ISSN 1580-3554 Glasilo občine Markovci Leto 17, številka 2, april 2016 Če se na Marka bliska in grmi, slane, pozebe se bati ni Foto: Patricija Majcen Leto je naokrog in občinski praznik je priložnost, da se ozremo na opravljeno delo v naši občini in skujemo nove načrte. V minulem obdobju je bilo na ekonomskem, političnem in družbenem področju storjeno veliko. Morda več kot lani, morda manj - vse je odvisno od posameznika ter njegovega pogleda, pričakovanj in izkušenj. Sama sem na delo uredniškega odbora občinskega glasila, ki mu v sedanji sestavi mineva leto skupnega dela, ponosna. Uresničili smo naloge, ki smo si jih zadali, vendar nas veliko izzivov čaka tudi v naslednjem letu. Trudili se bomo, da bomo še naprej čim bolj aktualni, neodvisni in inova-tivni pri pridobivanju vpogleda v delo občine in poročanju o njem. Ob tem seveda še naprej računamo na vašo pomoč. Brez dvosmerne komunikacije, torej vseh vas, spoštovani občani in občanke, tudi List iz Markovcev ne bi bil vsebinsko tako bogat, kot je. Ob pohvalah, ki smo jih za opravljeno delo prejeli, znamo sprejeti tudi kritiko. Vse to nas zavezuje, da napake odpravimo, delo pa opravljamo še bolje in kvalitetnejše. Geografsko omejeno območje, kakršnega pokriva markovska občina, pomeni, da občino vsi dokaj dobro poznamo (slabosti, prednosti, preteklost), zato se bomo v uredniškem odboru še naprej trudili v vaše domove prenesti čim več informacij, zlasti s področja kulture. Podprimo torej vse, ki se trudijo za prepoznavnost vseh vasi in naselij v občini. Udeležujmo se prireditev organizacij in društev ter tudi posameznikov, ki so pripravljene z veliko srčne kulture. Naj bo nagrada za vse, ki nam karkoli pripravljajo, vsaj naš obisk, če že ne sodelovanje in pomoč. Potrudimo se vsi skupaj, da bomo tudi v naši občini še naprej gradili na ustvarjalnosti vseh občanov in medsebojnem sodelovanju. Ob občinskem prazniku vam iskreno čestitam. Irena Pukšič, urednica Markovo 2016 Letos mineva 523 let, odkar se omenja prvotna cerkev sv. Marka, 497 let od posvetitve prve cerkve, 227 let, odkar je bila ustanovljena župnija, in 144 let, odkar je bila pozidana sedanja cerkev. V to bogato zgodovino je sedanja generacija žu-pljanov pred 9 leti postavila še mogočne orgle. Ko stopimo v našo cerkev, se ne moremo načuditi prednikom, s kakšno ljubeznijo so jo gradili, pozneje povečali in jo opremili z oltarji, kipi, orglami. Na nas je, da naprej skrbimo za zaupano nam bogastvo verske in kulturne dediščine. Skrb za materialno in duhovno bogastvo je zapisano v naši župnijski kroniki. Ko človek bere to kroniko, misli, da se zgodovina ponavlja. Pred 100. leti je v naši kroniki zapisano: »18. avgusta so došli begunci iz Poljske in sicer Nemci - protestanti. Stanovali so v posojilnici. Politična oblast je skrbela za nje z vso skrbjo in ljubeznijo, med tem, ko se je brigala pozneje za goriške begunce kot mačeha za pastorko. 28. oktobra smo imeli žalostno slovo. Poslavljala sta se dva stara prijatelja, ki sta leta in leta delila z nami veselje in žalost. Zadnjikrat sta nas pozdravljala iz visokih lin vitkega stolpa večji in srednji zvon. Potem so jih vojaki sneli, jih naložili na mrtvaški voz in odpeljali. Ostala tovariša sta jima pela žalostno slovo, mi pa smo žalostno gledali za njima in jokali. Bog se nas usmili, sedaj se šele začne vojna, ko vlačijo blagoslovljene reči«. Pred 50. leti pa je g. pater Klasinc zapisal: »Pred Markovim smo imeli tridnevni-co za pridobitev svetoletnega odpustka (letos pa Cerkev obhaja sveto leto Božjega usmiljenja). Na samo Markovo smo imeli procesijo v Novo vas, po procesiji pridiga in sv. maša. Ob 10. uri je imel srebrno mašo tukajšnji rojak iz Bukovec g. Črešnik, župnik v Črni na Koroškem, pridigal je g. Horvat, rojak izZabovec, kaplan v St. Ilju«. In kaj bomo mi zapisali v svojo osebno in župnijsko kroniko? Znamo praznovati Markovo in se veseliti vseh darov, ki jih prejemamo po priprošnji sv. Marka? Zaupamo v moč molitve, priprošnje svetnikov ali pa vse polagamo v lastno moč? Tudi mi bomo na Markovo v procesijo okrog cerkve prosili za lepo, zdravo vreme, blagoslov pri našem vsakdanjem delu. Čudoviti Jezus! Na priprošnjo sv. Marka odpri svoje milosti polne oči in milostno se ozri na naše njive in travnike, vrtove in polja, vinograde, sadovnjake in gozdove ter obsevaj jih z nebeškim soncem. Blagoslovi našo zemljo z vsemi blagoslovi, da bo rodila zdrave sadove. Vse je odvisno od Tvojega blagoslova. Stori, da bodo naša polja in vrtovi in vinogradi obrodili obilen zdrav sad in varuj jih pred sleherno nezgodo in škodo. Daj da bomo vse uživali v hvaležnosti in zmerno ter da bomo bližnjim v potrebi pomagali. Amen. Janez Maučec, župnik UST 17, MARKOVCtlV Iz Mlinaričeve monografije o Markovem V Markovcih je god svetega Marka (25. april) zelo pomemben, saj so že v preteklosti pripravljali žegnanje, od leta 1998 pa ob tem praznujemo tudi občinski praznik.1 V preteklosti je vse bilo bolj povezano s krščanskim izročilom, ki je svoje zametke, vsaj kar se tiče markovega, črpalo iz rimskih časov: »... stari Rimljani so vsako leto na dan 25. aprila prirejali posebne procesije - robigalije do gaja boga Robiga, tam so žrtvovali psa in ovco, da bi bilo posevkom prizaneseno z rjo .. ,«2 Krščanstvo je kot mnogo drugih šeg ohranilo robigalije, vendar z drugo vsebino. Postale so del bogoslužja na god sv. Marka. Markova procesija je šele prva v vrsti pro-šnjih procesij, druge tri sledijo v križevem tednu. V teh procesijah se ljudje obračajo k nadnaravnim silam in v svoji majhnosti prosijo za vsakdanji kruh. »Med prošnjo procesijo so se in se še vedno molijo litanije vseh svetnikov.«3 Zadnjih nekaj let je na Markovo nedeljo poskrbljeno za vse obiskovalce s pogostitvijo. Markovci, 2015 (Foto: M. M.) Običajno se občinski praznik praznuje6 vsaj štirinajst dni, saj se v tem času zvrstijo različne prireditve, ki jih organizirajo društva. Skoraj ni društva v občini, ki v tem času ne bi izpeljalo vsaj enega dogodka. Tudi na Markovo nedeljo se v cerkvi in pred njo na žegnanju zbere ogromno ljudi. Spet za bolj slovesen pečat prazniku nastopi godba na pihala, na stojnicah pa kramarji ponujajo svoje blago. Danes7 lahko zasledimo izdelke iz gline, suho robo in seveda veliko plastike iz Kitajske. Markova nedelja je dan, ko se po družinah množično organizirajo kosila za bližnje in daljne sorodnike. Je praznik, ki na svoj način poveže lokalno, versko in sorodstveno skupnost. Vsi, ki pridejo na ta dan k cerkvi, so deležni pogostitve, ki je v praksi približno pet let in so jo ljudje kar dobro sprejeli. Markova procesija. Markovci, 2014 (Foto: M. M.) Značilno za to procesijo4 je bilo, da je šla okrog vasi ali pa se je vila med njivami in vinogradi. V Markovcih je šla iz cerkve v Novo vas, mimo »Becove« kapele po cesti naprej v Markovce ter mimo »Rihtarvega« križa nazaj v cerkev. Tudi danes je v Markovcih še vedno procesija z litanijami vseh svetnikov, vendar se ta vije samo okrog cerkve.5 Posebne prakse so za god sv. Marka narekovala tudi posebna opravila. V Markovcih velja, da je ta dan potrebno saditi »morke« (kumare), saj jih bo potem toliko, kolikor je moških v procesiji ali pa bodo tako dolge, kot je bila dolga procesija. »Na markovo je skus bila procesja, na markovo treba morke sejati, dugša de praces-ja, dugši do morki, to je bla norija.« (ustni vir, Stojnci) Vendar čas med drugo svetovno vojno in takoj po njej ni bil preveč naklonjen cerkvi in njenim ritualom. V letih takoj po vojni so bile procesije tudi prepovedane. Predvsem starejši se še spominjajo, kako je bilo v času, ko ni bilo procesij. »En cejt so komunisti bronli prancesje, pa smo enkrat vsi prišli v cerkvo, gasilci, pleh muzika, te pa je priša župnik pa prebra, da zaradi varnosti prometa odpadne procesija, pa se je cela cerkva jokala.« (ustni vir, Stojnci) Cerkev je nekje do sredine petdesetih let morala vložiti prošnjo za izvedbo procesije in če so jo na krajevni skupnosti odobrili, je ta potekala, sicer ne. 1 V socializmu so nekje od petdesetih let naprej krajevni praznik slavili 8. in 9. avgusta. Takrat je območje Markovcev spadalo pod Mestno občino Ptuj. Žegnanje je bilo vedno ob markovem. Nikjer nisem zasledil, zakaj se je krajevni praznik slavil v začetku avgusta; mogoče je, da je bilo povezano z občinskim praznikom Mestne občine Ptuj, ki svoj praznik praznuje ravno v začetku avgusta. 2 Kuret 1989, (op. 3), str. 275. 3 Kuret 1989, (op. 3), str. 275. 4 Sogovorniki ne pomnijo, da bi kdaj ne bilo Markove procesije. 5 Do spremembe je prišlo z izgradnjo kanala za HE Formin, ker so presekali pešpot, po kateri je potekala procesija. Slika 49: Živahno vzdušje pred cerkvijo ob žegnanju. Markovci, 2013 (Foto: M. M. 6 Praznovanje je danes v večji meri posvetno (kot občinski praznik), čeprav je na Markovo nedeljo v navadi žegnanje, procesija pa na godovni dan sv. Marka. Občinski praznik se v širšem obsegu praznuje od ustanovitve samostojne občine. 7 Nihče od sogovornikov ni omenil, da sejma med socializmom ne bi bilo. 20. redni občni zbor Konjeniškega društva V uvodu je predsednik društva Anton Kekec pozdravil vse prisotne in se jim hkrati zahvalil za njihovo prisotnost na 20. občnem zboru. Delo v minulem letu je potekalo po zastavljenih ciljih, ki so jih skupaj zastavili člani društva ter nadzorni in upravni odbor. V začetku leta so se predstavniki društva udeležili občnih zborov ostalih društev. V mesecu februarju kot vsako leto so člani društva aktivno sodelovali v pustni povorki, z etnografsko skupino piceki in se udeležili povorke v Markovcih, Ptuju, Bukovcih in na Vidmu. Aprila so se priključili vseslovenski čistilni akciji in očistili športni park ter tematsko pot ob reki Dravi. Ob občinskem prazni- ku in na Markovo nedeljo so sodelovali pri pogostitvi. Odzvali so se tudi povabilu in se odpravili na srečanje v Andraž nad Polzelo in v Loko pri Zidanem mostu. Tradicionalno se v Novi vasi pripravi in organizira v mesecu juniju košnja trave na star način in prikaže v Šturmovcu. Vlogo gospodarja je zelo dobro opravil Dani Vrtačnik. Njemu in njegovi družini se je predsednik tudi posebej zahvalil. Košnji v Šturmovcu se je priključi tudi BSC Team in s svojimi oldtajmerji so se pripeljali prijatelji iz Dornave. Prav tako je v mesecu juniju bilo uspešno izpeljano Srečanje konjenikov in traktoristov. Prireditve se udeleži tudi BCS Team, Oldtaimerji z domače in okoliških vasi ter vprege. Člani društva se z vpregami, oldtajmerji, BCS teamom udeležujejo povork ob občinskih praznikih na Polenšaku, Središču ob Dravi, Zavr-ču in Staršah. Udeležili so se tudi srečanja s člani Lovske družine Sobetinci in člani Ribiškega društva v Prvencih. 1. avgusta so se člani društva odpravili na ekskurzijo in si ogledali Luko Koper in Ankaran. 7. avgusta pa sta se dva člana (Ivan Svržnjak in Anton Kekec) s starodobnima traktorjema priključila še nekaterim in se odpravila na poletni karneval v Senj. Nekateri člani konjeniškega društva so bili tudi v spremstvu. V Senju jih je doletela čast, da so vozili princa senjskega karnevala. V sodelovanju z vaškim odborom, gasilskim društvom in aktivom podeželskih žena so v vasi priredili miklavževanje. Božiček s spremstvom je obiskal vašča-ne naše in tudi sosednjih vasi. Tako je razveseljeval otroke in tudi odrasle. Na Štefanovo pa so se člani društva udeležili blagoslova konjev pri farni cerkvi. »Cilj in namen delovanja društva še naprej ostaja skrb za sočloveka, pomoč, ohranjanje naravnih danosti in kulturne dediščine, druženje in predvsem prenašanje vseh teh vrednot na naše najmlajše«, je svoje poročilo zaključil predsednik društva Anton Kekec. IP 2 Leto/17, številka/2, april2016 .íoT VA MARKO VCttV Razvoj občine Markovci od ustanovitve do danes 19. aprila je minilo 18 let od referenduma, na katerem smo se prebivalci Krajevne skupnosti Markovci (primestne četrti Markovci) odločali o odcepitvi od mestne občine Ptuj in ustanovitvi samostojne občine Markovci. Na volišča se je na ta dan odpravilo 78,80 % volilnih upravičencev, ki smo se z veliko večino (79,76 %) odločili za ustanovitev občine Markovci. Med pomembnejšimi razlogi, zaradi katerih smo se odločili za odcepitev, so bili prepričanje, da bomo v manjši občini občani imeli večji vpliv na odločanje in večji nadzor nad porabo občinskih sredstev ter soodločanje pri oblikovanju prostorskega načrtovanja. Zavedali smo se, da bo v novi občini mogoča bolj učinkovita izgradnja infrastrukture ter spodbujanje razvoja družbenih dejavnosti, kot so šport, kultura, etnogra-fija, gasilstvo itd. Občinski prostori Po ustanovitvi občine, leta 1998, je bil sprva sedež občine Markovci v prostorih krajevne skupnosti Markovci, v nekdanjem zadružnem domu, na mestu, kjer je danes poslovno-stanovanjska stavba MCK. Že ob nastanku občine pa so se iskale možnosti za preselitev na primernejšo lokacijo. Za potrebe občine se je do leta 2000 obnovila in preuredila zgradba stare šole tik ob župnijski cerkvi. V njej so v prvem nadstropju občinski prostori, pritličje je namenjeno prostorom za zdravnika, zobozdravnika, pošto in druge dejavnosti. V mansardi je od leta 2014 urejena bogata etnološka zbirka pustnih likov naše občine. Razvoj občine Do sredine prejšnjega stoletja se je večina prebivalcev občine ukvarjala s kmetijstvom, šele po drugi svetovni vojni se je vse več ljudi začelo zaposlovati na Ptuju, v Mariboru, Kidričevem in ostalih industrijskih središčih. Posledično se je pričela tudi prostorska preobrazba naselij. Tipične podeželske kmečke hiše so se začele spreminjati v moderne (eno) družinske hiše, nekdanja gospodarska poslopja pa so se marsikje spremenila v Foto: arhiv občine Svetnica in svetniki z županom, ki smo jih na volitvah izvolili pred dvema letoma. obrtne delavnice za opravljanje različnih dejavnosti. S tem pa so se vse bolj pojavljale potrebe po izboljšanju ali pa izgradnji nove infrastrukture, ki bo ustrezala novemu načinu življenja. Realizacija številnih pridobitev naših krajev je bila pred ustanovitvijo samostojne občine mogoča samo zaradi samoprispevka in prostovoljnega dela vaščanov naših krajev. Nekaj takšnih primerov: gasilski domovi, zadružni dom v Markovcih, trgovina v Stojncih, gradnja vodovodnega in telefonskega omrežja in še bi lahko naštevali. Po ustanovitvi občine Markovci pa se je tudi to spremenilo. Občina je v celoti ali deloma financirala realizacijo številnih projektov v občini. Med drugim so bili s pomočjo občine zgrajeni vaški domovi oziroma večnamenske dvorane, posodobljena javna razsvetljava, obnovljene in asfaltirane številne ceste in javne poti, posodobljen kabelski sistem, sofinancirana je bila ureditev športnih objektov v vaseh, obnove vaških kapel, skoraj v celoti je tudi že dokončana izgradnja kanalizacijskega omrežja. Poleg kanalizacije sodi k največjim projektom občine Markovci ureditev obrtne cone Novi Jork. Začetek gradnje obrtne cone sega v leto 2000. Leta 2005 so v njej začela delovati prva podjetja. Danes tam delujejo številni podjetniki iz domače in tudi okoliških občin, nudijo pa zaposlitev številnim domačinom. Zaradi povpraše- Društvom in organizatorjem prireditev Spoštovani, ker želimo, da je dogajanje v naši občini vidno tako na lokalni televiziji SIP TV kot v občinskem časopisu List iz Markovcev, vas pozivamo, da ob organizaciji vaše prireditve obvestite tudi vodstvo SIP TV in Uredniški odbor občinskega časopisa. Žal se večkrat zgodi, da prireditev spolzi ravno zaradi slabe komunikacije in obveščanja. Prilagamo kontaktne podatke obeh medijev: SIP TV Branko Veselič: 041 618 044, info@siptv.si UREDNIŠKI ODBOR Irena Pukšič, predsednica: 031 349 296, irena.puksic5@gmail.com ali markovski.list@gmail.com Želimo, da dogajanje spremlja čim širši krog gledalcev in poslušalcev, zato PRAVOČASNO poskrbite, da bo obvestilo o prireditvi prišlo tudi v roke medijem. Rok za oddajo gradiva za List iz Markovcev je 5. MAJ 2016. Pošljite ga na markovski.list@gmail.com. Kot ste lahko opazili, v vsaki številki objavimo tudi PRIREDITVENIK; čimprej nam posredujte osnovne informacije o dogodku za prihodnje mesece. Želimo vam veliko energije in idej pri snovanju prireditev. SIP TV IN Uredniški odbor Lista iz Markovcev vanja se obrtna cona prostorsko še širi. Vsake toliko časa se pojavijo dileme in očitki o smiselnosti majhnih občin. Predvsem se izpostavljajo problemi financiranja občin in možnosti črpanja finančnih sredstev preko različnih razpisov. Po drugi strani pa se vsi občani zavedamo, da številni zgoraj našteti projekti ne bi bili realizirani znotraj mestne občine Ptuj. Napredek v razvitosti občine in krajev je namreč očiten in ga lahko spremljamo na vsakem koraku. Seveda pa moramo pri primerjavi sedanje razvitosti občine z obdobjem, ko smo bili še del občine Ptuj, upoštevati tudi splošni razvoj v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih in dejstvo, da je po letu 1990 prišlo do spremembe družbenega sistema, zaradi česar so se spremenile možnosti za financiranje različnih dejavnosti in projektov. Organi občine in občinska uprava Od ustanovitve občine Markovci leta 1998 smo se občani na lokalne volitve odpravili petkrat: leta 1998, 2002, 2006, 2010 in 2014. Za prvega župana občine Markovci smo občani izvolili Franca Ke-kca iz Bukovcev. Mandat smo mu zatem zaupali še dvakrat (2002 in 2006). Leta 2010 je za župana bil izvoljen Milan Ga-brovec, prav tako iz Bukovcev, ki trenutno opravlja svoj drugi mandat. Prva direktorica občinske uprave je bila Sonja Ciglar. Od leta 2000 funkcijo direktorice občinske uprave opravlja Marinka Bezjak Kolenko. Sestava občinskih svetov po posameznih mandatih je razvidna iz spodnje tabele. Na prvih volitvah smo izvolili 15 občinskih svetnikov v treh volilnih enotah (proporcionalni sistem volitev). Na vseh, ki so sledile, volimo občinske svetnike po večinskem sistemu, svetnike pa izbiramo znotraj devetih volilnih enot. Mandat 1998-2002 Mandat 2002-2006 Ime in priimek Stranka Stanislav Toplak SKD Slavko Rožmarin SKD Marjan Horvat SLS Mirko Janžekovič SDS Franc Kostanjevec LDS Karl Stanko Majcen SKD Janez Strelec SKD Matilda Petrovič SLS Janez Petrovič SLS Franc Ferčič LDS Janez Liponik SKD Franc Obran SLS Franc Zmazek* LDS Branko Kodrič SDS Karkolina Pičerko DeSUS *Odstopil. Nadomestil ga je Dragan Mikša (LDS). Ime in priimek Stranka Jože Bezjak SLS Milan Majer SLS Karl Stanko Majcen SLS Slavko Rožmarin NSi Franc Kostanjevec LDS Zvonko Črešnik NSi Marjan Horvat SLS Janez Liponik NSi Konrad Janžekovič LDS Branko Kodrič SDS Dragica Meznarič NSi Mandat 2006-2010 Ime in priimek Stranka Jože Bezjak SLS Milan Gabrovec LDS Vladko Kelenc NSi Franc Rožanc NSi Slavko Rožmarin NSi Zvonko Črešnik NSi Stanislav Toplak NSi Janez Liponik NSi Konrad Janžekovič LDS Franc Obran SLS Dragica Meznarič NSi Mandat 2010-2014 Ime in priimek Stranka Maksimiljan Sakelšek ZARES Milan Majer SLS Franc Ferčič LDS Franc Rožanc NSi Slavko Rožmarin NSi Andrejka Mislovič SDS Marjan Meglič SDS Marko Lepoša NSi Konrad Janžekovič LDS Igor Ambrož SDS Ivan Svržnjak SLS Mandat 2014-2018 Ime in priimek Stranka/predlagatelj Danijel Kekec LDS Maksimiljan Sakelšek Skupin volivcev Peter Majcen SLS Franc Rožanc NSi Franc Kostanjevec LDS Zvonko Črešnik NSi Marjan Meglič SDS David Gabrovec Skupina volivcev Anton Kekec SLS Igor Ambrož SDS Maja Zemljarič Skupina volivcev Nina Prelog Leto/16, številka/ 5, november2015 3 [7, rVl/VRKCWJfiV Trenutne investicije in dela v naši občini Načrt izgradnja krožnega križišča pri Kmetijski zadrugi Markovci. Izgradnja krožnega križišča v Markovcih Občina Markovci je po sofinancer-skem sporazumu zadolžena zagotoviti zemljišča za potrebe izgradnje krožnega križišča pri Kmetijski zadrugi Markovci. Občina Markovci je z Ministrstvom za infrastrukturo sklenila sporazum o sofinanciranju izgradnje dveh krožnih križišč ob glavni cesti R2-228 v naselju Markovci, in sicer pri Kmetijski zadrugi Ptuj in ob trgovini »Špic«. Izgradnja prvega rondoja je predvidena v letošnjem letu, takoj po zagotovitvi zemljišč in izbiri izvajalca za nameravano gradnjo. Sofinancerski sporazum med drugim predvideva, da Občina Markovci pridobi zemljišča za nameravan poseg. Gre za obvezo, za katero časa zaključka ne moremo predvideti, saj zagotovil, da bodo zemljišča pravočasno pridobljena, nimamo. Vsekakor si bosta Občina in sofinancer prizadevala, da z lastniki zemljišč najdeta ustrezno rešitev odkupa in s tem omogočita izgradnjo rondoja še v letošnjem letu. Sredstva za izvedbo projekta so rezervirana v proračunu Občine Markovci in v državnem proračunu Ministrstva za infrastrukturo. Odločbe o odmeri zemljišč s strani Geodetske uprave so v večini primerov že izdane. Z izgradnjo krožnega križišča ne bomo bistveno posegali v privatna zemljišča, torej ne gre za odkup večjih površin zemljišč, zato tudi ni pričakovati bistvene finančne obremenitve projekta zaradi omenjenega odkupa. Vsekakor pozivamo lastnike zemljišč, da bodo zemljišča pripravljenii odprodati za dosego javne koristi (in tudi zaradi lastne prometne varnosti). Lokalna skupnost in država (v njenem imenu DRSC) sicer imata pravico pridobiti zemljišča po Zakonu o cestah, vendar se teh postopkov ne želimo posluževati. Izgradnja drugega krožnega križišča (pri trgovimi Špic) je predvidena v naslednjem letu. Gre za enak postopek pridobivanja zemljišč, kot pri prvem rondo-ju. Ministrstvo za infrastrukturo je med drugim zadolženo za izbiro izvajalca del. Dela bodo izbranemu izvajalcu predana za oba rondoja. Izgradnja bo bistveno pripomogla k prometni varnosti oz. odpravi t.i. »črnih točk« na tem območju. Projekt izgradnje med drugim zajema tudi ureditev steze za pešce in kolesarje. Ta se bo z vzhodne strani navezala na že obstoječo kolesarsko stezo Markov-ci-Bukovci, z zahodne strani pa na kolesarsko stezo Markovci-Spuhlja, katere odmera zemljišča je v večjem delu tudi že izvedena. ZAKLJUČNA DELA NA IZGRADNJI KANALIZACIJE BUKOVCI Izvajalec del Komunalno podjetje Ptuj d. d. te dni končuje z izgradnjo še preostalih kanalov, ki jih projekt »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju ptujskega polja, sistem 3 Bukovci - Formin« ni zajemal. Gre za izgradnjo kanalov v Bukovcih, in sicer za kanal 3.14.1 v zaselku Lunovci, kanala 3.7.2 ob h.š. 79,81,82, 82a, 83 in 83a ter izgradnjo manjšega kanala, ki potekata ob h.š. 10,10a. V sklopu izgradnje kanala 3.14.1 in 3.7.2 se obnavlja tudi vsa preostala infrastruktura, kot je vodovodno omrežje, javna razsvetljava, EE omrežje, TK in TKV vodi. Vsa dela bodo zaključena v drugi polovici meseca aprila 2016. B.Z. Občinska uprava Gradnja kanalizacije v zaselku Lunovci. Foto: BZ Foto: BZ Okrogla miza na temo kmetijstva V organizaciji občinske organizacije SD Markovci in v sodelovanju z območno organizacijo SD Ptuj je bila v ponedeljek, 21. marca, organizirana okrogla miza na temo kmetijstva, na katero je bila povabljena državna sekretarka na MKGP mag. Tanja Strniša. Ob dokaj številni udeležbi se je državna sekretarka dotaknila številnih vprašanj, ki zanimajo predvsem kmete na našem področju, in prihodnjih perspektiv kmetijstva. Na našem področju kot Slovenije v celoti so to: - predvidene spremembe zakonodaje na področjih kmetijstva, ki neposredno vplivajo na razvoj kmetijstva - pregled predvidenih neposrednih in posrednih ukrepov Slovenije v kmetijstvu s poudarkom na ukrepih v kmetijstvu z vplivom na spodnje Podravje za obdobje 2016-2020 - aktualne smernice za razvoj kmetijstva za prihodnja dolgoročna obdobja in razvoj kmetijstva na področju spodnjega Podravja - aktualne predvidene spremembe kmetijske politike na ravni EU in predviden vpliv te politike na razvoj kmetijstva spodnjega Podravja Tako se je v debati dotaknila mlečnih kvot in cen mleka, poudarila pomen po- vezovanja kmetov predvsem zaradi bolj uspešnega trženja in doseganja višjih odkupnih cen, saj so kmetje sedaj močno podvrženi politiki velikih trgovcev, kjer imajo posamezniki zelo malo možnosti pri doseganju višjih cen. Govora je bilo tudi o splošni problematiki kmetovanja na vodovarstvenih območjih, kjer se je skupaj z udeleženci okrogle mize strinjala, da imajo kmetje vedno večjo vlogo ohranjevalcev zdravega okolja z razumno uporabo fitofarmacevtskih sredstev in gnojil. Pereč problem kmetov in tudi drugih Slovencev je grozeča razprodaja kmetijskih zemljišč , ki so v lasti države. Tukaj se ministrstvo trudi najti rešitev, ki bo ohranilo zemljo v lasti države in slovenskih kmetov. Tako to ne bi bilo v nasprotju z evropskim pravnim redom, kar pa po njenih besedah ne bo tako enostavno. Seveda pa je na plan prišlo tudi vprašanje sladkorne pese in grozeče kazni s strani evropske komisije, kjer pa Slovenija ni edina, ki ni pravilno razumela ali si nepravilno tolmačila zakonov. Še enkrat bi se rad v imenu SD in kot organizator zahvalil občini Markovci in županu Milanu Gabrovcu za pomoč pri organizaciji, kakor tudi državni sekretarki mag. Tanji Strniša za njen prihod v našo občino in seveda tudi vsem, ki ste se udeležili te okrogle mize. Upam, da so bila nekatera pereča vprašanja odgovorjena. Iztok Belšak OO SD Markovci 4 Leto/16, številka6, december2015 Dogajalo se je • • • Kuharski dvoboj na TV SLO KD Bukovci je 11. januarja bilo povabljeno na kuharski dvoboj v oddaji Dobro jutro na TV SLO, ki je potekalo že čez dva dni. Društvo je v preteklosti z nacionalno televizijo že sodelovalo v izdelovanju presmeca, praženju krompirja in v krstu mošta. Društvo sta tokrat zastopala Jože Bezjak in Darko Žuran. V ponudbi so dobili tri osnovne sestavine za pripravo krožnika, in sicer jajce, bučo in suhi vloženi paradižnik. 13. januarja so se zgodaj zjutraj odpravili proti Ljubljani. Jože in Darko sta v kuharskem dvoboju pripravila palačinko, ki sta jo pripravila tako, da sta na oljčnem olju prepražila čebulo, česen, olupljeno in narezano čajoto. Okus sta izboljšala s sušenim paradižnikom. V vse to sta vlila razžvrkljano jajce z moko in spekla malo debelejšo palačinko. Zraven sta pripravila še popečene bučke in sir, popečen vložen paradižnik in praže-no koruzo v kolobarju. Na vrh krožnika sta dala poširano jajce. S krožnikom sta bila zelo zadovoljna, kar je prineslo tudi zmago 100€ nagrade. Občni Zbor KD Bukovci Člani Kulturnega društva Bukovci so se konec januarja zbrali na rednem letnem občnem zboru. Po kratkem kulturnem programu, ki so ga izvedli pevci društva, so sledila poročila. Zaradi bolezni niso imeli poročila nadzornega odbora, vendar so le tega že podali na njihovem prvem sestanku v začetku meseca februarja. Predsednik društva Jože Bezjak je izrazil zadovoljstvo nad opravljenim delom v lanskem letu. Društvo je aktivno skozi vse leto. Delo pričnejo v najstarejši sekciji društva, to je v knjižnici, ki je odprta enkrat tedensko. Pripravljajo ure pravljic, otroške de- Foto: arhiv društva Darko in Jože v kuharskem dvoboju Mojca kuha na RTV SLO. lavnice in lutkovne predstave za otroke na različne teme. Nadaljujejo s tradicionalno fašensko povorko, z materinskim dnevom, v lanskem letu so izpeljali tudi revijo občinskih zborov in godbe ter pomagali ob občinskem prazniku. Ob pripravah na martinovanje, ki poteka že vrsto let, niso pozabili pobrati pridelkov z njive; lani so pridelali krompir, čebulo in fižol. Ob vsem delu ne pozabijo niti na sodelovanja in udeležbe na drugih prireditvah doma, po Sloveniji in tudi tujini. S prijatelji iz Hrovače se srečajo v januarju, kjer si zaželijo prijetnega začetka, maja se odpravijo na pohod po Halozah, kjer po poti obiščejo kletarje društva. Udeležijo se tudi špeharijade, langašijade, ne manjkajo pa niti na fižolovih dnevih. Z vaškim odborom pripravijo tradicionalne vaške igre, dopolnjene z napihljivimi igrali za otroke, kar vsako leto znova privabi mnogo družin, saj otroci na njih zelo uživajo. Društvo si je tudi v tem letu zadalo podobne naloge in cilj: organizirati tradicionalne prireditve, v zimskem času pa pripraviti delavnice za krajšanje časa tako otrok kot odraslih. Nekaterim prireditvam so se zaradi nezanimanja odpovedali, kot pove predsednik, pa imajo v mislih nove. Vincencova rez KD Bukovci so skupaj z vaškim kletarjem konec januarja opravili Vincencovo rez v kletarjevem vinogradu. Sočasno je potekal tudi pohod za vse vaščane in blagoslov obnovljenega križa, ki ga je opravil farni župnik Janez Maučec. Slovesnosti se je udeležil tudi župan Milan Gabro-vec. Domači so pripravili kratek glasbeni program. Križ sta leta 1923 v zahvalo postavila Jožef in Marjeta Vaupotič, ker je takrat sedemletni deček ostal nepoško- Foto: arhiv društva V začetku januarja so opravili prvo Vincencovo rez. dovan. Ko so se namreč peljali domov z dela, se je voz z vsemi kravami prevrnil v reko Dravo, fant pa je preživel in ostal nepoškodovan. Let 1965 sta križ obnovila Janez in Marjeta Muhič, leta 1975 in leta 2003 pa Janez in Otilija Muhič. Oba kipa sta nazadnje obnovila sedanja lastnika Majda in Zlatko Bratuša. Peš v Markovce s presmecem na ramenih V Sloveniji verjetno ni kraja, kjer na cvetno nedeljo ljudje ne bi nosili k blagoslovu snopov spomladanskega zelenja. Ljudje zelenje za blagoslovljene butare na podeželju in v manjših mestih povečini še danes pripravljajo kar doma. Način izdelave in izbire vrst rastlinja se prenaša iz roda v rod. Tako se trudijo delati tudi v Bukovcih. KD Bukovci vsako leto skupaj z vaškim odborom pripravi presmec. V petek popoldan so se odpravili po zelenje; potrudili so se, da so nabrali vse, kar naj bi presmec vseboval in ga v soboto tudi izdelali. V nedeljo zjutraj so se mladi odpravili peš, s presmecem na ramenih, proti cerkvi, kjer je farni župnik opravil blagoslov. Kasneje so ga prinesli nazaj do gasilskega doma in ga tam tudi postavili. Patricija Majcen ŠRD Markovci: Veselimo se otvoritve novega doma 23. aprila 2001 je na pobudo ribičev, ki so bili sicer člani ribiške družine Ptuj, vendar občani Markovcev, bilo ustanovljeno in registrirano Športno-ribiško društvo Markovci. Z ustanovitvijo društva smo se namenili sanirati gramoznico v Prvencih, ki je bila odlagališče raznovrstne krame in navlake. Člani smo s svojim prostovoljnim in požrtvovalnim delom ob pomoči občine uspeli ribnik in okolico urediti do te mere, da je danes ponos ribičev in občine Markovci. Letos praznujemo 15. obletnico obstoja in uspešnega delovanja ŠRD Markovci. Ob ribniku smo zgradili zelo lep objekt, ribiški dom, za katerega zaslužni ribiči, ki so se angažirali s svojim predanim in odgovornim delom ter delovnimi sred- stvi. Tudi Občina Markovci je prispevala zajeten del finančnih sredstev. Tako smo pridobili lep in funkcionalen prostor s sanitarijami, opremljeno s kuhinjo in družabni prostor (jedilnico), ki sprejme okrog 60 ljudi. Dom ni namenjen samo ribičem, ampak ga lahko najamejo in koristijo tudi ostali občani za različne družabne prireditve in praznovanja (poroke, abrahame, rojstne dneve, birme, krste in ostala druženja). Za zgoraj omenjene aktivnosti je cena najema za člane ŠRD Markovci 50 evrov, za vse ostale pa 100 evrov na dan, obenem pa je možno najeti tudi ribnik za tekmovalne aktivnosti oz. tekmovanja. Vse dodatne in podrobnejše informacije lahko dobite na telefonu pri g. Ivanu Lesjaku (031 436 131). Marca letos smo člani društva izvedli občni zbor. Po slavnostnem nagovoru predsednika društva g. Branka Ko-stanjevca smo izvolili delovne organe zbora in prisluhnili poročilom aktivnosti preteklega leta. V letu 2015 smo poleg nakupa rib ter občasnega hranjenja teh sanirali in dvignili obalo na polovici obsega ribnika, uredili smo nova ribolovna mesta. Za dom smo kupili nove stole, točilni pult, stopnice, podest za možnost dostopa do klubske sobe, kjer bi naj bila pisarna oziroma arhiv društva. Na špor-tno-tekmovalnem področju minulega leta je na prvem mestu vsekakor bila organizacija dvodnevne mednarodne tekme ALPE JADRAN, nato državno prvenstvo upokojencev, tekma ob prazniku občine Markovci, liga ŠRD Markovci (spomladanski, jesenski in zimski del), tekma za cara društva, tekma HAN, tekma za preminule člane, Martinova tekma in prijateljsko srečanje s člani ribiškega društva Žejne ribice, poleg tega pa smo se še udeležili različnih tekem in tekmovanj, ki so jih organizirala ostala društva v regiji. Ob koncu vsake lige smo se družili, se srečali z lovci LD Markovci na njihovem terenu in pri nas, s člani Konjeniškega društva Nova vas pri Markovcih, organizirali strokovno ekskurzijo na sejem Lov in ribolov ter velikonočno srečanje. Svojevrstna druženja pa so tudi delovne akcije, ki jih je bilo nič koliko in na katerih urejamo oz. čistimo ribnik ter okolico in poskrbimo, da smo ribiči in naši gostje v prijetnem in urejenem okolju. V planu za letošnje leto je ureditev še druge polovice ribnika oziroma ribolovnih mest, nabava miz za družabni prostor, nabava in montaža žaluzij za okna ribiškega doma, dokončanje pisarne v mansardi in nabava gostilniškega hladilnika za točilni pult. Liga društva ostaja v enaki organizacijski obliki kot minulo leto, srečanja z lovci in konjeniki se nadaljujejo, udeleževali se bomo tekmovanj, ki se odvijajo v regiji in širše ter širili dobro voljo in dober glas zaščitnikov narave , kar ribiči zagotovo smo. Trenutno so napori vodstva in članstva organizacijsko in logistično usmerjeni v projekt uradne otvoritve dibiškega doma, ki bo v nedeljo, 17. aprila. V društvo vabimo tudi predstavnice nežnejšega spola, da se ojunačite in včlanite. Res je, da smo moško društvo, ki pa je vesele, prijazne in družabne narave in sem prepričan, da bi se v naši sredini prijetno počutile tudi mame, žene in dekleta. Vrata ŠRD Markovci so Vam na široko odprta. Ignac Habjanič Leto/17, številka/2, april2016 5 MoT (7 MARKO VC Ii V LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in Sl. goricah Pogodbeno partnerstvo LAS bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah je bilo ustanovljeno 1. 10. 2015 s podpisom partnerske pogodbe ustanovnih članov pogodbenega partnerstva. 28. 1. 2016 je pogodbeno partnerstvo na volilni skupščini izvolilo organe pogodbenega partnerstva. Predsednik novega LAS Bogastvo podeželja je dr. Vladimir Korošec, podpredsednika sta Andrej Klasinc in Alojzij Kaučič. Člani Uo so: Javni sektor: Potrč Jože (Trnovska vas), Napast Damjan (Kidričevo), Meznarič Dušan (ŠC Ptuj, Biotehniška šola), Reber-nišek Andrej (KGZS Zavod Ptuj) in Krajnc Franc (Hajdina). Ekonomski sektor: Lacko Franjo (Okrepčevalnica Lacko), Slameršak Drago (Radio tednik Ptuj), Dolenc Aleksander (Terme Gaja d.o.o), Ivančič Alenka (KZ Ptuj) in Hodnik Alen (Javne službe Ptuj). Civilni sektor: Brodnjak Matija ( footgolf klub Ptuj), Pribožič Peter TD Ptuj), Haupt-man Ivan (TD Destrnik), Čuček Jure (Športno društvo PURE Sport) in Godec Zdenka (Društvo gospodinj Draženci). Nadzorni odbor sestavljajo: Javni sektor: Petek Klavdija (MO Ptuj) Ekonomski sektor: Pignar Vladimir (Vital d. o. o.) Civilni sektor: Urbančič Čuček Nineta (Pure sport) Za vodilnega partnerja za obdobje do 2023 je bilo izbrano Društvo Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah, ki je že v preteklem obdobju opra- vljalo funkcijo Lokalne akcijske skupine (LAS) Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah. Območje LAS Bogastvo podeželja obsega rodoviten, razmeroma gosto poseljen ravninski svet ob Dravi ter pokrajinsko slikovito in reliefno razgibano gričevje Slovenskih goric. Obsega 286,5 km2 in vključuje 8 občin: Kidričevo, Hajdina, Ptuj, Markovci, Dornava, Juršinci, Destr-nik in Trnovska vas. Po podatkih SURS je leta 2014 je na območju LAS živelo 28.915 prebivalcev. Leži ob pomembnih prometnicah, ponaša se s številnimi naravnimi vrednotami, kot so naravovarstvena območja Natura 2000, z bogato snovno in nesnovno kulturno dediščino, je primerno za raznovrstno kmetijsko rabo, pa tudi za poselitev in druge nekmetijske dejavnosti. Žal zaradi različnih razlogov ekonomske, naravne, kulturne in pokrajinske danosti niso povsem izkoriščene, kar kaže nizka tržna usmerjenost kmetijske pridelave, skromen turistični obisk, nerazvitost inovativnih osnovnih storitev, pomanjkanje delovnih mest na podeželju, pa tudi neuveljavljeno socialno podjetništvo, kar posledično vpliva na slabšanje demografskih razmer in odseljevanje prebivalcev, zlasti mladih. Razvojna vizija Z uresničevanjem SLR na območju LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah bomo s sodobnimi in inovativnimi ukrepi, ki temeljijo na trajnostnih načelih, izboljšati rabo naravnih in družbenih potencialov, Iz ustanovne skupščine zagotovili višjo kakovost bivanja na podeželju ter utrdili njegove gospodarske, kulturne in naravne funkcije. Strategija lokalnega razvoja območja LAS Bogastvo podeželja sledi naslednjim razvojnim ciljem: • Spodbujanje inovativnih pristopov za razvoj različnih oblik podjetništva ter odpiranje novih delovnih mest; • Spodbujanje povezovanja med lokalnimi razvojnimi deležniki; • Izboljšanje razvoja infrastrukture v naseljih za višjo kakovost bivanja in razvoj gospodarskih dejavnosti. • Izboljšanje odnosa do naravnih vrednot na območju LAS in povečanje njihove prepoznavnosti; • Razvijanje in uveljavljanje inovativnih programov z visoko dodano vrednostjo za socialni razvoj ter oblikovanje identitete območja; • Spodbujanje rabe obnovljivih virov in učinkovite rabe energije; Razdelitev sredstev po skladih je sledeča: sklad % /sklad Pripravljalna podpora (EUR/%) Animacija/ tekoči stroški (EUR/%) Izvajanje SLR (EUR/%) Sodelovanje EKSRP in ESRR EKSRP 59,46 11.891,50 331.121,80 653.711,7 60.000,00 1.056.725 ESRR 40,54 8.108,50 637.664,23 5% (33.561,27€) 679.334 HI Skupaj 100 20.000 331.121,8 1.291.375,93 93.561,27 1.736.059 • Spodbujanje inovativnih pristopov k varovanju okolja in narave; • Izboljšati vključevanje ranljivih skupin v družbeno in socialno dejavnost na podeželju. Za napredek in razvoj območja bomo utrjevali sodelovanje med prebivalci in drugimi deležniki ter uvajali inovativne ukrepe, ki bodo omogočali ekonomski razvoj in zaposlovanje. Sredstva namenjena izvajanju pristopa CLLD pokrivajo vsa v uredbi navedena tematska področja, ki so: Ustvarjanje delovnih mest, Razvoj osnovnih storitev, Varstvo okolja in ohranjanje narave in Večja vključenost mladih, žensk in drugih ranljivih skupin in v skupni vrednosti znašajo 1.736.059€. Vodilni sklad za LAS Bogastvo podeželja ostaja EKSRP. ERRS se bo izvajal na območjih, ki bodo opredeljena v Pravilniku o drugih urbanih območjih. Strategija lokalnega razvoja za območje LAS Bogastvo podeželja je bila oddana 30.01.2016. Za NVO pripravljamo dodatna informiranja in izobraževanja za potrebe organizacije in vodenja društev in drugih oblik nevladnih organizacij, saj smo skupaj z Zavodom PIP uspešno prijavili projekt Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja. Pripravila: Mojca Metličar Vaški aktivi podeželskih žena in deklet se predstavijo Društvo podeželskih žena in deklet občine Markovci je eno izmed najaktivnejših. Članice se vseskozi izobražujejo, ustvarjajo in seveda dobro kuhajo ter pečejo. Ne manjkajo na nobeni večji prireditvi v občini, za kar jim gre vsa zahvala. Odločili smo se, da bomo v vsaki naslednji številki Lista iz Markovcev predstavili aktiv posamezne vasi. Kot prve predsta- Orehova potica Testo: 80 dag gladke moke, 5 dag kvasa, 1 vanilin sladkor, 1 limonina lupina, 1 dl belega olja, 0,5 dl ruma, 1 malo žličko soli, 3 žlice sladkorja, 2 jajci, mleko po potrebi Nadev: 5 dl sladke smetane, 15 dag sladkorja, 80 dag orehov, limonina lupina, malo ruma, vanilin sladkor, rum Najprej naredimo kvasni nastavek: malo mleka, 2 žlici moke. Kvas zmešaj in pusti, da vzhaja. Ko je pripravljen, ga damo v moko ter vse ostale sestavine umesimo v testo. Pustimo, da na toplem vzhaja tri četrt ure. Medtem pripravimo orehov nadev. Segrejemo smetano, dodamo orehe in ostale sestavine; čisto ob koncu dodamo malo ruma. Po eni uri testo razvaljamo in ga namažemo z nadevom. Potem ga na drobno zvi-jemo in damo vzhajat tri četrt ure. Pečico segrejemo na 250 stopinj Celzija. Potico pečemo eno uro. Ko je pečena, jo pustimo 10 minut, da počiva. Nato jo zavijemo v kuhinjsko krpo, da se ohladi. Domači kruh Potrebujemo: 1 kg ržene moke, 1 kg krušne moke tip 850,1 kocko kvasa, 1 žličko soli, liter in pol vode Nastavimo kvas. Ko je pripravljen, zamesimo ne pretrdo testo, potem pa pustimo, da vzhaja 30 minut. Oblikujemo kolač. Pečico segrejemo na 250 stopinj Celzija. Ko je segreta, kruh namažemo in ga damo v pečico. Pečemo ga pol ure na 200 stopinjah Celzija. Na enak način kruh delamo tudi v krušni peči. vljamo stojnske članice. Prav iz Stojncev prihaja tudi predsednica društva Slavica Vincek, ki je o aktivnostih podeželskih žena v domači vasi povedala: »Stojnčanke se največ družimo ob gasilskih dogodkih v naši vasi in ob ostalih vaških prireditvah. Ker je vsaka izmed nas vključena še v ostale dejavnosti, nam velikokrat zmanjka časa. Kljub temu delujemo složno in smo vselej pripravljene pomagati. Dogovorile smo se, in to je sedaj že stalnica, da se vselej po-veselimo ob naših rojstnih dnevih. Ta- krat se obiščemo, slavljenko obdarimo z majhno pozornostjo in se družimo. V aktivu nas je 30 članic. Vsako leto pomagamo pri pogostitvi ob Florja-novi slovesnosti in na različnih občnih zborih. Večkrat se tudi dogovorimo in skupaj izdelujemo rože iz različnih materialov ali šivamo, sicer pa se članice redno udeležujemo dejavnosti v okviru društva. Medse vabimo še ostale Stojnčanke, ki se še niso opogumile, da bi se nam pridružile. Vabljene!« Alenka Domanjko Rožanc Foto: arhiv Del stojnskega aktiva žena in deklet, ki zmeraj poskrbi za pogostitve. 6 Leto/16, številka6, december2015 Zdravilne moči žitaric V februarju je OORK in župnijska Karitas povabila k sodelovanju zdaj že lahko rečemo »našo« znanstvenico in raziskovalko, magistro farmacije Vesno Forštnerič Lesjak in predsednico Naravoslovno--izobraževalnega društva »Sapientia«. Predavanje je tokrat potekalo v novi večnamenski dvorani v Sobetincih. Bili smo veseli, da je bila dvorana polna številnih slušateljev; med njimi so bili takšni, ki so predavateljico poslušali prvič. To je bilo njeno prvo predavanje v domači vasi in verjamem, da tudi ne zadnje. Na začetku se je predstavila in povedala, da je končala specializacijo iz antropo-zofske farmacije. Antropozofijo je utemeljil dr.Rudolf Steiner in pomeni vedo, modrost o človeku. To je duhovna znanost, ki ljudem odpira novo duhovno sliko sveta in človeka, saj na znanstveni osnovi povezuje duhovno in fizično. Rudolf Steiner je deloval na različnih področjih. Bil je tudi utemeljitelj biodina-mične metode kmetovanja. Dejal je, da težave v kmetijstvu nastajajo zaradi dejstva, da človek ne zna več delati s silami kosmoza. Človekovo telo je z energijami prežeto fizično telo. Tako je ritem dneva pri človeku ritem njegovega duha, njegovega duhovnega telesa. Vse, kar je ritmično, kar se dnevno ponavlja, krepi človeka in njegovega duha. Pomembno je, da se vzdržujejo vsakodnevni ritmi, kot je čas spanja, kosila in drugih opravil; vsi krepijo našega duha. Sodobni čas s svojim hitrim modernim tempom in načinom življenja ruši ritem dneva. Ritem tedna je ritem človekove duševnosti. Nekdaj so ljudje ta ritem posebej negovali. V nedeljo, ki je bil prvi dan v tednu, so krepili svojo vero, saj so šli v cerkev, ker je bil Gospodov dan, ob sobotah pa so pospravljali v hiši in njeni okolici. Mnogo znanja je skupaj s sodelavci in učenci podala tudi o ritmičnem vplivu kozmosa na žitarice oz. rastline nasploh. Tako se tedenski ritem začne z nedeljo in pripada Soncu. Nedelja je dan pšenice, kovina je zlato, priporoča pa se pitje čaja iz koprive. Najstarejša pšenica je pira in tudi najbolj zdrava; ima dvojno lupino. Ponedeljek pripada rižu in Luni, kovina pa je srebro. Polnovreden riž pomaga jetrom in pljučem. Torek pripada ječmenu in planet je Mars. Kovina je železo. Ječmen je krepko žito, zato podpira vretenca in pomaga hrbtenici, krepi živčni sistem. Sreda pripada Merkurju in prosu. Proso, ki ga sicer predavateljica zelo priporoča, je izredno prožno, vsebuje veliko fluora, kalcija, magnezija, kremna, ki deluje na čutila in jih zdravi. V telo vnaša toplino. Četrtek pripada Ju- pitru in rži, kovina je kositer; priporoča se čaj iz regratovih cvetov in uživanje rženega kruha. Rž je težko prebavljiv, zato se rženi kruh pripravlja dva dni prav zaradi fermentacije. Zelo dobro deluje tudi na jetra. Petek je dan za oves in pripada Veneri, kovina pa je baker; pijemo rmanov čaj in jemo ovsene kosmiče. Pomaga pri počasnem delovanju ščitnice in krepi mišice. Sobota je dan Saturna in pripada koruzi, kovina je svinec. Krepi srčno mišico, ne vsebuje glutena. Je najbolj zemeljsko žito, zelo kvalitetne pa so ro ö stare sorte kot npr. belokranjska trdinka. Slušatelji smo se seznanili tudi o uporabi biodinamičnih pripravkov, ki žitom oz. vsem rastlinam preko planetov, ki se gibljejo pred zodiakom posredujejo sile življenja potrebne za njihovo kaljivost semen in nasploh zdravje. Spoznali smo, da se ljudje vse premalo zavedamo vplivov ritmov, ki jih v naravo vnašajo Luna in ostali planeti. Zelo smo hvaležni za znanje, ki nam ga s predavanji predaja mlada farmacevtka Vesna. Marija Prelog Srečanje direktoric gospodinjstev Markovci Marec je mesec, ki je z dvema praznikoma namenjen dekletom, ženam in materam. V naši občini so se po vaseh vrstila vaška praznovanja, kjer smo strnili oba praznika in tako je bilo tudi v Markovcih. V soboto, 19. marca, smo se po lanskem premoru v gasilskem domu srečale direktorice gospodinjstev. Morda še se kdo spomni, da se nam je navdih za poimenovanje porodil ob predavanju Nataše Sinovec, ki nam je pred leti predstavila njen pogled na družinsko delo žene in mame. Ugotovitev je bila, da si mora gospodinja predvsem narediti okvirni urnik, da uspe biti dobro razpoložena v službi, ljubezniva do moža, biti dobra mama, da otroke vozi na različne dejavnosti, v trgovino, skuhati kosilo, pospra- vljati in prati, se posvetiti otrokom ter možu ... in da ji končno ostane kaj časa zase. Direktorice gospodinjstev smo si sobotni večer pripravile slavnostno, kot se za direktorice spodobi. Z vaškimi otroci smo pripravili kulturni program, kajti otroci v naši vasi pojejo, igrajo, deklamirajo . Tudi ljudske pevke FD Markovci ne manjkajo na nobenem našem srečanju, vaški odbor pa nam nas je presenetil z nastopom harmonikarjev iz kulturnega društva Modras. Uživale smo ob bogatem kulturnem programu. Seveda brez glasbe ne gre, zato smo si po dobri večerji in zdravici privoščile obilo plesa in klepeta. Imela sem to čast, da sem pozdravila in s skromnim darilom zahvalila, da se je udeležila slavnostega večera najstarejša upokojena direktorica gospodinjstva Otilija Kukovec, 89. letna Gerčina Tila, ki še vedno poje pri ljudskih Foto: Marija Prelog Bodoča mlada direktorica gospodinjstva, mala Lana. pevkah. Ugotavljale smo, da bi si sprosti-tveni večer morale prirediti vsaj nekajkrat na leto, da si naberemo novih moči in idej za naša gospodinjska podjetja, da bi naše »menežersko« delo čimbolj uspešno delovalo v okviru družine, da bi znale čimbolje povezati to osnovno celico družbe in bi se direktorica za uspešno delovanje le-te nagradila s tistim, kar jo sprošča in razveseljuje. Vsekakor se bomo direktorice srečale zelo kmalu. Za vso pomoč pri pripravi prijetnega večera se zahvaljujem mojim prijateljicam in vsem gospodinjskim direktoricam, ki so se udeležile srečanja, ter vaškemu odboru Markovci za vso podporo in pomoč na čelu s predsednikom Alešem Koletnikom. Marija Prelog POMLADANSKO DRUŽENJE OTROK V STOJNCIH Spoštovani starši! Prav gotovo veste, kakšnee posledice lahko povzroča prekomerno gledanje televizije, uporaba mobi-tela ali posedanje pred računalnikom. Da bi jih le za nekaj dni odvrnili od tega, PGD Stojnci in Športno društvo Stojnci organizirata druženje otrok med prvomajskimi prazniki. Želimo, da bi naši otroci preživeli tudi v času vaše odsotnosti zdrave, koristne in prijetne počitniških dni. Vabimo Vas, da pošljete otroke na spomladansko druženje, ki bo 25., 26., 28. in 29. aprila med 11. do 14. uro v medgene-racijskem centru v Stojncih ter v prostorih PGD Stojnci. Uživali bomo lahko na igriščih ob igrah z žogo (nogomet, košarka, odbojka ...), v badmin-tonu, tenisu in v namiznem tenisu ter v različnih družabnih igrah. Otroci lahko prinesejo s seboj tudi priljubljene igrače, da jim bo v naši družbi še bolj domače. Lepo bi bilo, če bi pri realizaciji druženja sodelovali tudi vi. Vsi skupaj se bomo potrudili, da se bomo v naravi, v gibanju in v družbi prijateljev dobro počutili. Skoraj tako kakor nekoč. Se še spomnite? Več informacij lahko dobite po telefonu na številki 041 748 318. Vabljeni! Ivan Laura Lepotni studio podaljševanje nohtov manikura pedikura depilacije nega obraza llčenje za vse priložnosti podaljševanje trepalnic LEPOTNI STUDIO MIRJANA Mirjana Štumberger s.p. Bukovci 4a, 2281 Markovci .epotniStudioMirjana Leto/17, številka2, april/2016 7 (7 MMKCWJfiV Kako ustrezno ravnati z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom? Pri opravljanju vsakdanjih aktivnosti, zadovoljevanju osebnih in skupnih potreb ter še posebej pri skrbi za lepše bivalno in delovno okolje nastajajo t.i. biološko razgradljivi kuhinjski odpadki ter zeleni vrtni odpad. Med slednje štejemo odpadno vejevje, travo, listje, staro zemljo lončnic, rože, plevel, gnilo sadje, lesni pepel ..., medtem ko med biološke odpadke spadajo odpadki, kot so zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst, jajčne lupine, kavne usedline, filter vrečke, pokvarjeni prehranski izdelki, kuhani ostanki hrane, papirnati robčke, brisače in papirnate vrečke; skratka vsi odpadki, ki se lahko razgradijo po naravni poti, s kompostiranjem. Prav zaradi tega se mnogi odločajo tudi za lastno kompostiranje, na domačem kompostu. Pogoj za uspešno snovno ali termično izkoriščanje odpadkov je njihovo ločeno zbiranje, zato je prepovedano vsakršno koli mešanje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada z drugimi komunalnimi odpadki. Omenjene odpadke je treba zbirati ločeno, saj tako pripo-moremo tudi k lažjemu doseganju republiške strategije, katere namen je preusmeritev čim večjega deleža odpadkov v postopke ponovne uporabe ali predelave in zmanjševanje količin odpadkov za odlaganje. Cilj ločenega zbiranja biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada pa je, da se zmanjšajo celotne količine odpadkov, ki se odlagajo, še posebej pa, da se zmanjša delež biološko razgradljivih odpadkov v odloženih odpadkih, predvsem zaradi povzročanja toplogrednih plinov in neprijetnih vonjav v okolici odlagališč. Kompost - naravno organsko gnojilo Ločeno zbiranje navedenih vrst komunalnih odpadkov omogoča, da jih lahko preusmerimo na kompostiranje, pri čemer dobimo kompost kot naravno organsko gnojilo, po drugi strani pa se zmanjšuje odlivanje tekočih kuhinjskih odpadkov v kanalizacijske sisteme, kar povzroča njihove zamašitve ter težave pri čiščenju odpadnih vod. V skladu z določili Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom je prioritetno lastno kompostiranje, šele ko povzročitelj odpadkov iz gospodinjstva nima možnosti ali ne želi kompostirati biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstev in zelenega vrtnega odpada, jih morajo prevzeti izvajalci obveznih občinskih gospodarskih javnih služb. Biološko razgradljive kuhinjske odpadke je prepovedano rezati, drobiti ali mleti ter redčiti z namenom, da se jih z odpadno vodo odvaja v kanalizacijske sisteme, greznice, nepretočne greznice ali neposredno v vode. Povzročitelji biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada mora odpadke zbirati v vodotesnih zabojnikih ali posodah ločeno od drugih odpadkov, izvajalec javne službe zbiranja pa jih mora prevzeti s specialnimi vozili, ki preprečujejo izpuščajo v okolje in ne povzročajo neprijetnih vonjav. Kako uspešno kompostirati? Za uspešno lastno kompostiranje je pomembno več dejavnikov: pravilna izbira kompostni-ka, določitev pravilne lokacije kompostiranje in pravilen postopek kompostiranja. Za postavitev hišnega kompostnika na vrtu izberemo polsenčen ali senčen prostor, zavarovan pred vetrom in lahko dostopen. Hišni kompostnik naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo z vseh strani primerno prezračen. Postavi se ga tako, da ne povzroča motenj (npr. smrad) na sosednjih zemljiščih. Ta osnovna pravila so pomembna za vse tipe kompostnikov, ne glede na to ali so odprti iz lesa ali žičnati ali pa plastični zaprti hišni kompostniki. Kot prvo plast damo plast zdrobljenih vej, ki poskrbi za dobro zračenje od spodaj in preprečuje zastajanje vode. Za optimalen razkrojni proces je pomembna zadostna ponudba kisika, ki jo dosežemo tako, da se suhi strukturni material (veje in zeleni obrez) in vlažni nestrukturni material (trava, kuhinjski odpadki) vedno med seboj mešajo. Kuhinjske odpadke in ostanke hrane je potrebno takoj prekriti z listjem, zemljo, travo ali rahlo zagrebsti, da preprečimo neprijetne vonjave in ne privabljamo neželenih gostov, kot so podgane ali ptiči. V procesu razgradnje, ki poteka pri 50°C-60°C, mikroorganizmi, bakterije in glive proizvajajo humus in hranilne snovi, za kar pa potrebujejo določeno vlago. V času daljše poletne suše je priporočljivo vlaženje kompostnega kupa. Ko je hišni kom-postnik poln oziroma po približno pol leta, njegovo vsebino preložimo. S tem ga prezračimo in pospešimo razkroj. Dozorel kompost presejemo s sitom z odprtinami 15 do 20 mm, preostanek uporabimo za nadaljnji razkroj kot strukturni material. V kolikor ne kompostirate sami, tovrstne odpadke za vas prevzamemo mi! Kot izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov zagotavljamo za vse MEŠANA EMBALAŽA KAJ SODI V VREČO: • plastenke pijač in hrane, • plastenke čistil in pralnih sredstev. • plastične nosilne vrečke, • manjše plastične škatle, • plastični lončki, kozarci in krožniki • plastične in aluminijaste folije, • drugi manjši predmeti iz plastike, • pločevinke pijač in hrane, • drugi manjši kovinski predmeti, • večslojna (tetrapak) embalaža pijače in hrane, • manjša količina stiropora. 1 MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI KAJ NE SODI: • papir in karton, • lepenka, • steklo, • doze sprejev (le-te so nevarni odpadek). VSA EMBALAŽA MORA BITI IZPRAZNJENA, ČISTA IN SPLOŠČENA. STEKLO KAJ SODI V ZABOJNIK: • steklenice pijač in hrane, • steklena embalaža zdravil, • steklena embalaža kozmetike, • kozarci vloženih živil, • razbite steklenice in kozarci, • druga steklena embalaža. KAJ NE SODI: • okenska stekla, • ogledala in kristal, • žična in pleksi stekla, • avtomobilska stekla, • stekla žarometov, • posode iz porcelana, • neonske svetilke, • posoda odporna na visoke temperature, • steklenice z vsebino. STEKLENICE MORAJO BITI IZPRAZNJENE, ČISTE TER BREZ ZAMAŠKOV. KAJ SODI V ZABOJNIK: • izdelki iz keramike, porcelana, gline, • izdelki iz plute, gume in usnja, • manjši kosi tekstila in obutve, • pleksi in žično steklo ter steklo svetil, • ogledala in kristal, • onesnažena folija in onesnažena embalaža, • onesnažene vrečke od bioloških odpadkov, • vrečke iz sesalca in hišne pometanine, • plenice in higienski vložki, • čistilne krpe in gobe, • mačji pesek in iztrebki malih živali, • kosti, • celofan, • darilni ovojni papir (plastificiran), • okraski in spominki, • otroške igrače, • tapete in lepilni trakovi, • lasje, • olupki banan, citrusov, • ohlajen premogov pepel. KAJ NE SODI: • papir, • steklo, • biološki odpadki, • mešana embalaža. V ZABOJNIK NI DOVOLJENO ODLAGANJE KOSOVNIH IN NEVARNIH ODPADKOV. PAPIR KAJ SODI V ZABOJNIK: • časopisi, revije, zvezki, knjige, • telefonski imeniki, • pisemske ovojnice, • prospekti in katalogi, • embalažni (ovijalni) papir, • pisarniški papir, • papirnate nakupovalne vrečke, • kartonska embalaža. KAJ NE SODI: • embalaža mleka, sokov, • kopirni papir (indigo), • masten in povoščen papir, • folije iz umetnih mas, • higienski papir, • vreče za krmila, cement. ŠKATLE MORAJO BITI STRGANE IN SPLOŠČENO VLOŽENE V ZABOJNIK. BIOLOŠKI ODPADKI KAJ SODI V ZABOJNIK: ostanki zelenjave in sadja, ostanki kuhane hrane, pokvarjeni prehrambeni izdelki, jajčne lupine, kavna usedlina in kavne filter vrečke, čajne filter vrečke, papirnati robčki, brisače in serviete, žagovina, ostanki rož, stara zemlja lončnic, pokošena trava, listje, plevel, stelja malih živali, ohlajen lesni pepel. KAJ NE SODI: • mačji in pasji iztrebki, • kosti, • plenice. PO IZTRESANJU BIOLOŠKIH ODPADKOV VREČKO (PLASTIČNO) ODLOŽITE MED MEŠANE KOMUNALNE ODPADKE. ČE IMATE BIOLOŠKE ODPADKE V VREČKI IZ PAPIRJA, LAHKO OBOJE ODLOŽITE V TA ZABOJNIK. povzročitelje odpadkov iz gospodinjstva, ki nimajo možnosti ali ne želijo lastno kompostirati biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstev in zelenega vrtnega odpada, njihovo prevzemanje, odvoz na lastno kompostarno ali kompostarne poslovnih partnerjev. V primeru odločitve povzročitelja o oddaji ločeno zbranih biološko razgradljivih odpadkov in zelenega vrtnega odpadka izvajalcu javne službe vas prosimo, da nam to sporočite na naš naslov: Čisto mesto Ptuj d. o. o., Dornavska 26, 2250 Ptuj, po e--pošti : dostava@cistomesto.si, ali po telefonu 02/780 90 20. Po tem, ko nas boste o vaših željah obvestili, bo sledil obisk naših predstavnikov, predaja zabojnika za zbiranje odpadkov, navodila za pravilno ločevanje odpadkov ter terminski plan odvoza posameznih vrst odpadkov. Prevzemanje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada zagotavljamo v poletih mesecih vsak teden, v zimskem času pa štirinajstdnevno. Način prepuščanja odpadkov je podoben, kot pri mešanih komunalnih odpadkih, torej zabojnik je potrebno postaviti na dan odvoza na prevzemno mesto do 6.00 ure zjutraj. Prevzete bi- ološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad po prevzemu stehtamo, nato pa transportiramo do kompostarn, kjer se izvaja postopek kompostiranja. Kot izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov zagotavljamo tudi enkrat letno pranje zabojnikov, v vseh ostalih primerih pa morajo za higieno svojih zabojnikov skrbeti povzročitelji odpadkov. (Članek je delno povzet po Uredbi o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Ur. list RS, št. 39/2010)). Vaš zbiralec odpadkov Čisto mesto Ptuj 8 Leto/17, številka2, april2016 ,[oT 17 rVf A. [< KO V C lí V" Čistilna akcija v naši občini V soboto, 2. aprila, je v naši občini potekala spomladanska čistilna akcija. Po podatkih občinskega referenta Branka Kostanjevca se je akcije udeležilo 260 ljudi in nabralo okrog 35 kubikov različnih smeti. Organizirali so se tudi člani različnih društev in posamezniki. Še vedno so se v naravi našle salonitne plošče, kljub temu da vemo, da imamo organizirano zbiranje v podjetju Čisto mesto. Divjih odlagališč v naših vaseh na srečo več ne najdemo. Tudi mi v Markovcih smo se udeležili akcije. Čeprav smo se zbrali v skromnem številu, smo poskušali obdelati najbolj kočljive lokacije, to je na poti do Šturmovcev in ob magistralni cesti, kjer veter nanese smeti v obcestne jarke in obronke njiv. Najbrž smo imeli v naši vasi tudi najmlajšega udeleženca akcije, saj se je triletni Val že učil, kako moramo varovati naravo. Šolarji so tudi povedali, da devetošolci zbirajo papir že od začetka šolskega leta, da staršem vsaj malo olajšajo finančne stroške, ki jih čakajo ob valeti. Pred dvema mesecema so v kontejnerju za odpadli papir z grozo v očeh ugotovili, da je nekdo vanjo odvrgel svinjsko glavo, kožo in drobovino. Človek težko razume, zakaj bi nekdo to naredil otrokom, saj je naloga starejših, da jih spodbujamo k delovnim navadam in družbeno-koristnemu delu. Kdorkoli je to naredil, naj ga bo resnično sram. Udeležba na čistilni akciji je bila po vaseh različna. Pomembno je, da se zavedamo, da ne skrbimo samo za naša dvorišča, ampak za naše skupno okolje, saj naravo ohranjamo za naše zanamce. Marija Prelog Tudi člani ŠRD Markovci smo se pridružili vseslovenski čistilni akciji. Zbrali smo se ob osmi uri pri ribiškem domu. Po jutranjem »okrepči-lu« je gospodar razdelil naloge: nekaj članov je čistilo in urejalo okolico ribnika, nekaj jih je postavljalo ograjo, ki omogoča lažji dostop do vode, nekaj pa se nas je odpravilo pobirat smeti in odpadke ob glavni cesti Ptuj-Ormož. V dolžini 2 km smo napolnili 6 vreč pločevink in plastenk, ki jih vozniki mečejo očitno kar skozi okna vozil. Tudi v gozdičku ob ribniku se je našlo marsikaj, saj omenjeni prostor marsikdo uporabi kot stranišče, povrhu vsega pa se najde še mnogo odloženih odpadkov. Tisti, ki nam ni vseeno, v kakšnem okolju živimo, pospravljamo in čistimo za brebrižnimi ljudmi, ki jim je čut za lepo in urejeno naravo očitno tuj. Menim, da je akcija dosegla svoj namen, vendar bi bilo pri marsikom potrebno spremeniti ozaveščenost o onesnaževanju narave. Ignac Habjanič ;w « 4 v Mil m ' ~ T t _ V- v- * y j Mamicam smo zapeli in zaigrali tudi v Stojncih V petek, 25. marca, smo člani PGD Stojn-ci in vaškega odbora Stojnci v prostorih gasilskega doma organizirali prireditev ob materinskem dnevu. Po številnih popoldanskih vajah pod budnim očesom Hedvike Rojko, Štefke Slanič in Jadranke Furjan smo uspeli oblikovati prijeten in srčen nastop naših najmlajših vaščanov. Skupaj se je predstavilo kar 25 otrok. Nekateri so zapeli pesmice, drugi so recitirali, spet tretji pokazali spretnost na instumentih. V uvod prireditve so nas popeljali fantje in dekleta, ki so del najmlajše harmonikarske skupine, ki jo vodi Primož Kelenc. Na tem mestu se jim iskreno zahvaljujemo za čas in veselo vzdušje, ki so ga pričarali s harmonikami. Zahvaljujemo se tudi vsem vaščanom, da so napolnili našo dvorano in z nasmehi in aplavzi poplačali naš trud. Obljubimo, da se bomo trudili še naprej in se že veselimo naslednjega snidenja. Jadranka Furjan Foto: arhiv društva Nastopajoči so napolnili gasilsko dvorano. Razveselili smo mame, žene, babice ... Da bi razveselili vse mame, ki so praznovale praznik, smo se v Kulturnem društvu Bukovci odločili, da jim polepšamo dan s kulturnim programom. Na prvi pomladni dan in na cvetno nedeljo, 20. marca, smo skupaj z otroci pripravili prijeten program, ki smo ga s pesmijo, plesom, glasbo in lepo izrečeno mislijo preživeli v velikem številu. S tem smo se skušali vsem mamam zahvaliti za vso pozornost, trud, za brezpogojno ljubezen, ki jo izkazujejo otrokom. V velikem številu so bili tudi otroci pripravljeni svoje glasbene, plesne in pevske sposobnosti pokazati na odru. Nastopali osnovnošolci, pa predšolski otroci, med njimi pa so se znašli tudi tisti, ki štejejo le eno leto. Vsak otrok je s svojim nastopom prispeval, da smo se ob tem dnevu skupaj sprostili, poveselili in uživali. V svojem imenu in v imenu Kulturnega društva Bukovci bi se rada zahvalila vsem nastopajočim otrokom, ki so si vzeli čas ter ta dan pokazali svoje sposobnosti ter vso pozornost namenili svojim mamam. Janja Horvat Foto: arhiv društva Številne nastopajoče v Bukovcih je letos pod okrilje vzela Janja Horvat. Leto/17, številka/2, april2016 9 ÍJST 17. (VIAKÍCOVO.ÍV Presmeci, pokanje in prireditve v vaseh "na polju" Predvelikonočni in velikonočni prazniki so bili po vaseh "na polju", kot rečemo po domače, lepo zaznamovani. Vaščani Sobetincev in Borovcev so na cvetno nedeljo nesli blagoslovit k cerkvi sv. Marka velike presmece. Presmec iz Borovcev je vsako leto za nekaj centimetrov večji, letošnje leto pa je meril 19,85 cm. To je lepa gesta oz. tradicija, ki se naj nadaljuje. Veseli nas, da se k delu vključuje veliko mladih. Cvetna nedelja je prvi dan tedna pred veliko nočjo. Praznik blagoslova zelenja, ki je prisoten po celi Evropi že od 9. stoletja naprej. Predstavlja spomin na palmove veje, ki so jih ljudje lomili in postlali kot preprogo pred Jezusa ,ko je prišel v Jeruzalem in doživel navdušen sprejem. Blagoslovljeno zelenje nas varuje pred strelo in drugimi ujmami, pospešuje tudi rast na poljih in odganja zle sile in bolezni. Na veliko soboto se blagoslavljajo velikonočne jedi. Takšen blagoslov poteka že več let prav po vaseh oziroma pri vaških kapelah. V Prvenci imamo že nekaj let običaj, da ob blagoslovu velikonočnih jedil, ki je pred Buhčovo kapelo, naznanjamo veliko noč s pokanjem s tako-zvanimi nabijačami. Prav tako tudi mladi iz Prvencev, Novega Jorka in Strelcev vsako leto pripravijo velikonočno pokanje in skuhajo golaž. Zelo glasno pokanje je odmevalo tudi iz Borovcev in Sobetincev, kjer so imeli velikonočno vaško druženje. Kar nekaj aktivnosti in dogodkov bo v vaseh polje tudi med praznovanjem občinskega praznika in praznovanja marko-vskega patrona sv. Marka. V Prvencih bo v soboto, 23. aprila, gasilsko tekmovanje pionirjev in pionirk ter hidrantna članska vaja. Istega dne bomo dobili v Prvence defibrilator, ki je namenjen za reševanje življenj ljudi, nameščen pa bo na vaško- -gasilskem domu. Služil bo vsem vasem polja in vsem, ki bi ga potrebovali. O podrobnostih in uporabi vas bo seznanila in poučila ekipa prve pomoči štaba civilne zaščite Občine Markovci. Defibri-latorji bodo nameščeni še v vasi Bukovci in Markovcih. Spet se bliža prvi maj. Na predvečer se postavljajo majska drevesa po vseh vaseh po bližnji in daljni okolici. Enako bo tudi v vaseh na polju v Sobetincih, Strelcih, Prvencih in Borovcih. Vse vasi vabijo tudi na prvomajsko kresovanje. Ivan Golob Foto: UM Velikonočno pokanje Franc Žnidarič, invalid, športnik, večkratni državni prvak v kegljanju Gospod Franc Žnidarič se je rodil 20. aprila 1943 v Novi vasi pri Markovcih (v zaselku Novi Jork). Njegovo otroštvo je bilo zelo težko, saj je bil to čas druge svetovne vojne, ki jo je občutil z izgubo očeta. Z 12 leti je moral iti služit k večjemu kmetu v Prvence. Spominja se, kako je leta 1950 kot 7-letni deček že moral pomagati pri gradnji nove hiše v Sobetincih, ki sta jo gradila mama in očim. Osnovno šolo je Zbirka medalj obiskoval in jo končal v Markovcih. Najprej se je nameraval učiti za mizarja v mizarskih delavnicah v Zagojičih, ki so bile last njegovega dedka, vendar pa mu očim tega ni dovolil. Zapustil je Markov-ce in odšel v Maribor, kjer je s pomočjo starejše sestre dobil učno mesto za peka. Tako se je že kmalu z lastnim delom preživljal sam. Po poškodbi leta 1964 se je prekvalificiral za RTV mehanika in potem 25 let delal v takratnem Iskrinem servisu v Mariboru. Že kmalu po prihodu v Maribor se je poleg vajeništva začel aktivno ukvarjati s športom, najprej s strelstvom in nato še z nogometom pri NK Kovinar, kjer je igral za mladinsko ekipo. Ko je bil star 21 let, se je pri nogometu huje poškodoval, posledica pa je bila trajna okvara leve noge in kolka. Takrat mu je zdravnik svetoval, da naj čim bolj obremenjuje levo nogo, če želi še kolikor toliko normalno živeti. Ker zaradi invalidnosti ni mogel več streljati, še manj pa igrati nogomet, je po naključju zašel na kegljišče in zamikalo ga je, da bi poskusil s kegljanjem. Kmalu je ugotovil, da je ta šport zelo koristen za njegovo nogo in ugotovil, da lahko obenem dosega tudi dobre rezultate. Sprva je kegljal pri ŽŠD Maribor (Železniško športno društvo), po reorganizaciji pa je prestopil v ekipo Konstruktorja, ki je tekmovala v prvi državni (jugoslovanski) ligi. Pri Konstruktorju je ostal 15 let, kegljal pa je še za ŠDI Maribor (Društvo športnih invalidov) - kegljaška sekcija, kjer je že leta 1966 dobil prvo priznanje za dosežen tekmovalni uspeh, torej dve leti po poškodbi noge in kolka. Nato so se začeli uspehi na različnih nivojih kar vrstiti. Nekaj najvidnejših rezultatov: leta 1971, republiški prvak; leta 1975, 1. mesto na 4. športnem srečanju »Bratstvo in enotnost« (SFRJ); leta 1973, 3. najboljši posameznik seniorjev v SFRJ v Beogradu. Skupaj ima gospod Franc Žnidarič več kot 70 priznanj za dosežena prva, druga in tretja mesta, poleg tega pa še precej medalj in pokalov. Kmalu se je včlanil v Društvo invalidov na Ptuju in v Kegljaški klub Drava Ptuj, kjer je delal kot trener in kegljač. Od leta 2005 naprej je bil skoraj neprekinjeno državni prvak v svoji kategoriji, nazadnje Ena izmed mnogih vitrin pokalov in medalj tudi lani (2015), upa pa da bo uspeh lahko ponovil še letos.V brošuri, ki jo je leta 2009 ob 60-letnici izdalo ŠDI Maribor, je zapisano: » V celotnem obdobju (19492009) med kegljači najbolj izstopa kegljač Franc Žnidarič, ki je dosegel veliko naslovov na republiški, zvezni in mednarodni ravni. Dokaz temu je, da je bil skoraj vedno med prvimi in velikokrat je doprinesel ekipi končne rezultate, kot primer naslov ŠDI Maribor: večkratni ekipni državni prvak RS. Bil je večkratni državni prvak v Jugoslaviji in Sloveniji.« S tem je povedano skoraj vse, pri 73 letih pa je Franc še vedno aktiven športnik. Leta 2005 se je Franc z ženo preselil nazaj v Sobetince. Gospod Franc Žnidarič je dokazal, da se težke izkušnje v življenju da premagati tudi s športom, ki mu pomaga živeti kvalitetno življenje. Za odlično športno kariero invalida mu lahko le čestitamo in želimo, da doseže še kakšen odličen rezultat. TM 10 Leto/17, številka/2, april/2016 ,[oT 17 rVl/VRKOVCUV Otvoritev avtomehanične delavnice v obrtni coni AVTOSERVIS Kontakt 041 747 169 DELOVNI ČAS PONEDELJEK - PETEK 8.00-17.00 SOBOTA 8.00 -12.00 Nedelje in prazniki zaprto AVTOSERVIS PERO | Peter Plohi s.p. Nova vas pri Markovcih 107 12281 Markovci Foto: Marko Kunčnik Utrinek z otvoritve. S sedmim marcem 2016 se je naše podjetje preselilo v novo avtomehanično delavnico, ki se nahaja v obrtni coni Novi Jork. Otvoritev delavnice, ki sta se je med drugim udeležila tudi gospod župnik Janez Maučec in župan občine Markovci, gospod Milan Gabrovec, smo izvedli dva dni prej, torej v petek, 5. marca. Podjetje je bilo ustanovljeno januarja 2012. Vsa dejavnost je do sedaj potekala v avtomehanični delavnici v Bukovcih. Zaradi pomanjkanja prostora, povečanega obsega dela, potrebe po boljših pogojih za delo, predvsem pa zaradi velike želje je nastala ideja o novi, večji in sodobnejši avtomehanični delavnici. Veliko skrbi, pomembnih odločitev, predvsem pa truda je bilo potrebnega, da je želja sploh lahko postala resničnost. Nova avtomehanična delavnica nudi boljše pogoje za delo zaradi večjega in sodobnejšega prostora ter nove, kvalitetnejše opreme. V podjetju izvajamo popravila osebnih, terenskih in poltovornih vozil, vulkanizerske storitve, polnjenje in popravila klimatskih naprav ter avto optiko. Trenutno so v podjetju zaposlene štiri osebe. Želimo si obilo poslovnih uspehov v novih prostorih, predvsem pa zadovoljstvo strank. Priporočamo se s svojimi storitvami! Avtoservis Pero Letala DAR Solo Letalo DAR Solo nam je predstavil Janko Zupanič iz Stojncev To je majhno enosedežno letalo s shematično konstrukcijo in kovinskimi krili. Motor je POLINI THOR 250DS s 36 močmi. Oblikovanje tega letala se je začelo leta 2006, prvi prototip pa je bil pripravljen dve leti kasneje. Letalo je prvič poletelo 20. avgusta 2008. Od tedaj je letalo doživelo velike spremembe. Prva letala DAR Solo so imela drugačne motorje (Walkerjet F200, Hirth F-33VS) in drugačna krila, v primerjavi z današnjimi pa so bila tudi geometrično drugačna. Kdo je idejni vodja letala DAR Solo? Letalo DAR Solo si je zamislil inženir prometne tehnike Tony Ilieff, rojen leta 1968 v Kardzali (Bolgarija). Svojo kariero je začel na letališču v Sofiji. Kje se proizvajajo letala DAR Solo? Letala, pet na mesec, proizvedejo blizu glavnega mesta Sofije in Plovdiva, drugega največjega mesta v Bolgariji. Kovinske konstrukcije, propelerji in kolesa so narejeni v Bolgariji, motorje in pa- dala pa uvozijo iz drugih držav. Kje je bilo letalo do sedaj že videno? Leta 2009 je bilo letalo DAR Solo predstavljeno na sejmu v Friedrichshafnu. na najbolj prestižnem sejmu v Evropi. Letalo se je v zadnjih letih izboljšalo in leta 2013 dobilo videz, ki ga ima danes. Proces pridobivanja certifikata pri DULV (Deutscher Ultraleichtflugverband) pa je bil zelo težak. Kakšna je povezava s Slovenijo? Kot član Aerokluba Ptuj sem povabil To-nyja Ilieffa, da predstavi letalo DAR Solo na letališču Moškanjcih. Predstavitev, katere se je udeležil tudi župan Občine Markovci Milan Gabrovec, je bila zelo uspešna. Toni Iliev je bil navdušen nad našo deželo in ljudmi. Obstajala je možnost, da tisti, ki imajo opravljeno licenco, letalo preizkusijo. Prišli so tudi piloti iz Avstrije. Kako pa je letalo DAR Solo povezano z nami, občani in Občino Markovci? Čeprav se je Tony Ilieff odločal med Dunajem in Prago, so po obisku Slove- nije Stojnci postali logistični center za osrednji in severni del Evrope. Tako kot sem povedal: prepričala ga je pokrajina in njeni ljudje. Pohvalil je tudi strokovnjake Letališča Ptuj, s katerimi se je pogovarjal. V prihodnosti si želi, da bi del proizvodnje iz Bolgarije preselil tudi v Slovenijo, kar bi za nas pomenilo velik korak naprej. Zahvaljujem se vam za pogovor z željo, da bo kmalu spet priložnost pisati o tem, kako so letala DAR Solo sprejeta pri nas. Irena Pukšič Zahvala vsem za dobrodelno pomoč Foto: MZ V soboto, 12. marca, so številni priskočili na pomoč pri ometavanju hiše. Lani jeseni je bolezen naši družini vzela mamico in partnerico. Kot mlada družina smo ostali sredi gradnje nove hiše. V številnih težkih trenutkih so nam ob strani stali sorodniki, prijatelji, pa tudi sovaščani. S finančno pomočjo nam je lani konec leta pomagalo Konjeniško društvo Nova vas, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Na predlog in pobudo Konjeniškega društva je nato v mesecu marcu stekla dobrodelna akcija, ko smo ometali notranje prostore hiše. Vsem, ki so se tistega dne akcije udeležili, se prav tako iskreno zahvaljujemo: Konjeniškemu društvu za vso organizacijo, Aktivu podeželskih žena Nova vas za pripravo kosila in malice, Cestnemu podjetju Ptuj za podarjeni gradbeni material, podjetniku Antonu Kekcu (Servis in mehanizacija Anton Kekec s. p.) ter vsem sorodnikom, znancem in sovaščanom, ki so nam pomagali pri delu. Aleš Cimerman Leto/17, številka/2, april2016 11 (7 rVf (\ [< KO VC li V Zagotavljanje čebeljih paš in sajenje rastlin Čebele in opraševanje V naravi že od nekdaj obstaja soodvisnost med rastlinami in njihovimi opraše-valci, zlasti čebelami. Ene brez drugih ne morejo preživeti. Poznamo več načinov opraševanja ali polinacije, a je najpomembnejši tisti, ki ga opravljajo čebele. Te žuželke na rastlinah poleg medičine, ki jo potrebujejo za energijo, nabirajo tudi cvetni prah, ki ga zaradi velike vsebnosti beljakovin in rudnin nujno potrebujejo za svoj razvoj. Rastline, ki rastejo pri nas, delimo na žužkocvetke in vetrocvetke. Največ rastlin, pomembnih za pridelavo naše hrane, je žužkocvetnih, te pa so odvisne od opraševalcev. Vetrocvetke opraševal-cev načelno ne potrebujejo. Cvetovi večine žužkocvetnih rastlin so najrazličnejših barv in oblik. Za uspešno razmnoževanje določene rastlinske vrste mora biti izmenjana dedna snov, in sicer tako, da zrnce cvetnega prahu iz prašnikov preide na brazdo pestiča. Opraševanje je torej prenos cvetnega prahu z ene rastline iste vrste na drugo. Uspešen prenos cvetnega prahu z ene rastline iste vrste na drugo je torej mogoč samo z opraševalci, med temi pa so najpomembnejši prav čebele. Pomen in vrednost opraševanja Čebele torej oprašijo večino rastlin ter s tem zagotovijo hrano ljudem in živalim, zato ne pretiravamo, če rečemo, da je vsaka tretja žlica svetovne hrane odvisna od čebel. Po ugotovitvah znanstvenikov točne vrednosti opraševanja, ki ga v Sloveniji brezplačno opravijo čebele, ni mogoče izračunati, ocenjeno pa je, da je ta vrednost od 15-30-krat večja od vseh čebeljih pridelkov skupaj! Ker čebele dandanes same v naravi niso več sposobne preživeti niti ene zime, je torej delo slovenskih čebelarjev plemenito in družbeno koristno. V sosednji Avstriji pridelovalci sadja čebelarjem plačujejo za opraševanje, prav tako pa tudi v Nemčiji in ponekod drugod po Evropi ter seveda v ZDA. Pri vsem delu s čebelami pa ne gre samo za hrano, čebelje pridelke in kot najpomembnejše - za opraševanje, ampak tudi za ohranjanje biodiverzitete, torej za ohranjanje narave, raznovrstnega okolja oz. biotske pestrosti in drugih dejavnikov življenja. Zaradi vseh teh nalog naše avtohtone čebele kranjske sivke v Sloveniji živi več kot 22.000 različnih vrst organiz- mov, to pa našo državo po mnenju številnih strokovnjakov uvršča med naravno najbogatejša območja v Evropi. Glede na zdajšnje število čebeljih družin v Sloveniji se nam za kakovosten opraševalni servis, ki nam ga brezplačno zagotavljajo čebelarji s svojimi čebelami, za zdaj še ni treba bati. Zagotavljanje čebeljih paš Povečevanje števila prebivalstva in zaradi tega tudi vse večja poraba hrane postaja vse hujši svetovni problem. Pridelovalci hrane se na to odzivajo z intenzivnejšim kmetijstvom in večjo pridelavo hrane na enaki površini. Posledica tega je, da izgubljamo travnike, gozdove in druga območja, ki so bila nekdaj vir hrane za opraše-valce in druge živalske vrste. Pri nas je to opaziti na poljih, ki so posejana z monokulturami, in na travnikih, ki so redno po-košeni, tako da na njih ni več cvetja. Prav tako je to tudi posledica intenzivne zaščite kultur z najrazličnejšimi škropivi, gojenja novih, neznanih in nepreizkušenih sort rastlin, tudi gensko spremenjenih ali vsaj ozko selekcioniranih, ter zmanjševanja površin, na katerih čebele najdejo hrano. Posledica tega je, da so čebele vse bolj ogrožene, saj jim narava, ki smo jo spremenili, ne zagotavlja več hrane vse leto. Kako lahko vsi skupaj pomagamo? Čebelam je treba pomagati s sajenjem medovitih rastlin, predvsem avtohtonih. K temu lahko pripomore vsak od nas in tako čebelam pomaga preživeti. Na svoj cvetlični in zelenjavni vrt, na balkone in v cvetlične lončke posadimo medovite rastline, lokalne oblasti pa jih lahko sadijo na javnih površinah. Te rastline dajejo čebelam medičino in cvetni prah, nas pa bodo razveseljevale s cvetjem in svojo lepoto. Treba je le izbrati prave sorte, tako da bomo prijetno združili s koristnim, da bo torej lepo za naše oko in koristno za čebele. Medovite rastline, ki jih lahko posadimo na domačem vrtu Pomembnejše rastline za čebele so: leska, zvončki, trobentice, žafrani, vrbe, telohi, rese, divja češnja, vse začimbnice in di-šavnice, vse sadno drevje, oljna ogrščica, akacija, lipa, javor, kostanj, sončnica, ajda, facelija in druge. Precej je tudi rastlin, ki jih gojimo kot okrasne in so prav tako koristne za čebele. S sajenjem avtohtonih in okrasnih cvetočih rastlin lahko precej pripomoremo k ohranitvi čebel. Na svoje vrtove sadimo medovite trajnice, kot so: skalni grobeljnik, avbrecija, zvončnica, nageljčki, plamenka, grenik, teloh, jesenska astra, rudbekija, orlica, srčki, po-tonika, plahtica, ivanjščica, lilija, masle-nica, ostrožnik, ameriški slamnik, rman, jetičnik, jesenska anemona, kamnokreč, šmarnica, krvomočnica, hosta, hermelika, homuljica, jeglič, netresk in številne druge. S primerno zasaditvijo bo naš vrt za-žarel v prelepih barvnih odtenkih, čebele pa bodo na njem pridno nabirale medičino in cvetni prah. Poleg okrasnih rastlin so zelo medovite vse začimbnice in di-šavnice, ki jih je prav tako koristno imeti na vrtu. To so predvsem žajbelj, origano, bazilika, vse vrste met, hermelika, timijan, pelin, melisa in številne druge. Če imamo na vrtu veliko prostora, lahko zasadimo večje medovito grmičevje in drevesa, ki nam ne bodo samo popestrila okolice doma, ampak bodo privlačna tudi za čebele. Od grmov lahko sadimo dišeče vrtnice, lešnike, ribez in kosmulje, vse vrste vrb oziroma mačic, liguster, hibiskus, vse vrste drenov in kovačnikov ter druge. Od dreves pa lipo, divjo češnjo, pravi in divji kostanj, evodijo, japonsko soforo, cigaro-vec, tulipanovec, amorfo, gledičijo ter seveda številne druge. Z avtohtonimi rastlinami je mogoče urediti vrt, ki bo prijazen do čebel, saj bodo v njem vedno našle nekaj paše, hkrati pa nam bo v lep okras in ponos. Katere medovite rastline lahko posadimo na večjih kmetijskih površinah, denimo na njivah? Na večjih površinah je še precej neizrabljenih možnosti. Rastlin, ki jih lahko zasadimo na njih, je precej, vse pa so poleg tega, da čebelam omogočajo pašo, koristne tudi za tla, saj izboljšujejo rodovitnost. Navadno je v poletnem obdobju precej njiv praznih, vendar jih lahko zase-jemo. Tako lahko kadar koli v letu sejemo facelijo, katere cvetovi so modre barve, saj je njena vegetacijska doba kratka. Čebelam ponuja veliko medičine in cvetnega prahu. Po cvetenju rastlino preprosto podorjemo in s tem obogatimo tla s humusom. Prav tako lahko sejemo vse vrste detelj, ki so zelo medovite rastline. Tudi te lahko po cvetenju podorjemo in na ta na- čin obogatimo prst predvsem z dušikom, lahko pa jih pokosimo in uporabimo za krmo živalim. Zelo koristne so buče, ki dajejo veliko cvetnega prahu zlasti jeseni, ko ga čebele najbolj potrebujejo. Semena buč lahko pozneje uporabimo za izdelavo olja. Koristne so tudi sončnice, saj čebelam ponujajo cvetni prah in nektar, po cvetenju pa precej izboljšajo strukturo tal in jih obogatijo s humusom. Sejemo lahko še oljno ogrščico ali mak, kajti obe rastlini dajeta čebelam hrano. Največje možnosti vsekakor ponuja ajda, ki smo jo v zadnjem obdobju kar nekoliko zapostavili, vendar se v zadnjih letih to spreminja. Ajdo sejemo poleti, in ko zacveti, čebele na njej nabirajo nektar in cvetni prah. Ko dozori, jo lahko požanjemo in zmeljemo v moko. Njive morajo biti vedno zelene, saj za vse letne čase obstajajo rastline, ki so koristne za tla, čebelo in ne nazadnje tudi za kmeta. Kaj pa lahko naredijo tisti, ki imajo zgolj kako cvetlično korito? V cvetlična korita in lončke lahko sadimo vse vrste začimbnic in dišavnic ter najrazličnejše cvetje. Naj jih navedemo le nekaj: nizka sončnica, limonski ožep, poletna astra, okrasna facelija, ameriški slamnik, dišeči grah, kapucinka, limonska monarda, mehiška cinija, boreč, zlati še-boj, dalija, kana, verbena, ognjič, kozmeja in seveda še številne druge. Po mnenju Čebelarske zveze Slovenije je nujno razglasiti čebelo za ogroženo živalsko vrsto ter sprejeti vse potrebne ukrepe za njeno zaščito. Glede na to je treba sprejeti zakonodajo, ki bo spodbujala sajenje avtohtonih medovitih rastlin, saj bodo te čebelam omogočale pašo, hkrati pa bomo na ta način ohranjali avtohtono rastlinje in s tem tudi biotsko pestrost. Ne nazadnje se moramo vsi zavedati vsestranskega pomena čebel, še posebej njihove vloge pri opraševanju, saj brez čebel ne bo hrane, pa tudi vloge čebeljih pridelkov kot zdrave in varne hrane. Podrobnejši seznam medovitih rastlin je na voljo na ČZS. Zakoni, ki veljajo v čebelji družini, so lahko zgled za vse nas. Spoštovanje, pripadnost, odgovornost do svojih in skupnih nalog so temelji za njihovo preživetje, pa tudi temelji za preživetje narave. Prej ko bomo to spoznali tudi ljudje, večja je možnost, da rešimo ta naš svet. Jure Justinek, ČZS info: ¡ure.iustinek@czs.si 12 Leto/17, številka/2, april2016 ,í:;T I/ MíW.mjvciiv Podeljena odlikovanja Civilne zaščite Nagrajenci naše občine 1. marca zaznamujemo mednarodni dan Civilne zaščite (CZ). Osrednja regijska slovesnost ob tem dnevu je bila v ponedeljek, 7. marca, v večnamenski dvorani v Žetalah. Organizirala sta jo štab Civilne zaščite za Podravje in izpostava Uprave za zaščito in reševanje Ptuj. Podelili so 44 priznanj posameznikom in 14 organizacijam, ki so v lanskem letu nesebično pomagali v naravnih in drugih nesrečah. Slovesnost so s pesmijo popestrili otroci Osnovne šole in Vrtca Žetale. Med prejemniki so tudi naši sokrajani. Janez Bezjak je prejemnik bronastega znaka CZ. V gasilsko organizacijo je vstopil leta 1973. Zaradi svojega uspešnega dela in izobraževanja na gasilskem področju je leta 1985 prevzel funkcijo poveljnika društva III. kategorije in to delo uspešno opravljal do leta 2001. Od leta 2001 in do leta 2007 je opravljal funkcijo podpoveljnika društva III. kategorije. Leta 2000 je bil izvoljen v Upravni odbor GZ MO Ptuj, v katerem opravlja funkcijo člana častnega razsodišča in to delo opravljal do leta 2006. V domačem društvu od leta 2011 opravlja nalogo predsednika komisije za veterane. Pri svojem delu se je in se še vedno izkazuje kot zvesti pripadnik sil zaščite in reševanja, ki je vedno pripravljen pomagati ljudem v stiski. Zaradi svojega uspešnega dela je veliko prispeval pri razvoju gasilske organizacije v lokalni skupnosti in regiji. Zelo velik delež je prispeval pri gradnji novega gasilskega doma v Bukovcih. Bil je gonilna sila za vsa gradbena dela, ki so se izvajala na objektu. Ko je opravljal funkcijo poveljnika in nato podpoveljnika društva, se je izkazal v organizacijskem vodenju društvo na področju operative. V tem času je društvo organiziralo gasilska tekmovanja za pokal vasi Bukovci z mednarodno udeležbo in prav na njegovih ramenih je slonela takratna organizacija teh tekmovanj. Z izobraževanji je začel leta 1975, ko je opravil tečaj za gasilca. Leta 1991 je opravil tečaj za gasilskega častnika, leta 1996 napredoval v častnika I. stopnje in nato leta 2001 še v častnika II. stopnje. Na področju specialnosti je leta 1999 opravil tečaj za poveljnika gasilskega društva. Za svojo delo je v gasilski organizaciji prejel številna priznanja in odlikovanja. O tem, kaj mu pomeni odlikovanje CZ, pa je Bezjak odgovoril: »Vsa priznanja in odlikovanja so potrditev za prostovoljno opravljeno delo. Veliko mi pomeni, saj je to nagrada za moje delo. Še več pa pomeni zadovoljstvo, da te je nekdo opazil in seveda nagradil s predlogom za prejem priznanja.« Marko Lepoša, prejemnik bronastega znaka CZ. Med gasilce je kot mladinec pristopil 1987. leta. Hitro je napredoval in postal član mladinske, nato pa še članske tekmovalne enote. Istočasno se je izobraževal in leta 1995 postal izprašani gasilec, 1997. leta vodja skupine in leta 2009 vodja enote in nižji gasilki častnik. Trenutno nosi čin nižjega gasilskega častnika 1. stopnje. Čeprav še mlad, se je že resno angažiral pri ideji postavitve novega gasilskega doma v Markovcih. Aktivno je sodeloval pri nabavi manjšega gasilskega vozila Peugeot leta 1996. Leta 2000 je postal predsednik PGD Markovci in vse do leta 2014 je uspešno opravljal to nalogo; trenutno je podpredsednik društva. Ideja o postavitvi novega gasilskega doma je postajala vedno bolj uresničljiva prav v času njegovega mandata. Kot predsednik društva se je leta 2004 resno lotil rušitve in postavitve novega gasilskega doma v Markovcih, ki je bil dokončan in predan svojemu namenu julija 2007. Njegova največja vloga pri gradnji doma je bila zbiranje sredstev in kontrola gradnje. Je stalni član operativne enote. Pripravljenost prostovoljnega dela Lepoša pa ni vidna samo na področju gasilstva, ampak tudi v lokalni skupnosti. Tako je od leta 2002 do 2010 bil vaški predsednik, od leta 2006 do 2014 član občinskih odborov in občinskega sveta, od leta 2010 do 2014 tudi občinski svetnik. Glede na potrebe društva je uspel v proračun uvrstiti nabavo novega gasilskega vozila GVC 16/25. Zelo se je angažiral pri poplavah leta 2012; je tudi član občinske organizacije Rdečega križa in krvodajalec. Tudi Lepoša je za svoje delo v gasilstvu že prejel različna odlikovanja. Med prejemniki je bil še Ivan Golob, ki je odlikovanje CZ enkrat že prejel, tokrat pa ga je prejel predvsem zaradi pomoči ob migrantskih tokovih. Vsem prejemnikom odlikovanj izrekamo iskrene čestitke in jim želimo uspešno delo tudi v prihodnje. Patricija Majcen OKOLJU PRIJAZNE CENE GEODETSKE »Kadarkoli se znajdeš na strani večine, je čas za premor in premislek.« (Mark Twain) *** »Nobenega drugega bolj opogumljajočega dejstva ne poznam od tega, da ima človek brez dvoma sposobnost zavestno izboljšati svoje življenje.« (Henry David Thoreau) *** »Človek bi moral vsak dan slišati vsaj kratko pesem, prebrati dobro poezijo, videti lepo sliko in če bi bilo mogoče, povedati nekaj razumnih besed.« (Johann Wolfgang von Goethe) Leto/17, številka/2, april2016 13 (7, MARKO VC Ii V Pregled dela v gasilstvu v preteklem letu Občni zbori prostovoljnih gasilskih društev so se s koncem februarja zaključila. V nadaljevanju podajamo pregledano delo in aktivnosti ter načrte za letošnje leto po posameznih vaseh. Sledili smo vrstnemu redu izvedenih občnih zborov. PGD PRVENCI-STRELCI V društvu so zelo ponosni na svoje najmlajše predstavnike, ki pridno vadijo in se udeležujejo tekmovanj. Lani so jih presenetili še pripravniki, saj so se uvrstili na regijski kviz mladine in na koncu zasedli odlično peto mesto. V sklopu občinskega praznika so pripravili skupaj kar dve tekmovanji: tekmovanje v hidrantni ligi in 2. tekmovanje pionirčkov za pokal Prvenci--Strelci. Društvo je še vedno v zaključni fazi ureditve mansardnih prostorov, vendar bodo po besedah predsednika Denisa Metličarja morali počakati še na finančna sredstva. Delo poveljnika je lani prevzel Marsel Kosec. »Stopiti v čevlje poveljnika, ki je društvo vodil dolgih 17 let, ni lahko, je pa s pravo ekipo to mogoče in lažje.« V društvu so pridobili so se trije člani udeležili izobraževanja za nevarne snovi, dva gasilca sta opravila tečaj tehničnega reševanja, pridobili so tudi sodnika in bolničarja. Bogatejši so za nekaj osnovne zaščitne opreme. Na vozilo GVC 16/25 so montirali tridelno lestev s podporniki, nahrbtnik prve pomoči in kovinski zabojnik za posredovanje ob naravnih nesrečah. Civilna zaščita občine Markovci jim je v uporabo ponudila nahrbtnik prve pomoči, zajemal-na nosila ter dva para škornjev v primeru poplav. Na intervencije so v lanskem letu izvozili šestkrat. PGD BUKOVCI »Leto 2015 je bilo za naše društvo dokaj mirno, a vseeno delavno. Kot vsako leto smo članice in člani društva preživeli dobršen del prostega časa med vrstniki - gasilci v našem gasilskem domu. Kot že vrsto let smo se trudili delati dobro za vse nas in va-ščane. Uspešno smo posredovali na 8 požarih. Opravili smo vse tekoče aktivnosti na gospodarskem in operativnem področju; poseben poudarek smo dali izobraževanju članov. Kar dvanajst članov je postalo gasilcev, trije pa so opravili tečaj za višjega gasilca. Pet članov je opravilo tečaj IDA in šest članov specialnost tehničnega reševalca. Žal smo se morali posloviti od dveh naših veteranov, Janeza Bezjaka ter častnega predsednika društva Stanka Veseliča. V juniju smo v sklopu tradicionalnega, že 32. mednarodnega tekmovanja Za pokal vasi Bukovci organizirali tudi tekmovanje OGZ Ptuj. Takšno tekmovanje zahteva veliko dela in društva je moralo vložiti kar nekaj truda in dela, da se je lahko izkazalo kot odličen organizator in prireditelj. Na tekmovanju je sodelovalo kar 61 tekmovalnih enot ter lovilo uspeh in normo za regijsko tekmovanje. Naše društvo je zastopalo 5 ekip, ki so se odlično uvrstile: pionirke in pionirji so dosegli 1. mesto, mladinci in članice 2., člani pa 5. mesto. Tako smo se s kar štirimi ekipami uvrstili na regijsko tekmovanje, ki je potekalo na Ptuju. Prihodnost in ponos društva so naši najmlajši, zato dajemo velik poudarek pionirskim in mladinskim ekipam in vsem ostalim mladim članicam in članom. Ekipe pionirk, pionirjev in mladincev so uspešno prestale tekmovanje na Ptuju in so uvrščene na državno tekmovanje, ki bo letos junija v Kopru. Ob tem bi se zahvalila najprej vsem tekmovalkam in tekmovalcem, njihovim staršem, ki ste v preteklosti pridno vozili svoje otroke na gasilske vaje, obenem pa vas prosiva, da to počnete tudi v naprej. Le z vašo pomočjo, spošto- 14 vani starši, lahko ustvarimo dobre mlade gasilke in gasilce in nenazadnje tudi vsem mentorjem za vso opravljeno delo.« Gasilci iz Bukovcev bodo moči letos uperili v najmlajše in jih čim bolje pripravili na državno tekmovanje, da ponovno posežejo po odličjih. PGD NOVA VAS Tudi v PGD Nova vas so opravili letni zbor članstva, na katerem so med drugim potrdili nove funkcije v društvu. Poveljnik je postal Andrej Kekec, podpoveljnik Konrad Šmigoc, podpredsednik društva Konrad Janžekovič, član nadzornega odbora Janko Zelenik in desetar Aleksander Kekec. V letu 2015 so novovaški gasilci s požarno stražo sodelovali pri pustovanju v Markov-cih, kar terja veliko dela. Društvo uspešno sodeluje z vaškim odborom, aktivi in ostalimi društvi. Organizirali so prireditev ob materinskem dnevu, postavili prvomajsko drevo, sodelujejo pri organizaciji Izidorjevega, organizirajo miklavževanje. Uspelo jim je ograditi ograjo okrog parcele, nabavili so klimo ter dokončno sanirali posledice poplav iz leta 2012. Aktivni so bili sicer skozi vse leto; sodelovali so na vaji ob mesecu požarne varnosti v vrtcu Markovci ter na kmečkem turizmu Švabovo, prav tako na hidrantni vaji, kjer so dosegli odlične rezultate. V tekočem letu želijo sredstva vložiti v poslovne prostore gasilskega doma, urediti neizkoriščene prostore nad sanitarijami, opraviti vzdrževalna dela v notranjosti dvorane in razširiti vrtno lopo. PGD SOBETINCI Po besedah predsednika Aleksandra Go-šnjaka je preteklo leto bilo za njihovo društvo aktivno in uspešno. Obiskovali so prireditve, na katere so bili povabljeni, posloviti pa so se morali od dolgoletnega člana Antona Šterbala. Nabavili so novi prenosni računalnik in tiskalnik, sedem delovnih oblek, paradno obleko ter opremili dva gasilca v kompletno napadalno obleko. Nabavili so tudi nov hladilnik, šank v avli in kuhinjo, ki so jo tudi pobelili. Hitro v začetku leto so pričeli s pridobivanjem dokumentacijo za izgradnjo skladišča, le tega pa zaradi vremena niso dokončali. V sklopu hidrantne lige so pripravili zaključno tekmovanje, kjer se lahko pohvalijo s članicami, saj so zasedle drugo mesto, končna uvrstitev pa jim prinesla tretje mesto. Konec poletja so pripravili še veliko vrtno veselico, ki je zaradi neizpolnjenih obljub prinesla večje stroške, kot so predvidevali. V društvu občasno delujeta dve moški desetini, članice tekmujejo v hidrantni ligi, v lanskem letu pa so poskrbeli tudi za najmlajše in jim nabavili nove brentače kot spodbuda, da se jim pridružijo. PGD STOJNCI Predsednik Dejan Zemljarič izrazil nezadovoljstvo z novo kategorizacijo društva. S finančnim primanjkljajem, ki so ga utrpeli ob znižanju kategorije, so s podjetjem Surovina zbirali staro železo in tako zapolnili delček tega. V preteklem letu so tradicionalno organizirali tekmovanje za kipec sv. Florijana s sveto mašo, Aninsko noč in nogometni memorial za Mateja Horvata. Priklopili so se na kanalizacijsko omrežje in nabavili stole in mize za dvorano. Zamenjali so dotrajano cisterno za olje in dokončali kamin. Pripravili so si kar nekaj piknikov in se odpravili na enodnevni izlet po Prekmurju. Žal so morali na zadnjo pot pospremiti tudi tri člane veterane, Jožeta Zupaniča, Štefana Megliča in Janka Koreza. Na požar so izvozili enkrat, večkrat pa so pomagali pri tehničnih reševanjih. Opremili so se z osmimi delovnimi oblekami, tremi reševalnimi jopiči in ostalimi manjšimi dodatki. Zelo uspešni pa so bili na izobraževanju, saj so v društvu pridobili mentorja mladine, inštruktorja, nosilca dihalnih aparatov, dva člana sta opravila tečaj za nevarne snovi, eden se je udeležil tečaja za nevarne snovi in eden tečaja za delo z motorno žago. Pridobili so tudi osem izprašanih gasilcev, trije člani so opravili tečaj za čin višjega gasilca. PGD BOROVCI PGD Borovci so v preteklem letu pomagali ŠD Borovci pri pripravi in izvedbi materinskega dneva, v okviru rednih mesečnih vaj v spomladanskem času pregledali hidran-tno omrežje in sestavili mladinsko ekipo ter jo tudi opremili. Sodelovali so na Florja-novi nedelji, na dnevu gasilca, na vajah in različnih gasilskih tekmovanjih. V lanskem letu so pripravili vajo Polje 2015, ki je potekala na kmetijiMirana Zagorška. Na vaji že nekaj let sodelujejo PGD Borovci, Prven-ci-Strelci, Sobetinci in Zabovci. En član je opravil tečaj za delo z motorno žago, dva člana pa sodelujeta v ekipi prve pomoči CZ Markovci. Od CZ Markovci so prejeli motorno žago in dva para škornjev za poplave. Nabavili so delovne obleke, tri komplete napadalnih oblek, prenosno UKW postajo, svetilke za na čelado za napadalce in prenosno svetilko. Ob poletnem neurju so vaščanu pomagali s črpanjem vode iz kletnih prostorov. Pomagali so tudi pobratenemu društvu Hermanci pri gradnji novega gasilskega doma z izgradnjo celotne elektroinštalacije. Ob koncu leta so organizirali še otroške delavnice in pohod z baklami. PGD ZABOVCI Predsednik PGD Zabovci Ivan Fijan je v svojem poročilu poudaril, da je njihova naloga v lanskem letu bilo dokončanje del v garaži. Udeleževali so se vseh prireditev in praznovanj na območju občinskega poveljstva občine in območne gasilske zveze Ptuj. Udeležili so se vseh občnih zborov, sodelovali so pri varovanju fašenske po-vorke, eno noč bili zadolženi za varovanje fašenskega šotora. V sodelovanju z vaškim odborom so postavili majsko drevo, člani so se udeleževali izobraževanj in spremljali so tudi spremembe zakononodaje, ki se hitro spreminja. V planu imajo odkup sosednjih parcel za ureditev vaškega središča. S tem bi pridobili prostor za parkiranje, razna igrala za otroke. Za lastništvo teh parcel se dogovarjajo že pet let, vendar do realizacije še ni prišlo. Delo jih čaka pri rekonstrukciji stolpa v gasilskem domu, pri izgradnji sanitarij v mansardi in v energetski obnovi celotnega objekta. Poveljnik Matej Cimerman je v svojem poročilu povedal da so v lanskem letu intervirali dvakrat. V maju so iskali pogrešanega otroka, ki se je sam vrnil domov, v aprilu so izvozili zaradi čiščenja ceste skozi naselje, ki je bila onesnažena z gnojnico. Izvajali so redne mesečne vaje po planu in pregledali hidrantno omrežje. Pripravili in organizirali so spomladanski pregled društva, organizirali pionirsko tekmovanje in tekmovanje članov v mokri vaji. Udeleževali so se drugih društvenih tekmovanj in vaj. Predsednik in poveljnik sta se zahvalila vsem članom v društvu, mentorjem, gospodarju, vsem operativcem in vsem, ki so pripravljeni prostovoljno pomagati s svojim čutom za pomoč in odgovornost za delu v gasilstvu. PGD MARKOVCI Na občnem zboru PGD Markovci je bilo zelo vroče, saj so člani v društvu zelo razočarani zaradi spremembe kategorije. To sta v svojih poročilih tudi poudarila predsednik in poveljnik. Predsednik Matjaž Mlina-rič je podal vse prireditve, ki so jih obiskali in organizirali v društvu. Osredotočili so se na program dela, ki so si ga zastavili na prvi seji v lanskem letu. V spomladanskih mesecih so zaključili z menjavo izolacije in asfalta pred garažami. V aprilu so imeli dve delovni akciji, kjer so temeljito očistili gasilski dom in njegovo okolico. V sodelovanju z vaškim odborom so izvedli postavitev prvomajskega drevesa in kresovanje. Za aktivne člane v društvu so organizirali strokovno ekskurzijo po Primorski. V juniju so organizirali tradicionalno gasilsko tekmovanje, ki so ga poimensko spremenili. V poletnih mesecih so z lastnimi sredstvi elektrificirali brunarico, na travnati površini pa postavili igrišče za odbojko. V oktobru, mesecu požarne varnosti, so imeli dan odprtih vrat za najmlajše občane. Predsednik je izpostavil še razočaranje, ki so ga člani doživeli lansko pomlad, ko so izvedeli, da se jim je spremenila kategorija iz II. v I. »Društvo, ki je bilo prej opremljeno tako kot društva druge kategorije, je z uvrstitvijo v prvo kategorijo naenkrat imelo preveč opreme, preveč operativnih članov in preveč izobraženih članov ... Vsi se zavedamo, da je v društvu, ki temelji na prostovoljni bazi in kjer je večina članov redno zaposlena, potrebno imeti več članov z enakimi kvalifikacijami, ker nikjer ni zagotovila, da bodo v primeru intervencije doma ravno tisti, ki so ustrezno kvalificirani« je svoje poročilo zaključil predsednik društva Matjaž Mlinarič. S tekmovalnimi enotami so Markovčani sodelovali na spomladanskem operativnem pregledu ter na tekmovanjih v naši občini kakor tudi izven nje. V času fašenka so skupaj z ostalimi gasilskimi društvi pomagali pri varovanju povorke v Markovcih ter opravljali požarno stražo na osrednji občinski prireditvi za Markovo. V poletnih mesecih so Športnemu društvu Markovci priskočili na pomoč pri zalivanju igrišča, ker so imeli težave z zalivalnim sistemom. Prioriteta ostaja izobraževanje članov. Lani sta dve članici uspešno opravili nadaljevalni tečaj za gasilca, dva operativca sta uspešno zaključila tečaj za višjega gasilca in en operativni član je uspešno končal tečaj za varno delo z motorno žago. Na vozilu GVC so opravili servis ter servisni pregled vgradne črpalke ter dokupili penilo, ki je manjkalo. Od Civilne zaščite Občine Markovci so prejeli štiri pare škornjev ter večjo torbo prve pomoči. Zahvalil se je poveljniku civilne zaščite Ivanu Golobu, da jim priskrbi kakšen kos opreme. Vidno razočaran je povedal, da plan nabave za leto 2015 ni bil realiziran, saj so ob servisu GVC nastali zajetni stroški. V oktobru so nudili podporo pri prevozu in razdeljevanju pitne vode migrantom v Dolanah, poslani pa so bili tudi na mejni prehod Zavrč, kjer so razsvetljevali območje in tako policiji in ostalim službam omogočili nemoteno delo. »Pri tem naj poudarim, da je bilo na teh dveh intervencijah opravljena zajetna količina ur naših gasilcev in za te opravljene ure niso prejeli plačila, kot tudi to, da zaradi specifike intervencije nismo imeli potrebne osebne zaščitne opreme, kot so respiratorji, razkužila ... Na našem požarnem rajonu smo posredovali dvakrat, in sicer v mesecu juliju ko smo gasili požar strnišča ob cesti v Borovce in v mesecu septembru, ko smo nudili tehnično pomoč pri odstranjevanju oljnega madeža na parkirišču pred trgovino Mercator,« je povedal poveljnik Jernej Liponik. Patricija Majcen, Marija Prelog in Alenka Domanjko Rožac Leto/17, številka/2, april/2016 ,EoT 17 MARKO VC V peti mandat z novim poveljnikom 30. marca so gasilci občinskega gasilskega poveljstva Markovci izvolili novega občinskega poveljnika, ki jih bo vodil v petem mandatu do leta 2021. Na volilni seji v Bukovcih so se poveljniki gasilskih društev odločili, da bo v organih gasilke zveze novi občinski poveljnik Igor Ambrož iz PGD Zabovci, dosedanji poveljnik Milan Majer pa bo zasedel eno izmed mest v upravnem odboru ali v poveljstvu gasilke zveze. Skupščina gasilske zveze bo 21. aprila 2016. Janko Fišinger, poveljnik PGD Bukovci, se je dosedanjemu občinskemu poveljniku Milanu Majerju zahvalil za devetletno vodenje občinskega gasilskega poveljstva Markovci. Omenil je zasluge, ki jih ima kot poveljnik za razvoj gasilskih društev. Prav tako je prejel zahvalo Konrad Šmigoc, ki je bil podpoveljnik že od leta 1996 do sedaj. Novi namestnik in podpoveljnik občinskega gasilskega poveljstva sta postala Jernej Liponik in Uroš Mohorko Meglič. Foto: LJ Foto: LJ Poveljniki PGD so bili enotni: gasilsko poveljstvo občine bo odslej vodil Igor Ambrož. Ob podpisu pogodbe so sodelovali predsedniki društev, predstavniki OGZ ter župani oziroma predstavniki občine. 1. aprila 2016 so gasilska društva v Območni gasilski zvezi Ptuj v Zavrču podpisala nov aneks k pogodbam o opravljanju javne gasilske službe z gasilsko zvezo. Gostitelj srečanja je bil završki župan Miran Vuk. V sklopu izobraževalnih programov poteka od januarja na Ptuju nadaljevalni tečaj za gasilce. Iz občinskega poveljstva Markovci se tečaja udeležuje 19 kandidatov. Zaključek je predviden v začetku maja. Podelitev nazivov »Gasilec« bo en dan pred prireditvijo Dan gasilcev Območne gasilske zveze Ptuj, ki bo 24. junija v Dražencih. LJ Nogomet v naši občini V mesecu marcu so se nadaljevala tekmovanja v ptujski Superligi. V uvodnem 13. kolu smo v Cirkulanah videli derbi prvouvrščenih ekip, kjer so domači odigrali podjetnejšo tekmo in visoko s 4:1 premagali Stojnce. Stojnci so tudi v naslednjem krogu na domačem terenu doživeli neugoden poraz proti Hajdini. Trenerja Žnidariča čaka težka naloga, da bo dvignil moralo v ekipi pred težkim gostovanjem v Slovenski Bistrici, kjer bodo poskušali narediti vse, da pridejo do prvih točk v tem delu tekmovanja. Tretjeuvrščena ekipa Bukovci je prvenstvo začela z zmago pred domačo publiko proti vedno neugodnemu Ormožu. V naslednjem krogu so z nekaj smole osvojili le točko v Središču, a zavedati se je treba, da je vsaka točka iz gostovanja uspeh. V goste prihaja Gerečja vas, kjer bo zmaga štela dvojno v borbi za vrh lestvice. Vsekakor nas čaka nadvse zanimiva pomlad, kjer bo na voljo dokaj skromno število točk in spodrsljajev ne bo mogočih. Na vsaki tekmi bodo točke štele dvojno, popravnih izpitov bo malo f Foto: Gorazd Mlinaric Utrinek s tekme med Bukovci in Ormožem in prav zanimivo bo videti, kdo se bo na koncu uvrstil v 3. ligo sever in kdo bo tisti, ki se bo vrnil v 1. razred MNZ Ptuj. S prvenstvom so nadaljevali tudi Markovci v A razredu MNZ Ptuj. Najprej so doma remizirali z Rogoznico, nato pa še v gosteh z Gorišnico. Sedaj pričakujejo Podlehnik, kjer želijo z zmago doma obdržati vse tri točke. Gorazd Mlinaric Spremembe in cilji Nogometnega kluba Stojnci Po prvem delu tekmovanja Superlige v sezoni 2015/2016 so člani NK Stojnci zasedli prvo mesto. Po 12-letni »izurjenosti« v 3. ligi, pravijo, da nimajo ambicij po napredovanju. Tovrstne razmere zelo dobro poznajo, a pravijo, da trenutno čas ni primeren za napredovanje. Kljub temu bodo tudi v drugem delu prvenstva storili vse, da osvojijo naslov prvaka. Zimski prestopni rok je bil za člane precej miren, saj kluba ni zapustil noben od igralcev. Klubu sta priključila kot posojena igralca domačina, dvojčka Aljoša in Žan Pivko, ki sta bila zadnja leta člana mlajših selekcij NK Drave. Menjava se je zgodila na trenerski klopi, in sicer se je klubu priključil Filip Žnida-rič, ki je bil dolgoletni igralec in kapetan članske ekipe. Lahko rečemo, da se je vrnil v osrčje kluba. Njegova podaljšana roka na nogometnem igrišču bo zdajšnji trener Milan Kokot. Pred nadaljevanjem sezone je ekipa odigrala veliko prijateljskih tekem, med drugimi z NK Ormož, NK Majšperk, NK Podvinci, NK Mons Claudius, NK Rogaška Slatina ... Od letos naprej uradno deluje tudi Nogometna šola Korant, na katero so zelo ponosni in je plod skupnega sodelovanja nogometnih klubov Stojnci, Markovci in Bukovci. Nogometna šola bo skrbela za mlajše selekcije vsej treh klubov, s čimer se bo dvignila kvaliteta dela z mladimi. V klubu so pripravili še eno novost, in sicer obveščanje o tekmah preko SMS-ov. Vsi ljubitelji nogometa in kluba ste povabljeni, da na elektronski naslov nkstojn-ci@gmail.com ali preko Facebook strani: www.facebook.com/nkstojnci/ na kateri Trenutno stanje na lestvici boste izvedeli o vseh dogajanjih v klubu, sporočite ime, priimek ter mobilno številko. Člani NK Stojnci vas vabijo v njihov športni park na vse prihajajoče tekme. Prav tako sporočajo, da lahko površine športnega parka najamete za športne in ostale prireditve ter za razna praznovanja. Marko Poharič ekipa tekme zmage porazi neodločeni točke 1 ŠD Cirkulane 14 9 2 3 30 2 ŠD Bukovci 14 8 3 3 27 3 NK Stojnci 15 6 2 7 25 4 ŠD Gerečja vas 14 6 5 3 21 5 ŠD Hajdina 15 6 6 3 21 6 ŠD Apače 15 6 7 2 20 7 Aha Emmi Bistrica 15 4 4 7 19 8 NK Središče ob Dravi 14 4 5 5 17 9 Ormož 15 3 10 2 11 10 NK Tžec 15 2 10 3 9 Leto/17, številka/2, april2016 15 ,[oT 17 ryt/VRKCWJIîY Iz osnovne šole MarkoVci POMLAD Bundo lahko odvržemo, se od zime poslovimo. Ptiči se z juga vračajo, že zunaj čivkajo. Tudi ljudje iz hiš smo prišli, da bi zunaj se zabavali. Cvetovi se odpirajo, končno že cvetijo, Življenje se je vrnilo ter zimo potopilo. Viktorija Puc, 7. b FLAVTA Dolga srebrna cev, z raznimi tipkami igra pesmico o flavti. S tipkami se poigrava sem ter tja in veliko kitic ter refrenov zaigra. Ko flavta se razjezi, pa čudne melodije zaigra. Toni se pomešajo in nastane grozna melodija. Takrat si zatisnemo ušesa in si rečemo: "O flavta, zaigraj mi lepo melodijo." Ana Čuš, 7. b USPAVANKA "'. Amicl m-J Vjiuj ¿jutr: prebudi, ofkí rfii pomore m te "t in o nas mer ji. ^^ — JWnl s-: vs-in* poolèda. v rwbo V:d'. sak© -^onitk Dela 'to drevc. Slavka je Vek £fUr«.kf premakne ač.. ii, sveV^oico ovojih dni mjK Pesem ¿a lar i tfl SVftt se ZcLtWït Svat se poltpíi ¿E_\-t pši. îlamioa s e zbu-ct i kako j« L¿p. vidi Mutl -fr e Lcptrr ■ukor Ž^r k'. Vb.. Lizd J. KNS^ovlČ. gp ^ Gradivo za šolske strani zbira Vida Vajda. Liza Kristovič, 2. b Barbara Tement, 6. b Liza Kristovič, 2. b NEBO Na nebu je sonce, na nebu je luna, na nebu so zvezde, na nebu so oblaki. Oblaki so črni ali pa beli. Včasih pa se nebo razjezi in na milijone kapljic spusti. Včasih je nebo rožnato in z ljubeznijo obdano. Ana Čuš, 7.b POREDNA DEKLICA Danes nisem več pridna, danes sem zelo poredna. Zdirjala bom po stopnicah in se pridružila tropu lisicah. Oblekce bom zmetala v koš, pa tudi cvetove rož! Obročke bom strla in prijateljevo kolo predrla, namreč ta prijatelj me je razjezil, zato bo tudi nazaj dobil! Oblekla se bom v gusarko oziroma glavno kapitanko in mu skrila tisto krasno kolo, saj me je razjezil, in to zelo! Maša Fras DAN VRTCA MARKOVO V marcu smo otroci in vzgojiteljice proslavljali dan vrtca in ob tem pripravili prireditev, ki smo jo letos poimenovali Lepa dežela naša. Tema se je navezovala na projekt Turistične zveze Slovenije Z igro do prvih turističnih korakov, katerega vzgojiteljice skozi leto izvajamo z različnimi dejavnostmi, igrami, zgodbami ... Otroci spoznavajo Slovenijo z njenimi pokrajinami in mesti, predvsem pa znamenitosti in značilnosti svojega kraja. S prireditvijo smo prikazali značilnosti, glasbo in plese slovenskih pokrajin. Tako smo pripravili video »potovanja« po pokrajinah Slovenije, s katerim sta naša otroka Lana in Miha povezovala celotno prireditev. Ostali otroci so s svojimi vzgojiteljicami in pomočnicami vzgojiteljic pripravili plesne in glasbene točke ter po skupinah predstavili po eno določeno pokrajino. Prikazali smo Primorsko, Gorenjsko, Notranjsko, Dolenjsko z Belo krajino, Koroško, Štajersko, Prekmurje, ter kot zaključek ples ob skladbi Na Golici našega slavnega pokojnega glasbenika Slavka Avsenika. Za predstavitev posamezne pokrajine smo pripravili še ustrezna oblačila in rekvizite, s čimer so otroci lažje in podrobneje spoznavali pokrajine in se tudi bolje vživeli v njihove predstave na prireditvi. Otroci so pri pripravah in na prireditvi zelo uživali, prav tako pa njihovi starši, saj so z nasmejanimi obrazi in marsikatero pohvalo zapustili našo prireditev. Ob tem velja pohvaliti vse vzgojiteljice, njihove pomočnice in vse otroke našega vrtca, da so se potrudili in prispevali h krasni prireditvi in popestrili četrtkov večer. Mateja Gabrovec Tia V. Horvat, 4. r Jan Majer, 4. r Mihajlo Dunčič, 1. a 16 Leto/17, številka/2, april/2016 ,(oT r/. MtM.mjvcuv OBISK DOMA UPOKOJENCEV V soboto, 19. marca, smo člani podmladka Rdečega križa OŠ Markovci pod vodstvom mentorja g. Milovana Miluniča obiskali stanovalce Doma za ostarele Muretinci. Bližal se je materinski dan, zato smo učenci za njih pripravili kratek kulturni program. Recitirali smo različne pesmi, manjkala pa ni niti glasba, saj je eden izmed učencev zaigral na harmoniko, učenka pa je čudovito zapela pesem. Bili smo veseli, da smo lahko starejšim polepšali dan in upamo, da bomo še deležni povabila na obisk in druženje. Lara Roškar POTI ŽIVLJENJA Vsak začetek se enkrat začne, zasliši se prvi jok in takoj zatem vzdih globok, nato pa tudi solza umre in postal si majhen otrok. Preden se zaveš, začetek gre naprej, že si pri dnevu, ko prvič izgovoriš besedo mama in je prvi zobek že za nama. Čeprav še ne veš, zakaj in kako, je nekdo ustvaril tisto ali to, počasi spoznavaš stvari, ki so pomembne, da spoznaš velike življenjske spremembe. Narediš korak in dva po poti življenja, spoznavaš stvari, ki jih prej sploh bilo ni, še posebej, ko prvič sedeš v šolske klopi. Čez leto ali dve prineseš domov spričevalo. Mama vsa ponosna pred tabo stoji, ti pa je ne vidiš, ker se gledaš v ogledalo. Naenkrat nič drugega ni več pomembno kot ti in tvoje najstniške stvari, med katere spada tudi tvoja prva ljubezen, zaradi katere izgledaš, kot da nisi več trezen. A tudi to mine in začnejo se resnejše skrbi, na primer, kako naj človek v tem svetu službo dobi! Vendar, če vztrajaš, se najdejo trenutki za zabave, dokler ne najdeš osebe, tiste ta prave. Takrat veš in čutiš, to je to, želiš si jo prositi za roko. Še preden bi se lahko sprehodil do oltarja, spoznaš, kako je slišati jok otroka lepo. Dete bo prav tako kot v majhnih letih ti, odkrivalo pasti, velike in težke poti. Življenje teče dalje, iz dneva v dan naprej, čeprav se prepozno zavedaš, da je minilo že kar precej. Prehitro se začetek prevesi v povzetek. Ni več veliko dni ostalo. Veš, da si živel tako, kot se je dalo. Kmalu tvoja luč v svetu ugasne, vendar nekje še vedno močno gori, v srcih naših najdražjih ljudi. Eva Ertl, 8.b Jaka Godec, 2. r 4 i * M % * «J ta«. Lara Podpečan, 1. r Ela Belšak, 1. r SVET POSTAVLJEN NA GLAVO Svet postavljen na glavo ima vse pomešano, še celo kavo. Rože po zraku letijo, knjige in omare zvečer oživijo. Sloni hodijo po rilcih, učenci v šolah sedijo v loncih. Ure tiktakajo nazaj, vsak dan te preseneti kakšen tolovaj, krave so črno, rumene, kokoške pa večinoma zelene. Levi se prehranjujejo s polži in čebele živijo v človekovi koži. Maša Fras PESEM O ROŽI Rože so čudovite rastline. Če si zaljubljen, nekomu šopek podariš in ga s tem razveseliš. Roža je srcu prijazna; tudi če kdaj oveni, z vodo jo zaliješ in znova zacveti. Brez rože življenja ni. Ana Čuš, 7.b Kaja Krajnc, 1. r p fiJU« V" AcJGfi. Ana Ertl, 4. r J/ /7 Tv JvMnM "d,,.- ifHi ¿S» i m^ I V s, \v Lana Podrenek, 2. r Matej Hrga, 2. r Glorija Horvat, 1. r Leto/17, številka/2, april2016 17 l,(oT (7 MARKOVCJliV Ljudje kot mi Dogajanja, ki smo mu bili na sloven-sko-hrvaški in slovensko-avstrijski meji priča zadnjih šest mesecev, je, kot kaže za zdaj, konec. Tako imenovana balkanska migracijska pot je trenutno zaprta in od 6. marca v Slovenijo po tej poti ni prišel niti en begunec oziroma migrant. Takih prizorov v našem okolju nismo bili vajeni. Slovenija je dobro razvita država, v kateri socialne razlike niso velike, kljub gospodarski krizi, ki nas je precej prizadela, pa imamo še vedno dobro delujoč zdravstveni in socialni sistem. Zato so bile podobe množic beguncev in mi-grantov na naših mejah precejšen šok. Najprej za prebivalce obmejnih krajev, nato za institucije - čeprav se je država na prihode intenzivno pripravljala že nekaj mesecev prej - na koncu pa tudi za večino prebivalcev Slovenije, ki so vse skupaj opazovali le prek medijev. V takih izrednih razmerah se ljudje odzovemo različno: nekateri s strahom, negodovanjem, drugi pa tako, da priskočijo na pomoč. Ljudi dobre volje, ki so bili pripravljeni pomagati, je bilo od prvega dneva množičnih prihodov beguncev in mi-grantov ves čas ogromno. Ne samo policisti, pripadniki civilne zaščite, gasilci, zdravstveno osebje, občinski uradniki, državni uslužbenci, ampak tudi številni prostovoljci, ki so prek humanitarnih in nevladnih organizacij nesebično priskočili na pomoč, so držali pokonci sistem, vzpostavljen za popolnoma drugačno obliko delovanja v času naravnih in drugih nesreč. V Slovenijo je od 1. januarja do 11. marca 2016 vstopilo 99.187 mi-grantov. Od 16. oktobra 2015 do 11. marca 2016 pa je tako vstopilo 477.791 migrantov. Večina med njimi naše države sploh ni poznala, ampak so želeli le naprej, do Avstrije ali Nemčije, ki jim predstavljata prostor miru in blagostanja, kjer si bodo ponovno lahko zgradili življenje, kot so ga poznali pred vojno, dobili zaposlitev, ki jim bo omogočila, da bodo živeli od lastnega dela, in jim povrnila osebno dostojanstvo. Ali je vse res? Toda, kdo so oni? Skoraj petsto tisoč ljudi - oseb, posameznikov z imenom in priimkom ter vsak s svojo življenjsko zgodbo - je prečkalo našo državo, o njih pa vemo le malo. Največ je mitov in stere- otipov, ki se hranijo na našem neznanju in nepoznavanju ter podžigajo strahove, ki so razumljivo prisotni. Ali je »normalno«, da človeka prežema strah, če skozi njegovo vas noč in dan hodi tisoče neznanih, na pogled drugačnih, izmučenih ljudi? Seveda je. Ali če na televiziji dan za dnem videva podobe ljudi, ki se v upanju na rešitev in topel sprejem v Evropi vkrcavajo na premajhne čolne? In če ga prestrašijo podatki o milijonih ljudi, ki naj bi še čakali nekje v ozadju na trenutek, ko bodo lahko krenili proti Evropi? Vsekakor. Lahko razumemo, da ta strah v nas zbudi nestrpnost? Lahko. Pomembno pa je, da mu ne nasedemo. In da namesto tega raziščemo, česa nas je sploh strah. So za naše nezadovoljstvo in strah res »krivi« begunci in migranti, tj. tisti ljudje, ki brez vsega pridejo do slovenske meje in nemo prosijo »spustite nas naprej«? Na spletu je veliko gradiva, ki lahko pomaga, da se opremimo z znanjem o aktualnih migracijah, o ljudeh, ki prihajajo v Evropo, in njihovi kulturi, državah itd. Tako se bomo najbolje soočali s strahovi in predsodki. Nekateri viri, ki so po naši presoji najpomembnejši: - Pomoč beguncem (pomoc.beguncem. gov.si) - vladna spletna stran, na kateri so zbrane najaktualnejše informacije o vladnih odločitvah v zvezi z begunsko problematiko, v poglavju 'Za strpno družbo'pa so zbrana tudi številna gradiva slovenskih in mednarodnih nevladnih organizacij; - Vključevanje (http://www.mizs.gov. si/si/vkljucevanje priseljencev v sistem vzgoje in izobrazevanja/) - na tej spletni strani lahko dobite informacije o načinu vključevanja otrok in mladostnikov v izobraževanje; - Migracije - spletna stran Policije (www.policija.si) z aktualnimi statistikami prihoda beguncev in migrantov. V medijih in javnem prostoru lahko zasledimo veliko trditev, ki utrjujejo in potrjujejo te naše strahove. Toda, ali dejansko držijo? Eden takšnih zelo razširjenih mitov, ki krožijo v javnosti in medijih, je, da so zaradi njih prikrajšani prebivalci Slovenije, ki prav tako potrebujejo pomoč: »Tujci prihajajo na naša ozemlja zato, ker imajo z urejenim statusom begunca dostop do zelo pomembnih socialnih prejemkov.« To seveda ne drži. Oskrba, ki jo je Slovenija po mednarodnih konvencijah dolžna nuditi begun- cem in migrantom, res predstavlja strošek za državo, vendar je ob tem treba poudariti, da je financirana iz povsem drugih virov kot na primer socialni prejemki prebivalcev Slovenije. Večino sredstev za obvladovanje migracij dobi država iz Evropske unije. V Sloveniji redki zaprosijo za azil, toda če to vendarle storijo, so v času obravnavanja prošnje nastanjeni v azilnem domu, med čakanjem na končno odločitev pa imajo pravico do prostega gibanja po državi, do nujnega zdravljenja in žepnine, ki trenutno znaša 18 evrov mesečno. Kot mit lahko označimo tudi trditev, da ljudje v stiski ogrožajo našo identiteto: »Aktualni valovi priseljevanja prinašajo nepovratne spremembe v evropski kulturi in slabijo občutek identitete. Evropska identiteta se bo s temi valovi priseljencev za vedno spremenila.« Svoje nacionalne identitete se pogosto zavemo šele, ko nas nanjo opozori nek zunanji dejavnik, denimo zmaga Petra Prevca ali prihod tisočih priseljencev, katerih kulturna in nacionalna identiteta je popolnoma drugačna od naše. Mit, da nas njihova prisotnost v Evropi ogroža, da bo zaradi tega podoba evropske družbe spremenjena, je verjetno dolgoročno najbolj škodljiv, saj je kultura skupaj z gospodarstvom, družbeno sfero in okoljem steber razvoja vsake družbe ter vključuje najgloblji in najabstraktnejši vidik vsakega posameznika. Prepogosto pozabimo, da evropska kultura ni statična, stoletja nespremenjena, zamrznjena v času. Nasprotno: nenehno, od obdobja stare Grčije se spreminja v času in prostoru. Še več, evropsko kulturo so pomembno zaznamovali ravno stiki z drugimi kulturami. Te so medsebojno vplivale ena na drugo in se bogatile s prehajanjem posameznikov čez meje. Ravno Arabci so v srednjem veku pogosto »imeli« vlogo posrednikov med izumitelji (Indijci, Kitajci) in evropskimi družbami. In ne nazadnje, zgodovina, slovenska ali svetovna, dokazuje, da so bile migracije vedno del človeške civilizacije in so še kako znane tudi nam, Slovencem. Ne glede nato, ali so (bile) povezane s strategijami soočanja ali preživetja (kot aktualne), sprožene z osvajanji ali rezultat človeške radovednosti, migracije so vedno bile del človeške narave. Priseljevanje bo tudi v prihodnje pomemben dejavnik dinamičnega razvoja kultur. Prav spodbujanje raznolikosti in večkulturno-sti je tisti dejavnik, ki lahko izboljša našo družbeno povezanost. Ko podobe v medijih ali govorice v družbi sprožajo občutke strahu in negoto- vosti, je priložnost, da se ustavimo in si rečemo - samo ljudje so. Moški, ženske, starci, otroci - samo ljudje, ki gredo za boljšim življenjem. Integracija Slovenska vlada je že sprejela načrt, da bo v skladu z dogovorom na evropski ravni iz Italije in Grčije premestila 567 oseb (ali iz druge države članice, ki bi bila izpostavljena hudemu pritisku na nacionalni migracijski in azilni sistem) ter iz tretjih držav (tj. držav, ki niso članice EU) trajno preselila 20 oseb. Končno število oseb bo verjetno večje, odvisno od trenutnih migracijskih razmer in končnega dogovora o številu premeščenih oseb. Prva skupina naj bi bila v Slovenijo premeščena v aprilu. Da se bodo vsi ti ljudje pri nas počutili dobro, tj. neogroženo in ne kot vsiljivci, je izjemno pomembno, kako jih bomo sprejeli ob prihodu in kako bo potekalo njihovo nadaljnje vključevanje. Pri tem pa se je treba zavedati, da uspešna integracija ni samo odgovornost priseljencev, ampak se mora prilagoditi tudi družba sama. Družba, torej, država, državne institucije, in tudi mi, prebivalci slovenskih mest in vasi, jih moramo pri tem spodbujati, jim olajšati vključevanje v izobraževalne in delovne procese ter omogočiti njihovo udeležbo v političnem in medijskem prostoru. Prvi korak uspešnega vključevanja je, da se priseljencem omogoči pridobitev osnovnega znanja jezika, o zgodovini in ustanovah države gostiteljice ter informacij o pravicah in dolžnostih, delu in življenju v Sloveniji. Ta del integracije pri nas izvaja ministrstvo za notranje zadeve (http://www.mnz.gov.si/si/mnz za vas/ tujci v sloveniji/integracija tujcev/). Ko gre za otroke in mladoletnike, je še zlasti pomembno, da so čim prej - tudi ko še ne znajo jezika - vključeni v običajno šolsko okolje med sovrstnike. To je v sodelovanju z drugimi resorji predvsem v rokah ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (http://www.mizs.gov. si/si/vkljucevanje priseljencev v sistem vzgoje in izobrazevanja). Svojo vlogo pa lahko odigra prav vsak od nas. Tako, da ne spodbuja nestrpnosti do drugačnih in drugače mislečih. Tako, da opozarja na sovražni govor. Tako, da se poskuša vživeti v njihov položaj, ravna humanitarno in solidarno ter jih sprejme v svoje okolje. Urad Vlade RS za komuniciranje 2. MARKOVSKI MALI MARATON »MARKOTON 2016« SREDA, 27. 4. OB 10. URI V ŠPORTNEM PARKU BUKOVCI ■t REKREACIJSKI TEK 21 KILOMETROV TEKMOVALNI TEK 10 KILOMETROV POHOD 5 KILOMETROV V. D i a UP D) D) IV Vse dodatne informacije dobite: Gorazd Mlinarič, Tel: 051-604-271, E-pošta: gorazd.mlinaric@gmail.com 18 Leto 17, številka2, april2016 .íoT VA MMKOV'ŒV Folklorno društvo »Anton-Jože Štrafela« Markovci Naj pesem naša vam pove, kaj za petje čuti nam srce. (Terezija Maroh) VABILO Spoštovane občanke in občani, toplo vas vabimo na predstavitev nove zgoščenke ljudskih pevk Folklornega društva »Anton-Jože Štrafela« Markovci z naslovom Pesmi korantove dežele. Predstavitev bo v četrtek, 21. aprila 2016, ob 19. uri v poročni dvorani občinske stavbe v Markovcih. Veseli bomo, če si boste vzeli čas in naš projekt podprli z obiskom prireditve, kjer bo moč slišati domačo ljudsko pesem. Vljudno vabljeni! ŠPORTNO-RIBIŠKO DRUŠTVO > MARKOVCI MARKOVCI 43, 2281 MARKOVCI PRI PTUJU BO <30 LFT QAGANlZIftANÍGA meiSTVÀ NA HO*EN5KFN 21101-2016 + 15 LET USPi&NEGA DELA V SOŽITJU Z NARAVO Vabilo Spoštovane občanke in občani, vljudno vas vabimo na otvoritev ribiškega doitia, ki bo v nedeljo, 17, aprila 2016, ob 14. uri v Prvencih, POTEK OTVORITVE: * ob 14. uri sprejem gostov in oldt imetje v * ob 14.30 pričetek slovesnosti - nastop h i Snega ansambla Dli Markovci « pozdravni nagovor predsednika SRD Markovci * poadravni nagi 1 vor iupa na M ila na Gabrovca - podelitev pokalov ribiškega tekmovanja za j*pokal občine Markovci'* » podelitev siahval * nastop MoSkega pevskega zbora KD »Alojz Štrafela« Markovci ' otvoritev ribiškega doma in ogled prostorov ♦ ob 15.30 pogostitev na prostem za vse udeležence Vljudno vabljeni, da se nam pridružite ob pomembni pridobitvi nagega d ruât va. M HOtKi pevski rn~ç MARKOVCI KD »Alojz Štrafela« Markovci, Moški pevski zbor, tudi letos pripravlja tradicionalni spomladanski koncert z gosti, ki bo v soboto, 14. maja 2016, ob 19. uri, v večnamenski dvorani v Markovcih. Zborovodja MoPZ je Uroš Sagadin. Tema letošnjega koncerta je filmska glasba. Gostje koncerta so Mešani pevski zbor Prosvetnega društva iz Horjula. jy 1 J j Vljudno vabljeni. Več informacij najdete na spletni strani društva www.mopz.si. PRIREDITVENIK: • 17. april - odprtje novih prostorov podjeta Spirala d. o. o., mesnica Novi Jork, v Bukovcih 101, ob 14. uri • 29. april - postavitev prvomajskega drevesa v Novi vasi • 28. maj - ribiška tekma za pokal trgovine HAN d. o. o., ribnik v Prvencih, ob 15. uri • 28. maj - vseslovenska revija orgelskih šol in oddelkov, cerkev sv. Marka, ob 17. uri Vas vabimo na koncert, ki se bo odvijal v nedeljo9 17.4.2016 ob 1800 v mali dvorani OŠ Markovci. Lepo vabljeni, vaš IMPULZ Leto 17, številka2, april2016 19 URNIK PRIREDITEV OB 17. OBČINSKEM PRAZNIKU sobota, 16. aprila 2016 Otvoritvene slovesnosti ob pridobitvi novih infrastrukturnih in drugih objektov: - ob 15. uri v Stojncih pri novi kapeli - ob 17. uri v Bukovcih pri gasilskem domu in predaja defibrilatorja za namen reševanja življenj ob 19. uri, rekreacijski center DU Markovci, AMD Markovci, preventivno predavanje o novostih v Cestno-prometnih predpisih nedelja, 17. aprila 2016 ob 7. uri ribiška tekma za »POKAL OBČINE MARKOVCI« ob 14. uri otvoritev Ribiškega doma pri ribniku v Prvencih ob 18. uri koncert BIG BANDA IMPULZ, mala dvorana OŠ Markovci torek, 19. aprila 2016 ob 16. uri sprejem za novorojence, vaška dvorana v Sobetincih ob 17. uri sprejem za krvodajalce, vaška dvorana v Sobetincih sreda, 20. aprila 2016 ob 17. uri Podpis pogodb o sofinanciranju delovanja društev v gostišču Pri Ribeku v Stojncih četrtek, 21. aprila 2016 ob 19. uri predstavitev zgoščenke »Pesmi korantove dežele« ljudskih pevk FD Markovci, poročna dvorana petek, 22. aprila 2016 ob 18. uri OSREDNJA PRIREDITEV OB 17. OBČINSKEM PRAZNIKU večnamenska dvorana v Markovcih sobota, 23. aprila 2016 ob 13.45 uri PGD Prvenci-Strelci, predaja defibrilatorja za namen reševanja življenj ob 14. uri PGD Prvenci-Strelci, gasilsko tekmovanje pionirjev in članov, Športni park Prvenci ob 19. uri Občinska revija pevskih zborov in godbenikov, večnamenska dvorana v Markovcih nedelja, 24. aprila 2016 od 10. uri SLAVNOSTNA SVETA MAŠA ob 8. do 12. ure Markov bazar, OORK Markovci, pred cerkvijo v Markovcih ob 15. uri ŠD Prvenci, balinanje, Športni park Prvenci sreda, 27. april 2016 ob 10. uri 2. markovski mali maraton »MARKOTON« in pohod, Športni park Bukovci ob 16. uri gasilsko tekmovanje za kipec sv. Florjana, medgeneracijski center Stojnci nedelja, 1. maja 2016 PRVOMAJSKA BUDNICA, Pihalna godba Markovci, po vaseh občine ob 9. uri prvomajsko streljanje na glinaste golobe, Lovski dom Sobetinci sreda, 4. maja 2016 ob 18. uri praznik gasilcev in god sv. Florjana, medgeneracijski center Stojnci Vabljeni na prireditve