. V' <■- ■ PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. __GESLO: ZA VERO IN NAROD GLASILO S. K. DELAVSTVA ZA PRAVICO iN RESNICO — OD BOJA DO ZMAGE! STEV. (No.) 100. CHICAGO,, ILL., SREDA, 25. JUNIJA — WEDNESDAY, JUNE, 25, 1924 Katoliški shod v New Yorku. (Poroča Rev. P. Benigen.) (Nadaljevanje. RAZNE VESTI. POLITIČNI GLAS0YI. DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU — IN S. P. DR. SV. MOHORJA V CHICAGO. LETNIK XXXIII. Iz Jugoslavije. Dobrodejna sprememba in ka strahu. Nikar naj nikdo iz v garaži sedeč v av- -rliL'o mn^ »a.ta^ ' „ J ____— ii.:__-___* ________ ' ffimnliiln umrl MiorrnxTn trnn. — Milwaukee. — Herbert Republikanci zgubijo zapa-Gottshalk, star 27 let, urad- dne države — Socijalisti za nik državne trgovske banke La Folletteja. — D. Baker j bo vodil proti McAdoojevo stranko ? New York. — Republikan ci zgubijo zaoadne države di njih napake, ker se niso NESREČA ZAGREBŠKIH UČENK NA BLEDU. — ZVERINSKI POHOTNE2I. — SLEPARSKI ŽENIN. _ DRUGE ZANIMIVE VESTI. ---- --- "" wv» utiu. i Wlktu naj 111IYUU i /i - - razlika med raznimi govori'med vas niti najmanj neupo-tomobilu umrl. Njegovo trup so bile kot že omenjeno raz- števa one, katerim so shodi loJe našla žena. Vzrok smrti, ne točke v razvedrilo duha' tako strašno odveč, kateri se s1^113 napaka. kot nastop dečkov, sviranje' tako repenčijo in skušajo s' — Fond Du Lac, Wis. —( .....w lllkJ, godbe ter petje dveh naših svojo hinavsko zvijačo opla-| Louis Pickart, star štiri leta je zmenili za težkoče farmariev pevskih društev Domovine in siti in zbegati dobro katoliško bil na mestu mrtev in njegova Zmage je pa gotov, progre Danice. ljudstvo od prave katoliške i-[ mlajša sestrica, je bila težko! sivni demokrat. Tako je re- Za govorom Miss Agneze deje, njenega cilja in njene, ranjena, ko se je v bližini ne- kel Edward T. Meredith, biv-Pavlič je Domovina zapela dolžnosti. | kemu po nesreči sprožila puš- ši agrarni tajnik. Rekel je da dve pesmi a) "Oj tam za go-j Kot katoličanje je vas vseh| ka. se nahaja 50.000 farmarjev ro, narodna; b.) "Vso noč je* prva in pravo dolžnost, da se! — Washington. — Dr. na robu propada samo v nje-pri oknu," F. Vodopivec. shoda udeležite in da za nje-; Ralph B. Hamilton, prominen- govi državi. V slabih razme-Gospod predstavitelj se za-iga tu.di delujete. Živite v svo- tni pathologist, si je pognal rah so tudi države, kjer se hvali Domovini za dobrodej-! bodni Ameriki, kjer nesme ni- kroglo v glavo, ker je postal največ bavijo s pšenico. — Rano petje, katero Slovenci ta- kdo vaše£a prepričanja za-( obupan, radi pešanja oči. Star di te napake se bodo farmar-ko ljubimo. Slovenci v New smehovati, in če to delajo onij je bil 50 let. - j ji obrnili proč od republikan- Yorku so lahko ponosni na'j bosta| Nesreča na Bledu. Poročajo, da so se učenci in! učenke zagrebške zasebne tr-| govske šole, ki so bili na izletu po Sloveniji, mudili tudi na Bledu. Mladina se je seve da tudi vozila po jezeru. V nekem čolnu je bilo 10 učenk, ki so hotele same veslati. Na vmhs pal, naj jim pride pomagat veslati. Dijak je res hotel stopiti v čoln ; toda čoln se je med tem prevrnil in vseh deset učenk je padlo v vodo. Ker je bila pomoč takoj pri roki, so vse učenke še žive rešili, a tri so morale ostati na Bledu v negL Šolsko vodstvo je takoj nato prekinilo izlet in se z u-čenci in učenkami vrnilo v Zagreb. jezeru so p^povabile nekega1 svojega tov^PIša, ki se je ko-j -o- druge osebe, katere so svoje še nekaj časa ]etela. prepričanje že zdavnaj zavr- * * i t i i - j . , - . , wj. . , — Los Angeles. — Jack gle in sedaj hočejo, da Vi isto a • i • • t J j Pickford, znani filmski lgra- i lec, je bil v svojem domu o- Kar pa velja za katoličane r0pan ziatnine v vrednosti. TV^tkt \ rn*Vn v^l 1+r» tlldi $10 000 minacijo predsedniškega kan-; didata demokratske stranke.1 Največja stva je bila $20.000( proti $50.000 za Al. Smitha.1 McAdoo poživlja svoje de-| legate, naj se drže trdno, med tu oiniivj > ai^i v_i 11| ceV. Ko se je vsedel v avto/ Plavdiranja. da se odpelje proč, je nekdo1 Newton D. Bakar, bivši ustrelil štirikrat na njega, na- vojni tajnik se je vrnil v N. Y. New Yorku, to I ^^^^^^HL — ------' J ^^v.v/w. itfgace, naj se arze irano, mea du k boljšemu vspehu Težko drugod. Shodi se bodo vršili — Wood h a ven, L. L. — Tri tem ko bridko obsoja svoje mu je bilo priti na shod k nam j P! državah članstvo ■ nasprotnike. Rekel je: "Pra- v New York; posebno ker je Jednote in drugi katoličane č ranjenih, ko je Rock- vijo, da je naš boj nemogoč, bil za današnjo nedeljo dol o-, naj se istih poslužujejo, to P Beach ekpres zadel v Rad bi videl in se dotaknil cen katoliški shod tudi v Col- Je nas cilj in to je nasa nalo- neki^vto . (med tem pa pokazal pesti) lmwoodu O kamor je hotel, ^ Vršile so se kampanje Poročnik tisto nemogoče. S svojim go-' iti na vsak nacm. Toda ponov- med slov. ljudstvom, katere ni 1louls' . 1 ° OLn,K| vorom je delegate silno navdu- na prošnja ga je nagnila, da so odgovarjale resnici, mi pa ^Kiney h., bears je \odil neko, ^ ^^ da . yge melo a. je spremenil svoj prvotni na- delamo z jasnim programom Preiskavo med stanovalci crn-l črt. Za Collinwood je poskr- j in ne slepimo, torej se nam bel za se namestnika in pisal tudi ni treba bati nikogar,: v New York g. župniku tako-T* zahtevajmo le svojih pravic le: in zahtevamo, da nas več ne Menda Vi poznate moje sr- i napadate, da se iz katoliča- ^PMMIM^^M J ce; veste, da se da nagniti in nov ne boste norčevali! Kajti set oseb je bilo ranjenih, ne dobiti; zato ste mi pisali ta- iz njih žuljev ste se odebeli- kateri smrtno, ko je voz po ko pismo, da sem se moral li v zahvalo jih pa pustite v ulične železnice skočii s tira vdati Vaši tako milodejni pro- miru, če nečete da nastopi-šnji. Torej moram v New mo hujše nasproti vam. — York, tako neusmiljeni ste z S koliko navdušenostjo so menoj." Kako je bil Mr. A. j rojaki pozdravili tega moža, Grdina vesel naznanila, da se ko je nastopil na odru! G. kar se je mrtev zgrudil. nekateri so mnenja, da ga bo-« — Detroit, Mich. — Dvaj- do zavlekli k proti McAdooje- vi stranki, kjer bi vodil boj proti izvolitvi Homer Cum-mingsa iz Connecticut, za «"viiv i je po izpovedi policije, to-j Stamm, kateri je imel vec ran,j čilo prep0vedano pijačo, kak-! noče pa povedati kje je rane šnih sto salonov> To število se» dobil. Sedaj se naknadno po-^ je pa že precej skrčilo^ a venJ roca od tega čudaka, da se« dar tudi tem >e pugte veselja' pise Roberth Stamm star 23 strogi suhaški aRentje. V ne-j let, zm sedaj tu sedaj tam in,| de]jo dne 22 t m s0 ZQpet; da mu ze zadnja prede. Naj napravili pohod na veg galo.| UTM«QOQr>lQ nrlrv/MTrivin A.1 , . ... nov, kjer se jim je baje prav slabo obnesel. John Horwathu so zaplenili nekaj take pijače, obiskali so pa tudi salone: B eat Savich, 1208 N. Scott St. Louis Szabo, 1108 N. Collins St. in Joseph Zupančič, 107 Ruby St. Policija je vse natanko preiskala, našla pa je le pijačo katero je dovoljeno točiti. V mestu je 44 salonov, katere bodo vse še preiskali. -o- Japonci se čudijo postopanju ameriškega ljudstva. Tokio. — Japonci se čudijo, kako morajo naši tako grdo postopati z Japonci v A-meriki. Ko so zvedeli o morit-vi treh Japoncev v Los Angeles, so postali zelo ogorčeni. Zanikajo tudi vest, da bi se z Amerikanci na Japonskem grdo postopalo. Pravijo, ne bojte se za življenje Ameri-kancev, oni so dobro zavarovani. Japonci ljubijo preveč mir, da bi izzvali vojno. ŠIRITE "A. S. IN NOST" vprašanja odgovarja trdovratno, (ia nikogar ne briga nič, kje je rane dobil. Detektiv mu je rekel; povej, saj vidiš, da bodeŠ kmalo umrl. Nakar mu reče, da že njegovi prijatelji vedo kedo ga je in da bodo že oni obračunali z njim. — London. — Ministrski predsednik Francije Herriot se je nahajal v Londonu, kjer je v konferenci z McDonal-dom razpravljal o svetovnem miru. Sedaj se je pa odpeljal v Brusel, po uradnih poslih. — Kansas City. — Senator James A. Reed iz Missouri, je močno obolel. Nahaja se v hotelu, kjer je v' postelji, pod zdravniškim nadzorstvom. — St. Louis. — Dr. Curtis Muncie iz Brooklyna, je s čisto lahko operacijo, pri kateri ni rabil nobenega noža, povrnil štiridesetim osebam — sluh. — London. — General Pershing je prišel v London, kjer bo obiskal grobove, padlih Amerikancev. j Zverinstvo. Dne 25. pretečenega meseca so trije železničarji iz Ind-žije zvabili dve pošteni deklici eno 13-letno, drugo 16-let-no, v neki hotel in jih na nečloveški način onečastili. Hotelsko osobje je našlo deklici onesveščeni ter so obe prenesli v bolnišnico. Mlajša deklica umira. Železničarja, sta pod ključem. -o- Sleparski ženin. K posestniku Francetu Po-držaju v Gatini pri Grosupljem je prišel pred kratkim možakar, ki se je predstavil za Leopolda Ravčeta, veleposestnika iz Petrove a na Hrvaškem. Mož je bil silno u-ljuden in darežljiv, ter se je začel ženiti pri domači hčerki. Ko pa mu je začelo primanjkovati denarja, je pregovoril veselega tasta, naj se pelje na njegovo posestvo v Petrovcu, na katerem gospodinji po njegovem zatrdilu njegova mati Kozakova. Pravil je, da ima mati shranjeno tudi njegovo blagajno, v kateri ima čez en milijon dinarjev. Ta denar naj bi Podržaj dvignil in ga prinesel njemu, da bodo napravili sijajno poroko, kakoršne še niso videli v okolici. Podržaj prišedši na določen kraj, je zvedel britko resnico, da tam ne poznajo cloyeka s tem imenom in, da ga tam nikoli ni bilo pod tem imenom. Še bolj se je pa možakar presenečil, Ro. pride domu in mu žena pove, da je dala podjetnemu ženinu, takoj po moževem odhodu, na račun miljona 32,000 kron, da ta čas uredi vse potrebno za svatovanje. Preiskava je ugotovila, da je bil podjetni sleparski ženin kovač Leopold Plaveč, doma iz Doblic, pri Črnomelju. Tako je vsled lahkovernosti ostala hčerka doma, navihani zet pa se je odpeljal s precej čedno aro na njeno doto po drugo nevesto. -o- Vidmar, bivši rudniški delavec v Rajhenburgu, 50 dinarjev vredno ročno torbo in 10 dinarjev gotovine. — Podjeten vlomilec je ukradel po-sestnici) Mariji Peklarjevi v Ljutomeru obleke, zlatnine in živila v skupni vrednosti o-krog 18 tisoč dinarjev. — V Kaplji vasi je bila ukradena izpred Mejačeve gostilne iz avtomobila, last tvrdke Šara-bon v Ljubljani rjavosiva ženska jopa, v kateri je bila srebrne doza za cigarete, priži-galnik in svilen robec ter dve odeje, v skupni vrednosti 4000 dinarjev. — Lovskemu čuvaju' Ivanu Koprivniku v Senožetih je bila ukradena iz stanovanja dvocevna puška* vredna 1500 dinarjev. -o--* Nezgoda. Ponesrečil se je v tovarni Soebl in Šonski v Mariboru delavec Leopold Strgar. Stroj mu je zmečkal levo roko ter ga težko poškodoval. -o- Samomorilca okradli. Pretečeni mesec je izgini! radi družinskih prepirov z doma sin mariborskega pozla-tarja Binderja. Kmalo na to so ga pa našli delavci mrtvega v Turn ar je vem vinogradu pod Kalvarijo. Mladi Binder se je obesil, mrtvemu je pa i nekdo prerezal vrv ter mu | sezul čevlje. -o- Predrzen roparski napad. Pred kratkem je prišel k gospe Podkrajškovi, ki stanuje v drugem nadstropju v Šmalcovi hiši na vogalu Marijinega trga in Wolfove ulice v Ljubljani, njej na videz znani človek in zahteval od nje denar. Ko se mu je žena uprla, je nastopil mož kot ropar, in ji hotel s silo pobrati denar in kar bi našel. Žena je 'poklicala skozi okno pomoč in prišli so stražniki, ki so zastavili vhodna glavna vrata, dva pa sta šla na stanovanje. Med ,tem pa je lopov že pobegnil in je na do sedaj še nepojas-(Dalje na 4. strani.) DENARNE POŠDJATVE V JUGOSLAVIJO, ITALIJO. AVSTRIJO, itd ^ Naša banka ima svoj« tastsc zvem s poŠto in zanesljivimi bankami t starem kraju in naše poiiljatv* dostavljene prejemniku na dom al na zadnjo pošto točno m brez vsak*' ga dobitka. Nai* cene za pošiljke v dinarjfli feg Urah se bile vferaj aledeia: Skupno s poštnina: 500 — Din.........$ 6.70 1,000 — Din.........$ 13.05 2,500 — Din.........$ 32.50 5.000 — Din.........$ 64.50 10,000 — Din.........$128.00 Tatvine in ulomi. Neznan vlomilec je vlomil skozi okno v stanovanje posestnika Matevža Goloba v Zgr. Leskovcu in ukradel nekaj obleke, gamaše eno kokoš, več jajc in pa 300 dinarjev gotovine. — Posestni-ci Mariji Urlovi v Sotelskem je poneveril delavec Božidar 100 — Lir.........$ 5.1» 200 — Ur.........$ 9.85 500 — Lir.........$ 23.75 1.000 — Lir.........$ 46.25 Pri poiiljatvah nad 10,000 Dia. it nad 2,000 Lir poseben »ftpnst Ker se cena denarja častokra menja ,tfostikrat docela nepričak«ri nO) je absolatne nemogoče doloot cene vnaprej. Zato se p ožilja tve na Mejo po cen*& ooega dne, k« mi sprejmvne denar. DOLARJE POŠILJAMO Ml OT-DI V JUGOSLAVIJO IN PO POSTI KAKOR TUDI JAVNO. Vse pošiljatve naslovite VXNSKO BANKO Prvi in najstarejši slovenski katoliški list v Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen leta 1891. Edinost leta 1914. The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek — Issued every Tuesdaj, Wednesday, Thursday and Friday. # — PUBLISHED BY:— Edinost Publishing Company 1849 - West 22nd Street, Chicac*. DL __Telephone: Canal 0098. Cene oglasom na zahtevo. Advertising rate« on application. NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto ................$400 Za Zedinjene države zsl pol leta ................$2.00 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ...$4.75 Za Chicago, Kanado in Evropo za p«4 leta......$2-50 SUBSCRIPTION: For United States per year ..................$4.00 For United States per half year ..............$2 00 For Chicago, Canada and Europe per year ...$4.75 ___For Chicago, Canada and Europe per half year $2.50 Entered as second clas matter October nth 1919. at Po«t Office at Chicago. 111., under the act of March ird rfi7Q. Stariši, pazite na svoje otroke! Te dni se zaključuje;šolsko leto po naših , farnih šolah. Otroci bodo imeli počitnice tekom vročih poletnih dni. Ker bodo prosti, bodo imeli marsikje priložnosti, katerih med šolskim letom niso imeli. Priložnosti so pa slabe in dobre. Ponavadi je več, vedno več slabih, kakor dobrih. In tudi to je resnica, da mladini diše bolj slabe priložnosti, kakor dobre. Je pač človeška narava taka, da je vedno bolj k slabemu nagnjena, kakor k dobremu! Doslej so bili ti Vaši otročiči pod skrbnim nadzorstvom skrbnih šolskih sester, ki so jih gojile, kakor lepe pomladne .rožice, na katere še ni padla slana. Med počitnicami bodo ti otročiči prepuščeni samo vašemu nadzorstvu, zato matere in očetje, pazite, da jih vam slana ne pomori. Zlasti po mestih, je mladina izpostav-Ijena pokvarjenju. Kakor rjoveči- levi preže na nje vsakovrstne zapeljivosti in skušnjave in otroška duša je prešibka, da bi se jim upirala, zato potrebuje skrbnega materinega in očetovega očesa, da pazi na nje, da ne zaide. Zato velika je odgovornost starišev do svojih otrok Katoliških starišev dolžnost je, da pazijo, da njih otroci zahajajo med počitnicami k sv. mašam in da pogostokrat prejmejo sv. zakramente. Taki otroci bodo ostali potem nepokvarjeni in kot taki se bodo vrnili v jesen nazaj v šolo. Kjer pa bodo stariši zanemariali te dolžnosti do svojih otrok in jih bodo prepuščali cesti in njenemu pokvarjenemu svetu, bodo trpeli škodo sami in tudi posledice ne izostanejo v takih slučajih, zakai dobra mladina je do svojih starišev dobra — slaba pa vedno slaba. Zato zlasti matere, ve pazite in vedite vedno, kje se Tvoj otrok nahaja, pazite, da ne bo v slabi družbi izprijenih otrok, ker ti, Ti ga bodo samo spridili in pokvarili. Otroška duša je kakor rožica. Lepa je v svoji nedolžnosti, da lepša biti ne more. Toda, kako je občutljiva. Najmanjši vpliv slabe družbe jo popari, kakor slana v naravi rastočo spomladno rožico. In kakor rožica, ki jo slana popari ne dobi nazaj nikdar več svoje prvotne lepote, tako je z otroško dušo, ko jo okuži vpliv slabe družbe. Zato stariši še enkrat: pazite na te svoje lepe ljubljene spomladanske rožice, katere bodo sedaj tekom šolskih počitnic izročene samo vašemu varstvu. Po vaših otrokih boste sojeni vi. Zakaj dobri stariši, bodo vrnili šoli v jesen dobre nepokvarjene otroke in nasprotno, stariši, ki jim za svoje otroke ni mnogo mar. bodo vrnili šoli nazaj slabo vzgojene, ki bodo zgubili morda še tisti del dobre vzgoje, ki so ga tekom šolskega leta v šoli dobili. — Zato stariši na vas jč ležeče. Vi ste poklicani, da kot stariši njih roditelji, pazite na svojo mladino! Kenmore, Ohio. Pred dvem tednom se je pripetila nesreča na tukajšnem železniškem križišču. Ko je tovorni vlak B. & O. železnice, zavozil v neki avtomobil, v katerem so se nahajale štiri osebe, dva moška, ena ženska in mala deklica. Pri sunku je odletel eden moških ven, da si je razbil glavo in je eno uro po tem izdihnil v mestni bolnišnici v Akron, kamor so vse štiri odpeljali. Bili so vsi močno poškodovani, le triletna deklica je ostala nepoškodova- i na. Vlak je rinil avtomobil pred seboj več kot dvesto čev-i ljev daleč, predno se je mogel vstaviti. Tej nesreči je pa sledila še druga. Ko je strojevodja nanagloma zaprl vse zavor-nice, je eden zadnjih voz skočil s tira in dva od teh sta se prekucnila preko mestne o-graje v Ohio kanal. Kompa-nija trdi, da ima škode 75.000 dolarjev. Družina Skul, je dobila pre-. tekli teden novega borderja. Oglasila se je namreč Mrs. Štorklja in pustila malega kri-, čača, krepkega in zdravega fantička. Čestitam! V Prosveti, štev. 138 piše( dopisnik dopis, v katerem se spodtika ob človeka, kateri mu ni bil še nikdar in nikjei v nobenem oziru napoti. Dela opazke le zato, ker mu človek vsega ne potrdi kar on pove. In je tako predrzen, da si upa v tuji privatni hiši razkladati, tako rekoč s silo vsi 1 je- j vati človeku njegovo prepri-! čanje o socijalistični vladi. A-j li bolje rečeno nekaj se je na! pamet naučil, sedaj pa trobi ljudem, kakor kos, ki se gaj nauči žvižgati. Ni moja nava-j da napadati rojakov, pa naj bo tak ali tak to on dobro ve. In tudi ta dopis naj se ne smatra za napad, ampak — odgo-i vor in popravek, v kolikor je i on resnico zavil, vedoma ali ne vedoma. Sledeči so odlomki njegovega dopisa — "smo si vstanovili novo društvo, katerega smo priklopili S. N. P. J. itd. Pa vendar, ko človek agitira za kako dobro stvar; naleti tudi na odpor. Ravno, ko sva s prijateljem agitirala za novo društvo sva naletela na rojaka, ki je rekel, da se ne strinja s socijalisti itd." — sedaj pa poglejmo, kako je zavil resnico iz politične strani na društveno stran. Jaz nisem zoper novo društvo in tudi ne zoper S. N. P. J., dasi ravno ne spadam v jednoto. Toraj tu ni naletel na odpor, kakor on piše, ampak naletel je pri razlaganju socijalizma. Ko je dotični s svojim prijateljem a gi tir al, je govor nanese! na sedanjo vlado in oljni škandal. Tu pa on pravi: "Vidiš če bi socijalistična vlada prišla na krmilo, bi takega škandala ne bilo." Vprašam ga pa; toraj po Tvojem mnenju so vsi socijalisti samoj pošteni ljudje? On pa pravi seveda socijalistična vlada bi delala pošteno in v prid delavcu. Dober odgovor, vsaj sliši se precej dobro. Potem ga pa jaz vprašam: "Kaj pa oni človek, ki je nabiral milijondo-larski fond, par let nazaj, kaj ni bil tudr on socijalist?" — Bil sem zelo radoveden, kako se bo izrazil napram svojemu bivšemu voditelju. Zelo eno-j stavno: "Jaaaaa, seveda je bil, toda on ni bil pravi soci-] ialist, on ni imel prave pod-' lage. No pa naj kedo reče, da ne zna zavijati resnico. Dalje« piše : "Rojaku radi tega ni za-' mere, ker on bere samo glasi-5 lo K. S. K. J. radi česar vemo od kod taki predsodki." Tukaj se je pa dobro vrezal, Dremalo se je informiral preje, zato ker jaz ne dobivam tega glasila, ga tudi brati ne morem. Dalje pravi: "Svetoval bi rojaku naj se naroči na Prosveto, ali Proletarca, ali r>a kak drug napredni list." Prav lepa hvala za ta nasvet, le sam naj si ga pridrži, za drugič, ko ga vprašam po njemu. Kakor se vidi ne more rabiti svoje razsodnosti, ampak vsi njegovi predsodki shajajo iz priporočenih listov. Priporoča tudi delavske shode, menda zato, da bi se tudi drugi naučili nekoliko besedi na pamet kot se jih je on, katere trobi sedaj v svet. — Tuk aj je pa sam sebe obsodil, ko je menda nevedoma zapisal te-le vrstice: "Mnogi so potrebni še veliko izobrazbe, dasi ravno se štejejo, da vedo več, kakor drugi." — Seveda rojak je naprednjak in kot tak se prišteva k soci-jalistom in te vrste ljudje si domišljujejo, da so nekaj več kakor pa drugi ljudje. Ob neki priliki sem slišal, da je rekla neka Slovenka iz tukajšne naselbine: "Moj mož pa mo. ra stopiti v socijalističen klub, tam so sami izobraženi ljudje." V resnici pa so to, kar je dotični zapisal v Prosveti : "Potrebni so še veliko izobrazbe." Ker ni dopisnik direktno pisal, se ne morem podpisati s polnim imenom. Pozdrav! Rojak iz Kenmora. -o- ROJAKOM V DRŽAVI ILL. naznanjamo, da bo te dni vodil naš potovalni zastopnik Mr. Frank Kuraik kampanjo za list "Amerikanski Slovenec in Edinost" v okolici Spring-fielda, Clintona in Danvilla, 111. Vsem cenjenim rojakom ga najtopleje priporočamo in jih prosimo, da mu grejo na roko pri razširjenju dobrega tiska. Uprava A. S. in Edinosti. -o- ŠIRITE "A. S. IN EDINOST" Klobuček po strani, zavriskal na glas Tako je naš dečko, hodil na vas. Ne boš ne boš ti več vasoval, Saj danes popelješ jo pred altar. Tam na Notranjskem leži prijazna vasica Pre-serje. Le tam stoji vrtiček, v katerem je rasla neka nežna rožica, ki je bila skrbno negovana — čuvana, od vrtnarice, da bi kedo ne odtrgal, komaj dozoreli cvet. Slučaj pa je nanesel, da so to rožico presadili iz domovine, sem, daleč v tujino. Tu pa je prišel marljivi mladenič, krepak sin poštenih slovenskih katoliških starišev iz lepe Dolenjske vasice, Šmihel. Zahotelo se mu je po rožici, potrkal je pri vrtnarici, ter zaprosil za lepo rožico. Izbral jo je, da bi mu bila družica in sopotnica na potu življenja, da bi mu sla-dila urice, ki mu grenijo dolžnosti vsakdanjega opravila. Ta srečni mladenič je MR. JOHN JERIČ, urednik našega lista, ki se je danes poročil v cerkvi sv. Štefana z nevesto MISS ANICO ZAKRAJŠEK. Poročne obrede je izvršil nevestin brat, naš priljubljeni gospod župnik, Kazimir Zakrajšek, ob asistenci Rev. Blanko Kavčiča in Rev. Leo Novickiega. Mr. John Jerič je doma iz Šmihel a pri Novem mestu, nevesta pa iz Preserja pri Borovnici. Mr. John Jerič je bil vsikdar zgleden mladenič in odločno katoliškega prepričanja. Dolgo let je živel v La Salle, 111. kjer ima veliko dobrih prijateljev, kajti vsi, ki so ga poznali so ga spoštovali, kot poštenega mladeniča, blagega značaja. Pri našem listu je že nad tri leta, najprvo je bil kot pomožni urednik, zadnje leto pa kot glavni urednik in solastnik podjetja. Ves ta čas, kar je Mr. Jerič u-rednik lista, je deloval neumorno za njegov napredek in da je list tako lepo napredoval in si priboril že tolik vpliv po slov. naselbinah, je največ njegova zasluga. S svojim značajem in modrim nastopom je znal marsikatero nasprotstvo proti listu ublažiti — urediti in ugladiti listu pot v slovensko javnost. Kot urednik, je Mr. Jerič vsikdar star na odločno delavskem stališču. V šoli je pridno napredoval, in že tukaj ga je njegova pridnost in marljivost vsposobifa, da danes spretno vihti meč peresa za RESNICO in PRAVICO, kajti on dela iz ljubezni in prepričanja, in kot tak mu ni nobena žrtev prevelika, ali pretežka za njegove ideale. Ko so se solastniki naše tiskovne družbe zavzeli za nakup najstarejšega slov. lista v Ameriki, Am. Slov. ie on spretno izpeljal kupčijo. Čast mu tudi gre, kako spretno zna vračati "klofute" na levo in desno, ne ostane nikomur dolžan, in marsikateremu je že nataknil nagobčnik, da se je kot poparjeni kužek umaknil. In to vse, ker ima za podlago nepremagljivi steber, — prepričanje do sv. KATOLIŠKE VERE in ljubezen do NARODA. Pri zadnji konvenciji je bil izvoljen tudi v glavni urad r:. S. C. Jednote kot II. nadzornik. Mi v imeni družbe "Edinort," ka^cr tudi v nu vseh katoliških Slovencev, ki so mu hvaležni za njegovo navdušeno, odločno in nevstrašeno delo za BOGA in NAROD, k temu njegovemu velikemu dnevu čestitamo, kakor tudi njegovi nevesti in jima želimo obilo sreče in blagoslova na potu v novo življenje. Večni naj ta zakon blagoslovi obilno z naraščajem, za poznejše borce, za RESNICO in PRAVICO. Bog NAJ JU ŽIVI! Novo-poročenca sta takoj po malem obedu, katerega sta priredila samo v ožjem krogu sorodnikov in prijateljev, odšla v La Salle. za nekoliko dni. Utrgal rožico si zalo, glej, da ne usahne ti; spoštuj — neguj, ker malo, je tu na svetu srečnih dni! cigan. Rosegger — Jos. Vole: V nedeljo dopoldne je. Veliko kmetiško posestvo sameva med gorami in gozdovi. V hiši begata dve deklini po prstih od okna do okna, kukata ven, sklepata roke, in na njiju obrazih se kaže bojazen in strah. Na uro gledata. Še dve uri preden pridejo ljudje iz cerkve — in zunaj pred hišo so cigani. Cela tolpa jih je, oblečeni pa, da bi se človek smejal in zjokal. Vsake baže reč imajo na sebi in raztrgani so tudi. Možaki stoki, suhi in rjavi v obraz, skoro kakor zamorec med svfetimi tremi Kralji. Kot oglje črne imajo lase, moža- ki tako dolge kot ženske. O-či pa kot žareče oglje na belem pepelu. Nekateri kar 'niso grdi. Eden ima rumen'kožuh, sredi poletja, na nogah pa nobene obutve; toda črne brke dolge in zavihane in na nosu steklo kakor stacunski pomočnik v nedeljo. Drug je v suknenem plašču in ima visok bel klobuk na glavi. Eden je prav debel in raca okrog, noge ima ovite s cunjami. Ženske so oblečene v pisane cape — nekdaj je moralo biti lepo to blago — ali pa so pol razgaljene in otroci, skoro čisto nagi, se motovilijo iped nogami odraslih ali pa pleza,- jo ob njih kot veverice po drevesih ali pa,tiče v rjuhah ženskam na hrbtih ali poviti naj prsih — kakoij vrečarji, kdor se kaj razume na naravoslovje. Nekateri obrazi bakrene barve so tako grdi, da skriti gledalki za okni mraz stresa. Drugi pa spet tako lepi kakor svetniki v cerkvi, da človeka prevzame. Posebno e-den je med njimi, na podobo kakor evangelist Janez, še zelo mlad človek. Črni lasje mu divje segajo preko čela, in pogled ima tako; strahotno ognjevit, da bi človek mislil, slamnata streha se bo vnela, zdaj ko gleda na hišno sleme za kokoši. Obraza pa bledega, drobnega, kakor bi bil šele okreval od težke bolezni, in nad debelimi ustnicami se kaže ozek pas mladih brk. Razen črnih hlač in skoro bete, pa raztrgane srajce, nima ta človek ničesar druzega na sebi, toda v ušesih pod lasmi svetle uhane. Ta je edini, ki se molče in motre ozira okrog ; vse drugo kriči, vrešči, požvigava, kolne, poje in se smeje, da kar brni v zraku, in se včasih zdi, da glasovi ne prihajajo iz človeških grl, ampak iz tujezem-skih glasbil. ' Izpočetka, ko je prišla tolpa bliže, je pes hudo zalajal. Pa je stopil tisti debeli h kolibi, psu nekaj vrgel, da je žival precej umolknila. Potlej jih je nekaj steklo k hišnim durim, so jih stresali, suvali in tolkli nanje; ko se pa le niso vdale, so tekali k oknom, plazili k strešni luknji in skušali vdreti na kakršenkoli način v hišo. Pa ni šlo; okna so imela močno okrižje, in stre- šna) luknja je Jbila preozka. Ko so videli, da ni mogoče v hišo in da se na rezko vpitje tudi nihče ne oglasi, so jeli preiskavati hleve in skednje.l Toda živina je bila s pastir-; jem na paši. Samo prešiči so letali po trati, a se niso dali ujeti dvema suhima poboma, ki sta dirjala za njimi. Par žensk se je spravilo nad kori-| to, ki je bilo postavljeno pred: svinjakom, pa je z ostanki' mleka in krompirja pitalo sebe in otroke. Potem jih je več stopilo skupaj in so se posvetovali, kako bi se dalo priti v hišo. Bržčas ni nikogar doma, pa bi bilo mogoče na lahek način od zalog preskrbeti si to in ono, kar prav pride. E-den je pa prislonil ob streho vozno l«stev, vzel pod pazduho — kot kakšno klado — e-nega izmed malih nagih raz- posajencev in ga tresel s seboj, da ga porine v hišo skozi strešno okno. Morda bo mogel pobič potem znotraj odpreti hišne duri. Obe deklini znotraj —- sedemnajstletna hišna hči in nje sestrična, tri in dvajsetletna kuhinjska dekla — sta hi* tro razumeli namero in se po^ svetovali v naglici, kaj storiti proti temu. Kuhinjska dekla je hotela zadelati podstrešno okno, kal bi pa izdalo, da so ljudje v hiši in da se nimajo s čim drugim braniti. Hišna hči je bila pa te misli, ~xt pria« pobič pri strešni Vaknji hoter, toda zabraniti se mu mora, da duri ne bo odprl. — Sprejeto. (Dalje sledi.) "AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST." Socialna Razmotrivanja — KITAJSKEGA BAN-DITA. (Po Rev. Francis X. Fordu.) (Dalje.) pr. A. Gosar: ZA KRŠČANSKI ZEM. (Dalje.) SOCIALI- i dočim so — kakor smo in bo-' mo še videli, — neurejene so-icialne razmere v veliki meri * naraven plod modernega gospodarskega reda in sistema. In vendar ne bo nihče tajil, da Glavni namen modernih j je protialkoholno gibanje, ki kapitalističnih organizacij ( skuša s posebnimi vzgojnimi trustov, kartelov, koncernov in organizacijskimi pripomoc-itd tiči ravno v tem, da ukle- ki odvrniti ljudi od pijanče-nej0 v svoje vezi, ali pa izlo-[ vanja, potrebno in koristno, tfjo to se pravi uničijo, vse Popolnoma enako in še bolj konkurente. Ustvariti si hoče-, pa velja tolglede krščanskega jo v svoji stroki nekak mono- j socializma^/ Ako se zavzema- pol, da bi lahko potem delavske plače, še bolj pa cene izdelkom svobodno določali. Jasno je, da v takih razmerah posamezen podjetni, pa najsi bo še tako pošten, ni več sam svoj gospodar, ter ne more biti po svoji volji nasproti delavstvu in konsumentom gamo J pravičnejši in zmernejši od,^^' živlie- drugih. mo zaner^dobro vedoč, da se socialno zlo že samoposebi ne da drugače odpraviti kot s primerno preureditvijo človeške družbe, potem s tem pač ne omalovažujemo krščanstva samega na sebi. Seveda, o tem ni nobenega NASPROTI PUŠKINE CEVI. nimo radi denarja, ako se bo dalo vsaj del ukradenega nazaj dobiti. Takoj smo slutili, da je sam in se nas ne upa napasti, zato bi nas rad spravil v vas, kjer bi nas s tovariši oropal. Rekli smo, da gremo in da naj gre naprej. Ko tako pridemo do pripravnega kraja, kjer smo bandita pustili toliko naprej, da ga je skupina bambusa zakrivala pred nami, jo urnih korakov7 pobrišemo v nasprotno vas, kjer smo našli dobre ljudi, ki so nam dali spremljevalca, kateri nas je pripeljal do našega cilja, btez nezgod. -o- MEKSIKO BO VOLILA PREDSEDNIKA ŠESTE- uredbo gospodarskega življe ~ j . j i • , • f Inja in človeške družbe sploh, Seveda so tudi taki podjet-, J odgovarjala tudi naj-niki, ki bi se hoteli temu kapi-,?^,;^____ talističnemu nasilju resno u- idealnejšemu socialističnemu načrtu, ne bo dalo nikdar do- pirati, le redko sejani. Navad zavladalo med ljud-110 jim je izgovor na skupno __. _____„0 mi tisto razmerje, ki ga ho če in more ustanoviti med nji-I m* edinole krščanstvo. Družabna kontrola, policija in nadzorstvo, obratni in gospo- organizacijo le dobro došel da svoje kapitalistično izkoriščanje tem lažje opravičujejo. Krščanstvo in njegova načela pa so večini iz med njih deveta briga. Zato bi bilo čakati na njihovo spreobrnjenje, da bodo sami od sebe storili, kar je njihova dolžnost, v največ slučajih brez- _ _ _ i nnno vselei na kasno zelo nole duh Prave*a krscanstva. kasno i Brez tega je vsak socializem brezsrčen mehtnizem, ki ob-Iz tega položaja ni druge- likuje človeštvo liki stroj, ga izhoda, kakor da se ustva- brezčutno železo ali les.-ri tak gospodarski in vobče Ko so odnesli vso prtljago in zgotovili žepno preiskavo, so trije banditje ostali pri nas, drugi so pa s hitrimi koraki odvedli naše dve sopotnice, ker so se nadejali, da na ta način lahko pridejo do velike odkupnine. — Ko so pa že bili za ovinkom, se pa tudi ta trojica od nas lepo poslovi. Zagrozili so nam, če bi se kateri predrznil jim slediti. — Tako smo ostali na cesti, brez sredstev in brez upa, da bi se nam škoda povrnila. Po kratkem posvetovanju smo jo u-brali do najbližnje francoske vojaške postaje, katera je bila v Kwang Chow Wan. Povedali smo nadzorniku postaje našo mizerijo; ta je takoj odredil, da je šel oddelek vojakov — na lov za lopovi. Slučaj je zgledal brezupen, ker , se je napad izvršil na meji, tako, da je bilo možno ban ditom po izvršenem napadu jo popihati na varno. Meja je tam tako vijugasta in polna skrivališč, da je francoskim vojakom jo nemogoče vspeš-no varovati; ne da bi jim pri tem pomagali mandarini. — Ko smo z nadzornikom, kar darski sveti, delavski in drugi je bilo v naši moči opravili, stanovski zastopi, socialna zakonodaja itd. vse to ustvarja le mrtev aparat, kateremu more dati dejansko življenje edi- družabni red, v katerem bodo vsi primorani držati se gotovih, krščanskim načelom vsaj približno odgovarjajočih meja. Pozivati se samo na krščanstvo in njegove zapovedi je premalo. Vsi se ne bodo ni- Zato je prav in nujno potrebno, da se povdarja velika važnost praktičnega, živega in vzglednega krščanstva. Kajti brez tega nima noben] socializem življenske sposobnosti. Vendar pa ne smemo pri kdar po njem ravnali, kakor Požreti m pozabiti, da se tudi še nikdar niso. Dokler tudi obratno danes to je v mo-pa jih poide le nekaj preko dernih gospodarskih razmerah njega, jih bodo morali tudi vsi drugi, vsaj kolikortoliko posnemati. To je tisti v ustroju modernega gospodarskega življenja vkoreninjeni vzrok, iz katerega je vzrastel ne samo materijalistični marveč tudi krščanski socializem. Socializem ni torej nikak svojevo-len družabni snstav, marveč je njegova notreba utemeljena v organizaciji (mehanizmu) modernega gospodarstva. Tajiti potrebo krščanskega socializma pomeni popolnoma isto, kakor če bi kdo nasprotoval n. pr. protialkohol-nemu gibanju, češ, pridiguj? mo, ali bolje izvajajmo praktično krščanstvo, izpolnjujmo njegove zapovedi (požrešnost je prav tako glavni greh, kot lakomnost) pa bo pijančevanje izginilo. Popolnoma pravilno, še bolj kot pri raznih socialnih vprašanjih. Kajti pijančevanje je v prvi vrsti le posledica človeške slabosti, in pri dejanskem splošnem moraličnem stanju človeštva, brez socializma ni in ne more biti krščanskega družabnega reda. S tem ne delamo krščanstvu niti najmanjše krivice, marveč samo ugotavljamo in samo primerno upoštevamo, da je v modernem svetu ta-Vo malo pravega životvorne-ga krščanskega duha, da noče in ne zna brez socializma krščansko živeti. Zato in predvsem le zato je krščanski socializem nujno potreben. AKO POTREBUJEŠ strehe za svoj avtomobil, pridi in na razpolago ti jo da MR. FRANK KATICH, 2332 So. Krofi Street, CHICAGO, ILL. so nam pripravili kosilo, takoj nato smo se pa z vojaškim spremstvom podali proti ka tedrali. — Tu je škof Gauthi-er dobil takoj brzojavno zvezo z guvernerjem francoske kolonije, kateremu je sporočil ves dogodek in opisal ugrabljene dame. :— Rezultat je bil, da so že do večera ženske bile na prostem, ne da bi zahtevali banditi kaj odkupnine. S tem je bil dosežen najvažnejši del, potom intervencije francoskega guvernerja. Oblasti pa s tem še niso bile zadovoljne, ampak so se toliko potrudili, da smo dobili vso našo prtljago nazaj, — le denarja ne. Izguba denarja katerega nam je izročil škof Gauthier, je bil velik udarec, ker za tukaj je to velika svo-ta. — Drugi dan smo se zopet napravili na isto pot, le iz previdnosti smo se ognili pota velike ceste ter jo krenili po stranski poti. Ko tako malo časa hodimo, smo ugotovili, da so ta stranska pota nekako sumljiva; ko že zagledamo enega od banditov, ko je skrbno pregledoval svojo puško. Zagleda nas, položi puško od sebe in se začne z nami prav prijazno pogovarjati. Svetuje nam, naj se podamo z njim v vas, da se pome- GA JULIJA. Mexico City. — Volitev predsednika v Meksiki, kakor se sedaj' poroča bo potekla popolnoma mirno. Volitev se vrši prvo nedeljo v mesecu juliju. — Kandidata za predsedniško mesto sta dva in sicer Plutarkus Elias Calles, in pa Angel Flores. Prvi je, ki je prišel iz So-nore, da bi zavladal Meksiki in vpostavil vlado, katero bi pripoznala Amerika. Prezi-dent Obregon je bil poveljnik, de la Huerta in Calles pa poročnika. Delali so skupno do časa, dokler ni de la Huerta prelomil prijateljstvo in začel revolucijonarno gibanje proti vladi Obregona, končno pa pobegnil v Zdr. države. Predsednik Obregon bo pri teh volitvah neutralen in obljublja, da bodo volitve mirne. So pa tudi poročila, po katerih se lahko sodi, da ne bo vse tako mirno steklo, kakor se poroča od strani Obregona. — Drugi kandidat Flores je sedanji guverner države Sinaloa. On je čisto krven Indijanec, izobražen in zelo popularen. — Oba kandidata obljubljata, za slučaj izvolitve, da se bodo rešpektirale mednarodne obligacije in se zunanjim interesom ni treba notranja zadeva. Kampanja je pa vseskozi in-teresantna. Poroča se tudi, da je vlada naklonjena Cal-lesonu in bo podpirala njegovo kampanjo. Obregon se je umaknil na svoj dom v Sono-ro ter prepustil politično polje — kandidatoma. -o- ZVESTI PES. Chicago. — Salon William Burnsa na 734 W. 43 cesti so obiskali po noči roparji in odnesli iz blagajne, katero so razstrelili $1,100 v gotovini in $300 v čekih. Poleg razstre-ljene blagajne so pa tudi našli domačega varuha — psa pasme bulldog, s prestreljeno glavo, kajti roparji so ga morali preje ustreliti, predno so lahko izvršili svoj poselj. -o- tudi glede na druge večje poštne tatvine, katere so se izvršile, kar daje sumnjo, da je pomoč tem roparjem bila dana od znotraj; tako da so napadalci bili vedno dobro pod-učeni, kedaj in kje se nahaja večji plen. — Miss Drafka, katero imenujejo kraljico banditov, je izpovedala že za večje svote oropanega denarja iz vlaka v Rondout, kje da se nahaja; prisilili jo bodo pa, da bo izpovedala vse kar ve, nahaja se v zaporu. -o- Nesrečna številka 13. Odkar poznamo številke, i* maj o ljudje številko 13za nesrečno. Že stari Egipčani so verovali, da ima trinajstorica neko skrivnostno usodno moč. Cigani smatrajo še dandanes, \ da prinaša številka 13 smrt. Bitka na morju v bližini New Stari židje so se posebno ču- Yorka. New York. — Obrežna patrulja je aretirala 12 oseb in vali, da niso nikdar izgovarjali te usodne številke. Tudi v norveški mitologiji zavzema zaplenila likerja v vrednosti ■ trinajstorica nenavadno me« $87.000. — Imeli pa so malo "funa" tudi v bližini Sandy Hook. Patrulja je zagledala sumljivo jahto "Rosedale," katera je bila nekdaj last družine Astorjove, sedaj pa prevaža munšajn. Takoj ko so iz Rosedale zagledali, da so za-sledeni, so jo s polno paro hoteli odkuriti, patrulja pa odda en svarilen strel, ker se pa zato niso zmenili, so pomerili dobro, nakar se je ponosna Rosedale podala. -o- Drastične odredbe, da se prepreči poštne tatvine. Iz Washingtona poročajo, da se bo poštno službo reorganiziralo, glede na zadnji dogodek v Rondout, 111. kjer sto; ustna poročila pričajo, da se je pod to številko skrival bog zlega. Ker je bilo na zadnji večerji s Kristusom vred 13 oseb, so se tudi kristjani navzeli podobnega praznoverja. V nasprotju z nami pa je bila starim Mehikancem številka 13 sveta. Kdor ne veruje v vraže, njemu je trinajstorica seveda to, kar vsaka druga številka: prav toliko nesrečna kolikor srečna. Kupec: — Danes ste pa ja-ko slabe volje, ste li zelo za-posljen ? ^—' Prodajalec: — Ja — ali poglejte vendar kakšno vreme imamo, en pošten človek so oropali poštni vlak, kakor j bi se še iz hiše ne upal. k starega kraja Povesti in razne knjige. Hudo brezdno. Povest $ .35 Tri povesti.....................40 Kozaki. Povest .............75 prav nič vznemirjati. Calles, Knezova Knjižnica. Go- je tudi pokazal radikalno li- spod Lisec. Povest..... 1.00 ce; kar pa kakor pravi je lc Brez Vere. Dr. M. Ope- ————————— atovi govori..................35 'a Resnico. Dr. M. Ope- katovi govori.................35 Hand Woerterbuch, ^BB^flff^___, w - 0„ Nemško Slov. Slovar 5.00 Življenje svetnikov vel. DELO 0 PROSTEM'ČASU.; dobi 20 mož, ki jih veseli si po svojem delu. To delo \ as . J Jw 0 1 . . . . v , izd. bros..............................................3.00 ne bo oviralo pri Vasem dnev- T . . . . . , , i . , - • . Junakinja iz Stajra .... 1.50 nem delu. Nobene izkušnje ni _ . ra-s Alatai 1 00 potreba. Pridite osebno kate- JoV Marija PoTjhar,' rikoh dan hočete od 7—9. ure „____ zvečer na naslov: JOHN D. 2201 West 22nd Str. Second street,1 ski žolnir .CHICAGO, ILL. (6-25 — 26-27) Clevelaitdčanje! Ali veste kaj je Vaša dolžnost? — Well, Vaša dolžnost je ta, da naročite ali kupite vašo obleko, kakor tudi druge oblačilne potrebščine pri svojem rojaku: Johnu Gornik SLOVENSKO TRGOVIN AZ OBLEKAMI IN KROJAČNICA. I i 6217 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. Kovali & Sons ELY, MINN. Trgovina z vsakovrstnim mešanim blagom. v naši trgovini dobite vsakovrstno blago, ki se da dobiti v DRY-GOODS-STORE trgovini. — V zalogi imamo vedno najboljše vrste grocerijo in meso. — Rojakom se najtolpleje priporočamo v naklonjenost ! J: ****************** *****************************»&• GORIŠKA MATICA. • Od Goriške Matice iz Gorice smo sprejeli dopis, v katerem nas prosi sodelovanja pri nabiranju naročnikov za knjige, katere bo izdala za leto 1925. Goriška Matica je slična Mohorjevi družbi in bo izdala za prihodnje leto 4 knjige in sicer: 1. VELIKI KOLEDAR z raznimi leposlovnimi in poučnimi članki. 2. ZADNJI DNEVI OGLEJA. Zgodovinska velezanimiva povest, spisal Lukovič Carli. 3. MLADA ZORA. Izbor narodnih pripovednih pesmi Priredil France Bevk. 4. ŽIVOTOPIS SV. FRANČIŠKA KSAVERSKEGA, ki je nesel luč krščanske vere med Kitajce in Japonce. r CENA ZA VSE 4 KNJIGE $1.00. Mi z veseljem sprejmemo poverjeništvo za to družbo in vsem Slovencem sirom Amerike toplo priporočamo te knjige. Zanimale bodo gotovo v prvi vrsti naše rojake iz zasedenega zemlia, ker se tam tiskajo, zanimale pa bodo tudi vse ostale rojake, ki čutijo z ubogimi zasužnjenimi brati, kateri se nahajajo pod italijanskimjarmom. S tem namreč, da podpiramo in naročamo slovenske knjige iz zasedenega ozemlja, podpiramo slovensko narodno idejo in dejansko pomagamo bojevati boj proti italijanskemu nasilju. Našim bratom iz tužne Primorske bo gotovo v veliko tolažbo zavest, da jih ne pozabimo in jim po moči tudi dejansko pomagamo. Bratie Primorci, naročite si knjige iz domovine. Slovenci, podpirajte zasužnjene brate. Vsa naročila-moramo odposlati na pristojno mesto do L julija. Zato prosimo vse one, ki žele naročiti gori imenovane knjige, da to store takoj. Naročila sprejema poverjeništvo "Goriške Matice KNJIGARNA EDINOST •v 1849 W. 22nd STREET, vrvmv i v i vrv i v i v i t* »v fttttv i v » s-t^tvttti CHICAGO, ILL. j 5- Roman ....................... 1.50 Jos. Jurčič, 2. zv. mehko vez. Juri Kobijla — Tihotapec — Košter-Smukova ženitev — Gra^d Roji-nje, Golida. Brešr-$0c. 9 zv. Jurčičevi spisi Ro-kovnjači. Kako je Ko-tarjev Peter pokoro de-I lal ko je kradel krompir. — Ponarejeni bankovci........................... 1.00 Mladi Gozdar...............50 Vera. Roman ...............75 Zločinci.......................75 Za Miljoni. Roman.....75 Zgodbe Zdr. Muznika. Povest ..........................55 Mlekarstvo................ 1.00 Perutninar — drugi let. meh. vez......................90 Krščanski nauk za prvence ...........................50 Zgodbe Sv. Pisma dva zvezka trdo vezana...... 10.00 Kratko navodilo za po-božnost, do matere božje, kralj, src..................75 O dveh grehih. 13 govorov za moralo..........60 Začetek in Konec.........75 Zgodovina 17. peš polka.................................60 Zgodovina fare Domžale. Spisal Bernik ...... 1.00 Zgodovina Fare Škoc- jan pri Dobravah.........50 Za krščanski socializem ..............................50 Martin Krpan iz Vrha .95 Slepi Palčki .................60 smo pravkar dobili naslednje knjige. GLASBA. ' r^T" Aljaž, Slovenska pesmarica I. zv.................$ 1.25 Aljaž, Slovenska pesmarica II. zv................. 1.25 Bernik, Kraljica Maj-nika, trije mešani zbori .10 A. Foerster, Sedem pogrebnih pesmi za mešani zbor Partitura.........75 Foerster, Deset Euha-rističnih pesmi za mešani zbor Partitura.....75 Posamezni gl............1.. .20 Foerster, Šest Marijinih pesmi za tri ženske ali tri moške Posamezni glas ...........................20 Partitura.......................50 Foerster, Cecilija Cer- -kvena pesmarica II. ^— zvezek........................ 1.25 Grum, deset Obhajil- nih pesmi .....................50 Hladnik, 23 cerkvenih pesmi za moški zbor Partitura ......................75 Hladnik, Ave >17 Marijinih pesmi, mešani zbor, solospeve, sprem- ljevanje orgel.............. 1.00 Hribar, Postni in velikonočni napevi za mešani zbor Partitura .... 1.00 Posamezni glas ...........85 Kimovec, missa de An- gelis Partitura .............50 Posamezni glas.............20 Kimovec, Pred Bogom, 14 mešanih pesmi za mešani zbor deloma za orgle, Partitura ......... 1.00 Posamezni glas.............20 Kimovec, Češčena bodi Kraljica, Partitura.....15 Posamezni glas.............05 Miklošič, Slovenska sv. maša, za mešani zbor. Partitura.....................50 Posamezni glas,........... .15 Medved, Bonre Deus.. .20 Premrl, Dve Božičnici Sveto nočno zvonenje . ? T Čuj Premila, Partitura .85 Sattner, Bratom Orlom Partitura ......................25 Holmer, Ameriška Slovenska Lira Koncertne pesmi za moške in mešane zbore............. Miller, Lumpaci Vaga-bund.* Kupleti .............. 1.00 KNJIGARNA EDINOST CHICAGO, ILL. 1849 West 22nd St., .V . tSi- 'f" r jlma "AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINO**.' SOŠKI CRNOŠO'J?C: MLADI GOZDAR (ftvirm roman. Dospela je bila že do znamenja sv. Jurija, ki je stalo iz JUGOSI^avIJE pred Lesjem. Tu je v hipu obstala, vzela zopet list iz ne-j (Nadaljevanje ^ i. strani.) drij, sedla v travo ob poti in jela migati z ustnicami, kakor Antona Štracerja pokazal št rijski župan Budihna. Ustavil je sprevod in v slabi laščini da bi bila brala. Kmalu pa je zopet spravila list, se zagle- njen nailn ušel iz hiše. Po- kričal: "Kje imate dovoljenje, dala v podobo sv. Jurija in začela sama pri sebi polglasno: bemi\ je bržkone skozi okna da imate celo P™****?9 Se-1 J _ i j v sosedno hišo ali dvorišče in le ko so mu pokazali pismeno "O sv. Jurček, naš varih! — Bi mi-li mogel Ti razkri-j ^ tam naprej. ti, kaj je prineslo na moje okno to pisanje? — O povej; -o- mi, če veš, povej! — Kaj mara pač naš gospod župnik, ki! Umrli so v Ljubljani: dovoljenje, je pustil sprevod naprej. To si bodo ljudje zapomnili. tresočo se roko sem prijel kurje pero in napisal par '$rnih besed na beli papir. Spominjaš se morebiti še, kako sva o Vseh svetih brala oprešnike. Povedala sva si tačas to in ono in bilo nama je dobro, kakor bi gledala od daleč nebesa. Ti si rekla, da me vidiš rada, zlata Špela, jaz sem pa molče prikimal in dejal, da Te imam rad. Glej, manjkalo je tačas samo križa, in tffia bi mož in žena, kakor sva sedaj Kozmek in Špela. A križa ni bilo in ga ni bilo in midva sva bila in sva še, kar sva bila. In vendar en sam križ, in midva bi bila, kar nisva.--Ljubim Te na vse kriplje in pretege, ljubim Te v potu svojega obraza, prezlata Špela. Ljubim Te nad vse žganjske merice in "frakeljčke," nad vse gnjati in klobase, nad vse kislo in sladko. — Noč in dan precejam debele solze za Teboj in tudi v spanju mi rogovili Tvoja rajska podoba po glavi. Čas je, da odložim kurje pero, namočeno — v ognju moje ljubezni do Tebe. Prosim Te lepo, potrudi se še Ti, da se malo razvije najina stvar in da pride do cilja in konca. Tri tisoč tri sto trideset tri poljubov čez hribe in doline notri do zelenega groba. Tvoj na veke zvesti Kozmek Mrak." Nato prebere Tone pismo na glas. Kozmeka je tako pretreslo, da so se mu kakor bob debele solze udirale po licih. "Nadejam se, da bo Špela ganjena," pripomni nalašč Sever, potem pa hlastno povpraša: "Kako pa pošlješ to pismo?" "Eh, kako! — Pritisne se gori cesarski pečat, pa gre lahko po pošti. — Sicer ga pa ne mislim poslati po pošti, ker se mi ne zdi varno. Nocoj, ko bo že vse spalo, kakor klada na tnalu, postavim škatlico s pismom na Špelino okno. Ni vrag, da ne bi ga videla zjutraj, ko vstane." "Naj se pes obesi, ti Kozmekček si pa pretkana gla- zmeraj bere nh bukve, še ponoči. — Ti Špela pa ti ne znaš Anton Colja, sin železniš-^ ne brati ne pisati. Učila se nisi, zato pa ne znaš. — K žup-| kega delavca, 1 dan. — Juli-j niku moraš sedaj, reva . . . Pokazati moraš drugim, kar jan^Krek, akademik, 20 let. bi lahko vedela sama ... Ta papir ni prazen . . . Tu ni brez skrivnosti . . . Sreča, Špela, sreča morda in bogastvo" ... V tem se oglase zvonovi cerkve sv. Jurija v Lesju. Špela plane nemudoma kvišku in se podviza proti cerkvi k maši. Cerkev je bila malone prazna, ker je bil le navaden delavni dan. Tu pa tam je klečal na kamenitem tlaku star ded z molekom v roki in pobožno žlebral svoje molitvice. Drugje je klečala zopet uvela mamica in zrla s solznimi očmi na altar . . . Špela pa je pokleknila prav sredi cerkve. Klečala je na obeh kolenih, gorenji del života močno naprej sklonjen. Molila je tako goreče, da se ji je moral čuditi vsak, ki jo je poznal in videl . . . POLNA SKRBI? - Ma^ana^ašper/bivša ku-| ^Z^T^ ™ , x T-? i r\ da je delo zdravo, — ni deloooo< DR. J. V. ŽUPNIK Zobozdravnik 6131 St. Clair A v*. CLEVELAND, OHIO. Urad nad banko v Knausovi hiši. smn že 9 let v t»j stroki. Phone: Randolph 7416 Princeton 2402 R. MARY SLUGA IZUČENA BABICA 1805 West 22ad Street. Phonc: Canal $796 Pozor Evelethčani! V naši trgovini si lahko kupite karkoli potrebujete za obuti za celo družino. Imamo veliko zalogo vsakovrstnih čevljev, za može, dečke, deklice in otroke. Nase blago je prvovrstno. Dobra in točna postrežba ter nizke cene je nase geslo I tudi sobe za prenočišče. i 1.1 UGODNA PRILIKA. Imamo še nekaj hiš na prodaj okoli slovenske cerkve, ki se dobe po ugodni ceni. Tadi imam več lot v Chica-gi in zunaj Chicage na spla-Čevanje ali lahke obroke. Kdor želi kaj kupiti naj se oglasi pri nas, da mu jih pokažemo. Ni vsaki dan take prilike! MARTIN LAURICH, 1900 — West 22nd Plate, CHICAGO, ILL. Phone: Canal 5777. ' (6-24 — 25-26.) J.K0SMACH 1804, W. 22nd St. Chicaeo, IB. Roiakom se priporočam fli nakupu raznih BARV. VARNIŠEV, Ž ELK TA, KLTUČAVNIC IN f STEKLA. Naiboiiše delo. nainiiie cene. Pre vzamem barvan ie hii zunsf in Euotrai. t»okladam itenik oapir. Kadarkoli kaj kupujete nikdar ne pozabite n® geslo: Svoji k svojim! Vsem se priporočam v naklonjenost! E. ItESMAN SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI. 420 Pierce Street EVELETH, MINN. -