogi morali že v zgodnji temini z doma, opravili so daljno pot v Ljubljano, bili točno pri dveurni skupni vaji, čakali ves popoldan do nastopa, ko niti niso imeli prilike sesti in se odpočiti, zvečer pa dve urni nepretrgoma, napeto in pazljivo stali na odru in ves čas peli. To je bilo gigantsko delo, kajti ta skladba nima orkestra in ne solističnih vpletov, ki bi nudili pevcu odmora; zbor je moral vee čas peti sam. In vse to je opravil brez najmanjše motnje. Zato je bila zahvala pevovodje tem požrtvovalnim pevcem posebno iskrena in zaslužena. Ta koncert pomeni pač višek naše pevske umetnosti, kakršne naša Produkcije drž, konservatorija Operna šola V dveh opernih produkcijah ee nam je odprl pogled na delovanje operne šole, kjer se seznanjajo z zakonitostjo te umetniške panoge oni, ki imajo posebno veselje do te umetnosti. Vsaj talco se da sklepati iz opazovanja in iz presojanja raznih sposobnosti teh, ki so nastopili. Vse to, kar je bilo podano, govori o resnem študiju in o temeljitem seznanjanju z operno umetnostjo, v katerem vodi mladi naraščaj v glavnem režiser Ciril Debevec, kateremu pa stojita ob strani v pogledu glasbenega vodstva gg. dr. Danilo Svara in Bogomir Leskovic. — V obeh produkcijah je bilo podanih šest scen iz različnih oper, ki eo prikazale starejšo operno umetnost z različnih stalnih strani (italijanska novonapoljska, dunajska klasična, romantična, veristična in francoska lirična opera). Ta pestrost ima svoje ugodnosti v tem, ko odstira vsekakor važno poznavanje zakonov raznih opernih smeri. A morda je vendar raznolikost prevelika in tudi izbera nastopajočih preohlapna, če namreč predstavimo ideal, po katerem bi se v takih produkcijah predstavili res izraziti talenti, ki bi pa iz stremljenja po enotnem in čim višjem umetniškem nivoju izvedli le eno in celotno operno umetnino (ki bi se pa lahko večkrat izvedla). S tem bi se vsaj javne produkcije približale čim bolj polni operni umetnosti— č« bi se istočasno podala izvedba tudi z orkestrom, ki bi ga sestavljali konservatoristi — in bi se na ta način lepo uveljavil zlasti stari r«k: non multa »ed mul-tum. — Toda to samo mimogrede, ker nikakor ni mogoče tudi v danem okviru zanikati vetikih vrednot, ki so se v splošnem javljale. Tako v pogledu doslednega upoštevanja raznih stilnih značilnosti, z ozirom na nakazovanje pravega igralskega pojmovanja in pevskega oblikovanja, s katerim se je lepo družila jasna izgovarjava in podobno, kar je vse pričalo o resnem vzgojnem deiu. — Med temi pa, ki so v razniih vlogah nastopali, smo spoznali nekaj zdravih talentov. V prvi vrsti stoji sopra-nistka Štefanija Fratnikova, ki po odlikah glasu in po močnem doživljanju in izrazu obeta najboljše ter ji je potreba vse pažnje in podpore, da ee ii omogoči razvoj, ki bo moral iti v smeri sproščenja in dokončne izdelave danih vrednot. Talent i« tudi sopranistka Jelka Igličeva, ki je sicer umetniško grajena bolj liligransko, a ima v petju m igri privlačne sposobnosti, kar ji lahko pomore do resnih uspehov. Sopranistka Ljudmila Polajnarjeva je ugodno mnenje, ki smo ga že dobili o njenem petju, tu še podčrtala, o njenih igralskih sposobnostih pa je zaenkrat še nemogoče soditi, ker je bila to pot preveč ugodno postavljena v sceno in podprta z režijo. Pač pa se je tudi v Igralskem pogledu sedaj že zelo dobro razgibal basist Friderik Lupša, ki sicer v pogledu lepega petja že stoji v prvi vrsti mladega naraščaja. Pri ostalih je izraziti, nadarjenosti za operno umetnost zaenkrat še težje govoriti. Vendar se je z ozirom na ugodno petje lepo povzpel baritonist Franc Hvastja, dočim z druge strani baritonist Drago Žagar privlači po iskreni igri in po odlikah estetskega muzikalnega oblikovanja, čemur pa glas sam ne more prav slediti. Končno pa je bilo marsikaj privlačnosti tudi v podajanju Štefke Pavlovčičeve, Justine Dolenčeve, Miloša Brišnika, Ivana Polaka, Milana Ja-novskega in ostalih- Z opernimi scenami ®e je družil tudi umetni ples, ki pa v danem okviru še ni dorasel umetnosti (dve rnkrici sta bila Ljubica Zeienikova in Emil zemlja še ni doživela. Pevska zveza sme biti na ta koncert izredno ponosna. Zveza je priredita v zadnji poslovni dobi tridnevni tečaj za pevovodje v Št. Vidu, enodnevnega v Celju, Ljubljani (za koncert), v Ptuju in Ljutomeru, pevovodja pa je vodil tudi dvodnevni tečaj v Celovcu, kjer so bila po vzorcu naših ustanovljena tri okrožja. V Begunjah na Gorenjskem pa je bil za domače pevce in pevke pevski dan. V prihodnjih počitnicah bo na vrsti zopet tridnevni tečaj v Ljubljani ali v njeni bližini, v manjšem obsegu pa še tečaji v Ptuju ali Ljutomeru in Celju, bržkone po tudi na Koroškem. Zbqr pevovodij je imel ob sklepu tečaja v Št. Vidu nad Ljubljano svoj prvi koncert, ki je kaj lepo uspel. Svoje delo bo letos nadaljeval. Med letom je zbor izgubil najzveetejšega člana in sodelavca D. Lavriča iz šmihela pri Žužemberku. Navzoči so stoje poslušali tople spomine nanj in mu zaklicali iskreni »Slava Ic »Pevec« se bori, kar le more, da bi ee vzdržal. Zveza ga bo z vsemi silami vzdržala, saj je zborom neobhodno potreben, ker jim nudi veliko poučne snovi, posebno so jim pa dobrodošle njegove glasbene priloge. Njegove pesmi tvorijo že ogromno večino koncertnih programov. Tako poceni ne more nihče nuditi not. Zbori naj bi le pridno narocevali tudi priloge, ki jih dobe celoletno za 10 Din. Ko so bita vsa poročila soglasno odobrena, je predlagal pregledovalec računov Mihelčič Fr. odboru absolutorij. Pri volitvah 90 bili v odbor po daljši debati izvoljeni sledeči odborniki: Bajuk Marko, Bricelj France, Fabjan Avguštin, Janežič, Lavrič Vinko, Mihelčič Franc, Premrl Stanko, Petelin Stanko in Ulaga (Št. Jurij ob Taboru). V art. odsek so prišli po soglasni volitvi: Bajuk, Janežič, Premrl, Puš, Jobst, Tome in Zdešar; preglednika računov sta pa Matek in Žagar. Pri slučajnostih je bila med drugim izražena upravičena želja, naj prosvetna društva plačajo pevcem iz svoje blagajne »Pevca« in potrebno število prilog, če zbor nima svoje blagajne. Zbor itak opravlja vse delo v okviru prosv. društev in lepša, poživlja in izpopolnjuje njihovo delo. Kjer je odbor društva pravičen in uvideven, tam je to že urejeno. S tem je bil živahni občni zbor končan. Izvoljeni odbor ai je razdelil mandate tako-le: predsednik je V. Lavrič, podpredsednik Franc Bricelj, ki je obenem predsednik pev. zbora pevovodij, tajnik Janežič, blagajnik Petelin Stanko, pevovodja in upravnik prof. M. Bajuk, namestnik pevovodje prof. Tome Matija. »Pevec« bo po sklepu odbora odslej izhajal v zimskih mesecih, ker takrat zbori najbolj delajo. Prva številka bo izšla v začetku septembra. Cena mu ostane kljub podraženim stroškom ista. Naj zbori že sedaj mislijo na priloge, ki jih morejo dobiti celoletno za 10 Din. Tečaji: Odbor namerava prirediti 3 dnevni tečaj za pevovodje v juliju. Podrobnosti bodo zvedeli dosedanji člani pevskega zbora pevovodij iz okrožnic. Kdor bi se pa želel še udeležiti, a ni član, naj se takoj prijavi Pevski zvezi, Komenskega ulica 12. Dvodnevne pevske tečaje bomo priredili pa izven Ljubljane. Vsaj enega gotovo na Štajerskem. Ko bodo poidrobnosti gotove, bomo sporočili. Frelih). In če utegne imeti tako vzgojno delo svojo posebno ugodnost z ozirom na prožnost Tcretanija kot predstopnja za odrsko igro, je kljub mansi-kakšni prikupni potezi tak ples za javno produkcijo v danem okviru še premalo zrel. Klavirski večer R. Gallalie V Samostojni produkciji je nastopil absolvent visoke iole Reinhold Gallatia ter podal zrel plod svojega glasbenega študija v obliki klavirskega koncerta. Talci nastopi so za na« redkost, pa posebna vrednota. Pianist nam j« predstavil svojo veliko reproduktivno silo, ki je ko« tehničnim zahtevam klavirske igre, pa je obenem prepojena z veliko muizikaliteto, z estetsko občutljivostjo m z močnim duševnim utripanjem. V njegovi igri žive odlilke, ki jih ustvarja izvabljanj« lepih tonov, do-slednja gradnja melodičnih, harmoničnih, ritmičnih in dinamičnih prvin v ubrano arhitektonsko celoto in resno poglabljanje v vsebino umetnin. Tako nam je v izredno težkem sporedu (ki ga je odigral na pamet) oživil lepoto umetnin raznih skladateljev, od katerih je bolj kot v Bacha in Beethovvna prodrl v Chopina m Skrjabina, pa je tudi Škerjanca in Papandopula lepo izčrpal. Uspeh koncerta je bil vsega priznanja vreden. Da pa v tem koncertu, ki je bil navezan na konec trudapolnega šolskega leta, ni mogel več prikazati vseh svojih polnih sposobnosti, je razumljivo. Zato pa tem bolj pričakujemo uspehov od njegovega bodočega dela, v katerega stavimo velike nade. V. U. Orgelska produkcija Ugodno se je letos v drugič odjavita samostojna produkcija orgelskih gojencev našega konser-vatorija, med katerimi so nam predstavili umetnost orgelske igre Majhenič fra. Salvator, Stanko Bohinc, Silva Hrašovec, Josip Kalčič, Egon Kunej in Marija Mantuani, ki so vsi dokumentirali lepo napredovanje. Posebno vrednoto orgelske igre pa smo doživeli ob koncu, ko je prof. Janko Ravnik s plemenitim občutjem za ta kraljevski instrument podal dve skladbi Regenja in Tomca ter z njima zaključil to uspelo prireditev. Vransko Lepo vreme smo dolgo pričakovali, da bi lahko sušili seno. četudi prej ni bilo vreme ugodno za to delo, vendar se je Društvu kmečkih fantov in deklet s košnjo tako mudilo, da so njegovi člani kosili na praznik sv. Trojice in kvatrno nedeljo. Zato pač ne bo res, kar smo brali na lepakih, da je to zdravo kmečko mladinsko gibanje. Društvo, ki na tak način poveličuje kmečko delo, da skruni največje praznike, si pač ne bo s takim svojim »delovanjem« pridobilo kmečkega ljudstva. Vsak dober in veren kmečki fant ln dekle vesta, da ima za košnjo in žetev šest delavnikov na razpolago in da je nedelja dan počitka. Strela je udarila pred par dnevi v neko hišo v Brodeh in močno poškodovala dimnik. Snela je tudi nekaj opeke, veniar k sreči ni užgala. Ker gre v bližini mimo električna napeljava, je strela na njo tako vplivala, da so po celi vasi in še na Vranskem deloma po hišah pregorele varovalke in je bil prekinjen tok. Z nožem je sunil pretekli torek na dan naborov nekdo kmečkega fanta Dobnika Leopolda v stegno. Rano mu je obvezal tukajšnji zdravnik dr. Šerko. Drugih nemirov ta dan ni biio. I Spoti Naši lahkoatleti v Kolina, Lovosicah, Olomoucu in Gradcu Praga, 17. junija. Po končanih borbah v Pragi, so odšli nekateri atleti takoj domov, ker so bili zaradi služb nujno zadržani. Že v nedeljo so odšli Goič, Stepišnik in Nikhazi, v ponedeljek ozir. v torek še Gaberšek in Neli Zupančič. Drugi pa so se razdelili na več manjših skupin, ki so odšle gostovat v tri češka Mesta Kolin, Lovosice in Olomouc. Te skupine so vodili po vrsti gg. Megušar, dr. Marian in Žega-rac. V Kolinu so nastopili sami Slovenci. — Bručan, Pleteršek, Martini. V Lovosicah Novakovič, Markušic in Miloš ter Dreinil. V štafeti je lekel še g. Prstec, bivši atlet, sedaj dopisnik iz Zagreba. V Olomoucu je bila največja skupina Bauer, Vu-čevič, Buratovič, Hanžekovic, Ertih in Ive Krevs, ki je v Ireh dneh pobral 3 nove rekorde. — Dr. Na-rančič in dr. Manojlovič sta že preje odšla preko Dunaja, da se setanela z ostalimi v Gradcu, kjer bo v četrtek mednarodni miting, na katerem nastopi pribl. 14 naših lahkoatlelov. Aleksa Kovače-vič je ostal v Pragi, kjer je najprej treniral z bivšim svetovnim prvakom Dondo, nato pa v torek nastopil na mednarodnem mitingu SK Slavije, ter je v borbi z Dondo, ki je vrgel »le« 1506 m, potisnil še svež rekord 15 m za 1 cm naprej. V Kolinu je Bručan na 3 km dosegel sigurno prvo mesto, v času tik ob dosedanjem rekordu — ob isti uri in istega dne pa še Ive Krevs že tretjič zmagal, zopet v času novega rekorda na 3 km v času 8:59.9. Martini je bi v Kolinu prvi v višino (171) in daljino )6.11) ter tretji v kopju (40.55) Teren je bil za naše tekmovalce mnogo pretrd, zato so tudi doseženi uspehi zaradi tega manjši. Pleteršek je z 11.3 odn na 100 m z 52.4 na 400 m dosegel svoje dosedaj najboljše uspehe. Bil je obakrat drugi za izvrstnim Poiakom — reprezentan-tincem čeških sprinterjev. Za malo mesto Kolin kakor tudi za Lovosice je bil obisk publike zelo zadovoljiv — okoli 500 odn. 800. kar pri naših prireditvah zlepa ne do-živimo. Povsod je tudi tehnična izvedba bita vzorno na mestu. — vselej z radio prenosom reportaže. Ali pojdemo v Zagreb? Pod tem naslovom piše V. P. z dne tft. 1 m. to-le: Z ozirom na žrebanje, bi se morala Nemčija od 10,—12. julija boriti v finalni tekmi z Jugoslavijo za Davisov pokal. Kakor smo izvedeli, so se že v ponedeljek zvečer pričela pogajanja z Jugoslavijo, ki imajo ta cilj, da bi se tekmovanje vršilo v Berlinu. Odgovorni činitclji teniške zveze so se o priliki pogajanj ozirali na to, da morajo naši (namreč nemški) igralci odigrati sedaj težke tekme v Wimbledonu, potem bi morati v Zagreb — in če zmagajo — zopet nazaj v Wimbledon. Velik del stroškov bi nam mogli prihraniti Jugoslovani, če bri oni prišli v Berlin. Jugoslovani naj bi šc to premislila, da so prostori v Berlinu mnogo večji, zato več glodalcev in večji inkaso. Naj že izpadejo pogajanja kakorkoli, eno je gotovo: Nemčija je rawotako kakor preteklo leto zaradi potovanja sem in tja, močno oškodovana. Zal, se je tudi bati, da bi naše moštvo zaradi toplih borb v Wimbledonu Jugoslovane odločilno in sigurno ne premagalo. Pomisliti bi še bilo o tem slučaju, če naj zveza svojo Wiimbledonsko prijavo — v primeru, da bi Jugoslovani ne pristali na Berlin — ne prekliče, predlog, ki naj ga vzamejo v pretres odgovorni pri zvezi. (Težko je verjetno, da bi naša teniška zveza pristala na to, ker bi bila Jugoslavija ob velik športni dogodek, če bi se vršila tekma v Berlinu. Poleg tega pa je treba pomisliti, da je doma na svojih tleh in pred svojim občinstvom veliko Jažje zmagali kakor v tujina.) SK Kovinar : SK Grafika SK Slovan komb. : SK Graiika rez. V nedeljo, 21. t. m., se nam obeta na igrišču SK Slovana za Kolinsko tovarno lep športni program. SK Grafika ima v gosteh odlično moštvo SK Kovinar z Jesenic, katero beleži v letošnji sezoni lepe rezultate. Pa tudi Grafika postavi na teren moštvo, ki je uspešno zaigralo tekme v prvenstvu tako, da je pričakovati lepe in zanimive borbe. SK Slovan, kot prvak drugega razreda, ima v svoji drugi garnituri igralce, ki bodo za našo rezervo trd oreh. Torej bo tudi predtekma zanimiva. Na ta način se pokloni športna Grafika spominu Gutenberga, početnika in izumitelja tiskarstva. — Ker je vstopnina majhna, se prijatelji nogometa vabijo. Tekme se prično ob 8.30 in se končajo ob 11.30 dop. ^ Mariborski Šport. V sredo, dne 17. jtraifa, »ta na igriščih Rapiila v Ljudskem vrtu odigrali dam-ski ekipi Atletik SK iz Celja in SK Rapida finale cone A drž. prvenstva. Rapidovi zastopnici sta bili visoko nadmočni in sigurno odločili vsa srečanja v svojo korist brez izgube seta. Rezultati: Lirzer (R.) : Westen Ilze (A. C.) 6:1, 6:2; Lirzer (R.) : Westen Liselotte (A. C.) 6:2, 6:1. Cutič (R.) : Westen I. (A. C.) 6:2, 6:1. Cutič (R.) : Westen L. (A. C.) 6:0, 6:1. Lirzer-Cutič : Westen I.-L. 6:0, 6:2. S to igro si je Rapid priboril prvenstvo dam-skih ekip dravske banovine in igra sedaj za državno prvenstvo proti zastopnicam ATK iz Zagreba. Upamo, da bo tudi tu častno zastopal barve svojega kluba m mesta. Celjski šport. Spored olimpijskega dne: sobota dne 20 junija ob 8 zvečer štafet ni tek po mestu s startom in ciljem pred postajo Tekmovalci itmujo garderobo v hotelu Union — na kegljišču. Sodniki in moštva morajo biti na startu ob tri četrt rta 6. — V nedeljo, 21. junija dopoldne: lahkoatletske tekme ob pol 10 na Glaziji. Tekmovalci imajo garderobo v prostorih SK Celja. Sodniški zbor ob 9 na GlazijH — Popoldne od 3—4 kolesarske dirke in pirtg-pong turnir, ob 4 nogometni brzoturnrr celjskih klubov, in sicer po naslednjem redu: SK Itigoslavijo : SK Olimp, SK Celje : SK Atletik; nato premaganca in končno zmagovalca. V glavnem odmoru rokoborba in boks. ZvečeT ob 20 nagradno streljnnje v Celjskem domu v prid olimpijskega fonda Vsako društvo nai rtoiči po 3 reditelje za dopoldansko in popoldarsko službo, ki sc imajo javiti pol ure pred nricclkotn vodji tekmovanja Za to so vsa ta tekmovanja končata zelo hitro. V vseh teh mestih so bili naši atleti kot prvi jugoslovanski športniki, ki so po svetovni vojni prišli tja na obisk, nadvse prisrčno sprejeti in nagrajeni s s|xxninskimi darili. V Lovosicah so rezultati bolj povprečni in niso naši osvojili nobenega prvega mesta — vendar so z uspehom zadovoljni. Novakovič je bil v dalj drugi (656.5), v disku enako )30.28). Mar-kušič prav tako z 53.23 drugi v kopju in višino (156). Miloš v kopju tretji (52.90), Dremil pa na 100 m (11.4) tretji — za izbornini Juraukom (Sla-vija Pr.) 11.1 V sprintu nas je pri teh gostovanjih dobro zastopal Bauer, ki je v Olomoucu zmagal z 11 sek. Krevs pa na 3 km — novi rekord 8:59.9. Krevsovi uspehi so krasni, vendar ne bo več startal na teh gostovanjih — tako v Gradcu — ker se že večini pozna utrujenost od potovanja ter je boljše, da gre preje domov zaradi počitka in olimpijskega treninga. — Olomoucu je dalje na 110 m preko zaprek zmagal z 15.5 Hanžekovič, dočim je bil Erlih z 15.6 sicer drugi — zaradi — ntšitve treh zaprek diskvalificiran. V višino sta bila zelo dobra Vučevič in dr. Buratovič, ki sta dosegla rezultat zmagovalne skupine iz Prage (180). V štafeti 4X100 so naši zmagali s slabšim rezultatom (45.1), v višino pa je dr. Buratovič le z malim dotikom rušil prečko pri 186. Tako je ostal rekorder šc vedno Martini. Oficijelni sprejemi z govori, radio prenosom, spominskimi darili, autogrami na debelo in še vse ostalo — bodo ostali vsem tekmovalcem gotovo v najlepšem spominu. Po končanih gostovanjih so se zbrali še enkrat v Pragi, da se vrnejo preko Gradca domov. 7.a pri reditev OAK v — Gradcu vlada že sedaj veliko zanimanje. — Od Slovencev je ostal le še Bručan, vodstvo pa je še vedno kompletno. Vsi tekmovalci so kljub naporom vožnje in nastopov .še vedno dovolj čili, borbeni in polni humorja, ki nam krajša čas. ■ Kolnsar.ika pndaveza. PoDorno sc opozarjajo klubi iin vooačj e zbralo pod svoje okrilje lepo število zavednih m požrtvovalnih članov, poživilo na novo odseke, v katerih se že nabirajo najmlajše, sveže moči V času, ko običajno končajo prosvetna društva svojo delovno sezono ob prihodu vročih dna poletja, Prosvetno društvo na Viču ni prenehalo z. delom, marveč se je z vso vnemo priijeJo igranja na prostem. Ob obletnici veličastnih dni evliari-stščnega kongresa v Ljubljani bo vprizorilo na prostem pred portaJom viške cerkve veliko pa-sijonsko dramo »V času obiskanja«. 2e teden zn tednom se pripravlja do 150 igralcev na to veliko delo. Prva predstava ho že v soboto, 27. junija, naslednji pa 28. w 29. junija t. L, vsqkikrat ob pol 9 zvečer. Vse Ljubljančane in okoličane vabimo, da obiščejo te predstave. Novo meslo žrtev materinstva. V noči od srede na četrtek je v ženski bolnišnici v Novem mestu umrla kot žrtev materinstva žena posestnika in dolgoletnega cerkvenega pevca na kapiteljskem koru, Toneta Zefrana, gospa Minka Žefranova roj. Sitar iz Gotne vasi pri Novem mestu. Pokojnica zapušča poleg žalujočega soproga še tri nedorasle deklice. Bila je poštena gospodinja in trgovka zvesta žena svojemu možu in ljubeča in skrbna mati svojim otrokom, katere je vzgajala v strogo krščanskem duhu, saj so imeli v njeni hiši prostora edino le katoliški časopisi. Zelo si je želela poleg hčerk še sinčka m ko je imel biti rojen, je dala zanj svoje življenje. Naj ji sveti večna luči Žalujočemu soprogu naše globoko sožalje! Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča sledeče knjige: Deimel, Das Reich Gotles. Eine Auslegung in geifitlicheo Ansprachen. 124 str., nevez. 40 din. — Hengstenberg, Christliche Askese. Eine Besinnung auf christliohe Existenz im modernen Lebensraum. 243 str., vez. 82 din. — Kalan, Die Wclt fiir Chri-stusl In Einvernehmen mit der Leitung der Christ-konigiskongresse. 180 str., nevez. 40 Din. — Kilian, Grundsatze des Geistigen Lebcns in Kurzbetracb-tungen ftir alle Tage des Kirchjahres und »lte gei«t-lichen Berufsstande. 397 str., vez. 44 din. — Mauer, Das verbogene Antlitz. Christns im Mysterium de* Jahrcs. 329 str., vez 91 din. — Pieper, Die Wirk-lichkeit und das Gute. 113 str., vez. 54 din. — Schiitz, Gott in der Gcschichte. Eine Geschi^hts-metaphvsik und Theologie. 292 str., vez. 131 din —- Sertillange«. Verkiindcr des Wortes. 347 «tr., vez. 131 din. — Willam, Das I.ehen Marias der Mafter Jesu. 587 str., vez. 102 din. — Willam, Das Lebcn Jesu im Lande und Volke Israel. 548 str., vez. 105 din. MALI OGLASI ? malih oglasih velja vsaka beseda Din !•—} ienl-tovanjski oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10-—. Mali oglr se pla