mjać □ ^Dil;i.himW-iU'iii:t:^M Poštnina plačana pri POŠTI 1225 LUKOVICA Knjižnica Domžale Ljubljanska c. 58 1230 Domžale l^ru se oAro spočije, ^ ^ ^ naravi se srce um/r/, m%»* * te/0 je po/no energije, obvestila Sendvič in sok V spominu .še vedno hranim sliko iz otroštva in doživetje svoje prve vožnje z vlakom - s sosedo sva Sli do Primorske. V spominu mi je ostalo nešteto migetajočih slik, ki sem jih opazovala skozi okno. Doživetje je bilo povsem drugačno od vožnje z avtom, ki sem jo bila vajena. Pokrajina je dobesedno odbrzela mimo, ni bilo časa, da bi si kakšno stvar bolje ogledala in zapomnila prav določeno .sliko. Seveda pa se potem dobro spomnim obiska v izolski bolnišnici, pa sendviča in soka na poti - malenkosti, ki SO potovanje naredile tako nepozabno. Tako tudi v našem življenju dostikrat z neverjetno hitrostjo bežijo mimo nas dogodki, dnevi, leta in ljudje. V kupu neskončnih obveznosti, ki nas čakajo, enostavno ne opazimo drobnih stvari, ki naše življenje delajo lepo in izpolnjujoče. V vsakdanjem vrvežu velikokrat nimamo niti časa, da bi se ustavili in pošteno doživeli trenutek. Ne vzamemo si časa za ljudi, ki naše življenje izpolnjujejo, za stvari, ki naše življenje osrečujejo. Hitimo od ene do daige obveznosti, mine dan, mine teden, mine leto in več let. Mi pa smo kar naprej na poti. Slike in ljudje hitijo mimo nas, sami hitimo mimo njih, hitimo celo mimo sebe. Še v času, ki ga namenimo za druženje, razmišljamo 0 tem, kaj moramo storiti kasneje. In ko pogledamo nazaj -vidimo tistih nekaj dogodkov, tistih nekaj srečanj, ki so nam resnično ostali v spominu, ker smo si takrat resnično vzeli čas. Zato so z leti tudi naši otroški spomini tako barviti in močni - otroci dogodke resnično doživijo, ne razmišljajo hkrati Se o tisoč drugih stvareh. In potem ni čudno, da se ne spomnimo niti, kaj smo počeli dva dni nazaj - ker je v naši glavi taka količina informacij, ki jih moramo "obdelati", se bistvo dostikrat kar izgubi. Hvala bogu za ljudi, ki se znajo ustaviti, ki imajo tudi moč, da na nas delujejo dobrodejno in mirno. Hvala bogu za ljudi, ki se jim kar naprej nekam ne mudi, ki so sposobni prisluhniti sami sebi, naravi in ljudem. Prav zaradi tega je lepo biti v njihovi družbi, lepo se je prepustiti njihovi milini in miru. Vzemimo si čas za dobre ljudi. A Urednica Rok za oddajo člankov za naslednjo številko Rokovnjača, ki izide 22. junija, je 8. junij. Mladi kolesarji, preizkusite svoje znanje! AMD Lukovica vse mlade kolesarje v starosti od 10 do 12 let vabi na tekmovanje v poznavanju predpisov in preskus v spretnostni vožnji, ki bo 2. junija 2006 ob 16. uri pred OŠ Janka Kersnika na Brdu. Najboljši otroci za nagrado prejmejo kolesarsko čelado, med njimi pa bomo izbrali ekipo mladih kolesarjev, ki bo Slovenijo zastopala na evropskem prvenstvu FIA v Beogradu! Starši, prijavite svoje otroke, saj bodo poleg prijetnih tekmovalnih uric in morebitne izbire v tekmovalno ekipo pridobili tudi pomembno znanje in izkušnje s področja cestne varnosti. Vabljeni! Za informacije pokličite na tel. št. 031/369-336. CENTER ZA SOCIALNO DELO DOMŽALE OBVEŠČA OBČANE OBČINE LUKOVICA O IZVAJANJU POMOČI NA DOMU Potrebujete pomoč na domu ali poznate osebo, ki bi takšno pomoč potreboval(-a)? Pomoč je namenjena starim 65 let in več, invalidnim ali akutno bolnim osebam, duševno ali telesno hendikepiranim osebam ter družinam kronično bolnih otrok ali otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Zanesljive, vestne, odgovorne in prijazne socialne oskrbovalke vam lahko nudijo takšno pomoč na vašem domu od ponedeljka do petka Pomagajo vam lahko pri vzdrževanju osebne higiene, pri ohranjanju socialnih stikov, pri pripravi dietnega ali toplega obroka ipd. Cena storitve za eno uro pomoči znaša 928,00 sit. Za sorialno ogrožene uporabnike pomoči se cena urne postavke lahko zniža oziroma je pomoč lahko celo brezplačna za uporabnika, saj jo v omenjenem primeru pokrije Občina Lukovica. Za več informacij in naročilo storitve lahko pokličete vsak delovni dan na telefonsko številko 01/724-63-70 ali 01/724-63-84. KOŠARKARSKA ŠOLA DOMŽALE V Košarkarskem klubu HF.LIOS DOMŽALE skrbimo tudi za najmlajše bodoče košarkaše. V ta namen imamo Košarkarsko Solo, ki danes šteje že preko 100 članov, starih od 6 do 14 let, za njih pa skrbijo trije šolani trenerji. Košarkarsko šolo obiskujejo fantje iz vseh bližnjih občin ( Kamnik, Črnuče, Trzin, Lukovica, ...), možnost vpisa pa imajo prav vsi fantje, ki imajo radi ta šport. V preteklem letu smo organizirali poletni tabor "TEDEN KOŠARKARSKE ŠOLE DOMŽALE", ki je potekal v prvem tednu poletnih šolskih počitnic. Na taboru je sodelovalo 34 fantov, starih od 6 do 13 let. Zaradi velikega zadovoljstva otrok smo se odločili, da tudi v letošnjem letu organiziramo "TEDEN KOŠARKARSKE ŠOLE DOMŽALE", ki bo prav tako potekal v prvem tednu poletnih Šolskih počitnic od ponedeljka, 26. 6., do petka, 30. 6. 2006. Tabor je namenjen vsem mladim fantom, ki se želijo spoznati z osnovami košarke in se hkrati tudi zabavati, saj je program zelo raznolik: UČILI SE BOMO OSNOV KOŠARKE, IMELI RAZNA TEKMOVANJA, OBISKALI ŽIVALSKI VRT, OGLEDALI KMETIJO "ŠIMENK", JAHALI KONJE, SE KOPALI NA BAZENU, ORGANIZIRALI CELODNEVEN IZLET NA BLED IN ŠE MARSIKAJ!! Vpis v tabor bo potekal od 29. 5. 2006 dalje vsak delovni dan med 15.00 in 18.30 v Hali Kumunalnega centra Domžale. Predviden program "TEDNA KOŠARKARSKE ŠOLE DOMŽALE" si lahko ogledate tudi na naši spletni strani www.kosarkarski-klub-domzale.si ali www.basketliga.com . Vse dodatne informacije lahko dobite na tel.: 031 757 717 (Rado Trifunovič) 031 757 716 ( Andrej Baš) županova beseda Maj je, maj! Tu je maj in za naju Z ženo je bilo kar nekaj napornih dni, saj sva se preselila v najin mali domek na Bregu v Imovici, tako da sem opazno manjkal na mnogih dogajanjih ob prvem maju in dnevih v Arboretumu v Volčjem Potoku. Žal je dogajanja v teh lepih prazničnih majskih dneh kvarilo slabo vreme, pa kljub vsemu upam, da sle tako več časa preživeli s svojimi družinami ali pa ste čas kako drugače koristno izrabili. Vedno sem na voljo vsem občanom za odgovore ali pogovor, tako da mi že včasih zmanjkuje časa in kdo pripomni, da me je težko dobiti; včasih je treba večkrat poskusiti. Prav iz tega verjetno izhaja tudi mnenje nekaterih, da sem preveč mehak in preveč dostopen in bi moral tudi kdaj morda koga postaviti na trda tla in mu povedati svoje. Imam pač visok prag tolerance in posluSam tudi nemogoče stvari ter poskuSam razumeti in če se le da, se trudim tudi pomagati. Res pa je, da nisem vsemogočen in da imate nekateri zahteve, ki jih tudi sami na mojem mestu ne bi mogli izpolniti. Sam se poskuSam vedno postaviti v kožo človeka, od katerega nekaj zahtevam, ali bi jaz to zmogel in pa kaj bo, če bom enkrat jaz na njenem ali njegovem mestu. Srečal pa sem tudi človeka, ki ga zaradi njegove izpovedi zdaj zelo spoštujem. Povedal mi je namreč, da je preko ene od političnih strank priSel do take podobe o meni, da ga je treslo, ko me je videl in da se me ni upal niti pogledat. Hudo mi je, da se take stvari dogajajo, sploh ker sem kristjan in so tako mnenje o meni ustvarjali ljudje, ki tudi mislijo, da so kristjani. Ne bojte se me, to službo sem sprejel vedoč, da delam za vse in sem župan vseh. To ni lahko in morda je kdo tudi razočaran nad menoj, kljub vsemu vem, da se trudim in poskuSam vse stvari po svojih, močeh modro voditi. Proračun je največji v zgodovini občine. 1,6 milijarde tolarjev je veliko denarja. Vem, da ta uspeh nekaterim pač ni vSeč; kaj bi Se le bilo, če bi bil proračun majhen? Je razdrobljen, ampak taka je tudi naSa občina in problemov je neStelo. Jaz sem povedal, kaj je Se za postoriti in to imamo zdaj v proračunu, potrebovali pa bi Se mnogo več. Tisti, ki mislijo drugače, bi morali povedati konkretno, katere investicije naj se ne izvajajo. Tega pa ne bi storil nihče. Še težje si je predstavljati, da bi občina v enem mandatu ali pa letu vlagala vse samo v en kraj. Tak dogovor bi bil možen v občinah, ki so Ze zelo opremljene in imajo le malo Število krajev z velikim Številom prebivalcev. (V blizini je občina s 6000 prebivalci in .štirimi kraji.) V naSi občini imamo 8 krajevnih skupnosti in 66 vasi. Porabiti sredstva pač ni tak problem, kot je problem sredstva pridobiti, /.a to je treba občino stalno razvijati in skrbeti, da prostorski razvoj omogoči tudi preživetje, ne le današnjega dne, ampak tudi jutrišnjega. Ali torej obstaja bojazen, da "bo Župan vse pozidal"? (Tu ne mislim le nase, ampak na vsakogar na mojem mestu.) Bojazen vedno obstaja, vendar je, kar se tiče mene, zelo majhna. Vedno trdim, da je ob takih ukrepih potrebno močno pretehtati in premisliti vsak korak in ga opraviti smiselno. Bolj kot občina je "nevaren" lahko kapital, ki danes narekuje tempo življenja in tudi narekuje velik del aktivnosti v prostoru. Tu so pod pritiskom predvsem lastniki zemljišč, ki danes, ko je lastnina "sveta", odločajo o poteku razvoja. Res pa je, da tako kot povsod po Sloveniji, moramo ludi pri nas sledili razvojnim usmeritvam, vse to pa prinaSa poleg dobrega tudi negativno Vse razvojno dogajanje prinaSa tudi taka vprašanja in z njimi tudi probleme, kol so: Kam se vozi zemlja od izkopov na Prevojah? S podjetjem, ki izvaja izkope se mnogidogovorijo za dovoz Zemljine na njihova zemljišča in lako nasipajo polja ali parcele okrog hiš. Prihaja celo do večjih deponij, ki nastajajo in se pojavljajo v naši okolici. S tem je treba previdno, ker lahko tak poseg v naravo nosi tudi posledice. Vsakdo, ki se loteva česa takega, bi moral najprej poskrbeli za geomehanski projekt in pridobili vse potrebne dokumente. Za negativne posege, ki se ali bi se utegnili dogajati v prostoru, je pristojna inšpekcija, ki po zakonu lahko ludi ukrepa in ne občinska uprava in župan, kol to nekateri zmotno mislijo. NaSe pristojnosti tu ni, razen te, da opozarjamo in prosimo storilce, naj prenehajo s svojim početjem. Če kdo pozna kak zakon, ki bi mi dal na tem področju taka pooblastila, kot jih ima inšpekcija, bom zelo vesel. Tu se kaže neučinkovitost države. O teh problematikah smo že razpravljali na Odboru za komunalo in bo treba nakazati usmeritve tudi na občinskem svetu. Tako pa moramo najti pot, kako bi tako deponiranje ne imelo posledic na okolico in ne na lokalno infrastrukturo. V kolikor se najdejo prave deponije, jih je treba urediti v skladu s predpisi, kjer bo sklenjen tudi dogovor o odpravi škode, ki bo s tem povzročena lokalni skupnosti. Izvajalci pa so odgovorni tudi za škodo tretjim osebam, ki jo morajo, če ta nastane, oškodovanci tudi z dokazi izterjati. V odloku o ureditvenem načrtu za Prevojske gmajne je zapisana deponija v Moravčah (Termit), vendar pa seveda izvajalec išče lokacije na krajši oddaljenosti in se dogovarja s posamezniki. Lahko bi rekli: saj je vse v redu, dokler ni škode za posameznika in skupnost in ravno to je tisto, kjer dogajanja ne moremo mirno gledati. Čeprav sem bral, naj si ogledam, kako se zgledno sanirajo privatni kamnolomi in so temu mnogi globoko prikimavali, naj opozorim, da takih zgledov lahko nastane Se, kolikor si jih kdo zamisli. Zato je treba take stvari tudi papirno in zakonsko urediti. Zbori krajanov bi bili zaželeni očitno le takrat, ko sku.šamo kako stvar urediti z dokumenti v korist občine. Ko gre mimo nje (občina smo vsi njeni prebivalci) in sla prikrajšana tudi prihodek in red v občini, je pa to očitno zgledno? Imejmo kdaj poleg sebe radi tudi svoj kraj! To smo mu dolžni! Hofer se bo priključil na Čistilno napravo v Vrbi in tisti, ki mislite, da bo to podjetje imelo svojo napravo, naj pojasnim, da so zaradi nižje lege dolžni zgraditi le prečrpališče v obstoječi fekalni kanal. Tako je zapisano tudi v urbanistični pogodbi, na podlagi katere se bo izdajalo uporabno dovoljenje. Tako da bo ta objekt prispeval k vejem številu priključnih enot na ČN in pa seveda tudi k nižji ceni čiščenja. Naj povem še, da so dolžni prispevati tudi 10 % k investiciji izgradnje novega vodohrana v Žirovšah, katerega investicija bo znašala preko 60 mio tolarjev. Investicijo v objekt si delimo tri občine glede na porabo vode. Zemljo pa kupujemo mi, ker je objekt tudi naša last. Zelo smo razočarani nad izvajalci novega vodovoda skozi Šentvid in Prevoje, saj kljub mnogim pisnim in ustnim urgencam še niso uredili zemljišč in cest po menjavi vodovoda. Gre za spor med investitorjem (I)ARS) in izvajalcem zaradi medsebojnih obveznosti in tako imamo nedokončano stanje. Najavil sem se že k predsedniku uprave DARSA in upam, da bom uspešen pri pogajanju za dokončanje del, poleg druge problematike, ki jo bom tam tudi izstavil. V tem času bo izšlo kar nekaj občinskih razpisov za dodelitev sredstev, kar je posledica sprejetja proračuna in pravilnikov. Prosim, da ste na to se posebej pozorni, tako društva kot posamezniki, saj bo letos prek razpisa za dodeljevanje sredstev urejeno tako financiranje društev in organizacij, kot tudi prispevek za novorojence in sofinanciranje na področju kmetijstva. Za šolarje se začenjajo dnevi, ko se bo treba še posebej potruditi, zato vam želim vse "naj", veliko uspeha! A Župan Matej Kotnik občinske novice Na podlagi 16. Člena Pravilnika o dodeljevanju stanovanjskih posojil in sofinanciranju obrestne mere za stanovanjska posojila iz sredstev proračuna Občine Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, St. 3/2000) Občina Lukovica objavlja SKLEP O RAZPISU STANOVANJSKIH POSOJIL IN SOFINANCIRANJU OBRESTNE MERE ZA STANOVANJSKA POSOJILA IZ SREDSTEV PRORAČUNA OBČINE LUKOVICA 1. Razpisana vsota posojila znaša 41.150.000,00 SIT oz. 171.716,00 EUR. Posojila se plasirajo preko Banke Domžale d.d., DomZale, Bančna skupina Nove Ljubljanske banke, I katero ima Občina Lukovica sklenjeno ustrezno pogodbo. Doba vračanja posojila je 10 let, obrestna mera: prvih pet let 12 mesečni EURIBOR + 1,0 %, letno, po petih letih se obrestna mera spremeni tako, da je naslednjih pet let pribitek 10 % nižji od redne obrestne mere za tovrstne kredite po takrat veljavnem Sklepu o obrestnih merah Banke Domžale. Posojilo se vrača v mesečnih anuitetah. Odobreni krediti se zavarujejo po bančnih pogojih. Najnižji znesek odobrenega posojila je praviloma 500.000,00 SIT oz. 2.086,46 EUR. Stanovanjsko posojilo je namensko in se lahko črpa le ob predložitvi ustrezne dokumentacije. Kreditojemalci vračajo posojilo v skladu s pogodbo, ki jo podpišejo z banko. 2. Posojila se dodeljujejo fizičnim osebam, državljanom Republike Slovenije, ki prvič ustrezno rešujejo stanovanjsko vprašanje na območju občine Lukovica: • z nakupom stanovanja ali stanovanjske hiSe, • z gradnjo zasebnega stanovanja ali stanovanjske hiSe, • s prenovo in revitalizacijo stanovanja ali stanovanjske hiše. Na razpisu lahko sodelujejo le tisti občani, ki poleg zgoraj naštetih kriterijev izpolnjujejo Se naslednje pogoje: • da imajo gradbeno dovoljenje, ki ob razpisu ni starejše od 7 let, če gre za gradnjo stanovanjske hiSe, ki ni dokončana oz. v njej ni zagotovljen bivalni standard, glede na Število družinskih članov; • da imajo veljavno lokacijsko informacijo za gradnjo objektov oz. izvajanje drugih del na zemljišču ali objektih, če gre za prenovo ali revitalizacijo stanovanja ali stanovanjskega objekta; • da so lastniki ali solastniki nepremičnine, za katero prosijo posojilo; • da so sami oziroma njegovi soplačniki kreditno sposobni - kreditno sposobnost presoja banka; • da bodo v primeru, da imajo neustrezno stanovanje in kupujejo drugo ustrezno stanovanje, zaprosili le za razliko med vrednostjo dosedanjega in novega stanovanja in bodo ob odtujitvi neustreznega stanovanja celotno kupnino namenili za nakup oziroma gradnjo drugega ustreznega stanovanja. Občani so v okviru prenove ali revitalizacije stanovanja ali stanovanjske hiSe upravičeni za tista prenovitvena dela, s katerimi se: • poveča koristna stanovanjska površina ali Število bivalnih prostorov v okviru stanovanjskih standardov, ki so določeni s pravilnikom (za objekte z gradbenim dovoljenjem nad 10 let); • izboljšajo očitno nefunkcionalna stanovanja ali stanovanjske hiSe, ki so manj primerne za bivanje, zgradijo manjkajoče sanitarije ali s katerimi se prenovijo dotrajani gradbeni elementi, kot so: ostrešje, dimniki, vse vrste izolacij, instalacij, fasade, stavbno pohištvo (za objekte, starejše od 20 let). 3. Za ustrezno standardno stanovanje se šteje stanovanje, ki ima poleg dnevne sobe, kuhinje in sanitarnih prostorov še toliko spalnih prostorov, da zadoščajo potrebam vseh članov, ki Živijo v skupnem gospodinjstvu. Glede na število dntZinskih članov kvadratura stanovanja ne sme presegati naslednjih normativov: 1 član 44 m' 2 člana 52 m' 3 člani 63 m' 4 člani 74 m' 5 članov 85 m' 6 članov 98 m' Za vsakega naslednjega ožjega dniZinskega člana se prizna Se 10 m'. Posojilo, ki pripada upravičencu, znaša največ 40% vrednosti primernega stanovanja, upoštevajoč že prejete ugodne kredite v prejšnji občini DomZale, Samoupravne stanovanjske skupnosti občine DomZale, delodajalca ali Republiškega stanovanjskega sklada. Osnova za izračun visine posojila je cena za 1 m' stanovanjske površine, in sicer: • za nakup stanovanja 170.000,00 SIT/m' • za individualno gradnjo 140.000,00 SIT/m' • za prenovo oz. revitalizacijo 90.000,00 SIT/m' 4 Do posojila niso upravičeni občani: • lastniki stanovanja, odkupljenega po Stanovanjskem zakonu, • najemniki v stanovanju z možnostjo odkupa po Stanovanjskem zakonu, • občani, ki kupujejo stanovanje ali stanovanjsko hišo od ožjih družinskih članov oz. sorodnikov (matere, očeta, sina, hčere, sestre, brata, starega očeta, stare mame ali bivSega zakonca). 5. Kriteriji za ocenjevanje vlog upravičencev bcxlo: • primernost in kvaliteta sedanjega stanovanja, • premoženjsko stanje prosilca in njegove družine, • socialno in zdravstveno stanje prosilca in njegove družine, • namembnost posojila, način reševanja stanovanjske problematike in faza gradnje. Ob upoštevanju navedenih kriterijev imajo prednost pri dodelitvi posojila: • mlade družine, • dnižine z večjim Številom otrok, • razširjene družine • cnostarScvskc družine, • mladi, • družine z. manjšim Številom zaposlenih, • invalidi in dniZine z invalidnim članom oz. otrokom, motenim v telesnem in duševnem razvoju, • prosilci z daljšim bivanjem v občini Lukovica. 6. Poleg zahtevanih podatkov in dokazil, morajo prosilci glede na namen porabe posojila k vlogi priložiti še: • potrdilo o državljanstvu za vse člane družine (lahko fotokopije); • dokazilo o statusu stanovanja, v katerem prosilec prebiva (najemno ali podnajemno pogodbo oz. kupoprodajno pogodilo, darilno pogodbo, zemljiškoknjižni izpisek ali potrdilo o premoženjskem stanju); • overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, sklenjeno v letu 2005 in 2006 (v primeru nakupa). • gradbeno dovoljenje, ki ob razpisu ni starej.še od 7 let (v primeru gradnje); • lokacijsko informacijo za gradnjo objektov oz. izvajanje drugih del na zemljišču ali objektih (v primeru prenove ali revitalizacije); • zemljiškoknjižni izpisek, ki dokazuje lastništvo ali solastništvo, ki ni starej.še od 6 mesecev; • potrdilo o šolanju vzdrževanih otrok za srednje, višje ali visoke šole; • potrdilo o stalnem bivanju družinskih članov ter za prosilca potrdilo o času bivanja v občini Lukovica; • kreditojemalci dostavijo potrdilo firme o zaposlitvi za nedoločen čas in kreditnih obremenitvah; • dokazilo o enostar.ševski družini; • potrdilo delodajalca, občine ali Stanovanjskega sklada Republike Slovenije o višini že odobrenih posojil za stanovanje ali gradnjo, za katerega kreditiranje prosijo po tem razpisu; • sklep ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje O invalidnosti prosilca ali njegovega oZjega dniZinskega člana; • potrdilo Centra za socialno delo o motnjah v duševnem ali telesnem razvoju prosilca ali njegovega oZjega dniZinskega člana. 7. Občani, ki Želijo pridobiti posojilo po tem razpisu, vložijo popolne vloge na obrazcu z vsemi zahtevanimi prilogami v zaprti kuverti do vključno 30. junija 2006 z oznako na kuverti "STANOVANJSKI KREDIT 2006". Vloge lahko pošljejo po pošti na naslov OBČINA LUKOVICA, Stari trg 1, 1225 LUKOVICA ali jih osebno oddajo v času uradnih ur na vloZi.šču Občine Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica. Obrazec vloge za stanovanjsko posojilo in vse informacije v zvezi /. razpisom dobile pri občinski upravi občine Lukovica. Nepopolne vloge in vloge, prejele po zaključku razpisa, se ne bodo upoštevale. Prejeta dokumentacija se prosilcem ne vrača. 8. Po zaključku razpisa bo Odbor za gospodarstvo obravnaval popolne vloge in na podlagi izpolnjevanja pogojev iz razpisa in ogleda stanja na terenu v .30 dneh po zaključku razpisa sprejel sklep o odobritvi posojil. Po sprejemu sklepov o višini dodeljenih sredstev bo strokovna služba občinske uprave Olxane Lukovica v roku 15 dni obvestila vse prosilce o izidu razpisa. A ŽUPAN, Matej Kotnik, I. r. občinske novice OBVESTILO OBČANOM Občane obveščamo na nevarnost zdrsa oziroma kotaljenja silaznih bal na prometne površine, ki se lahko pojavi ob nepravilni postavitvi oziroma deponiranju silaznih bal na travnikih ob prometnih površinah. Silazne bale je zato potrebno odpeljati na primerno mesto h gospodarskemu poslopju, tako da zdrs na prometne površine ni možen. V lanskem letu se je to že zgodilo in le zaradi srečnega naključja silažna bala ni priletela na prometno površino in povzročila hujše prometne nesreče. Prosimo vas, da to opozorilo vzamete resno in odgovorno pristopite k ravnanju s silažnimi balami ter s tem prispevate k večji varnosti v cestnem prometu. A Občinska uprava Tudi Lukovica po poti informacijsko naprednih občin E LUKOVICA - STORITVE PO MERI OBČANOV V času hitrega gospodarskega in družbenega napredka ni več dovolj, da občina svojim občanom le zagotavlja določene (upravne) storitve, pač pa je pomembno tudi, da te storitve naredi kar najbolj enostavne, prijazne in razumljive, s čimer občanom prihrani čas in odvečne poti ter zmanjšuje stres, ki je povezan z birokratskimi opravili. Občina Lukovica je tako v aprilu z družbo Inform, pretok znanja d.o.o. iz Ljubljane sklenila dogovor o najemu sistema elektronskega poslovanja občin (SEPO). In kaj to pomeni za občane občine Lukovica? Da lahko upravne vloge, kot je npr. tista za izdajo lokacijske informacije, izpolnijo kar preko spleta s pomočjo pametnih elektronskih obrazcev. Pri tem jih skozi izpolnjevanje vodi prijazen vmesnik, ki jim pomaga z. vsemi potrebnimi navodili, pojasnili in razlagami ter hkrati skrbi za to, da so vloge kar najbolj popolne in pravilne. Tako dobljeno vlogo je potrebno k' Se natisnili, podpisati in poslali Občini. Občanom tako ni potrebno hodili na občino ali iskati informacij pri njenih uradnikih preko telefona ali elektronske poŠte. Prav tako se zmanjšuje nevarnost, da bi bile vloge nepopolne in tla bi jih bilo potrebno dopolnjevati, saj sistem preverja občanove odgovore in vnose ter skrbi za lo, da so vpisani vsi potrebni podatki. Pomoč pa se ne konča z izpolnjeno vlogo, saj SEPO nudi tudi vse potrebne informacije o tem, kaj je potrebno z vlogo Se storiti (vložitev, takse, priloge, roki in podobno) - gre torej za celovito storitev podpore do želenega cilja. Storitev je dostopna 24 ur na dan, vse dni v letu in ni vezana na uradne ure in druge omejitve. Na spletnem naslovu http://www,lukovica.si/eposlovanje/ tako občani najdejo naslednje pametne elektronske obrazce: • Vloga za pridobitev lokacijske informacije • Vloga za izdajo cestnega soglasja • Vloga za izdajo kmetijskega soglasja • Vloga za izdajo projektnih pogojev h gradnji • Vloga za izdajo soglasja k projektni dokumentaciji • Pobuda za spremembo namenske rabe zemljišča • Vloga za izračun komunalnega prispevka • Vloga za znižano plačilo vrtca • Izjava vlagalelja(-ice), ki uveljavlja znižano plačilo za vrtec, o premoženju družine • Vloga za enkratno denarno pomoč ob rojstvu otroka Najem sistema SEP() predstavlja prednost in prihranke tudi za občino. Razbremenjuje namreč njene referente, saj se zmanjšuje potreba po pojasnilih (pogosto enakih ali zelo podobnih vsakodnevnih) in pomoči pri izpolnjevanju vlog, zaradi česar se lahko posvetijo kvalitetnemu vsebinskemu odločanju v dobro občanov. Pri tem je potrebno posebej poudariti, da uvedba sistema SEPO ne zahteva novih kadrovskih potencialov ali naložb v strojno in programsko opremo, saj za vse v celoti poskrbi izvajalec, družba Inform d.o.o. Zalo je rešitev za občino cenovno zelo ugodna. V naslednji fazi razvoja se načrtuje tudi pravo elektronsko vlaganje in elektronsko izdajanje odločb (e-vročanje), kar je tudi končni cilj in smisel uvajanja e-poslovanja. Župan občine Lukovica Matej Kotnik je s to potezo občino na najboljši možen način popeljal na pot informatizacije in občanom prijazne občine. Več informacij o pametnih elektronskih obrazcih in njihovi uporabi lahko dobite na portahl www.inlormiran.si - Bližnjica skozi birokracijo. A Občinske uprave MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT občin Trzin, Mengeš, Komenda, Lukovica, Moravče in Vodice 1236 Trzin, Mengeška cesta 9 telefon: 01 564 47 20 email: inspektorat@trzin.si Občane občin Trzin, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Vodice obveščamo, da je na njihovem področju v maju letošnjega leta pričel z delom Medobčinski inšpektorat s sedežem v Trzinu, Mengeška cesta 9. Inspektorat je ustanovljen za izvrševanje upravnih nalog na področju inšpekcijskega nadzorstva in občinskega redarstva. Znotraj tega obsega bo opravljal predvsem nadzor nad ustavljenimi in parkiranimi vozili v naseljih, nadzor nad ravnanjem s komunalnimi odpadki, spoštovanjem občinskih odlokov ter pristojne službe obveščal o kršitvah s področja državne zakonodaje. Pisne prijave o kršitvah sprejemamo na sedežu Medobčinskega inšpektorata ter po posameznih občinskih upravah. A> Irena Karčnik, vodja Medobčinskega inšpektorata Na /iiuiiiifii 28. iiena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02. 8/03-popr. in 58/03) Občina Lukovica vabi na 2. PROSTORSKO KONFERENCO za Strategijo prostorskega razvoja občine Lukovica, ki lx) 6. junija 2(X)6, z začetkom ob 9.00 uri, v dvorani Kulturnega doma Janka Kersnika v Lukovici, Stari trg 1, 1225 Lukovica Na prostorski konferenci lx> predstavljen predlog Odloka o strategiji prostorskega razvoja občine Lukovica. Nanjo so vabljeni zlasti predstavniki lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj, organizirane javnosti in nosilcev urejanja prostora. Gradivo je na vpogled v prostorih Občine Lukovica, Šentvid pri Lukovici 16, Lukovica, med uradnimi urami ter na spletni strani občine http://www,lukovica.si. 2» Občinska uprava Občane in občanke občine Lukovica vljudno prosimo, da izpolnijo anketo, vezano na Energetsko zasnovo, ki so jo pred kratkim dobili po pošti. Izpolnjeno anketo naj v priloženi kuverti pošljejo izvajalcu Energetske zasnove najkasneje do 3 1 5. 2006. Zahvaljujemo se za vaš trud.. &> Občina Lukovica OPOMIN Na objektu mrii.ška vežica Brdo, ki služi za pogrebno dejavnost predvsem na območju krajevnih skupnosti Lukovica, Prevoje in Rafolče, je v letošnjem letu prišlo do vandalizma, pokradene so bile namreč robna pločevina strehe, kritina in ozemljitev. Objekt je v lasti in upravljanju omenjenih krajevnih skupnosti, ki so dolžne, da zanj skrbijo, zato pozivamo odgovorne, da takoj sanirajo streho, da se na objektu ne bo povzročala Se večja škoda. 0» Občinska tiprava Občine Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin so se v okviru Podjetne regije ponovno uspešno predstavile na 15. spomladanski cvetlični razstavi v Arboretumu v Volčjem Potokti. Razstava tulipanov ter razstava cvetja pod steklom z razstavo orhidej in tropskih metuljev je potekala v času med 27. aprilom in 2. majem 2006. Na dan Občine Lukovica, ki je potekal v petek, 28. aprila 2006, so se predstavili: Dekliški pevski zbor Mladost, pod vodstvom Petre Capuder z ubranim petjem, KUD Fran Maselj Podlimbarski, skupina za ohranjanje naravne in kulturne dediščine pod vodstvom Vere Beguš s pletenjem slamnatih kil in ostalih izdelkov iz slame in ličja ter Godba Lukovica. Društvo podeželskih žena Lukovica je pod okriljem Slavke Urbanije skozi celotno predstavitev obiskovalcem nudilo kulinarične dobrote, Pivovarna Lukovica, PC Pimat d.o.o. pa je brezplačno točila pivo Rokovnjač. Da pa je sama organizacija potekala brez zapletov, je zanjo odlično poskrbel turistični vodnik Fvgen Ličen. Kljub neugodnim vremenskim razmeram je bila Občina Lukovica v širšem' slovenskem prostoru uspešno predstavljena, za kar se zahvaljujemo vsem sodelujočim. /6> Občina Lukovica Na podlagi Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 5/2002) in meril za dodeljevanje sredstev za delovanje društev na področju kmetijstva, ki jih je sprejela Komisija za kmetijstvo dne, 21. 4. 2004, Občina Lukovica objavlja SKLEP O RAZPISU ZA SOFINANCIRANJE DELOVANJA DRUŠTEV S PODROČJA KMETIJSTVA ZA LETO 2006, KI JIH BO OBČINA LUKOVICA SOFINANCIRALA IZ OBČINSKEGA PRORAČUNA Vsebina navedenega razpisa ter razpisna dokumentacija bosta od dneva izida glasila Rokovnjač na voljo na spletni strani www.lukovica,si in na vložišču Občine Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica. kultura Festival TRZINSKA POMLAD 2006 www,trzinska-pomrad.com sobota. 27.maj 2006 ob 15.30 uri TEK PETRA LEVCA (v organizaciji Športnega društva Trzin) ob 19.00 uri GAŠPER TIČ: JOOOJ, TAKO SEM PRIŠEL NA SVET?! predstava za otroke ob 20.00 uri koncert TOMAŽ DOMICELJ: Pred centrom Ivana Hribarja (V primeru slabega vremena v Centru Ivana Hribarja) sobota. 03. iunij 2006 ob 19.30 uri KUD FRANC KOTAR, GLEDALIŠKA SKUPINA ORBITALA: NOTREDAMSKI ZVONAR gledališka predstava v dvorani KUD Franc Kotar sobota. lO.junij 2006 ob 19:00 uri SLOVENSKI PESNIKI IN SAME BABE literarno glasbeni večer Dvorana Marjance Ručigaj, Center Ivana Hribarja sobota. 17.junij 2006 ob 20:00 uri MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Anthony Neilson: ZAŠITA, drama v dvorani KUD Franc Kotar sobota. 24.junij 2006 ob 20.00 uri MEDNARODNI FOLKLORNI FESTIVAL Na športni ploščadi OŠ Trzin VSTOP NA VSE PRIREDITVE JE BREZPLAČEN! V Galeriji Domžale razstavlja magistra umetnosti Barbara Eva Zavodnik Razstava bo odprta do 2. junija 2006. Vljudno vabljeni! Galerija Domžale, Domžale, Mestni trg 1 (trgovinski kompleks Vele), je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 15. do 19. ure ter ob sobotah od 10. do 12. ure. www.kd-domzale.si S KNJIŽNIH POLIC Knjižne police nem tudi tokrat ponujajo tako resno kot tudi Sproščujoče branje - sicer pa vsako branje v sebi nosi obe razsežnosti, tako resnost kot sprostitev. Pogled po naslovih pa pove, da bomo v poletnih mesecih brali predvsem za sprostitev in morda na počitnicah nadoknadili tisto, kar nam je med ostalim letom spolzelo skozi čas. Najprej k Henningu Mannkelu, piscu odličnih kriminalnih romanov z inšpektorjem Wallanderjem kot osrednji osebi, ki pa se je v zadnjih letih zapisal Afriki in Mozambiku. Razpetega med Švedsko in Mozambik ga je afriška kultura v najSirSem smislu besede s svojo prvinskostjo in protislovji popolnoma očarala. Delček te očaranosti razkriva v romanu Šepetalec vetra (Učila, 2005, prevod AleS Učakar). Desetletni deček Nelio, ki svojo zgodbo pregnanega in nato samoraslega otroka, pred smrtjo na strehi, kamor se je ranjen zatekel, sedem noči pripoveduje peku Jose Antoniou Maria Vazu, nam odkriva tako težko razumljivo nasilje, ki ne izbira med mladimi starimi ... To je zgodba boja za preživetje, zgodba ulice, kjer otroci nimajo časa biti otroci. Jose Antonio v Neliovi smrti zazna viSje sporočilo in začuti, da je dolžan njegovo zgodbo povedati tudi drugim - opusti poklic, se preseli na streho in postane Šepetalec vetra. V prevodu Katje Kirn afriško kulturo, ali bolje tradicionalno vaSko življenje ženske v Sokotu, državi na severu Nigerije, kjer vladata stroga podrejenost Ženske moSkemu in islamsko izročilo, spoznavamo v delu Jaz, Safiya, ki jo je po pripovedi Safive Hussaini Tungar Tudu spisal Raffael Masto (Učila, 2006). Knjiga nosi podnaslov Obsojena na smrt s kamenjanjem. Safivija zgodba - islamsko sodiSče jo je po zakonih Seriatskega prava zaradi prešuštva, bila je namreč noseča, a neporočena, obsodilo na smrt, prijavil pa jo je lastni brat! - je na sodišču dobila politične razsežnosti in je tudi močno odmevala v mednarodni javnosti, kar je tudi morda razlog, da se je Safiva počasne in krute smrti rešila. Še o treh knjigah Ericha-Emmanuela Schmitta, ki so v prevodu Maje Novak izšle pri založbi Vale Novak (2005). Govora je o knjigah Oskar in gospa v rožnatem, Noetov otrok in Ibrahim in cvetovi iz korana. Vse tri knjige nosijo oznako P, kar pomeni, da so namenjene mladim bralcem, a pripovedujejo o stvareh, ki se nas dotikajo vsak dan, ki so redne spremljevalke naSega življenja; Oskar je majhen, na smrt bolan fantek, ki mu hudomušna mamka Rozi svetuje, naj piše pisma Bogu ... Noetov otrok je knjiga o verski strpnosti, različnosti, a tudi o vsem, kar nas povezuje -človečnosti, dobroti, usmiljenju ... Ibrahim je starec, a kljub temu posvoji zapuščenega dečka, ne da bi se ta tega pravzaprav zavedel ... Branje prav za vsakogar! Ozrimo se še po slovenskih izdajah, tokrat ženski avtorici Mariji Sreš in knjigi Tam, kjer kesude cveto (Mohorjeva družba, 2006). Pisateljica je misijonarka in že več kot 30 let živi v Indiji pri staroselcih v pokrajini Gudžerat pri Garasijcih. To so pripovedi, v katerih so osrednji liki ženski. Podobno kot v knjigi Jaz, Safiva tudi tu ženske v moškem svetu prenašajo vsakršno nasilje. Knjga je bila prevedena v španščino, angleščino in jezik marathi, dobila pa je tudi drugo nagrado Gudžeratske akademije za književnost in umetnost. In kaj je kesuda? To je drevo z rdečimi cvetovi, ki zacvetijo spomladi in indijska ženska je podobna temu drevesu. "Tudi indijska ženska zacveti znova in znova, čeprav zmeraj v cvetju. Tudi ona ima svoje čase." In Se na kratko; Zgodovina in pustolovščine gredo zmeraj z roko v roki. Tega boste obilo našli v romanu Jeana-Christophea Rufina Abesuiec. Najmlajši pa se bodo razveselili treh novih slikanic Tatjane Kokalj. Pa prijetno branje! KM MEDNARODNI USPEH MARUŠE URANKAR Članica Godbe Lukovica in učenka sedmega razreda osnovne šole na Brdu, Mamša Urankar iz Zgornjih Lok se je v mesecu aprilu udeležila tretjega mednarodnega glasbenega tekmovanja za pihala v Požarevcu v Srbiji in Črni gori. Flavtistka, ki je zastopala Glasbeno šolo Domžale, kjer obiskuje četrti razred, se je v konkurenci 292 tekmovalcev iz področja bivše Jugoslavije odlično odrezala, saj je dosegla 93,66 točk od 100-ih možnih in prejela prvo nagrado. Leon Andrejka Maruša je prejela prvo nagrado GODBA NA PREDSTAVITVI OBČINE LUKOVICA .. Občina Lukovica se je tudi letos v okviru Podjetne regije predstavila na cvetlični razstavi v Arboretumu v Volčjem Potoku. Tokratno predstavitev 28. aprila je spremljalo deževje, a to lukoviSkih godbenikov ni motilo. Kljub kislemu vremenu smo se zbrali pred vh(xlom parka, pripravili krajSo promenado in ob koncu odigrali še nekaj koračnic pred predstavitvenim šotorom. Žal pa so se dežja zbali obiskovalci, ki se jih je v Arboretumu zbralo veliko manj, kot je bilo pričakovati. Ob Godbi Lukovica so Občino Lukovica predstavili še Dekliški pevski zbor Mladost, KUD Fran Maselj Podlimbarski s pletenjem slamnatih kit in ostalih izdelkov iz slame in ličja ter Društvo podeželskih žena Lukovica, ki so poskrbele za kulinarične dobrote. Naši godbeniki v Volčjem potoku ... IN NJENI TRADICIONALNI PREDPRVOMAJSKI NASTOPI Godba Lukovica se je že osmo leto zapored podala na predprvomajske nastope po krajevnih skupnostih občine Lukovica. Tokrat so zvoke koračnic najprej slišali krajani Rafolč. Pot je nato godbenike vodila do Spodnjih Prapreč, kjer smo skupaj z zbranimi vaščani prikorakali do kozolca, ob katerem je stal tudi prelep mlaj. V Zlatem Polju je Zal začelo deževati, zato smo tokrat godbeniki in obiskovalci zamenjali vloge. Godbeniki smo zaigrali pod pokrito tribuno, obiskovalci pa so nas z dežniki v roki spremljali na igrišču. Sledil je nastop v Trnjavi, kjer se je Godba Lukovica predstavila prvič. Zavidljivo število tamkajšnjih krajanov in obilna pogostitev sta dokazala, da smo bili še kako dobrodošli. Nato so zvoki godbe odmevali v Kra.šnji in nekoliko kasneje še na Trojanah. Sedma postaja tokratnih predprvomajskih nastopov je bila Blagovica. Tamkajšnji prebivalci že tradicionalno pripravijo velik kres, ki so ga tokrat prižgali ob prihodu godbe. Ob koncu je v večernih urah sledil še zaključek na Prevojah, kjer se je, kot na vseh letošnjih krajih, kljub dežju zbralo veliko število poslušalcev. kultura LETNI KONCERT ŠENTVIŠKEGA ZVONA "Z vsakim obrazom, z vsakim j)ogledom, z vsako besedo je združena melodija." f Cankar) Godbenikom tudi det ni prišel do živega. fc> Leon Andrejka Šentviški zvon na odru v Šentvidu Mešani pevski zbor Šentviški zvon je v soboto, 6. maja, praznično zazvonil na svojem 17. letnem koncertu. V umitem majskem večeru razkošnega cvetenja rasti se je Slomškova dvorana v Šentvidu napolnila kot vsako leto, saj je program obetal lepo kulturno doživetje. Gost večera, Moški pevski zbor iz Šentvida pri Grobelnem, se je predstavil s spletom slovenskih narodnih in največji aplavz je požel z venčkom koroških in šaljivih pesmi. Pevci obeh zborov so že dobri znanci s srečanja slovenskih Šentvidov in tako se napoveduje sodelovanje in vrnitev obiska domačega zbora. Šentviški zbor je z zborovodjem Karlom Leskovcem svoj program razdelil v tri sklope. V prvem se je preizkusil z Gallusom, obeležil Mozartovo evropsko leto glasbe s skladbo tega vrhunskega glasbenega genija, poklonil pa se je tudi priljubljenemu domačemu skladatelju Matiju Tomcu, čigar 20-letnico smrti je obeležila domžalska občina. Igrivi svetli zvoki so radostno odzvanjali v zelo akustičnem prostom prelepe dvorane in s svojimi valovi širili sproščujočo pozitivno energijo, ki so jo ustvarili veliki geniji človeškega duha. Drugi del je obvladala slovenska pesem domačih skladateljev, ki s svojim harmoničnim večglasjem ustvarja ušesu prijazne melodije, pa naj bo zapeta v primorskem, kraškem, prekmurskem, belokranjskem ali alpskem melosu. Koncert so sklenile še tri lahkotne angleške pesmi, poslušalci pa so seveda zahtevali še dodatek, saj je zbor pokazal kvaliteto in suveren sproščen nastop. Zbor spomladi čaka še Zvonariada, nato gredo pevke in pevci do jeseni na počitnice. Pevska sezona zbora je bila bogata in pestra, pa tudi naporna, saj ima za seboj veliko število nastopov. Zbor je ob nenadomestljivem predsedniku Darku Stupici in zborovodji Karlu Leskovcu še vedno homogena celota, posebej razveseljivo pa je dejstvo, da se tudi starostno obnavlja in pomlajuje z mladimi obetavnimi pevkami in pevci. Prisrčno sta obogatili nastop pevki - bodoči mamici, kar je gotovo dobra popotnica za njun naraščaj, saj pesem umirja, sprošča in uspava. No, zbor ima sicer skupaj pet mamic, ki doma prepevajo uspavanke in pričakujejo veseli dogodek. In tako je bil to soboto spet "en lep večer" domače kulture, ki živi in deluje v vsakem času in dokazuje, da jo ljudje potrebujejo in cenijo. Hvala vsem zvestim poslušalcem in našim stalnim podpornikom, ki nam omogočajo nastope. /» Mojca S. iz naših krajev in župnij Praznik sv. Florjana in gasilcev Osrednja tradicionalna slovesnost v Čast sv. Florjanu v farnih soseskah lukoviSkc občine je potekala v nedeljskem majskem dopoldnevu v prapreSki podružnični cerkvi sv. Luka. ČaSčenje sv. Florjana se je spet svobodno razmahnilo, odkar imamo samostojno državo, je namreč zavetnik gasilcev. Ob tej priložnosti se je v Spodnjih Praprečah zbralo precej gasilcev iz petih gasilskih druStev občine, ki so s prapori v sprevodu Sli skozi vas v cerkev. Sprevod gasilcev proti cerkvi Bogoslužje Nato se je začela mašna slovesnost, ki jo je vodil župnik Andrej Svete. V pridigi je izpostavil pomen našega pričevanja za Kristusa, ob enem pa se je gasilcem zahvalil za nesebično pomoč, ki jo prostovoljno opravljajo v korist ljudi ob raznih nesrečah in požarih. Slovesnosti se je udeležilo mnogo ljudi, kljub temu da so v čast sv. Florjanu istočasno praznovali tudi v Šentgotardu nad Trojanami, saj je zavetnik tamkajšnje cerkve. A Kamilo Domitrovič SREČANJE NEKDANJIH OSNOVNOŠOLCEV V vsakdanjem življenju nam neštetokrat misli kar nehote uidejo daleč nazaj na mlada otroška leta, najlepša brezskrbna leta, ki se kaj hitro prelevijo v osnovnošolsko obdobje in prve obveznosti. Nepozaben je spomin na leto 1966, ko smo zaključili osmi razred osnovne šole, v katerem nas je sedelo kar 41 učencev in se podali vsak na svojo življenjsko pot - mnogi v nadajlnje šolanje, nekateri so Sli takoj v službe, nekaj pa jih je ostalo doma na kmetijah. Po desetih letih smo pripravili prvo srečanje in že takrat sklenili, da se dobimo vsakih pet let, čeprav smo razkropljeni Sirom domovine in celo v Nemčiji in Švici. In, glej ga, zlomka, letos mineva žc: štirideseto leto, kar smo zapustili prostore takratne osnovne šole na Brdu, torej smo generacija, navajena tudi skromnega življenja. Tokratno srečanje smo pripravili v osrčju občine Lukovica, gostoljubje so nam nudili v gostilni Bevc. Že ob prihodu prvih je bilo moč slutiti, da lx> tudi tokrat prijetno in živahno kot na prejšnjih srečanjih, poskrbeli pa smo za majhno - skromno presenečenje in vsaki udeleženki podarili dišeč nageljček. Kar dvaintrideset se nas je PETKIH 2VECER WA 0O?AL5KEM KOPALIŠČU mm kopm con Tudi letos v Študentskem klubu Domžale nismo pozabili na veliko zabavo in popestritev poletnih dni, nismo pozabili niti na dobro glasbo in hladno osvežitev na Domžalskem bazenu. Prav imate! KOPALKANJE 006 je tu!!! Čas poletnih, brezskrbnih in zabavnih dni je skorajda tu, v Soli oziroma na faksu moramo napeti Se zadnje moči, da se potem končno lahko popolnoma prepustimo pravemu duhu počitnic. Popolna sprostitev, nora zabava, polnjenje baterij in kakovostno preživljanje prostega časa so tiste lastnosti, ki jih (poleg počitnic) nosi tudi vsak dogodek iz sklopa Kopalkanja 006. Letos bomo organizirali eno prireditev več, saj je na poletnem festivalu Kopalkanje vedno več zadovoljnih obiskovalcev. V Domžalah bo torej 5 norih noči zabave in glasbe več. /a proslavo konca Šolskega leta je prvi žur (koPOOLkanje, prej bolj poznani kot Pool Party) 23. junija, zato ste vsi dijaki in Studenti Se posebej toplo vabljeni na nepozabno uživancijo. R'n'b bo predramil vaSe čute in poskrbel, da se bomo vsi zibali v vročih melodijah tega poletja. Ostala kopalkanja, kjer se bodo predstavili Se dj-ji housa, reaggeja, hip-hopa ... pa se bodo predvidoma zvrstila v naslednjih dneh: 14. julija, 2. avgusta, 25. avgusta ter 1. septembra! Pridi in zagotovo se boš Se vračal! Se vidimo na Domžaleskem bazenu torej že 23. 6.!!! Smejte se in imejte se radi! Ana Strnad TEKMOVANJE DMG V TUHINJSKI DOLINI V šmartnem v Tuhinjski dolini je v soboto, 6. maja 2006, potekalo 8. tekmovanje mladih gasilcev osnovnih šol regije Lj. III. v organizaciji GZ Kamnik. OŠ Janka Kersnika so zastopali štirje gasilci: Jernej Lekan, Mitja Kurent, Luka Avbelj in Matevž Blatnik. Tekmovali so v petih disciplinah (teoretični test iz prve pomoči in gasilskih veščin, vaja z vedrovko oz. brentačo, spoznavanje kraja, sestavljanka in na koncu še praktična vaja prve pomoči). Sodelovalo je 32 ekip Pred začetkov mlajših pionirjev. Ker smo bili letos prvič na tem tekmovanju, sem zelo zadovoljen z uspehom naše ekipe, čeprav se je uvrstila bolj proti koncu lestvice. Vsak od nastopajočih je na koncu prejel priznanje in medaljo, OŠ Šmartno pa je poskrbela še za okusen topel obrok. Lepo se zahvaljujem tudi spremljevalcema Danici in Robertu, ki sta mi bila v pomoč na tem tekmovanju. Upam, da se bomo naslednja leta takih tekmovanj mladih gasilcev, udeleževali v se večjem številu. Bogdan Kobe otroci PRAVLJIČNI PALČKI IZ BLAGOVICE Tudi letos smo se vključili v projekt Pravljični palček, ki ga že nekaj let organizira Knjižnica Domžale. Skoraj vsi učenci 1. d razreda so v njem sodelovali in pridno "brali" pravljice. Prav tako tudi nekaj otrok iz Cicibanovih uric, ki so se nam pri tem projektu pridružili. Res da otroci Se ne berejo sami, zato je potrebno pohvaliti tudi njihove starše, ki so prav tako na nek način sodelovali pri projektu. Seveda pa starši s prebiranjem' knjig pri otroku vzpodbujajo željo po branju in taksen otrok bo pozneje sam večkrat segel po knjigi in mu branje ne bo tuje. To je tudi namen Pravljičnega palčka v predbralnem obdobju. Za opravljeno bralno značko, kot bi tudi lahko poimenovali ta projekt, pa Pravljični palček nagradi otroke ob koncu še z darilom in predstavo v KD F. Bernika v Domžalah. Z učiteljico otroke vzpodbujava, da preberejo čim več pravljic, kar spodbudi tudi otrokovo ustvarjalnost. Poleg tega pa ni lep.šega, kot biti v starševskem objemu in poslušati pravljico. To je neprecenljiva vez med otrokom in star.ši, ki se splete v otrokovih najzgodnejših letih, ostane pa vse življenje. Sergeja Križnar, vzgojiteljica , Pridno so brali Predavanje Angelce Likovič Znana pedagoginja je imela zelo zanimivo predavanje o dana.šnjih problemih in novih izzivih na področju vrtcev, šolstva v ■ povezovanja z lokalno I skupnostjo. Predavanje je I bilo v četrtek, 11, maja, zvečer v skoraj prazni lukovi.ški dvorani, kar se v Lukovici zgodi večkrat. Iz njene razlage se je dalo izvedeti marsikaj novega ali pa se spomniti starega o današnjih otroci, starših, učiteljih, o devetletki, o učbenikih in spremembah, ki se obetajo na vseh nivojih šolstva, od vrtcev do fakultet, (lovora je bilo tudi o nasilju in vedenju otrok v osnovnih in srednjih šolah. Poudarila je že znano tezo, da je v šole treba vrniti "dušo", tako učiteljem kot otrokom. Sicer je treba otroke razbremeniti, pouk poenostaviti ga poceniti, točno opredeliti odgovornost učiteljev, otrok in staršev, ter po novem še lokalne skupnosti. Poskrbeti je potrebno za večjo nataliteto otrok in istočasno razbremeniti starše z daljšim varstvom otrok v vrtcih ali v osnovni šoli. Od zdajšnje vlade in ministrstva mnogo pričakuje, saj sta naklonjena omenjenim spremembam. Natrosenih je bilo veliko vpra.šanj in tudi odgovorov, le začeti je treba. Organizacijo je prevzela občina z županom Kotnikom na čelu in je bila namenjena občinskim svetnikom, čeprav ni bilo nobenega prisotnega, kot tudi širšemu občinstvu. Razposlali so več: kot 1000 vabil, udeležba pa je bila kljub temu slaba. Čudno je, da se ljudje ne zavedajo, kako so prav ta vzgojna šolsko-občinska vprašanja pomembna za naš razvoj in obstoj. to Kamilo Domitrovič Pedagoginja Angelca Likovič ROLANJE V VRTCU MEDO ŠT) Fan vit-as je v vrtcu Medo na Prevojah organiziralo tečaj rolanja za otroke. Vaditelji smo otroke seznanili s pravilnim padcem, kako se pravilno vstane, z zaviranjem, kako stvari pobiramo, se peljemo mimo česa, prestopimo in Se in še. Tečaj je potekal barvito z veliko pripomočki in igre, tako da so ga otroci sprejeli popolnoma neobremenjeno. Znamo mlati Imeli so možnost opraviti začetni oz. nadaljevalni tečaj rolanja in za to pridobiti potrdilo, ki je veljaven dokaz o znanju rolanja tudi za državno priznan program za razvoj športa v Sloveniji "Zlati sonček". Na tečaju je sodelovalo kar 32 otrok, ki so ta tečaj opravili uspešno. Otroci znajo rolati in se te športne aktivnosti tudi zelo hitro naučijo, kaj pa starši? Tudi oni bi se je radi naučili. Tako smo tudi za vse starše, babice, dedke, tete, strice našli teden, ko se boste lahko naučili veščin rolanja; verjemite mi, da to zmore vsak, mlad ali star. Tečaj bo potekal od 12. do 16. 6. 2006 v Športnem centru Ten-Ten v Domžalah od 17.30 do 18.30. Najlepše nam je pri srcu, ko vas srečamo v družinskem krogu na rekreaciji, saj tako vemo, da smo nekoga nekje spoznali z. nečim, kar mu je v veselje in zdravje. Rolajmo se! Informacije: 031/314-870 Koordinatorka vaditeljev Mojca C.rojzdek otroci TABOR 2. RAZREDOV NA RAKITNI V torek in sredo, 25. in 26. aprila, učencev 2. a in 2. b razreda ni bilo v Soli. Ni jih bilo niti doma. Bili SO namreč na dvodnevnem naravoslovno-športncm taboru na Rakitni. Zjutraj smo se skupaj s starši in skrbno pripravljenimi popolnimi torbami zbrali pred šolo. Pripeljal je avtobus. In to na veselje vseh - dvonadstropni. Prepričati smo se še morali, če je prišel po nas in torej pelje v našo Zeleno smer. Na srečo je šofer prikimal. Pomagal nam je zložiti prtljago in tudi Sedeži zgornjega nadstropja avtobusa SO bili hitro zasedeni. Čisto spredaj zgoraj je bilo nekaj dečkov - "veselih šoferjev", ki so vneli namišljeni volan. Zadnje sedeže pa so zasedle deklice in veselo kramljale. Pomahali smo staršem in se odpeljali. Po dobri uri vožnje, ki proti koncu zaradi ovinkov in vzpenjanja ni bila najbolj udobna, smo prispeli na Rakitno, kjer nas je že prijazno pričakala uslužbenka Mladinsko klimatskega zdravilišča, ki je ves čas skrbela za naše udobje in vse potrebno. Rakitna je s svojo edinstveno lego, nadmorsko višino (840 m), podnebjem in neokrnjeno naravo primerna za zdravljenje otrok z astmo in drugimi kroničnimi obolenji dihal. Že leta 1915 so tukaj zdravili na pljučih bolne avstro-ogrske Otroci na Rakitni vojake. To je tudi območje, kamor občasno zahajajo medvedi. Ob prihodu so otroci po prvem okrepčilu iz nahrbtnika takoj preizkusili zunanja igrala na velikem igrišču, ki so kar vabila. Po kosilu smo obiskali bližnjo kmetijo, ki se ukvarja z živinorejo in lesarstvom. Kasneje smo se sprehodili Se do hiše muce Copatarice, ki je žal ni bilo doma. Ogledali smo si njeno ljubko hišico, v kateri je bilo vse polno copat - takih z gumbi, pa do gležnjev, baletnih, zakrpanih, pokritih z zajčjo kožo, modrih in rdečih ... tako kot v pravljici. Mogoče so bile katere copate tudi naše, ker jih nekega dne nismo pospravili? Pot nas je vodila nato Se do Rakitniškega jezera, kjer smo opazovali cvetice in drevesa in se posladkali s sladoledom. Po večerji in večernem igranju na priljubljenih igralih in tudi na nogometnem in košarkaškem igrišču so se začele priprave na spanje. Na koliko stvari je bilo treba misliti, da se je vse naSlo in vse opravilo! Po vseh pripravah, pravljici, živahnosti in nekaj domotožja pa so se ob 22. le ugasnile luči. Vendar spanca vsaj Se pri večini ni in ni bilo. Se toliko stvari si je bilo treba povedati, se Se tolikokrat pohihitati ali celo povedati grozljivo pripoved in koga spraviti v jok. Tudi v sredo zjutraj nas je prebudilo sonce. Po zajtrku in kratkem igranju na igralih smo odšli na orientacijski pohod po okolici doma na Rakitni. Skrbno načrtovana pot nas je vodila mimo hiše z lesenim spomenikom vesoljčka, do mizarske delavnice in gnezd lastovk, mimo ogromnega hleva in kokošnjaka do psa v pesjaku, naprej preko mostička do kapelice z dvema brezama. Po štetju smrek pred določeno hišo smo prišli do mini kozolčka, iz katerega sta kukali lutki dedka in babice iz. pravljice Žogica Marogica. Tudi v staro razpadajočo hišo smo pokukali in v njej opazili veliko lepih oblek. Na koncu pa smo narisali še znak, ki zaznamuje Zdravilno klimatsko zdravilišče. Simbolizira zdravje in gibanje. Ob koncu so vsi udeleženci v orientacijskem pohodu prejeli še diplome, čestitke in aplavze. Zasluženo! Po kosilu in igranju smo se sprehodili do jezera in se odžejali z osvežilno pijačo ali si kupili sladoled. V mislih pa smo se že pripravljali na odhod domov, kjer so že verjetno nestrpno čakali starši. Potem je bilo treba vse te utrinke takoj tudi povedati. Verjetno kakšen utrinek z zamudo iz. otroških ust pride Se danes. Ai Tina ll.štar Tabor na Rakitni Ko smo se peljali na Rakitno, se nam je zdela zelo dolga pot. Tam smo vzeli prtljago in odšli v dom. V domu smo odložili prtljago in odšli v sobe. Kmalu zatem so nam učiteljice prišle povedat, da gremo ven. Zunaj smo se malo poigrali, nato pa smo Sli na kmetijo in k jezeru. Potem smo Sli k muci Copatarici, a je ni bilo doma. Nato smo odšli k jezeru. Tam smo dobili liste z vprašanji. Ko smo rešili naloge, smo odšli na sladoled. Potem smo se odpravili na večerjo v dom. Po večerji smo Sli Se malo na igri.šče. Potem smo Sli noter, se umili in odpravili spat. Bilo je zanimivo Naslednji dan smo vstali in se malo poigrali. Nato smo se oblekli in odšli na zajtrk. Po zajtrku smo se odpravili ven. Zunaj smo počakali nekega gospoda. Učiteljice so nas izbrale po skupinah, od gospoda pa smo dobili liste z vprašanji. Potem smo se odpravili na pot-na orientacijski pohod. Ko smo opravili pot, smo šli v dom. Naloge so bile ocenjene, dobili smo diplome. Sli smo na kosilo. Po kosilu smo odšli v sobe spakirat svoja oblačila Malo smo šli še k jezeru. Tam smo pojedli Se sladoled. V domu nas je čakala Se zadnja malica. Po malici smo vzeli svoje stvari in se odpeljali domov. Pred šolo so nas že nestrpno čakali starši. A Urška Kurent 2. b na obisku Pri Čurnovem Štefanu V Spodnjih Kosezah pri Lukovici je stara domačija pri Čurnu. Ime izhaja iz prejšnjih stoletij. Mnogi med nami poznamo gospodarja Štefana Kvedra - Čurnovega, vedno nasmejanega in dobre volje. Ob mojem obisku si je vzel nekoliko časa, kot tudi njegova družina, da smo pokramljali o tem in onem. Na lepo urejeni domačiji, ki je prirejena predvsem vzreji in varstvu konj, smo sedli za mizi pred velikim hlevom, kjer nam je gospodarica Mojca postregla. V prijetnem pogovoru sta sodelovala oba sinova Tomaž in Blaž, pa Se nekaj sosedovih otrok je bilo zraven. Štefanu so zelo zgodaj umrli starSi, ko je bil še otrok. Najprej oče, čez nekaj let še mama. Kmetija je po tem stagnirala, dokler je ni uradno prevzel Štefan s svojo ženo. V začetku se je preživljal s kovinarstvom, ker je po poklicu iz te stroke, a je počasi ugotovil, da tu ne bo uspeha. Vse bolj sta ga prevzemali kmetija in živinoreja, predvsem konji. Ugotovil je, da je to pravo delo zanj in z velikim zanosom se ga je lotil. Najprej je bilo treba popraviti streho na hlevu, hiši in ostalih poslopjih, , potem je preuredil hlev za konje z boksi, ker je bilo povpraševanje za Štefanova družina oskrbo in varstvo jahalnih konj vse večje. Dejavnost se je vse bolj širila, tako da si je priskrbel še plemenskega žrebca. Danes je pri Čurnu uradna plemenilna postaja za hladnokrvne konje, trenutno z žrebcem Ferdinandom Vulkanom, za širšo okolico. Štefan je lepo uredil tudi dvorišče in okolico domačije z ograjenim prostorom za izpust konj imenovanim "manežo". Tako se danes v glavnem preživlja z varovanjem in vzrejo konj, saj ima trenutno v oskrbi 10 konj različnih lastnikov. V veliko pomoč sta mu tudi oba sinova. Sicer imajo lastniki konj v posebnem prostoru shranjeno vso jahalno opremo, lahko pa se tu tudi usedejo za veliko mizo in kakšno rečejo. Prav ob preurejanju hlevov pred 10 leti je bilo ustanovljeno v lukoviški občini tudi Konjerejsko društvo Lukovica in Štefan je bil prvi predsednik tega društva. Tako kar pri Čurnu velikokrat potekajo razne prireditve, ki jih prireja društvo. Za popestritev turističnih uslug imajo pri Čurnu na voljo tudi svojo vprego z zapravljivčkom v lastni režiji ali v okviru konjerejskega društva. Zaradi gostoljubnosti imajo pri Čurnovih vedno dovolj obiskovalcev, največkrat konjenikov, ki se za kratko ustavijo, saj se prav tu križajo jahalne poti. S svojim življenjem je Štefan zelo zadovoljen, zato je vedno tudi dobre volje. Pravi, da mu nič ne manjka, a poprime tudi za druga priložnostna dela, če se pokažejo, saj je vsak tolar dobrodošel. Njegova največja želja za bodočnost je, da bi domačijo spremenil v pravo turistično kmetijo s posebno ponudbo poleg te dejavnosti, ki že teče. V bližini obstoječih poslopij namerava Vrtnarstvo Peter 1»» YSo 1%M m PeSTRA PROIZVODNJA IGO DNE CENE T©H©ff©miš dDl/723 dD9 «D2 Štefan z žrebcem namreč zgraditi bmnarice z bivalnimi prostori zgoraj in spodaj z različnimi živalmi (koze, ovce, perutnino). Gostje bi najeli takšno "mini kmetijo" in jo za časa svojega dopusta tudi upravljali, gostinskih uslug bi bili deležni kar v Štefanovi hiši, zato si želi, da bi se eden od sinov po končani osemletki vpisal v gostinsko šolo. Čurnov Štefan se je v svojem življenju že marsičesa lotil. Velikokrat je uspel, verjetno bo tudi tokrat, saj je še dokaj mlad gospodar. Kamilo Domitrovič Nuša Stupica s.p. Vir, Sončna ulica 2A 1230 Domžale tel./fax: 01/721 47 28 GSM: 031/616 005 odpiralni čas pon-pet 8.00-18.00 sobota 8.00 -12.00 Nudimo vam cvetje za vsako priložnost in vam ga tudi dostavimo. odprta stran m Novo programsko obdobje - nov Regionalni razvojni program - Kaj bomo delali od leta 2007 do leta 2013? Ljubljanska urbana regija je leta 2(X)3 sprejela in začela i/.vajati svoj prvi Regionalni razvojni program Ljubljanske urbane regije za obdobje 2002-2006. Do danes so bili v okviru tega programa izvedeni Številni projekti, in sicer tako manjši izobraževalni kot tudi veliki investicijski projekti. Med njimi je tudi nekaj takih, ki so za svoje delovanje prejeli sredstva evropskih strukturnih skladov oziroma kohezijskega sklada Evropske unije. Želimo si, da bi bilo taksnih projektov Se več. Temu primerno smo se lotili priprave novega Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za obdobje 2007-2013, ki je že pripravljen in čaka na izvedbo postopkov njegove potrditve. Takoj, ko bo program potrjen, pa bomo začeli s pripravo projektov in njihovim izvajanjem. Cilji Ljubljanske urbane regije do leta 2013 Delujoče somestje: V regiji Želimo zagotoviti takšen prostorski razvoj regije, ki bo omogočal dobro dostopnost javnih storitev ter hkrati blizino ohranjene narave ter kulturne dediščine vsem prebivalcem regije. Želimo, tla bi do leta 2013 več kot 80 % ljudi imelo v povprečju manj kot 300 metrov zračne razdalje do javnih površin in javnega prevoza. Regija ustvarjalnih ljudje in uspešnih podjetij: V regiji Želimo zagotoviti takšen razvoj ljudi in gospodarstva, ki bo zagotovil dolgoročno blagostanje v regiji in njeno konkurenčnost v svetu. V regiji se bo do konca leta 2013 dodana vrednost na zaposlenega povečala Za 10 %. Regija z evropsko prestolnico, kjer je kakovost Življenja najvišja v Evropi: Ljubljana bo postala ena od prestolnic Evropske unije in s povezavo ljudi in ohranjene narave v regiji zagotovila vrhunsko kakovost bivanja in dela v celotni regiji. V regiji DO pričakovana Življenjska doba večja od povprečja v Evropski uniji. In kako nameravamo to doseči? Za razliko od dnigih regij si je Ljubljanska urbana regija postavila tri cilje razvoja, ki jih namerava zasledovali z manjšim šlevilom bolj konkretnih ukrepov, ki bodo koncentrirali sredstva razvojnih partnerjev. Tako bo regija s svojimi, državnimi in evropskimi sredstvi izvedla 8 sklopov aktivnosti oziroma ukrepov. Dostopnost za kakovost življenja: S tem ukrepom želimo omogočiti ekonomičnost in učinkovitost javnega prevoza, povečali kakovost in konkurenčnost javnega prevoza z zagotavljanjem enotne vozovnice in intermodalnosti. Poleg tega pa ohraniti prevoznost cest / zmanjšanjem rasli cestnega prometa in zmanjšali potrebe po novih investicijah v ceste in parkirišča. Ter Iako doseči zmanjšanje onesnaženja zraka in raven hrupa ter zmanjšali emisije toplogrednih plinov. Ohranjena dediščina: Z ukrepi ohranjanja in Irajnoslne ralic naravnih vrednot in kulturne dediščine želimo ohranili naravne vrednote in kulturno dediščino, ki sta pomembna nosilca kakovosti življenjskega prostora v regiji. Načrtovanje za zagotovitev kakovostnega življenjskega prostora: Podobno kol pri ohranjanju naravnih vrednot in kulturne dediščine želimo tudi s temi ukrepi doseči ohranitev in izboljšanje kakovosti življenja v regiji. Cilj ukrepov pa je doseči usklajeno in trajnoslno prostorsko načrtovanje več sektorjev v prostoru ter pozneje skozi izvajanje teh načrtov doseči kakovostne pogoje za delo in življenje v regiji. Učinkovite komunale storitve: Da bi komunalne storitve za prebivalce in gospodarstvo lahko .šteli za učinkovite, morajo biti te stroškovno učinkovite, poleg tega pa morajo uporabnikom nuditi možnost izbire med različnimi vrstami storitev. Na tak način Želimo zagotoviti varno oskrbo s pitno vodo ler zmanjšati porabo vode na prebivalca, zagotovili ustrezne rešitve za ravnanje z odpadki ter odpadnimi vodami ter zmanjšati njune količine. Enake možnosti, prispevek h konkurenčnosti regije: Verjamemo in to smo v regionalnem razvojnem programu tudi potrdili, da je zagotavljanje enakih možnosti vsem dmžlienim skupinam konkurenčna prednost naše regije. S tem ko bomo zagotovili enake možnosti ZS razvoj in družbeno vključevanje vseh družbenih skupin, bodo vse družbene skupine lahko prispevale svoj delež v družbenem in razvojnem delu regije. Ukrepi regije pa IkkIo usmerjeni v odpiranje možnosti za tiste družbene skupine, ki se težje vključujejo v družbeno življenje. Kultura, konkurenčna prednost regije: V regiji je veliko kulturnih organizacij in dobro je poskrbljeno za ponudbo kulturnih dogodkov. Na področju kulture pa bo s povezovanjem kulturnih ustanov in njihovih dogodkov potrebno doseči večjo konkurenčnost kulture med vrsto dogodki in prireditvami v regiji. Poleg lega bomo S povezovanjem lažje in predvsem stroškov učinkovito tržili kulturne dogodke in povečali preglednost kulturne ponudile. E-uprava: Predvsem občine in upravne enote morajo povečali dostopnost do informacij in predvsem storitev skozi sodobne tehnologije. To je pomembno lako zaradi učinkovitosti javne uprave same kol tudi z vidika dostopnosti javnih storitev od doma, iz službe in podobno. Ponudba javnih storitev preko sodobnih tehnologij bo zmanjšala potrebo po potovanju in s tem prispeval tudi k zmanjševanju vplivov na okolje. Podporno okolje za podjetništvo: Podporno okolje za podjetništvo je potrebno dopolniti in spremenili lako, da bo to podpiralo razvoj podjetništva in podjetij in ne delovalo s svojimi cilji in po svojih stalnih poteh. Zato lx> poleg odpiranja javnih podpornih institucij potrebno ustvariti nabor tak.šnih storitev, ki bodo lahko nudile inovacijsko podporo vsem podjetjem v regiji, predvsem pa podpirale podjetništvo v več oblikah od neprofitnega, socialno odgovornega in vse do kulturnega podjetništva. Skladnost regionalnih razvojnih načrtov z državnimi Večina razvojnih ukrepov, ki jih namerava izvesti Ljubljanska urbana regija, je skladnih s Strategijo razvoja Slovenije. Strategija razvoja Slovenije daje velik poudarek izboljšanju institucionalnih okvirjev in izboljšanju podjetij. Pri tem gre predvsem za davčne reforme, reforme javnih financ ter izlx>ljšanje sistema sp(xlbujanja tujih investicij in konkurenčnosti podjetij. Regionalni razvojni program Ljubljanske urbane regije za obdobje 2OO7-2OI3 je podobno kot Strategija usmerjen v spodbujanje konkurenčnosti podjetij, vendar bolj na lokalni ravni in predvsem lx>lj v smislu izkoriščanja konkurenčnih prednosti, ki jih podjetja v regiji že imajo. Oba dokumenta poudarjata skladen regionalni in okoljski razvoj; razlika pa je v tem, da strategija vsebuje splošne cilje in govori o razvoju vseh regij v Sloveniji, medtem, ko je Regionalni razvojni program Ljubljanske urbane regije za olxlohje 2007-2013 konkretnejši in govori 0 povezovanju znotraj regije in zmanjšanju neskladij v regiji ter o ohranjanju dobrega stanja okolja. Največja razlika med obema dokumentoma pa je opazna pri razmišljanjih in pripravljenosti za ukrepanja na področju prometa oziroma dostopnosti nasploh. V Regionalnem razvojnem programu Ljubljanske urbane regije za obdobje 2007-2013 se dostopnost nana.ša predvsem na dostopnost javnih storitev, prevoza, komunalnih storitev in drugih storitev, povezanih s kakovostjo življenja.; medtem ko v Strategiji razvoja Slovenije te prednostne naloge ni opaziti Edina, ki ji je podobna, se nanaša na gospodarjenje s prostorom in pa deloma na zmanjševanje obremenjevanja okolja. Strategija razvoja Slovenije ureditev javnega prevoza na podrttfju mobilnosti ne omenja. Potrebe po mobilnosti naj bi zadovoljili le z gradnjo avtocest in državnih cest, čeprav je ravno promocija javnega prevoza eden najpomembnejših pristopov k integraciji okoljskih meril v sektorske politike in potrošniške vzorce, medtem ko Regionalni razvojni program Ljubljanske urbane regije za obdobje 2(X)7-2103 predvideva največji projekt ravno na rxxlročju uvajanja sodobnega, visoko učinkovitega javnega prevoza v regiji kot pogoj za doseganje fizične mobilnosti, kakovosti življenja in dostopa do trga delovne sile. Dodatne informacije Več 0 načinu priprave in celoten predlog regionalnega razvojnega programa za Ljubljansko urbano regijo najdete na www.rralur.si. Strategijo razvoja Slovenije najdete na http://www.gov.si/umar/projekti/srs/srs.php Več 0 strukturnih skladih najdete na http://www.gov.si/euskladi/ Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije M_ VELIK PRORAČUN odprta stran Svetniki občine Lukovica so sprejeli letošnji proračun. Glede na Število prebivalstva kar velik, a po potrebah nizek. Občina je površinsko kar velika in razgibana. Nimamo pa industrije, ki bi zagotavljala sprotna sredstva za uspeSen razvoj. Prav zato je treba ponujeni proračun čim bolj racionalno in pravilno vnovčiti. Zavedati se moramo dejstva, da so občani zadovoljni le tedaj, ko je njihov kraj komunalno urejen (asfaltirane ceste, vodovodi, kanalizacija in drugo). Spoštujem pripombo svetnika Janeza Bernota, da je v proračunu premalo sredstev namenjenih za ureditev cestnih odsekov, ki čakajo na izvedbo. Res je tako! Nekateri odseki cest čakajo na rekonstrukcijo in asfaltiranje že skoraj dva mandata, to je cesta Obrše-Trnjava v dolžini cca 350 m. Upam, da bodo krajani dočakali izvedbo Se letos - torej ob izteku mandata sedanjim občinskim svetnikom in županu občine Lukovica. Upam, da btxlo nato v jeseni ponovno izvoljeni. Prav je, da se v naSi občini zgradi dom starostnikom, kakor tudi zidajo prizidki in obnavljajo Sole, ki so prostorsko zastarele. Tudi nova občinska stavba bi bila potrebna, toda najprej je treba urediti že zdavnaj obljubljene cestne odseke, da se ti občani ne bodo počutili manjvredne. Pri dajatvah - davkih smo vsi enaki, bodimo tudi tukaj! Vinko Jeras SDS Lukovica v pripravah na lokalne volitve SDS Nedavno je potekala letna konferenca OO SDS Lukovica, na kateri je bilo veliko govora tudi o bližajočih se lokalnih volitvah. Poleg članov stranke v Lukovici je bil kot poseben gost povabljen tudi poslanec SDS SLOVENIJA mm mmvl moti Državnem zboru Republike Slovenije Robert Mrovat. Po izvolitvi delovnega predsedstva ter poročilu verifikacijske komisije je Andrej Kržan, predsedujoči letni konferenci SDS Lukovica, besedo dal gostu Robertu Hrovatu, ki je v zanimivem govoru predstavil dosedanje delo w _ -i^^^^^^^^^^^b^ v'ac'aioče koalicije v Državnem zboru ter ✓ .— 'f * wLW nanizal vrsto uspešnih potez Vlade RS pod ^^pw ^L^^^^^^^r vodstvom Janeza Janše, <> HMk-—. Ifi ^^J^^tL^m^m^mm^ večinoma ne poročajo. To iiikakoi m i . i U 0 "" ^^^^^Skl odprava nalepk pri registraciji avtomobilov, kot se večinoma navaja, temveč je še vrsta drugih, pomembnejših potez in odločitev. Tako npr. stopnja gospodarske rasti sedaj, prvič po mnogo letih, zopet narašča, smo najuspešnejša nova članica EU, ki izpolnjuje vse zahtevne pogoje za prevzem enotne evropske denarne valuto (Evro) in še bi lahko naštevali. Poslanec Hrovat se je dotaknil tudi delovanja stranke na lokalnem nivoju, saj razmere v Lukovici dobro pozna. Omenil je nujno potrebno sodelovanje vseh članov stranke, saj imamo enake cilje in si želimo izboljšanja življenja in socialnega stanja v občini. In kot je navedel v zaključku svojega govora, je prepričan v uspeh SDS Lukovica na lokalnih volitvah, seveda pod pogojem, da bodo sedaj, v času pred volitvami občanom znali pokazati in dokazati, da je program SDS vsekakor sodoben in ljudem všečen in da bi z njim tako občani kot tudi občina mnogo pridobili. V nadaljevanju letne konference so bila podana vsa potrebna poročila o delu v preteklem letu. V sploSni razpravi so člani nanizali vrsto konkretnih predlogov, od katerih bi omenili povečanje aktivnosti mladih članov stranke in ustanovitev SDM Lukovica (Slovenska demokratska mladina) ter ustanovitev Ženskega foruma SDS. V sami razpravi je bilo nanizanih še veliko konkretnih predlogov za izboljšanje in večjo prepoznavnost občine ter krajev v njej, ki bodo seveda temelj programa za lokalne volitve. Po uradnem delu so se člani zbrali na družabnem večeru, kjer so si izmenjali .številna mnenja ter predloge. % le pred uradnim začetkom letne konference so med člani SDS Lukovica ter poslancem SDS v Državnem zboru RS Robertom Hrovatom potekali številni neformalni pogovori s konstruktivnimi predlogi za delo v letu 2006. /ji SDS Lukovica IZZIV Zakon o visokem šolstvu Vlada Rcpublikr Slovenije je na zadnji aprilski seji sprejela spremembe Zakona 0 visokem Šolstvu. Že v lanskem letu pa je bil v DZ na Odboru za visoko Šolstvo znanost in tehnologijo sprejet ravno tako vladni Zakon o nazivih in imenovanjih. Zakona bi morala biti zaradi prehodnih določb, ker obravnavata isto problematiko, obravnavana ^PJ istočasno. Vzrok, da je bil zakon o visokem Šolstvu na vladi sprejet tako pozno, so bili neusklajeni pogledi posameznikov, povezani s predlaganimi določbami o razmerju med dosedanjimi in prihodnjimi stopnjami izobrazbe diplomantov. Zakon prinaša nekatere pomembne novosti, ki bodo bistveno izboljšale pogoje za študij, predvsem v zadnjem, petem letniku na II. bolonjski stopnji izobraževanja. Rešitve v 73. členu sedaj veljavnega zakona, glede plačevanja Šolnin v zadnjem 5. letniku, določajo, da se: Sredstva za študijsko dejavnost določijo v državnem proračunu ob upoštevanju študijskega področja ter Števila vpisanih študentov in diplomantov rednega Studija prve in druge stopnje za izvajanje najmanj štirih letnikov študijskih programov. V73. členu je potem Se dodano: Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se v državnem proračunu za najmanj tretjino Studentov zagotovijo sredstva za izvajanje Studija v petem letniku. Pri tem se upošteva socialni poloZaj Studentov, prednostna ali deficitarna Studijska področja ter enakomerna zastopanost Studentov po statističnih regijah. V NSi smo se zavzemali in tudi uspeli s predlogom, da bo vsem redno vpisanim študentom in študentkam omogočen brezplačni študij vseh petih letnikov študijskih programov, to je doseganje II. bolonjske stopnje Za to je v proračunu za leto 2007 tudi že zagotovljen denar. Torej se stanje, glede na prvotno sprejeti zakon, ki ni predvideval brezplačnega študija, bistveno izboljšuje Zanimivo, da se študentje takrat niso tako razburjali kot sedaj, ko dobivajo s spremembo zakona o visokem šolstvu brezplačno izobrazbo vse do II. bolonjske stopnje. V javnosti se že dolgo časa pojavljajo polemike o tem, katera stopnja izobrazbe bo priznana približno 120.000 univerzitetno izobraženim strokovnjakom. Po nekaterih predlogih, ki smo jih v naši stranki odločno zavračali, naj bi se ti lahko primerjali le s I. bolonjsko stopnjo izobrazbe. Zavzemali smo se za to, da bi se razmerje med starimi in novimi strokovnimi in znanstvenimi naslovi uredilo tako, da bi bil nivo izobrazbe, ki si ga je bilo mogoče pridobiti doslej, primerljiv nivoju v novem visokošolskem sistemu. Sedanji diplomanti morajo namreč ohraniti pridobljene pravice tako pri nadaljevanju izobraževanja kot pri zap< islovanju. V predlogu zakona, ki ga je vlada že sprejela, in bo v kratkem obravnavan v DZ, je predvideno, da je v Republiki Sloveniji: • raven izobrazbe, pridobljena po študijskih programih za pridobitev višje izobrazbe, sprejetih pred 1. 1. 1994, in raven izobrazbe, pridobljena po Studijskih programih za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejetih pred 11. 6. 2004, ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po visokošolskih strokovnih študijskih programih prve stopnje; • raven izobrazbe, pridobljena po dosedanjih študijskih programih za pridobitev univerzitetne izobrazbe, ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po Studijskih programih druge stopnje; • raven izobrazbe, pridobljena po dosedanjih študijskih programih za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, skupaj s končanim Studijskim programom za pridobitev specializacije, ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po študijskih programih druge stopnje; • raven izobrazbe, pridobljena po dosedanjih študijskih programih za pridobitev magisterija znanosti, in raven izobrazile, pridobljena po dosedanjih Studijskih programih za pridobitev univerzitetne izobrazbe, skupaj s končanim študijskim programom za pridobitev specializacije ustreza ravni izobrazbi, pridobljeni po študijskih programih tretje stopnje; • raven izobrazbe, pridobljena po dosedanjih študijskih programih za pridobitev doktorata znanosti, ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po doktorskih študijskih programih tretje stopnje. Podobne rešitve so poznane v vsem srednjeevropskem prostoru. Spremembe zakona obravnavajo še nekatere ostale problematike, ki jih je potrebno čim prej urediti. Pričakujem, da bo zakon, tako kot je bil predlagan, tudi sprejet v DZ. A mag. Franc Capuder, poslanec NSi v DZ Letno poročilo Evropskega varuha človekovih pravic za leto 2005 PREDSTAVNIŠTVO EVROPSKE KOMISUE V REPUBLIKI SLOVENIJI ★ Evropski varuh človekovih pravic, P. Nikiloros Diamandouros, je v letu 2005 od državljanov Eli, podjetij, nevladnih organizacij in združenj prejel 3920 pritožb. G. Diamandouros je na predstavitvi letnega poročila v liruslju dejal, da je Število pritožb še vedno rekordno. Kar četrtina preiskav kršitev v letu 2005 je zadevala pomanjkanje preglednosti v zvezi z administracijo EU, kar vključuje tudi zavrnitev dajanja informacij. Varuh človekovih pravic je sicer poudaril, da so institucije EU v preteklosti storile veliko, da bi izboljšale storitve, namenjene državljanom, vendar pa je pot do popolnoma odprte, pregledne in odgovorne administracije, ki ji bodo državljani zaupali, Se dolga. Slovenija je v poročilu s 47 pritožbami na petem mestu po številu pritožb glede na število prebivalcev (za Malto, Ciprom, Luksemburgom in Belgijo), kar predstavlja 1,2 % vseh pritožb. Večina preiskav kršitev v letu 2005 je zadevala Evropsko komisijo (68 odstotkov), sledijo pa ji Evropski urad za izbiro kadrov (EPSO), Evropski parlament in Svet EU. Med domnevnimi vrstami nepravilnosti so zavrnitev dajanja informacij, nepravičnost, zloraba moči, diskriminacija, postopkovne napake ter zaostanki, ki bi se jim lahko izognili. V letu 2005 je evropski varuh človekovih pravic izvedel 627 preiskav. Po njegovem posredovanju so institucije KU poravnale račune, plačale obresti, izdale dokumente, popravile nepravilnosti in se opravičile za napake, je navedeno v poročilu. Največje število priloZb je prišlo iz Španije (20 odstotkov vseh pritožb), sledijo pa ji Nemčija (11 odstotkov), Francija (deset odstotkov) in Poljska (devet odstotkov). Upoštevaje število prebivalcev pa je največ pritožb prišlo iz Malte, Cipra in Luksemburga. Evropski vanih človekovih pravic ob tem ugotavlja, da državljani Se vedno pogosto ne vedo, kakšne so njegove pristojnosti. Tako med drugim prejme precej pritožb proti nacionalnim oz. regionalnim oblastem v drŽavah članicah, četudi zadevajo pravo Skupnosti, za kar pa ni pristojen. Preiskuje lahko namreč le pritožbe, ki se nanašajo na institucije in druga telesa EU. To pomeni, da kar dve tretjini prejetih pritožb nista v pristojnosti ombudsmana. Kljub temu pa je varuh človekovih pravic pomagal več kot 75 odstotkom toZnikom, saj je lahko v teh primerih začel preiskavo, posredoval pritožijo pristojnemu telesu oz. svetoval, na koga naj se tožnik obrne. Povzetek Letnega poročila za leto 2005, v katerem je moč najti povzetke primerov, osnovne informacije in statistike, je na voljo na spletni strani: http://www.euro-ombudsman.eu.int/report/sl/default.htm. Na isti spletni strani je na voljo tudi celotno besedilo poročila, in sicer za zdaj le v angleškem jeziku. Slovenski prevod naj bi bil po načrtih pripravljen do julija 2006. IZZIV V prejšnji številki smo strankam in ostalim zastavili naslednje vprašanje: Se vam zdi, da je nevarnost ptičje gripe resnično plivala na nas način življenja? Prejeli nismo nobenega odgovora. Vprašanje za naslednjo številKo: Menite, da je zdravstveno varstvo v naši občini zadovoljivo organizirano? Izvršilni odbor SLS o aktualnih političnih temah Slovanska ljudska ■■ 9. maja se je na redni seji v Ljubljani sestal tudi Izvršilni i odbor Slovenske ljudske ' stranke - član je tudi Ciril Smrkolj - in obravnaval aktualne politične teme. SLS je na vrhu koalicije predlagal, da vladne stranke čim prej uskladijo predlog resolucije o meji s Hrvaško in ga vložijo v postopek v DZ, saj želi SLS s predložitvijo te resolucije doseči čim širši strokovni in politični konsenz glede tega strateškega dokumenta, zato bi bilo prav, da se k njegovi pripravi povabijo tudi vse ostale parlamentarne stranke. 10 SLS je tudi sklenil, da si bodo prizadevali za uveljavitev predloga amandmaja poslanske skupine SLS o varstvu mladoletnikov v zakonu o javnem redu in mini, čeprav na vrhu koalicije zanj niso dobili nedvoumne podpore koalicijskih partnerjev, je povedal Podobnik. Amandma navaja, da je osebam, mlajšim od 16 let, med 24. in 5. uro prepovedan vstop in zadrževanje brez spremstva staršev oz. skrbnikov v gostinskih lokalih in na prireditvah, kjer se točijo alkoholne pijače. Poleg tega pa so načelno podprli tudi predlog za začetek postopka za spremembo ustave z osnutkom ustavnega zakona, ki na ustavni ravni prinaša rešitev za soočenje s sodnimi zaostanki, je dejal Podobnik. IO je tudi obravnaval predlog pravil stranke za kandidiranje na lokalnih volitvah. Slednje ima sicer evidentirane v stotih občinah. Večina članov pa je ob sprejetih osnovnih konceptih privatizacije državnega premoženja poudarila, da modeli lastninjenja slovenskih podjetij v večinski državni lasti potrjujejo pravilno usmeritev SLS za vztrajanje pri ohranitvi večinskega slovenskega lastništva v nekaterih najpomembnejših slovenskih bankah in zavarovalnicah ter nekaterih dnigih sistemih. V primerih strokovnega in političnega soglasja pa je prav, da se ohrani slovenski kontrolni delež. Janez Podobnik je poudaril, da si SLS želi, da bi se pogovori strokovne skupina za reševanje odprtih vprašanj s I Irvaško, ki so jo oblikovale štiri vladne stranke, čim prej nadaljevali, tako da bi čimprej prišli do usklajenega predloga resolucije in njegove čimprejšnje vložitve v DZ. Po oceni SLS je čas za ta postopek pravi, kdaj pa bo sestanek, še ni mogel povedati. Podobnik je še poudaril, da bi bila resolucija prvi tovrstni dokument DZ 0 strateških usmeritvah glede meje s Hrvaško in notranjepravni politični akt. Izhaja iz zgodovinskih dejstev, da je slovenski narod pomorsko usmerjen, in izhodišč, med katerimi je kot nedvoumnega izpostavil celovitost Piranskega zaliva. Predlog resolucije sicer med dmgim navaja, da so naselja ob Dragonji slovenska, kot tudi, da v Prekmurju meja med državama poteka po sredini Mure. Obravnavali smo tudi Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja V Državnem zboru smo nedavno obravnavali predlog Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Tovrstni zakon pomeni veliko pridobitev, predvsem seveda gledano s stališča zmanjšanja sodnih zaostankov ter izdajo sodb ter sodnih odločb v nekem razumnem roku. Področje sodstva je bilo dolgo časa področje, v katerega se ni smel ali pa naj se ne bi smel nihče vmešavati. Če pa se je že kdo kdaj obregnil v delo sodišč, se je nanj usul plaz očitkov in agresivnih opozoril, naj se ne vmešava v njihovo delo, saj so sodišča neodvisen in samostojen organ in vsakršno vmešavanje v njihovo delo pomeni nezaslišan napad na avtonomijo sodstva. PrejSnja vlada nikoli ni imela dovolj poguma, da bi posegla v to področje z ustreznimi zakonskimi rešitvami. To dolgoletno tiščanje glave v pesek in izogibanje problemom, je danes pripeljalo do strahovite ekspanzije izdanih pravnomočnih sodnih odločb Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu. In te sodne odločbe upravičenim slovenskim tožnikom prisojajo visoke odškodnine v breme RS, ker sodni postopki pred slovenskimi sodišči niso bili končani v razumnem roku. Na podlagi predloga obravnavanega zakona bo zagotovljeno pospeševanje sodnih postopkov pred slovenskimi sodišči, saj bodo v primeru odlašanja sodnega postopka preko razumnega roka nastopile zakonsko določene sankcije. Z doslednim upoštevanjem zakona bo razbremenjeno tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, ki je vedno bolj zasuto s tožbenimi zahtevki iz Slovenije. Po mnenju poslancev SDS je pomembna novost v J^Dla^ zakonu tudi ta, da dobi državno pravobranilstvo večjo pristojnost za sporazumevanje oz. poravnavanje z oškodovanci. S tem da do SLOX*Z'Ž!i marsikaterega sodnega postopka sploh ne bo prišlo, ker se bo pravobranilstvo z oškodovancem že pred vložitvijo tožbe sporazumelo, če pa bo do tožbe vendarle prišlo, ker sporazum ne bi bil dosežen, pa bo med postopkom tudi še ves čas mogoča poravnava, kajti v praksi je običajno vedno bolje, da pride prej do poravnave, kot pa da se do konca vztraja pri svojem, na koncu pa pravdo celo izgubi. Tako bo to poleg pospeševanja postopkov in s tem odpravljanja sodnih zaostankov prispevalo tudi k finančnim prihrankom. Predlagani zakon od strank sodnega postopka zahteva tudi aktivno delovanje in prav to aktivno delovanje je pogoj za uveljavitev učinkov tega zakona. Zaradi vseh pozitivnih učinkov, ki jih bo v praksi prinesel ta zakon, poslanci in poslanke SDS ta novi predlog zakona v celoti podpiramo. Pravica do sojenja v razumnem roku oz. varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja je z ustavo zagotovljena človekova pravica. Dejansko pa te pravice slovenska sodišča v praksi mnogokdaj niso spoštovala. Predlagan zakon je le eden od ukrepov, ki so potrebni, da bo prišlo do zmanjševanja in odpravljanja sodnih zaostankov. Potrebni bodo še številni drugi in upam, da ne bodo naleteli na odpore, kakršnim smo bili na primer priča ob obravnavi sodniških plač. /-» Robert Hrovat, poslanec SDS v Državnem zboru RS zahvale r Kako prazen je dom, dvorišče, naše oko zaman le išče, ni več tvojega glasu, smehljaja, le sledi ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok. ZAHVALA V enaindevetdesetem letu nas je zapustila naSa draga mama Julia JULUANA ŠINKOVEC iz Lipe Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče ter se poklonili njenemu spominu. Prav posebej se zahvaljujemo vsem sosedom in gospodu Župniku Antonu Potokarju za lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo. Vsem še enkrat iskrena hvala. Olga z družino ZAHVALA V 63. letu se je od nas poslovil MIRKO F. BENKOVIČ iz Blagovice Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od njega in ga pospremili na zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maSe. Hvala ljudskim pevcem. Hvala g. župniku Jožetu Vrtovšku, pogrebni službi Vrbančič, članom PGD Blagovica in drugih gasilskih dniStev, članom KK Stožice, ZDKC, praproSčakom, govorcema g. Florjančiču in g. Dolinšku za besede ob slovesu, Posebna zahvala pogrebcem, sosedam in sosedom za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se tudi dr. Lobodi in sestri lrmi. Vsi njegovi ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; glavna in odgovorna urednica: Majda Vesel; člani uredniškega odbora Kamilo Domitrovič, Marta Keržan, Mojca Smrkolj, Irena Vodusek; ustanovitelj: Občina Lukovica Stari trg 1,1225 Lukovica tel. 01/729 63 00, jezikovni pregled: Marta Keržan, spletna stran: www.hikovicasi, e-mail: obcinalukovicaCJ tukovicasi, rokovnjacP lukovicasi; Produkcija Agencija G Ljubljana, priprava in tisk: GRAFEX group, Podlipovica 31, 1411 Izlake; trženje oglasnega prostora: člani uredniškega odbora; naklada 1.750 izvodov. Glasilo sodi med pmizvode, za katere se obračunava 8,5% DDV (Ur. 1. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do loujsanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Na naslovnici je motiv metulja iz rastlinjaka v Volčjem Potoku, foto: Igor Fabjan. Tekst na naslovnici: Kamilo Domitrovie. \JU kolesarski klub HRAST DOB KK HRAST DOB v sodelovanju z občino Lukovica prireja 3.K0LESARSK0 DIRKO IZAVN OBČINE LUKOVICA SOBOTA I 7 JUNIJ 1006 Dirka bo štela tudi za državno prvenstvo Slovenije v kategoriji amaterjev, mastersov in žensk ~NA DIRKO SE LAHKO PRIJAVI VSAK KOLESAR! Pote k kroga vd o I z mi 5 KM m ZA NASLOVE DRŽAVNIH PRVAKOV SE BODO BORILI TEKMOVALCI Z UČENO KZS. r;™,/,«, ^| - PRIJAVE ENO URO PRED STARTOM POSAMEZNE KATEGORIJE (12 MOŠKIH IN 2 ŽENSKE). 1. START OB 12.00 (6 OZ 4 KROGI) 2. START OB 13.30 (8 KROGOV) 3. START OB 15.15 (10 KROGOV) VARNOSTNA ČELADA JE OBVEZNAIl! ZAKLJUČNA SLOVESNOST Z RAZGLASITVI JO REZULTATOV IN PODELITVIJO POKALOV NAJBOLJŠIM, BO V VIDMU OD 17 URE NAPREJ. IGRALA BO GODBA LUKOVICA. LEPO VABLJENI VSI LJUBITELJI KOLESARJENJA, KI BI SE RADI PREIZKUSILI, KOT TUDI NAVIJAČI, DA SOBOTNO POPOLDNE PREŽIVITE Z NAMI! iUiummsT-DOBSi tel.: Zaje Franci 041 69 58 94 in Grandovec Janez 031 69 89 11