Sftev. 245 Pritriaa »talna t —tmu (ma tmm am me
iriffitt, v ctraH ao. oKtoora 1921
posamezna številka 20 stotfnk letnik XLVfl
Izhaja — IzvzemSI ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv.
Frančiška AsiŽkega Štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — zd-jateJj in odgovorni urednik Štefan Oodina. — Lastnik tiskarna Edinost. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32._ in cei> leto L 60,—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
EDINOST
Posamezne Številke v Trstu fn okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v iirokostl ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po osmrtnice, zahvale, poslanice Iti vaMts p3 L 1.—, o3l13i dena.nu z.\vil)v, mm po L 2. — Mali oglasi po 2) stot. bessla, naj-nanj pa L 2. — Ojhii naročnica In reklamacije se ooSiliilr* izkliuJao uorav' Edinosti, v Trstu, ulica sv Frančiška Asiškega Štev. 20, L nadstropje. - Teieion uredništva in uprave 1 1-5t1
OBME1NA POLITIKA
Vprašanje Trsta je po zadnji splošni stav- j bro preračunjenih gospodarskih interesov ki stalno na dnevnem redu. Iz italijanskih Za to nam je priča dejstvo, da je bilo ire-
dentistićno gibanje osredotočeno na gospodarsko velevažni točki Trst in Reka, medlem ko se italijanska iredenta ni nikoli razgrevala za neodrešene italijanske dežele brez posebnega gospodarskega pomena, kakor sta n. pr. Korzika in Savoja.
Stvar nam postaja popolnoma jasna, ako pomislimo, da je nekdanja Avstro - Ogrska potom trgovskih pristanišč Trsta in Reke obvladovala pomorsko trgovino v Jadranskem morju in raztezala svoj pomorsko-trgovski vpliv preko mej tega morja daleč na okrog, kar je bilo seveda na škodo italijanski pomorski trgovini. Posebno težko so občutile to konkurenco nekdanje slavne Benetke, katerim sta Trst in Reka skoraj popolnoma uničila še ono malo blagosta-
ust se slišijo proti zanemarjanju tržaškega mesta s strani vlade taki glasovi protesta, da bo g. poslanec Giunta moral v kratkem zopet nastopiti ne več proti «nehvaležnim«, temveč naravnost proti «ired^nti-stičnim» tržaškim Italijanom. Zraven tega se opaža, da je strup narodnega sovraštva proti nam začel pri italijanskih ljudskih množicah slopati v ozadje. V ospredje pa sili bolj in bolj skrb za gospodarsko bodočnosti našega mesta in za vsakdanji kruh.
Italijanskim «višjim krogom» našega mesta ni ta pojav nikakor všeč. Njihova glasila — na čelu jim je «Piccolo» — prinašajo dan na dan članke, ki dokazujejo, da
iščejo ti gospodje nekako obmejno politi-	t , . _ „ _ . . , . -	... .
ko pri čemer so jim razpoloženje in kori- r'ja, ki je temu nekdaj mogočnemu trgov- slovaška nadaljevala svojo miroljubno posti širokih množic deveta briga. Tako je skemu mestu ostalo po odprtju novih poti ] i Liko in bo delala za mirno okrepitev cPiccoio della Sera» že takoj po koncu svetovne pomorske trgovine.	srednje Evrope.
stavke objavil dolg članek, ki je s tega Pnšla ,e aneksija, ideal ,e postal realnost, Horthyfeva propaganda na Slovaškem.
vidika značilen in ^ vedno aktualen. V, ^^^^^^^i^^rf^i^C^už^ati^S^ KOŠIC^P^ko ravnateljstvo v tem članku opisuje .Ptecolo della SeraJ ke mase ki bi hotele s^ Kolicah je po daljšem opazovanj prišlo zatiranje narodnostnih manjšin v drugih ve, ki so se-prn^obetata._*adov pa m m ,in	^	Q F	>
državah, predvsem v Franci}* m Angliji z ^eč^^ obrazl^SU in ^dT* na kratko po-1	delavstva nk kovaškem, naj bi
jasnim namenom, da more očitati italijan- ^^^	da je Trst Hn vstopili v Horthyjevo službo. Uvedli so
ski vladi, da je preveč liberalna nasproti jo^Jgf	nc^a^en položaj ^ia^R.eki, tu<S J natančno nr^vo in ugotovili, da
Reka) izgubil svoje prejšnje zaledje, ki mu obstaja na Slovaškem tajna Horthyjeva je edino moglo dati ono trgovsko važnost, organizacija, ki je v tesnih zvezah z o-ki jo je nekdaj imel.	grškimi činitelji in ki je, kakor so je po-
To, kar so poprej predvidevali le dale-1 polnoina zanesljivo dognalo, v kratkem kogledai politiki, začenjajo polagoma uvi-1 nameravala udejstviti nasilen prevat na devati tudi široke razočarane mase. Treba vsem Slovaškem. Ta tajna organizacija je torej napeti vse moči, da se pojavljajoči sc ^ omejevala le na osebno agitacijo, požar čim prej pogasi V ta namen je tre- ampak je tudi pridno dopisovala da bi pri-ba odvrniti pozornost mas od konkretnih M'ohila zase delavce in njihove voditelje, gospodarskih vprašanj in jih zavleči v ^a to ima policijsko ravnateljstvo v rokah nacionalne borbe. Treba je podpihovati žf neizpodbitne pismene dokaze. Pri neki vlado, da prične preganjanje drugorodnih	preiskavi, ki- jo je odredilo poli
manjšin, da uvede sistematično raznarodo- oijske ravnateljstvo v Košicah se je naše valno politiko po francosko - angleškem dokument, ki se sedaj nahaja v rokah primeru, kar bi povzročilo odpor manjšin, oblastev. Ta dokument je varnostnim fePiccolovi* gospodarji in inspiratorji bi blastem omogočil korake, da se udušijo imeli potem seveda lahko igro, da na- v kali vsi poskusi, ki bi utegnili škodo šuntajo italijansko ljudstvo proti «upor- ] vati varnosti države. V tej veleizdajniški nim» manjšinam, na katere bi valili odgo- aferi je bila aretirana že cela vrsta oseb votnost za vso gospodarsko mizerijo. Čim oseb. bolj bi se razgrel narodnostni boj, tem	■
bolj bi široke ljudske mase izgubile smisel j	DOlSoTSK9
za razumevanje in trezno presojanje go-1	Proces Radoslavov
spodarskih vprašanj.	| SOFIJA, 18. Razprave prvih treh dni v
vijo in Romunsko, ki sta dva važna činite- sta proučevala potrebe prebivalstva. Med lja za ohranitev miru v srednji Evropi in za drugim se misli, da bi zveze črez posamez-njeno gospodarsko reorganizacijo. Mali ne prelaze ostale odprte vsaj do tedaj, sporazum je in bo branitelj novega reda v dokler ne zapade sneg. srednji Evropi. Tudi odnošajp z Nemčijo in
Avstrijo so dobri. Beneš misli, da se bodo po rešitvi zapadnoogrskega vprašanja zboljšali tudi odnosaii z Ogrsko. Glede Rusije je treba čakati. Poljska in Čehoslo-vaška sta na dobri poti, ki ju bo pripeljala do gospodarskega in političnega sporazuma.
Nato je Beneš naglašal veliki napredek, ki ^a je v zadnjem času napravila čehoslo-vaška armada. Monarhističn^ reakcija obstoja, toda ni je smeti pretirati. Cehoslo-vaška je pripravljena, da jo uduši z vso odločnostjo. Dogodki v Gornji Šleziji in v Zapadni Ogrski ne ogrožajo koristi ne varnosti čehoslo vaške države. Smo zadosti močni, da se lahko uspešno postavimo po robu vsaki možnosti. Po tej poti bo Čeho-
svojiin narodnostnim manjšinam, posebno pa nasproti Slovanom. Stavek v tem član-ku: ki se glasi «Večine, ako hočejo, končujejo vedno s zmago nad manjšinami», nam jasno priča o «blagorodnih» namenih dojenega Člankarja.
Neverjetno naglo so pozabili na svojo nekdanjo politiko v okviru pokojne monarhije in posebno na tof da so tudi Italijani \ njej predstavljali neznatno manjšino, nad katero bi bile «večine, ako bi bile hotele, lahko z zmago končale». Takrat jim seveda ni prišlo na um, da bi avstr. vladi priporočali raznarodovalno politiko po < francosko- angleški« metodi nasproti ital. manjšini, marveč so zastopali iredenti-stični princip, t. j. reklamirali so na osnovi r.arodnostnega načela za italijanske dežele italijansko domovino.
Kako naj razumemo to korenito spremembo v tolmačenju narodnostnega principa? Morda so se spremenili «Piccolovi» nazori o tem vprašanju? Površnemu opazovalcu se bo zdelo, da se je moralo res nekaj takega nripetiti, kar pa ne odgovarja lesnici, ker listom, kakršen je «Piccolo», služi narodnostni princip le kot plašč za prikrivanje gotovih, natančno preračunjenih gmotnih koristi; njih «nacionalizem» nima nič skupnega z idealnim nacionalizmom krogov, ki se zbirajo okoli takih listov, kakor je n. pr. «Popolo di Trieste», z eksponenti kakor je n. pr. D'Annunzio, čigar pretirano politiko človek lahko pobija in obsoja, a jej vendar ne more odrekati gotove idealistične osnove.
Tisti italijanski krogi pa, ki so za kulisami vodili in podpirali nekdanjo iredento, pošiljajoč na oder javnosti večinoma idealne nacionaliste, niso delali tega radi kakega abstraktnega idealizma, marveč iz do-
Jugoslavija
Kraljev povratek v domovino. — Sestanek Pašića z Della Torretto
Tako si predstavljajo gotovi tržaški kro- političnem procesu proti kabinetu dr. Ra gi reševanje tržaškega vprašanja. Gre tu doslavova so bile bolj formalnega značaja za politiko, ki bi zajamčila v naših krajih LIsti pa žc napovedujejo, da bodo v pri-takšen položaj, od katerega bi imeli koristi h - odnjih dneh nastopile velike senzacije, le tisti, ki so navajeni ribariti v motni vo-1 zlasli ce sc p020vej0 nover od obtožeicev di, dočim bi ljudske množice obeh narodno- predlagane priče, ki bodo izpovedale zavisti trpele velikansko škodo. Bil bi skrajm mive podrobnoati o poKttčnem režimu F.r-čas, da odločilni krogi končno uvidijo, da I din^ndovem v letih «d L 1914. dalje. Zaje takšna politika ne samo grda m zgrese- Ulisa.ii so bili vsi navzoči ministri, ki so po-na( temveč da je, kolikor gre za Trst, na- i udarjali svojo nekrivdo. Značilen je t>V za-ravnost izdajalska.	^	govor ministra Peševa, ki je tudi obtožen,
Prava obmejna politika v Julijski pokra- ^ ^ mučil ^ trpinčil vojne ujetnike, pojmi ,e le tista, ki nam ,e v stanu zagotovili sebno one ^	Minister Ivan Popov cim večje blagostanje Treba je poiskati ^ ra2nc ^ ^ tudi akte Q poti, ki peljejo do kruha. Te poti pa prav Uiovskem kjcr ^ sku$al z vscmisred gotovo ne gredo preko preganjanja in zati- Ltvi varovati politične, gospodarske in fi ran,a slovanskega zivlja v nasi pokrajini. |nančnc ^terese BolgarijTnapram preti.a
_ , . ,	„ _	. nim zahtevam Nemčije in Avstrije. Origi-
Ribolovska pogodba z Italijo m potrjena naien :e bii zag0vor generala Najdeno -
BELGRAD, 18. Na predlog ministra tr-j bivšega vojnega ministra. Obtoženi genera govine in industrije dr. Mehmeda Spaha je kratko izjavil: «Bil sem primoran, da po 1,: -—t —:i———1 stanen. vojni ministerf» Faktično je bi
PARIZ, 18. Kralj Aleksander je včeraj ™ ministrski svet odobril načrta ribolovske
z ministrskim predsednikom g. N. Pašičem odpotoval iz Pariza. Kralj se bo peljal čez Švico in Italijo ter bo dospel v Belgrad v par dneh. Med potjo se bo sestal ministrski j predsednik Pašič z italijanskim vnanjim ministrom Della Torretto.
Pred zasedanjem narodne skupščine
BELGRAD, 18. Na prvi seji dne 20. t. m. se bo prečital ukaz o zaključenju izrednega zasedanja in ukaz o otvoritvi rednega zasedanja narodne skupščine. V slučaju pravočasnega povratka bo prečital ta ukaz ministrski predsednik g. Nikola Pašić, drugače pa njegov namestnik minister g. Marko Trifkovič. Po prečitanju ukazov bo odložilo dosedanje predsedstvo svoje funkcije, na kar bo izvoljen starostni predsednik, ki bo odredil volitve novega predsedstva.
BELGRAD, 18. Vesti o zahtevi radikal-cev, da se iz njih srede izvoli predsednik narodne skupščine, so tendenciozne in neresnične. Vladne stranke bodo kandidirale 2.a predsednika g. dr. Ribarja.
Pred odločitvijo albanskega vprašanja
BELGRAD, 18. Na zahtevo vojnega ministra je bila včeraj popoldne seja ministrskega sveta, ki je trajala od 5 popoldne do 8 zvečer. Prečitana so bila poročila ministrskega predsednika g. Pašića o poteku (iipfomatičnih razgovorov v albanskem vprašanju. Vojni minister general Zečevič je obširno poročal o vojaški situaciji na albanski meji.
Jugosiovenski finančni minister v Parizu
PARIZ, 18. Na potu v London je včeraj dospel v Pariz finančni minister dr. Kuma-nudi. Razgovarjal se je s Pašičem. Kralj je ministra sprejel skupno z ministrskim predsednikom. Danes je dr. Kumanudi odpotoval proti Londonu.
Pribičevićevo pismo
SPLIT, 18. Odboru demokratske stranke je poslal minister notranjih del g. Pri-bičevič pismo, v katerem naglasa svoje stališče proti reviziji .ustave. Pripravljen je žrtvovati svojo osebnost za slučaj, da opozicija opusti svojo revizijo aKcijo.
pogodbe z Italijo. Vlada je sklenila, da se general Kutinčev. Najdenov je bil tri leta ta pogodba ne podpiše in da se bo vpraša- vojni minister. Obtožnica zahteva od ob-nje ribolova obravnavalo z Italijo ob pri-1 toženih ministrov plačilo odškodnine
znesku 10 rniljard bolgarskih levov. Državna pravdnika Ruse v in Kune v pa sta zahtevala sestavo posebne komisije, ki»! i natančno določilo škodo, povzročeno po kabinetu Radoslavova. Zatrjujeta, da ima Bolgarija nad 30 miljard škode. Obtoženci
liki pogajanj za sestavo celokupne trgovin ske pogodbe.
Uspehi državnega posojila
LJUBLJANA, 18. Resultati podpisovanja državnega investicijskega posojila v
Sloveniji so nad vse zadovoljivi. Pri pod-. -	. „
pisovalnih mestih in podružnicah sindikata so Protl lemu ProtestMrah* združenih slovenskih denarnih zavodov jej	Putila
bilo celokupno podpisanega 29,883.050 di-	•ftlSffo
narjev. Pri podružnici Narodne banke v I	Finančni položaj Rastje
Ljubljani 3,877.900 dinarjev in pri podruž- V včerajšnjem poročilu o «finančnem po-nici Narodne banke v Mariboru 576.100 loža ju Rusije* naj se v odstavku, ki se za-dinarjev. Celokupno je bilo torej v Slove- čenja z besedami: «Rusija je izdala v zad-niji podpisanega 34,328.050 dinarjev držav- njih treh letih sledeče množine papirnate-nega 7odstotnega investicijskega posojila. ga denarja* dotične številke čitajo tako le:
BELGRAD, 18. Današnja «Pravda* pri- L. 1918. za 83*952 miljard rubljev, 1. 1919. občuje iz Sarajeva poročilo o uspehih pod- za 163*751 miljard in L 1920. za 955*223 pisovanja državnega investicijskega poso- miljard mesto 83.952, 163.751 in f955.223 jila v Bosni in Hercegovini Celokupno je miljard. Razvidno je, da so dotične točke bilo podpisanega 28,579.000 dinarjev dr- desetinske, katere je tiskarski škrat po-žavnega investicijskega posojila. Pri sara- tisnil s predpisane višine.
* m lra k I___1..L • L___-___-i A MJ ___I	r	r
jevskih bankah je bilo vpisanih 9,994.300, v mostarskem okrožju 3,000.000, v travniškem okrožju 4,555.300, v banjaluškem okrožju 4,621.000, v bihačkem 2,383.000 in v sarajevskem 1,135.100.
Dansko odposlanstvo za pomoč Rusiji
RIGA, 18. Ruska vlada se protivi proti temu, da je dansko odposlanstvo za pomoč Rusiji prišlo v Rusijo. Ruska vlada je dovolila vstop na rusko ozemlje le petim osebam omenjenega odposlanstva. Mir med kavkaškim državami in Turško MOSKVA, 19. Javljajo, da je bila te dni
fehoslovaika
Program nove čehoslovaike vlade, neseve izjave pred parlamenta
PRAGA, 19. Ministrski predsednik Be-i . 1 • • a - ~ •	„
neš je prečital pred poslansko Xri£co ^klenjena m podp^ana mirovna pogodba
program nove vlade. Govornik je najpr^>med azerbejdžansko,_ armensko m gruzin-obrazložil načrt vlade za gospodarsko in finančno okrepitev države in je naznanil, da bo vlada poiskala posojilo v inozemstvu. Nato je minister naštel razne reforme, ki ji misli nova vlada izvršiti, n. pr. socialno zavarovanje in agrarno reformo. Vlada se
sko sovjetsko republiko na eni strani in Turško na drugi strani,	>
Malija
Komisar Credaro in tirolski Ladinci TRIDENT, 19. Delovanje civilnega ko-
Amerika
Amerika ratificirala mirovno pogodbo z Nemčijo
.. T. ... . A-	. ---1 —. -----——-----—-	WASHINGTON, 19. Senat se ie včeraj
cijo ltakjo m Ameriko so pnsrčm m pri- mljala sta ga poslanec De Gasperi in načel- zopet bavil z mirovno pogodbo med Ame-jateljski. IMič ne moti odnošajev z Jugosla- nik urada za javna dela, ki sta na licu me- riko in Nemčijo. Senator Reede je predlo-
bo zanimala tudi za vprašanje odnošajev misarja Credara je sedaj posebno posveče-med državo m^ cerkvijo in je sklenila, da no ozemlju, na katerem živijo Ladinci, ki se bo to vprašanje rešila na podlagi medse- bolj in bolj približujejo svojim plemenskim bojnega sporazuma brez nasilnih ukrepov, bratom Italijanom. V teh dnevih je Creda-Odnosaji med republiko ter Anglijo, Fran- ro obiskal najbolj oddaljene doline. Spre-
CMin I falim ,n Amank^____!__r_« •	. I t- « .	«	« «	. .	r
Amnestija povodom 25-letnice kraljeve poroke
RIM, 19. Danes predpoldne je imel ministrski svet dolgo sejo, na kateri je razpravljal o amnestiji, ki jo bo proglasil kralj 24. oktobra prilikom 25-letnice svoje poroke. Amnestije bodo deležni tisti, ki so zakrivili sledeča navadna kazniva dejanja: žaljenje časti, obrekovanje, prestopki potom tiska in mnoge druge prestopke, za katere določa kazenski zakonik neznatne kazni. Obenem bo najbrže podeljen odpustek 6 mesecev za vsa kazniva dejanja, ki ne pridejo v poštev pri amnestiji. Kazniva dejanja, zakrivljena s prepovedanim nošenjem orožja, bodo izključena od amnestije. Predvideva se amnestija tudi za prestopke pro.ti Uradnim cenam in za razne vojaške prestopke. Pri teh poslednjih prihajajo v poštev predvsem tisti vojaki, ki so bili svoj čas dezertirali iz armade in so bili pobegnili na Reko k D'Annunzi-ju.
Francija
Francija in Anglija za hitro rešitev gornješlezijskega vprašanja
PARIZ, 19. Angleški poslanik lord Har-dinge se je posvetoval s predsednikom po-slaniške konference o izvršitvi predloga Zveze narodov glede Gornje Šlezije. Na tem sestanku se je ugotovilo, da se obe vladi strinjate v tem, da se mora to vprašanje hitro rešiti. Nova meja ni priporočilo ->*Iede gospodarskega sporazuma se bosta javili prizadetim državam istočasno.
Otvoritev francoske zbornice PARIZ, 19. Včeraj se je otvorilo zasedanje poslanske zbornice. Na predlog r-iiii-strskega predsednika Brianda je zbornica sklenila, da se bo o interpelacijah radi zunanje politike takoj razpravljalo.
Anglija ^
Vstaja v angleški Indiji SINILA, 19. Neka uradna brzojavka iz Malabarja pravi, da se število vstašev množi. V okraju Milanbur je bila poslana proti njim leteča kolona. Ta kolona je razdejala most na reki Helikotu blizu Panlikasa in Perin Luanda. Nekoliko vstašev je bilo ubitih.
Nemčija
Bivši bavarski kralj umrl
BUDIMPEŠTA, 18. Danes je umrl v svoji vili v Servarju bivši bavarski kralj Leopold HI.
Vprašanje ostavke nemške vlade BERLIN, 18. «Vorwaerts» piše, da se na včerajšnjem posvetovanju strank ni dosegel nikak sporazum. Vprašanje ostavke nemške vlade ni bilo rešeno. Ravno tako se ni rešilo vprašanje davčne reforme, ker ni še dovoljnih obvestil o podporah, ki se imajo podeliti industriji.
Izid občinskih volitev v Berlinu
BERLIN, 19. Po računih, ki pa še niso potrjeni, je glasovalo pri občinskih volitvah v Berlinu 1,672.513 volivcev. Meščanske stranke so dobile 845.773, a socialistične 826.740 glasov.
Stavka tiskarjev v Berlinu BERLIN, 19. Društvo izdajateljev listov je izjavilo, da je solidarno z založbo Rudolf Mosse, katere delavci so proglasili stavko. Vsled tega so včeraj izšli le socialistični listi ter «Kreuz - Zeitung» in «Deutsche Zeitung*.
Avstrija
* •
Miljonske špekulacije angleškega polkovnika
DUNAJ, 17. Dunaj jc postalo pravo mednarodno središče velešpekulantoro. Angleži, Francozje, Italijani, odposlani v posebnih komisijah, so znali izrabiti slabo gospodarsko konjunkturo Dunaja v svoje sebične namene. Dunaj ima zadnji čas dan za dnem kako senzacijo. Dunajske banke nasedajo raznim špekulantom, posebno še, če so predstavniki kake velesile. Holandec )uyms je dunajske banke opeharil za mi-jonske svote. 14. t. m. pa je nenadoma z Dunaja pobegnil angleški polkovnik Cuni-gham. Špekuliral je s tujimi valutami in je pri tem opeharil dunajske banke za več miljonov. Govore celo o neki miljardi. 'olkovnik Cunigham je btl načelnik angleš-ce misije.
Albanija
Kriza v albanski vladi
DRAČ, 18. Albanska vlada je odstopila. Vsled sporov med posameznimi skupinami narodne skupščine in vsled nesoglasja med Osebami, ki jih je bil izbral Pantali Evan-Jeli za člane nove vlade, je rešitev vladne erize zelo otežkočena. Napetost med par-amentarnimi skupinami, ki so sklenile sveto zvezo», in drugimi skupinami postaja radi tega vedno večja.
žil popravek, v katerem je rečeno, da morajo Zedinjene države biti proste vseh obvez, ki izhajajo iz versailleske mirovne pogodbe. Popravek je bil odklonjen z 71 glasovi proti 7. Senator Johnson je nasto-pil odločno proti ratifikaciji pogodbe. Re-kel je, da se v tem vprašanju ne more strt njati s stališčem svojih somišljenikov, ker b> pogodba, ako se odobri, znala prisiliti Zedinjene države, da se bodo morale vtikati v evropske zadeve. On je odločen nasprotnik vsakega mešanja v evropska vprašanja. Senator Hiichcook je izjavil, da je za to, da se mirovna pogodba potrdi, ker je-mir z Nemčijo potreben Ameriki v vsemu svetu. Rekel je, da zahteva Amerika zase bivši nemški otok Jap. Vsled te^a mora priznati versaillesko mirovno pogodbo.	•
Pogodba je bila ratificirana s pripombo, da Zedinjene države ne bodo zastopane v nobeni reparacijski komisiji kakor tudi v nobeni drugi mednarodni komisiji, ako ne da senat vladi za to posebnega dovoljenja. Senat je nato odobril tudi mirovno pogodbo z Avstrijo.
Zavezniški generali častni občani New - Yorka
NEW YORK, 19. New - yorška občina je sklenila, da bo podelila generalu Dia-zu, maršalu Fochu, admiralu Beatty-ju in belgijskemu generalu Jacquesu, ki pridejo v Am eriko povodom proslave zvezne po-podbe ameriških Zedinjenih držav, častno občanslvo new - yorŠkega mesta,
Js&onska
Japonski pomorski načrt
Od cVoritve washingtonske konference za razorožitev nas ne loči niti več en celi mesec. Namen tej konferenci jc, da bi sc glavne pomorske države dogovorile, kako bi se njihovi pomorski načrti omejili in z njimi tudi ogromni stroški, ki jii bodo zahtevale njihove vojne mornaricc, ako se bo sedanje tekmovanje na morju nadaljevalo. Ena prizadetih držav je tudi Japonska. Njen skupni proračun za letošnje leto znaša 1.562,542.797 jenov (1 jen je okoli 12 lir), od katerih je namenjeno za potrebe vojne mornarice 498,637.068 jenov. Krediti za nove gradnje znašajo 272 miljonov jenov.
Japonski pomorski načrt je znan pod imenom 8-8, to se pravi, da bo jedro japonske vojne mornarice v 1. 1928, ko bo načrt izvršen, sestavljalo iz 8 naddrednotov in 8 bojnih križark. Vse te ladje bodo napravljene po načrtu, ki je sestavljen na podlagi izkušenj iz pomorske bitke pri Jullandu med Angleži in Nemci.
Sledeča tabela kaže, kedaj so se ali se bodo le ladje začele graditi, in kedaj so bile oziroma bodo končane:
I.	Naddrcdnoti. 1. Nagato, začet avgusta 1917, končan maja 1920, tonaža 33.800; 2. Mutsu, zač. junija 1918, končan junija 1921, ton. 33.800; 3. Kagu, zač. junija 1920, končan 1923, ton. 40.600; 4. Tosa, zač. febr. 1920, končan 1923, ton. 40.600; 5. Ovari, zač. 1922, končan 1925, ton. 43.500;*6. Kii, zač. 1923, končan 1925, ton. 43.500; 7. ?, zač. 1924, končan 1927, ton. 43.500 ; 8. ?, zač. 1925, končan 1927, ton. 43.500.
II.	Bojne križarke. 1. Amagi, zač. dec, 1920, konč. 1923, ton. 43.500; 2. Akagi, zač. 1920, konč. 1923, ton. 43.500; 3. Ta-kao, zač. 1922, konč. 1925, ton. 43.500;
4.	Akago, zač. 1922, konč 1925, ton. 43.500;
5.	?, zač. 1923, konč. 1926, ton 43.500;
6.	?, zač. 1924, konč. 1926, ton. 43.500;
7.	?, zač. 1925, konč. 1928, ton. 43.500;
8.	?, zač. 1921, konč 1928, ton. 43.500. Največji topovi na teh ladjah bodo imeli kaliber 406 in celo 450 mm.
Ako primerjamo moč Japonske z močjo Zedinjenih držay, vidimo sledeče: Zedinjene države imajo sedaj 9 naddrednotov zgrajenih po 1. 1915, 12 drednotov končanih po 1. 1908, nobene bojne ne lahke križarke, 291 torpedolpvk z več ko 1000 tonami. Japonska pa ima danes v službi šest naddrednotov končanih po 1. 1914., 1 dred-not iz 1. 1911., 4 bojne križarke iz 1. 1912. in 1913., 6 lahkih križark, 11 eskaderskih in 21 navadnih torpedolovk po 800 ton.
V letu 1923. bo razmerje med tema dvema mornaricama sledeče: Zedinjene države bodo imele 12 naddrednotov, 12 drednotov, nobene bojne križarke in 10 lahkih križark, dočim bo Japonska imela 8 naddrednotov, 1 drednot, 6 bojnih križark in 11 lahkih križark.
Število podmornic fe v obeh državah neznatno, ker polagate obe tekmovalki glavno važnost na velike bojne ladje, ki so oborožene z mogočnimi topovi.
Kronika nasilstev
Požigi in pretepanja na Piranščini V nedeljo 16. oktobra ob 14. uri je prišlo z barko okrog 30 mladeniče v iz Pirana v Savudrije (Savudrije so pri morju). Ne-katiri so bili maskirani, pobarvani po obrazu ali pa zaviti z rutami. Najprej so vdrli v hišo Antona Žudiča, pretepli njega in ženo, preiskali vso hišo ter mu odnesli' 1000 lir. Nato so šli, v hišo Avgusta Čekinja, kjer so vse preiskali. Moški so se poskrili. Ženske so protestirale in vprašale, čemu napadajo mirne ljudi. Nato so napadalci izjavili, da jih je poslal conte Merigo Forigoni, Villa Valizza, da se maščujejo, ker je bilo Forigoniju pred približno 8 dnevi zapaljeno seno. Radi tega ognja pri Forigoniju je 6 ljudi zaprtih v preiskovalnem zaporu. Napadalci so nato zapalili vse seno
3trfln It
»CDiNorr«
V Trate, ihe 20. oktobra 1921
v kopah in na skednjih v vaseh: Valice, Soži in Brutija, t. j. pri 7 kmetih, ranome druge so še pretepli. Marija Kocjančić is Soši jih je vprašala, zakaj napadajo nedolžne, a odgovorili so: Gospod conte je imel
cgenj, gospod conte hoče ogenj.--Proti
večeru so se napadalci vrnili v Piran. Malo pred 14. uro so šli mimo omenjenih vasi neki dijaki iz Trsta, ki so domače ljudstvo prijazno pozdravljali- Ti dijaki so bili nato po nedolžnem aretirani Pravi krivci pa so še danes prosti. Gospod conte Forigoni bi vendar moral znati kaj o njih, če so se nanj sklicevali. —
Ljudstvo je brez sena. Nujna pomoč je potrebna. Opozarjamo na to naše poslance.
0 Moči uredbi človeške družbe
O tem, sedaj najvišjem in najaktualnejšem problemu je predsednik čehoslovaške republike, T. G. Masaryk, v razgovoru z urednikom lista «Prager Presse* razpravljal tako - le:
Stari filozofi so učfli, da imajo vere v svoj izvor v antropomorfizmu, kar pomeni, da si ljudje predstavljajo bogove v človeški obliki. Ne spuščam se v razmotrivanje tega filozofskega problema. Najvažnejše vprašanje novega časa je: ali in do kolike mere si more človek ustvarjati misli in na-ziranja o tem, kar je izven njegovih čut-stev in izkustev? Seveda ne mislim pri tem na verske pojme.
Tako imenovani «antropomorfizem» nahajamo tudi na političnem in socialnem polju. Stvar bi se mogla morda najbolje pojasniti z znano anekdoto: mladeniči v vasi so se prerekali o tem, kaj bi storil vsakdo izmed njih, če bi bil kralj. Sin vaškega župana je menil, da bi ves dan stal na gnoju in bi pokal z bičem. To se pravi: predstavlja socialni ideal primerno svojemu obzorju in svoji nravstveni kakovosti. Tak izgled političnega antropomorfizma nam daje tudi luski boljševizem: nepoznani, po izkustvih št: ne preizkušeni ideal družabne organizacije je potisnjen na nižino analfabetskega ruskega mužika. Sicer pa ni treba iskati zgledov takega političnega in socialnega antropomorfizma še le v Rusiji, ker jih imamo tudi doma pred svojimi očmi.
Problem socializma, problem socialnega programa s^loh je v tem, kako bi se rešili take nezrelosti?
Nemška socialistična demokracija naglasa v svojem ravnokar sprejetem programu kaj energično pridobitve človeške kulture proti morebitnemu propadanju. Človeška kultura: to so najpopolnejši znanstveni in filozofski resultati, umetniške in nravstvene vrednote in le tem odgovarjajoči ideal družabne sestave. Človeška kultura je sad nadindividuelnega sodelovanja~vseh narodov in njih najboljših ljudi — sad, ki ga podeduje rod za rodom.
Če naj se torej ustvari idealno stanje bodoče družbe, stanje, ki bo odgovarjalo zahtevam človeške kulture in ne naziranju in nagnjenju kakega vaškega Mihelna potem se morajo ta ideal in njegovi razni elementi zajemati iz izkustev vseh dob. To se pravi, da morajo ideal bodoče družbe zasnovati in izvesti ljudje, ki stoje na višini človeške kulture!
Marx je pravilno in po vsej pravici na-glašal potrebo znanstvenega socializma in se je pridno posvečal proučevanju zgodovine in gospodarskega in socialnega razvoja. Po Marxu so se problemi socialnih reform razpravljali vedno in povsodi. Svetovna vojna je dala ruskim marxistom priliko. da bi uresničili svoie ideale, ki so iih smatrali za čisto marxistične. Poizkus se je ponesrečil in se ne more posrečiti, ker ruski boljševski — z eno besedo povedano ne stoje na višini človeške kulture! — Oni so zapadli v svoj surovi antropomorfnem.
Moderno mišljenje, mišljenje po francoski revoluciji, je bistveno socialno in zgodovinsko. Svetovna vojna in revolucija pa še jačite to mišljenje. To se osredotoča in ima svoj višek v ustvaritvi socialnega ideala, idealne uredbe bodoče družbe. Gre za to, da bo zasnova socialnega ideala res na višini socialne in zgodovinske znanosti in filozofije in na nravstveni višini človeške kulture. Gre za ustvaritev kritike o socialnem in zgodovinskem mišljenju. Besedo « kritika* razumem kot izpopolnitev Kantove kritike «čistega razu-
ma». Praktično — politično — frt za to, da se ustvari nova moderna avtoriteta, kl bi socialne reforme izvedla na višini človeS ke kulture. (Spor med republikanizmom in monarhizmom, parlamentarizma napram sovjetom, pravica revolucije proti legiti-mizmu.)
Vladno vodilo Mihelna na vasi bi se dalo sociološko še podrobneje razlagati. Primitivni človek ni demokratičen, ampak mo-
narhističen, ali — točneje rečeno absolutističen. Njegov ideal bodočnosti, ideal pokanja z bičem, ne izhaja le iz mržnje do dela, ampak tudi iz njegovih absolutističnih nagnenj. Ne rabi biča samo za svoje konje, marveč tudi proti svojim — so-mihelnom...!
Pogajanja med Anglijo in Irsko
Zgodovinska pogajanja med angleško vlado in vlado fenijanskega parlamenta, ki mu Irci pravijo Dail Eireann, so se pred kratkim začela v Londonu. Irsko zastopajo na tej važni konferenci Arthur Griffith, eden med najpodjetnejšimi voditelji fenijanskega gibanja, ki je v svojem delovanju naglašal predvsem gospodarski pomen tega gibanja, dalje M. R. C. Barton, irski minister za gospodarske zadeve, ki je pro-iestantske vere, Mihael Collins, finančni minister, ki je ob času zadnje meščanske vojne na Irskem bil junaško v ospredju, tako da so ga držali za vrhovnega poveljnika fenijanske armade; jurista E. J. Dug-gan in Gavan Duffy. Poleg teh poglavitnih članov irskega mirovnega odposlanstva bi bilo treba omeniti še celo vrsto svetovalcev in izvedencev, ko bi hoteli dati popoln seznam osebnosti, kar pa bi nas peljalo predaleč.
Gori omenjene osebe so prvaki irskega gibanja v vsakem oziru in najboljši možje, kar jih zmore današnja izkrvavljena Irska. Toda tudi Angleži so poslali na to konferenco svoje najboljše ljudi, oziroma tiste, ki so se ob priliki zadnjih svetovnih dogodkov najbolj proslavili. In res vidimo med angleškimi odposlanci imena Lloyd Georgea samega, Chamberlaina in Win-ston Churchilla, h katerim se pridružujejo predsednik angleške gosposke zbornice lord Birkenhead, sir Worthington Evans, Gordon Hewart in državni tajnik za irske zadeve sir Hainar Greenwood.
Dejstvo, da sta obe stranki poslali k pogajanjem svoje najboljše ljudi, dokazuje, da pripisujejo Angleži in Irci tem pogajanjem velikansko važnost. Obenem pa je tudi razvidno, da želita obe stranki, da se zares doseže trajno pomirjenje med obema narodoma. Lloyd Georgevi politični nasprotniki očitajo angleški vladi, da se je ponižala pred uporno Irsko, da je s svojimi ponudbami irskim fenijancem škodovala ugledu Anglije in da igra sploh precej žalostno ulogo pred ostalim svetom. Toda ti nasprotniki so v manjšini. Večina angleškega javnega mnenja žrtvuje tudi pri tej priliki kakor vedno rada nekaj ugleda v prilog praktičnim koristim, ki zapadejo Angliji, ako se ta zadeva srečno reši. Dosedanja irska politika londonske vlade je namreč povzročila Angliji ogromno škodo ne le, kolikor prihajajo v poštev denarne in človeške žrtve, temveč tudi glede splošne notranje in zunanje politike angleškega carstva.
Predvsem je angleška vojaška strahovlada na Irskem zelo nepovoljno vplivala na odnošaje med Anglijo in Irsko. Simpatije Zedinjenih držav za Irce so bile vedno velike. Razlogi so mnogoteri, od katerih naj omenimo le dva. Prvi razlog je nekako vtemeljen v tradicijah prebivalstva Zedinjenih držav, ki se je svoj čas, kakor znano, samo moralo boriti proti Angliji za svojo neodvisnost. Drugi mnogo močnejši razlog pa je v tem, da so bile Zedinjene države, odkar so se osvobodile, vedno skoraj edino pribežališče za brezštevilne irske begunce, ki so morali bežati pred angleško strahovlado. Ti irski izseljenci pa imajo dandanes v Zedinjenih državah velikanski vpliv, vsled česar je vsako zares prijateljsko razmerje med Anglijo in A-meriko izključeno, ako se prej ne reši irsko vprašanje. Anglija pa stremi ne samo po prijateljskem razmerju z Zedinjenimi državami, temveč je ideal sedanje angleške politike naravnost nekaka zveza z Ameriko. Toda ne samo glede zunanje, temveč tudi v notranji angleški politiki je irska rana začela že groziti s slabimi posledica-
mi. Okrutna vojaška podjetja proti Ircem so vzbudila precejšnje zgražanje ne samo
angleškega javnega mnenja temveč še posebno javnega mnenja po angleških domini onih. Ministrski predsednik juino-afriš-kega dominiona general Smuts je na to
dejstvo odkritosrčno opozoril. Irsko vprašanje je po njegovem mnenju »rana, ki se stalno odpira in katere strup se širi na ves naš (t. j. angleški) organizem in začenja zastrupljati tudi naše življenske odnošaje z inozemstvom.«
Kakor se vidi, je imela londonska vlada dovolj razlogov praktične narave za ponižanje, ki ji ga očitajo nasprotniki njene politike. Tega dejstva pa se Irci zavedajo. Dasi smo videli, da so vsi irski listi z veseljem pozdravljali zaključitev premirja in da niso nikakor skrivali, da je tudi irsko ljudstvo sito meščanske vojne, so prišli irski odposlanci v London kot zmagovalci. In s čisto formalnega stališča imajo tudi prav, kajti Anglija je »prosila« Irce
km Dreadnougbt" svoj pristop k Četrti in-ternacionali, ki se je pred kratkim ustanovil« v Berlinu. Milanski „Avanti!" se temu ne čudi in meni, da je zmešnjava v delavskem gibanju popolnoma naravna posledica splošne politične zmešnjave, ki jo je povzročila vojna. Posebno pa je pripisovati zmešnjavo v delavskem gibanju polomu druge •internacionale, ki je nastala vsled njene zgrešene politike ob izbruhu svetovne vojne. To pa ne pomerti — pravi „Avanti" — da so se izgubile internacionalne ideje in struje, temveč da le iščejo nova pota za svoje uveljavljanje, ki jih bodo gotovo našle.
Spomenico tirolskih občan Kralju
Lfet «Der Tiroler» poroča: Župan Gamper iz Marlinga je izročil kralju v imenu občin dotič-nega okraja nastopilo spomenico: V stari pre-stolici Tirolske, ob vznožju dednega gradu na-
niso nikoli obstajale!? Celo sveto ime Tirol« ime onega gradu, katerega ima Vaše Veličanstvo priložnost danes videti in kateri je dal celi deželi njeno po vsem svetu slavno ime, je-prepovedano in se je njegova raba proglasila za kaznivo.
Južna Tirolska je bila do najnovejše dobe cilj popotnikov iz vseh dežela, kateri so iskali v cvetoči deželi med zadovoljnim narodom od-počitek ter ga tudi našli. Veliko od njih se danes boji k nam priti, ker ve, da je postalo vse drugače. Naše gospodarstvo leži na tleh, naše skrbi tlačijo vse. Ogroženo je naše vinogradništvo, promet s tujci, od katerega so tudi vaške občine našega okraja imele korist, se je popolnoma ustavil, naša produkcija lesa v deželi trpi pod težkimi krizami in tudi naša živinoreja se mora boriti z vsemi mogočnimi težkočami na meji. Regulacija hudournikov je zanemarjena ter se je ukinila in tako grozijo marsikje slična katastrofe kakor v Klausenu in Neumarktu.
Vašega Veličanstva nočemo dalje u truje val s pritožbami, katerih bi bilo še nešteto na vsel narodnih, kulturnih in gospodarskih poljih; saj srno po svojih poslancih, do katerih imamo
ših nekdanjih deželnih gospodarjev, pokneže-	„
za nih grofov tirolskih, so stopili danes pred Vaše! polno zaupanje, dali vladi Vašega Veličanstv
bosta
mir in ne oni njo. Toda na drugi strani bc- Veličanstvo načelniki vaških občin, da predo-skrb za državni ugled narekoval Angliji i čii° Vašemu Veličanstvu boli in skrbi naše
enako zadržanje, tako da si bosta stali pri i ne^ške domovine.	_ ,,
' ' '	Sicer so se že poslanci Južnega lirola, ki so
bili po skorajda enodušni volji naroda odposlani v rimski parlament, poprijeli te naloge, toda ne da bi bili pri vladi Vašega Veličanstva pravično uslišani, kakor smo pričakovali.
Vaše Veličanstvo je v prvem prestolnem
pogajanjih nasproti dve stranki, ki obe mislili da sta zmagovalki.
Nevarnost ki zna nastati vsled takih ozirov na lastni ugled, ni majhna, dasi je usoda pogajanj seveda predvsem odvisna od stvarne vsebine obojestranskega po- govoru po zasedbi naše dežele izrazilo Svojo puščanja. Irci so bili dosedaj zelo neza- j kraljevsko voljo, spoštovati jezik in kulturo, upljivi tudi glede odkritosrčnosti angle- j običaje in navade našega ljudstva ter vzposta-.
Ske vlade. Lloyd George jim je v svojih j	a,vtonvcninJ ob^oriS,tnf
7 \ , . Jr -lir*	• • k; ; nove. Fudi vlade Vašega Veličanstva so v
pismih, ki jih je poslal De Valeri in ki smoj preišniiil časih zopet in zopet v sogiasju z Vašo
jih objavili tudi v našem listu, ponovno ^ j^^ko vo|jo dajale enake obljube, obljubljal ustavo dominiona, kar bi mora- j Toda v nasprotja s temi svečanimi obljuba-lo pomeniti, da bi Irska postala popolno- ^ ^ odgovorne vlade Vašega Veličanstva
zlasti v posledri'em času ukrenile vrsto mer, ki na» narodnosti in blaginji dežele močno škodijo ter ju ogrožajo.
Južna Tirolska je doprinesla v nesrečni svetovni vojni ogromne žrtve v krvi, ki prekašajo razmeroma trikrat žrtve pokrajin starega kraljevstva: kljub temu je vlada Vašega Veličanstva odredila brezizjeipno raztegnitev vojaške obveznosti na našo provinco in naši sinovi naj se daleč od svoje domovine uvrstijo v tiste polke, katerim smo, zvesti svoji dolžnosti, tri in pol leta v naših gorah stali nasproti kot nasprotniki.
Naši poslanci so vladam Vašega Veličanstva že pred dolgim časom stavili predloge glede
raa samosvoja država, tako da bi jo z angleško državno skupnostjo vezala samo oseba kralja (personalna unija). Toda do-minionsko avtonomijo je Lloyd George znatno omejil že v svojih prvih obljubah, ker ni nikakor priznal, da bi Irska smela imeti kakor drugi angleški dominioni svoje carine in svojo samostojno carinsko politiko. Zraven tega se dominionom priznava pravica do ločitve od angleške državne skupnosti, dočim je Lloyd George glede Irske v svojih pismih De Valeri izrecno naglašal, da bi ji Anglija ne mogla nikdar nobenem slučaju priznati take pra-
m v vice
So tudi drugi razlogi, ki silijo Irce k skrajni previdnosti. Med,temi razlogi naj omenimo dejstvo, da se Anglija trdovratno brani dovoliti Irski, da bi si priključila protestantski Ulster, t. j. severovzhodni del irskega otoka. Pri tem ne vodijo Anglije kaki pomisleki moralno-politične vsebine, temveč v prvi vrsti oziri na angleško no. tranjo politiko. Poslanci iz omenjenih krajev v angleški zbornici so bili vedno vneti pristaši angleški vlad. Ako bi ti poslanci morali zapustiti angleški parlament in iti v irskega, bi bilo za to Lloyd Georgeovo večino v dolnji zbornici občutna zguba. In končno: kdo ve, ali Lloyd George ne zasleduje z uprizoritvijo angleško-irskih pogajanj še kakih drugih ciljev, ki segajo v zunanjo politiko? Brzojavke iz Londona so že javljale, da bodo angleško-irska pogajanja zelo dolgo trajala. Med tem pa se bo vršila washingtonska konferenca. AH ni morda — Lloyd George nalašč uprizoril angleško-irska pogajanja ravno v času konference za razorožitev, da bo zavarovan proti slabi w»Iji Amerike, s katero bi moraj računati, ako bi se irsko vprašanje nahajalo na isti točki, kjer je bilo pred petimi meseci?
Vse je mogoče. Vendar pa bi rekli, da misli Lloyd George to pot resno. Slava, ki bi mu bila zagotovljena v zgodovini Anglije, ako reši irsko vprašanje, je preveč mamljiva stvar, da bi je mož, ki dovoljuje, da mu za življenja odkrivajo spomenike, resno je ne želel zaslužiti. Radi tega po našem mnenju ne gre le za politično komedijo, temveč imamo opraviti na obeh stra-ne£ z resnim razpoloženjem za pomirjenje. Vsaka sodba bi bila za sedaj prenagljena, toda gotova znamenja kažejo, da se bo to pomirjenje, dsi malo težko, toda najbrže vendarle doseglo .,.
na znanVe vse naše želje, prošnje in pritožbe ter smo po njih dali zahtevati odpomoč. Toda žalibog vidimo, da vlada Vašega Veličanstva le prepogostoma ne posluša več besed naših zakonitih zasiopnikov ter veruje samo onim, ki se dan za dnem kažejo kot naši zagrizeni sovražniki.
Trdno zaupajoč besedi in pravicoljubnosti Vašega Veličanstva prosimo, da bi Vaše Veličanstvo hotelo blagohotno uj>oštcvati skrbi in zadrege naše dežele ter zagotoviti naši deželi izpopolnitev njenih gotovo ne neupravičenih želja.
Občine Burggrafenamla.
Dnevne vesti
Čudno! Bivši prvak nekdanje italijanske liberalne stranke v Trstu in državni poslanec v ranjki Avstriji, g. Pitacco, je dobil te dni d\c odlikovanji. Ta dogodek pospremlja «Piccolo-z veliko pesmijo o vrlinah odlikovanca. Ni ga Italijana — pravi — ki ne bi občudoval > Giorgio Pitacco železnega in plemenitega p*--trijota, povsem vdanega svojemu apostola 14 bistro glavo, ki so ji dostopni tudi najbolj zapleteni problemi našega pokrajinskega ii\-1 jenja, njegovo razsežno in globoko kulturo, ki je spremljala njegovo mnogovrstno parlamentarno in upravno delovanje. Z eno besedo: odlikovan je mož, ki je tega vreden. — Priznavamo radi, da je ta slavospev z italijanske^ stališča povsem zaslužen. Priznavamo, da avtonomije "Južne Tirolske ter so tudi s sirani Pitacco ena na»>istrejših glav med Italijani * kraljevskih vlad opetovano prejeli pomirje-1 pokrajine. Tembolj pa se moramo čuditi, da s valna zatrdila, da se bo našim željam ustreglo. I i© povodom zadnjih volitev prav ta moz moral Naši upi so bili tem bolj upravičeni, ker nam umakniti pred drugimi, ki ;im um ne sega vendar že od vsega početka pritiče poseben ^ do ledij. Zakaj? Nič se ne spominjamo, da položaj, ker smo bili kot Nemci prikleni bl se btjI «Plcc°Io» kaj posebno uprl proti tak. drugorodni državi in se zlasti naše kulturne ini— nehvaležnosti (da govorimo z besed, gospodarstvene razmere popolnoma razliku- ravno gospoda Cnunte!)
jejo od onih Trentina.
Zlasti ima poljedelstvo Južne Tirolske tak svojevrsten ustroj, da nujno potrebuje avtonomne ustanove, ako naj se razvija. Gospodarstvena moč naše dežele je močno omajana: vzrok temu j*e predvsem okolnost, da se je največji del denarnega premoženja Južne Tirolske naložil kot vojno posojilo avstrijski državi, ka
Politika na grobovih. Prejeli smo: Na pokopališču pri sv. Ani je uslužben neki Valeri koi nadzornik delavcev na grobovih. Ta mož pa si dovoljuje saomvol nosti, proti katerim moramo protestirati najodločneje. Zanaša svojo prenapeio nacionalistično politiko tudi na ta posvečeni kraj. Prepoveduje na pr. klesačeiit. da ne smejo vklesati na grobne spomenike nu-
terega likvidacija navzlic nujnim in večkratnim pisov v slovenskem ali nemškem jeziku. S kako korakom in prošnjam naših poslancev se še J pravico? Kdo mu je dal tak ukaz? Kateri zavedno ni izvršila, dasi v tem vprašanju naši. kon dovoljuje tako prepoved? Katera oblast zastopniki soglašajo z zahtevami drugih delov 'mu ^e naložila tako? V vseh civiliziranih drža-novih pokrajin. Tem manj moremo razumeti vah je menda dovoljeno vsakomur, da časti zadržame vlade Vašega Veličanstva, ker smo »spomin svojih mrtvih kakor je njemu prav. pač s tem, da smo svojčas podpisali avstrijsko Nam pa, ki smo tu domačini, naj bi ne bilo
vojno posojilo, vršili le svojo državljanko dolž nost, in ker bi bila za Južno Tirolsko katastrofa, ako bi se vojno posojilo ne likvidiralo.
Navzlic neštetim obljubam, ki so jih prejeli naši poslanci, da se bodo nemški jezik in kul-1 tura ter nemški običaji v naši deželi vestno va-'
dovoljeno to? Naše čutstvo se vspenja užaljeno proti takemu postopanju. Na grobovih bi moralo pač utihniti tako narodno nasprotstve*. Ponavljamo: saj smo menda v kulturni deželi in med civiliziranimi ljudmi!
Pogajanja med industrialci in zastopniki da-
rovali in ohranili, žal vidimo, kako se je vlada lavcev glede ureditve plač v smislu sporazuma Vašega Veličanstva ravno v najnovejšem času povodom zadnje splošne stavke so se razbila, lotila izprerair-jati dane obljube v ravno na-1 ker so zastopniki delavcev odklonili predloge sprotno stran. Odpuščanje nemških uradnikov,j industrialcev, a industrialci ravno tako proti-nemških železničarjev, nemških učiteljev je na! predloge delavcev. V poravnavi, s katero se je dnevnem redu, šolsko vprašanje se je rešilo na; končala zadnja splošna stavka, stoji tudi do-način, ki jasno razodeva, da ima sedanja vlada ločba, ki pravi, da bo ladjedelnica v Tržiču po-
Vašega Veličanstva namen, našo deželo raz-naroditi.
Početje nasilnih elementov, ki se postavljajo nad pravico in postavo, organi vlade očitno
stopala po svojem prejšnjem sklepu glede znižanja plač, ako bi se do 15. t. m. ne dosegel sporazum. Včeraj je ravnateljstvo omenjene ladjedelnice res naznanilo delavstvu, da se
trpijo, ia sicer tako, da so se fašisti že začeli bodo plače znižale, kakor je bilo napovedano
Delavsko Me
Četrta iaternadOMla ? Silvija Pankhurst, o kateri smo nedavno poročali, da je bila izključena iz angleške komunistične stranke, ker se ni hotela pokoriti strogi disciplini, naznanja sedaj v svojem glasila »The Wor-
obnašati, kot bi bili gospodarji naše nemške dežele. Doživeti smo morali, da so fašisti enega naših najboljših mož zavratno ustrelili, ne da bi dobili do danes svečanega zadoščenja, kakor je bilo obljubljeno. Eden naših poslancev e bil pred parlamentom v Rimu na ničvreden način ozmerjan in napaden; tudi za to do danes še nismo dobili sodnijskega zadoščenja.
Našim listom se, kadar izražajo glas ljudstva, mašijo usta. V zadnjih dneh se je zgodila celo drznost, da se je našim narodnim zastopnikom prepovedalo, da bi se z mirno, čisto stvarno izjavo obrnili do svojih volilcev.
Naša starodavna iz rabe jezika nastala nemška narodna imena, katera so nam pri srcu in od katerih se ne bomo nikdar in nikoli hoteli ločiti, naj bi se iztrebila ter nadomestila s prosto izmišljenimi italijanskimi označbami, ki
pred splošno stavko. Zastopniki delavcev so imeli zopet skupno sejo, na kateri /;e bilo posebnim odposlancem izrečeno popolno zaupanje.
Dasi so pogajanja uradno prekinjena, se pregovori baje nadaljujejo v neuradni obliki.
* Prosimo vse ▼ mestu bivajoče in v Julijsl Benečiji pristojne Jugoslovane, da se zglase v1.' uiadu političnega društva «Edinost;> v 1 rstr, ulica Sv. Frančiška 20, I.
Šentjakobčani naj se zglase v konsumnem društvu vsak dan po 7. zvečer. Izostane naj nikdo!
Dramatična Šola, Jutri v petek ob 8 in pol-zvečer se otvori šola v dvorani Delavskega kons. društva pri Sv. Jakobu. Vsi člani vpisani, in oni ki se žele še vpisati, naj pridejo točno.	Vodja.
POD I. ISTOK
Reoć Thevenin.
Železni malik
Na pragu razsežne palače <je druga kraljeva dvojica prisostvovala žalni ceremoniji: pokojni Jukas s staro živečo kraljico ob strani, ki je bila njegova sestra in mati novega kralja. Samo nji ni bila usojena grmada in je mogla spoštovana in mirno, živeti svoje dni v samoti palače. Po smrti zavzame svoje mesto poleg kralja v tempi u Solnca. Sedeč poleg mumije, ki je zrla iz prazne očesne globeli, kakor da šteje neveste in zaročenke, da vidi, ali ne manjka katera.
Žrtve niso Še došle, čeprav so bile gromade pripravljene. Železne stvari, v bojnem redu, pripravljene za naskok, so nadzorovale ceri-roonijo. Tvorile so ogromen raj, ki je obkrožal kraljevo skupino, vzdolž palače in templja, v vrhih, kjer |ie njihova svitlost zamirala pod zelenilom dreves. In so bile tako blizu druga pri drugi, da so se njihove opreme dotikale na način, da, čim bi se ganila ena, bi se zvok iznenada potegnenih sabelj združil v Železno zvonenje.
Takoj na to se je oglasilo žalostno petje in zaročenke živečega kralja so gledale, poble-dele od strahu, kavko se bližajo zaročenke pokojnega kralja. Na čelu je stopala najstarejša, belih lat, ki so padali na rdečo obleko; obraz ji je bil razoran in pogled zgubljen predse. Gledala f t oba Jukas a, mrtvega in živega.
z izrazom trpljenja in nezaslišane boli. Oče in sin sta zrla vanjo brezčutno. Pofeg nje je prihajala najmlajša zaročenka, dekletce šestnajstih tet. Starejša jo je držala za roko in pustila se je voditi udano. Za njima je prihajala dolga procesij zaročenk in nevest, vse rdeče odete in ovenčane s cvetjem.
Svečeniki so nosili na krožniku sveti ogenj. Plamen je švignil med gromadami, se dvigal med oblaki dima. Stara nevesta, prva spravna žrtev, je zadnjikrat pogledala flt'ega, ki je bil nje ženin ter pohitela proti goreči gromadi Ali, predno se je vrgla na gromado, je obrnila oči na množico klečečih plemenitašev, da bi videla svoje otroke... Nikdo ni kazal nikakega ganotja. Le med zaročenkami živečega kralja je bila ena, ki je občutila rdečico v obrazu in skrila med roki.
Tudi stara se je spomnila, kako je na istem mesto, pred tolikimi leti, ihtela od strahu, zaprla oči, da ne bi videla, in si zatiskala ušesa, da ne bi čula krike strašnega umiranja. Seda; je vrsta na nji. Pogum! Plamen je prijel njeno platneno obleko, jo zavil v zlato in škrlatasto, jo stisnil v svoje gibčne zavojke in jo odnesel. Sredi plamena je ostalo za hip Se nekaj stvari brez imena in brez oblike.
Nato se je mlada zaročenka približala gromadi; ali, dospe v ši do plamena, je oklevala in se tresla. Tedaj so je svečeniki podpirali in jo potiskali naprej. Plamen se je vspenjal iz gromade, žgal meso, in razširjal duh po pepelu, ki ga je veter razširjal. Na to so se druga za drugo, neStevilno, metale aa
iz Tisto Ko BeUrfldQ
(Vtisi 9 potovanja).
Vlak, ki nas vozi proti Zagrebu, je poln obiskovalcev velikega semnja. Ponajveč Štajerci m Hrvati, ki se vračajo domov. Zanimivo je to poslušati, kako priprost Slovenec pravilno govori, da ga Hrvat razume. Pa tudi srbo-hrvatskemu ušesu ni naša beseda več tuja. Umetni jezovi so podrti in svobodno se izmenjavajo govorice.* Ne opaženo sicer, toda sigurno gre asimUilacija svojo pot.
Iz razgovorov posnemaš, da je semenj dvignil pozicijo Slovencev v državi. Vse-vorek hvali njihov organizatorični talent in podjetnost. Znanja se poflobč, pogovori postanejo zaupnejšL
»Da«, mi pravi sosed, trogvec iz Hrvatske, »Slovenci lahko prirejajo razstave, saj imajo vsega, česar želijo. Pri nas pa vladajo žandarjt«.
»»Zandarje sem videl fudi v Sloveniji, toda zakaj ne greste v Beograd ?««
Znanec je skomignil z ramo. Pa zopet drugi razklada, da Srbi nimajo pravice, tlačiti Hrvatov.
* Mnogo stičnega bodete še slišali pri nas«, mi je rekla mlada abiturijantka iz Zagreba.
»»In mladina, kako misli ?««
»Vsa za Jugoslavijo.«
Toda to ne zadostuje. Iti treba med ljudstvo in ga učiti. Vstati bi morale zopet one falange idealnih, požrtvovalnih dijakov, ki so s tihim, podrobnim delom največ pripomogli k temu, da je n. pr. slovensko ljudstvo danes na tako visoki stopinji. Koliko truda je bilo treba, da so se Kranjci, Štajerci, Korošci, itd. odpovedali svojemu provincijalizmu in se pričeli smatrati za Slovence I Danes stojimo pred istim, le večjim, težavnejšim problemom. Zanesti moramo med ljudstvo jugoslovensko zavest. Le če bo podlaga dobra, bo stala stavba trdno. In lmdstvo ni tako nizko, da ne bi tudi ono pojmilo !n vzljubilo ideal, za katerega so tisoča njegovih najboljših sinov žrtvovalo življenje.
Mejtem je bil že vlak dosegel sotesko, ki jo tvorijo strmi bregovi Save od Zagorja dalje. Hrastnik, Trbovlje: znani pre-mogokopi. Sami hranijo železnice Slovenije in Hrvatske. V zadnjem času so odkrili zraven novo jamo, ki že daja mnogo dobrega premoga. Vlak vozi naglo, kot bi sam hotel prej ko mogoče iz soteske. In ko gledaS skalnate vrhove nad seboj ter spodaj globoko Savo, se spomniš na grozno nesrečo L 1916. Silno deževje je
bilo razmočilo zemljo, da se je zrušila na vlak, ga presekala ter vrgla zadnje vozove v Savo. Njeni narasli valovi niso prizanesli nikomur.
Od Zidanega Mosta dalje se soteska širi. Sava ima svobodnejšo strugo, pa teče mirneje in počasneje. Pred nami se odpira ravnina. Krško nas pozdravlja na drugem bregu. Brežine. Sredi slovanskega sveta je bilo znano po svojem bojevitem nemškutarstvu. Toda komaj par let svobode, in slovensko ljudstvo je že zbrisalo ta madež s svoje zemlje. Danes je to prijazno slovensko mestece.
Zadnji grički so že za nami. Krog in krog se razteza sama ravoina, večjidel s koruzo posejana. Vmes vidiš kmetsko ljudstvo v belih narodnih oblačilih. Za-prešič — na levo se nam smehlja Stenje-vac, evo Zagreb, metropola Hrvatske !
Zagreb z južnega kolodvora ne mudi: dosti boljšega utiša od Ljubljane. Prašna cesta, par srednje lepih hiš, tramvaj, to je vse, kar vidiš. Toda impozanten prizor se ti odpre, ako stopiš s centralnega kolodvora. Pred teboj se odpre ... trg $ parkom ter z razstavnim paviljonom v ozadju. A na obeh straneh dolge vrste lepih hiš in palač s kupolami in stolpiču
V Trtim dna 20. oktobra 1921.
»EDINOST«
Stran tO.
Cvetka aa grob blagemu riadeaišu. S Pro-|Zate aa mora raba te dvoran« organizirati.
>eka:b aopet je padel eden ^st« z naše narod- Naše delo bodi skladao in sporazumno in pod ne lipe na Prošeku intakrat s prvim letošnjimj enotnim vodstvom. Opozarjamo na sklepe
listjem jeseni. Uprav perijodično polagamo Prosečani svoje mlade (lane v prerani grob. Tako je minule nede^e množica zopet spremljala k večnemu počitku mlado žrtev krute morilke človeškega rodu: Frana Pirjevca, mladeniča, ki bi mnogo dobrega storil svojemu narodu, a mu ni bilo dano. Komaj da je pogledal nekoliko v svet, in moral je že oditi. Grob zeva globok, globok in širok sred naših ograd. — A koliko sanj pokopljejo vanj in koliko nad!...
Pokojnik je bil fant — mož vedrega čela in lica, poštenega srca, zraven tega jeklene odločnosti, moške neupogljivosti. Za njegovo skromnostjo in priprostostjo se je skrivala izredna bistrost duha. Vse narodne in druge kulturne ustanove na Prošeku so izgubile z ranj-kim neutrudljivega odbornika in svetovalca. Kar je plemenitost njegovega srca posebno odlikovalo, je bila njegova miroljubnost. SovraS-tva ni mogel strpeti, tako dolgo je posredoval med nasprotniki dokler ni dosegel sprave. Bil fe pravi apostel miru.
Veličastno improvizirani pogreb, ob katerem so dičili njegovo krsto krasni venci domačinov in zasebnikov, pestrost barv dragocenih cvetic in narodnih noš naših vrlih deklet, udeležba mladine, defiliranje sokolskega naraščaja, spremljanje pokojnika vso pot z ubranim sviranjem žalnih koračnic od sirani domače godbe, ubrano petje našega «Hajdriha» molitev in drugih žalostink, je pričalo, koliko spoštovanja in ugleda je užival rajni v življenju. Najboljši dokaz temu je bilo pač tisto iz
« Šentjakobskih kulturnih druitev», ki naj vc dijo vse naše snovanje in ki v svojem programu niso pozabila tudi na zabavo za našo mladino. Zato naj se vsakdo, ki hoče kaj prirediti, sporazume poprej s to organizacijo! Drugače je le škodljivec v sedanjih časih tako težkega narodnega dela.	* Z. I. P.
Akad. fer. društvo «Balku». V petek se bo vršil ob 20.30 redni sestanek.
Kmetijska in vrtnarska zadruga bo imela svojo redno sejo v nedeljo,-dne 23. t. m. točno ob 9. uri zjutraj. Prosi se točnosti.
Iz tržaškega iivlienia
Vlom v železno blagajno. — 12.000 lir škode.
Preteklo noč so odprli neznani tatovi s ponarejenimi ključi skladišče tvrdke S. Ventura & C. na obrežju Nazarijo Sauro št. 10, prevrtali železno blagajno in odnesli iz nje 12.000 lir. Prvi, ki je zapazil tatvino, je bil g. Polak, ravnate?) rečene tvrdke.
Tatovi so pustili na licu mesta «pie di porco > električno svetilko in več vrst vlomilnega orodfa.
Dr. Bttežaik odgovarja, da so se realni poskusi
socializacije sicer ponesrečili, a ne zato, ker bi bila ideja slaba in neizpeljiva, ampak ker niso bili zanjo takrat dani pogoji. Predvsem ni bil proletarijat sam za vodstvo in upravo so-cializiranih podjetij vzgojen, pač pa so ga voditelji le podžigali k revoluciji. — G. arh. in inženir Radovič razvija misel, da je nujno u-stvariti v najvažnejšem produkcijskem faktorju, v človeku, krepko etično zavest. Ko bi bilo te pri nas dovolj, bi se moglo ustanoviti krajevne borze in informacijske urade, ki bi kontrolirali trg, uravnavali cene in tako vodili doberšen del gospodarstva v socialnem duhu.
—	G. ravnatelj Vuk omenja, da pri nas vprašanje socializacije ni aktuelno; saj celo zadružništvo ne more krepko uspevati, ker manjka zadružne zavesti. Z vso previdnostjo je treba govoriti o teh vprašanjih, ker stopamo na še neprejskan svet. Glavno zlo ne tiči v industriji, ampak v tem, da cela vrsta špekulantov po-dražuje blago, ko ga odda je jo iz roke v roko. Zato mora iti delo primorskih Jugoslovenov za tem, da ustvarimo zlasti v tem oziru krepko zadružništvo, ki izpodrine vse posredovalce.
—	Posl. Šoek: Zastopamo misel, da moramo naravnati razvoj v smeri proti socialnemu gospodarstvu. Zato smo za socialic^o. Toda nočemo na slepo socializirati vseh produkcijskih
2eparsko gibanje na tržaških trgih. Zeparsko gibanje na tržaških trgih se dan za dnem bolj; sredstev, ampak storimo to le tedaj, ko to za-širi. Včeraj zjutraj je izmaknil neznan spreten hteva interes vsega delavnega ljudstva. — G.
že par neki stari ženici, kise je mudila na trgu Ponterosso, denarnico z 25 lirami.
Kavo sta kradla. Brata Anton in Ivan Pepa-longo, brez stalnega bivališča, sta kradla preteklo noč na nekem tovornem čolnu, ki je za-
Kcmperle je poudariti zlasti važnost in potrebo vsestransko razvite zadružne organizacije. Predavatelj je ugotovil, da se v bistvenih točkah vsi govorniki strinjajo in praktična posledica vse debate naj bi bila, da z vsemi silami delamo, da se ustvarijo predpogoji za sociali-
sidran ob pomolu Sanita, kavo. Toda ljubitelja .-------— —---- . . - ^	—-----
. ,	. . - .	.kave sta imela smolo: finančni stražniki, ki šokirano gospodarstvo. Potrebo fe, da pobijamo
dna src izvirajoče splošno ihtenje, ki seje čulo I sfcra£j]i č0jn oziroma kavo, so ju bili obkolili m duh liberalizma, ki mu je bistvo neomejena
pred hišo žalosti in na vsej njega zadnji poti. ^ otjpeijajj v zap0r v ulici Coroneo. Brata sta svoboda posameznika, zlasti tudi v gospodar-Ob odprtem grobu se je poslovil od pokojnika. ^ izgovarjala, da ju je prisilila t J J -	e*"" — nA	—-----
v ginjenih besedah v imenu ožjih pokojnikovih sorodnikov, mladine, posameznih društev in vseh ostalih žalnih gostov dijak gosp. Kalin Viktor.
Da, dragi Frencek«, vedi, hud je udarec, ki nam ga pe zadala Tvoja smrt. Ali tolaži nas zavest, da je tako hotel Vsemožni. Tvcj spomin nam ostane neizbrisen.
Ob povratku s pogreba je proseška mladina nabrala med seboj v počastitve spomina blagega pokojnika 50 lir za istrske žrtve in 50 lir za v Sok. ljudsko knjižn. na Proseku».
beda do tega
koraka.
Poiskušen samomor. Slikar Angelj Vettech se je zastrupil včeraj zjutraj z večjo količino karbolne kisline v ulici Montecucco. Vzroki, kiso dovedli slikarja do tega koraka, niso znani. Vettech je bil pripeljan z avtomobilom rešilne posta:e v mestno bolnišinco.
Vesti z GoriSkega
stvu — od človeka kot bitja razuma in volje se zahteva, da se podvrže redu in organizaciji. Red je princip življenja za človeka, ne pa svoboda. Socializacija je pa najstrožji red v gospodarstvu, je nova organizac^a gospodarstva, d očim je kapitalizem ustvaril največjo anarhijo v gospodarstvu in s tem tudi v duševnem in moralnem življenju družbe. Na to se je predavanje zaključilo.
Shod na SrpeaicL Poslanec Šček je imel pre-tečeno nedeljo shod na Srpenici za vse štiri občine: Srpenico, Sočo, Čezsočo in Zago. Bilo je na shodu vse polno l^idstva, ki so sledili z
Šehrelje. V torek, 11. t. m. se je vršilo tu slovesno odkritje nagrobnega spomenika pokof- __________^__________p _
Izlet Slovenskega planinskega društva mi- neinu učitelju Francu Peternelu, ki nas \'e za- ■ zanimanjem izvajanjem g. poslanca, nulo nedeljo na Gročano je bil zelo lep. De-' pustil ravno pred 3 leti po 17-letnem uzornemj fa Prvačine smo prejeli žalostno poročilo o setorica izletnikov med njimi zastopan tudi delovanju v naši občini. Bil je vzoren učitelj smrti nekega Franca Budala, ki je bil šel v Ju-nežni spol, majhen po številu, a krepak in lep in plemenit mož. Iz globoke udanosti in hva- j goslavijo, si naložil tobaka in ga prenesel čez po telesu, se je zbrala na prej določenem kra- ležnosti za njegov trud smo mu vaščani posta- j mtj o. Na poti proti Prvačini sta naletela nanj ju v Boschettu, skoraj bo 7. uri. Za vse slučaje j vili nagrobnik, ki naj priča, kako znamo ceniti dva orožnika, ko se je peljal na vozu, dobila in ker se ni nikamor mudilo, počakali smo še zaslužne može,- ki nam z ljubeznijo v srcu po- tobak in se peljala ž njim. Naenkrat je padlo pol ure v nadi, da burja prinese še kakega iz- j svečajo svoje moči.	Budalu na misel, da bi ubežaL Orožnik je stre-
lelnika ali izletnico, da bo nas čimvečje šie- j Po slovesni inaši-zaduSnici je imel sedanji Ijal za njim ter ga zadel. Spravili so ga na voz vilo. Bur;a je pihala, tramvaji so prihajali, »učitelj na grobu primeren govor in domači .ju peljali dalje. Po strašnih mukah so ga pre-šlevilo izletnikov ni raslo; zatorej smo ob 7.30. pevci so mu zapeli: »Nad zvezdami*. Med pe-j peljali v goriško bolnišnico, kjer je kmalu u-odrinili čez Lovec-Ključ dalje po robu boro- i«.em in govorom se je solzilo marsikomu okt*. I mrl. Zapušča v bedi ženo in dva otroka. — vega gozda nad Ricmanjem in Borštom, od Udeležba je bila kaj sijajana; poleg mnogoštfc-j Kar moramo pri tem obsofati, je posebno to,
|p Ar a m *% if1/flPft m V 'J A10 <4 OT O C	SV	1 t I i U	A «r i rt	1% * t nI	Lr r\ tn 1 Alf	■ I J _ ___3£ _ * 1 . f___ ¥ _ 11 _ __* _ . _____tilf J _ i 1_ *1' ___
župnika Kadenaro. Ljudem se ije čudno zdelo, zakaj ni prišel maševat kot navadno; zato so šli pogledat, kaj je ž njim in so ga našli mrtvega. O storilcih m sledu. Seveda je bil župnik oropan. Natančneje bomo še poročali.
Veselica na Št. Viški gori. Po večletnem kulturnem spanju na naši planoti, je naša mladina oz. »Pevsko in bralno društvo« preteklo nedeljo priredilo prvo veselico po vojni. — Kako so našemu ljudstvu všeč take prireditve, smo lahko videli po tem, da je bil gledališki prostor popolnoma natlačen.
Pred začetkom nas je pozdravil v sicer lepem a kratkem govoru en odbornik društva. Pevski zbor pod izvrstnim vodstvom g. Lahar-narja nam je zapel par lepih pesmi. Sicer je pa šlo Še precej zadovoljivo. Igra »Tri sestre« in burka »Mutast Muzikant«, sta se dobro predstavljali na splošno zadovoljnost gledalcev. Tupatam so bili malenkostni pogreški, posebno pavze so bile nekoliko predolge. — Občinstvo pa moram pokarati radi prevelikega hrupa in smejanja m^d predstavo. Končno pa lahko rečemo, da je vsa prireditev
-pe. Mirko Pretnar: Pesem pri vinu. — J. K.: Lilerama črtica (konec prih.). — C. Golar: Bela noč. — Alojz Gradnik: Brda.
—	Književna poročila: J. A. G. Pivko Ljudevit: Dramatsko pesništvo. — Iva Zoreč: M. Nehajev: Veliki grad. — Ivan Zoreč: David S. Pijade: Strast. — J. A. G.: Kidrič Franz: Bartholomaeus Gjorgjevič. — Dr. M. Korun: Herman Wendel: Aus und tiber Siidslavien. — Kronika: Naši prevodi.
—	Nove knjige: — Odgovorni urednik : Dr. Joža Glonar. Last in naložba „Tiskovne za-drnge" v Ljubljani. Stane za Italijo 80 lir letno.
Mola} in Malon. Izšla je zopet knjiga mladinskih pesmi, ki jih je prevedel dr. Alojzij Grednik iz srbščine. So od istega pesnika kot je bila «Kalamandarija», ki smo jo z veseljem pozdravili; vendar s to zbirko nismo popolnoma zadovoljni, ne prinaša nam tistega, kot nam je dala «Kalamandarijas. Kljub temu je zbirka vendarle v suši mladinskega slovstva vrstno uspela, dasi so bili igralci kot tudi pri. nas mecl boljšimi in jo lahko po vrednosti pevci večinoma prvič na odru. Želimo le, dajkoj za «Kalamandarijo» toplo priporočamo bi nas zavedna gorska mladina kmalu zopet | na®i deci. Njena oprema je čedna. Dobi se tudi
iz-
počastila z enako prireditvijo, zato vam kliče mo: le po tej poti naprej, Bog vas živi! Iskren bratski pozdravi — Sosedov. • Skrivnostna ranitev. 131etni pastir Leopold Grohar doma iz Porezna je lepo mirno pasel svojo čredo koz v bližini domače hiše, kar se naenkrat sliši pok in deček se je zgrudil ranjen na tla. Neki tovariš ga je slišal vpiti, nakar so ga prenesli v bolnišnico. Zdravniki so mu dali prvo pomoč, in bo kmalu ozdravel. Na kakšen način se je stvar dogodila, še danes ni znano.
Vesti iz Istre
Hrvatskomu učitelj stvu Istre. S mnogih mi strana stižu pitanja: Jesu li već izašle nove čitanke za naše škole? Kada če izaći? Hoćemo li jih dobiti još ove godine? it. d. Na sva ta pitanja mogu odgovoriti, u koliko sam mogao saznati, da rukopisi, koji su bili dosad s naše strane predloženi, nisu još ni pregledani ni ocijenjeni, a kamo li odobreni, pa i kada bi bili doskora odobreni, čitanke bi mogle izaći tek do nekoliko mjeseci. Nije dakle druge nego čekati ustrpljivo.
Budući pako ima naših škola bez ikakvih čitanki i takovih, u kojima ima čitanka samo polovica ili i četvrtina djaka, što znači skoro isto, kao i da ne bi imali čitanke, a škole se bez čitanke ne može ni zamisliti,
v Gorici po precej nizki ceni.
»Diletantski oder« (Navodila. Spisal Milan Skrbinšek.) — Pod tem skromnim naslovom se nam obeta strokovna knjiga, ki jo že vnaprej pozdravljamo z odkritim veseljem. Saj ba ta knjiga postala brez dvoma vademecun vsakega diletanta, vsakega ljubitelja gledališke umetnosti. S to knjigo bo dobilo vsako dramatično društvo in vsak dramatični odsek takorekoč strokovno podlago za uspešen razvoj in napredek. Vsakemu društvu, pa tudi vsakemu poedinemij igralcu ali režiserju bo s temi navodili dosedanje delo vsaj za polovico olajšano, saj bo na prav vsako vprašanje, kt ga danes ne ve, kako primerno rešiti, našel v knjigi obširen strokoven odgovor. In tako ne bo samo iz vidika praktične potrebe, ampak tudi iz kulturnega vidika pomenila ta knjiga velik napredek za diletantske odre.
Veselja do igranja in do odra sploh je pri nas povsod dovolj — to pričajo neštevilna dram. društva, oz. odseki. Skoro povsod pa so prireditelji več ali manj samuki, sicer navdušeni za lepo umetnost, a maraka jim trdna podlaga za njihovo dobro voljo. To podlago pa jim bodo nudila »Navodila«, na podlagi katerih bo vsaka predstava naštudirana res temeljito in vsestransko ter tako nudila kulturen užitek. V tem je ona velika kulturna vrednost te knjige, ki ne sme manjkati v nobenem našem dram. društvu, celo ne pri nobenem diletantu, ki re-sno misli z umetnostjol
Isto velja tudi za Etnil. Navinškova strokov-navodila za šminkanje »Lepa maska«, ki so istotako primerna in potrebna vsem našim o-
Ćrnegakala. Pred tabo, kakor na dlani, leži Mali Kras z razvalinami starodavnega socerb-skega gradu. Spodaj proti vzhodu se razprostira romantična rožanska dolina v smeri proti Herpeljam. Gkrepčali smo svoje želodce, navžili balzamiranega zraka med borovci, oči 50 se napas^e divne lepote bližnje in daljne narave, in odrinili smo dalje proti Gročani. Toda, o jaj! Prišedše iz gozda na golo planjavo, sprejela nas /e burja z veliko močjo in
venec in šopke.	di, ki vršijo samo svojo mrzlo uradno dolžnost.
Gospod Franc Peternel je sicer mrtev, a to Kadar je človek ranjen, ne spada več med zlo-
u> c.oint i:vl tn nn^nrpvn lonC>	va 2L"____ __ _„L ___^L--1_____
kar je sejal, živi in dozoreva lepe sadove za srečo nafs samih in srečno bodočnost našega naroda.
O socializaciji zemle in industrije. V sredo 12. oktobra se je vršilo v Gorici tretje javno predavanje. Pred številnim občinstvom je govoril dr. Jože Bitežnik o socializaciji zemlje in industrije. Jasno je razložil pojem podružab-
slovesom. Zato je pa turist-vodnik krenil, nc j ljenja. Vsa smer razvoj a gre za tem, da veda bi se posvetoval z zastopnikom generalne- J lika industrija preide iz rok zasebnega kapita-ga štaba, naravnost proti severu, imajoč za j la v roke celokupne družbe in njenih organov, cilj goro Kokuš. Sledili smo mu vsi zadovoljni, le zastopnik štaba se je upiral in trdil, da sc
ne sme nikoli menjati svojevoljno prej določene smeri in operacije. Zagrozil je, da se pritoži na najvišjem mestu. Tako smo prispeli počasi na vrh Kokuša, od koder se je nudil diven razgled po vsem Krasu od VremŠčice pa tja do Sv. Mihaela in po vipavski dolini, v kolikor ni bila v megli. V ozadju vse vipavsko pogorje od Nanosa pa tja čez Trnovski gozd proti alpam, ki so pa bile precej zamrežene s skoro neprodirno meglo. Proti jugu se je videl velik del Istre.
Poktfpčavši se na solnčni trati vrh gore, v čistem po borovcih parfumi ranem zraku, smo se napotili proti Bazovici, kjer nas je čakalo točno in izborno kosilo. Od tu smo ob 15 uri odrinili proti »Razklanemu hribur>, dalje po gozdu do podrtega razgleda <>Alice» in od tu
Čince, po nobenih zakonih ne.
Iz Prvačine : Za pogreb pok. Franca Budala, ustreljenega od orožnika dne 14. t. m. in za prvo pomoč njegovi bedni družini so darovali obČinarji Prvačine L. 645.— V D o rabe rg u občinarji L. 216.—, na Gradišču L. 100.—, Sokoli od sv. Jakoba v Trstu L. 12.—
Označeno svoto sta nabirali g.a Viktorija BlažiČ in Dora Gregorič, katerima se izreka najtoplejša zahvala. Anton Zoru h. št. 120 je daroval L. 60.—. Gosp. župnik in g. Pahor
Troje faktorjev mora sodelovati pri vodstvu sta brezplačno poskrbela voz in konja. Vsi socializiranega gospodarstva: Pravi producent trije oddelki domače godbe so spremljali po-
delavec, uslužbenec, konsument in znanstvenik. Nato je predavatelj podal razne tipe socializacije: Sindikalistična , socializacija, po kateri bi prišla podjetja direktno in izključno v roke delavcev. Železnice železničarjem, rud
kojnika brezplačno, enako tudi domači cerkveni pevci.
Iskrena zahvala vsem, ki so prostovoljno in brez nikakega plačila sodelovali, da je i pogreb tako veličastno uspel, da Prvačina ne nike rudarjem — to je geslo sindikalistov. [ pomni takega, kajti pogreba se je udeležilo Druge oblike socializacije industrije so: prenos Vse občinstvo iz Prvačine, kakor tudi mno-
uprave in lastništvo v roke države, dežele, občine ali zadružništva, povsod seveda s sodelovanjem konsumeniov, producentov in znanstvenih siL Na kratko je predavatelj o-črfal obseg in pomen socializacije zemlje; človeštvo stalno narašča, zemlja se pa ne množi, kakor je mogoče'množiti industrijo. Le intenzivno obdelovanje zem^'e more zvišati pro-
go drugih iz sosednjih vasi.
Prosi se, dabi tudi drugje začeli z nabiranjem za sirote, katere je pošiljati na naslov : Josip Bodal (brat pok.) Prvačina.
Roparski —ped Taki napadi so dan za dnem v naših krajih že postali nekaj čisto navadnega. Vedno se pripete temu ali onemu
dom segali kakor po Skrbinškovem >Diletant-skem odru«. Obe knjigi najbrž« ne bosta presegali cene 40 K ter bo torej spričo te nizke cene pač vsakomur mogoče, nabaviti si jih. Opozarjamo tudi na to, da bi založništvu p. n. društva zelo ustregla, ako bi naročala za svoje Članstvo skupno in bi bilo v slučaju večjih naročil mogoče dovoliti tudi nekaj popusta. Vsa naročila naj se naslove na: »Založbo Zvezne tiskarne v Ljubljani, Marijin trg 8«.
Bonna momčila,
Tucaju
Trst, dne 19. oktobra 1921.
slučaji, ki bolj in bolj pričao, koliko se klati više od jedne lire po naši deželi elementov, ki ogrožajo javno Sve narudžbe i
to sam u smislu zaključka skupštine učitelj- drom in kateri hoda le_ti ravno uko s skoga društva za politički kotar Volosko-1	— -
Opatija izdao četiri brošure, koje bi imale da bar u nekoliko nadomjeste čitanke. Te brošure sadrže svaka po 25 štiva, i to samo za pouku u čitanju i za pouku u čitanju i za pouku u jeziku; štiva za pouku u rea-lijama ne sadrže. Jedna je od tih brošura opredijeljena za peto i šesto, jedna za četvrto, jedna za treće a jedna za drugo školsko godište. Cijena je svakoj brošuri jedna lira i 20 cent., u koje nije uračunana poštarina.
Ove se brošure mogu upotrebljavati u svakoj školi, samo neka se uvrsti po jedan primjerak od svake u učeničku knjižnicu, jer se knjige iz učeničke kujižnice ne samo da smiju čitati, nego se i preporuča da se skupno u školi čitaju.
Budući da će se tiskarski troškovi tih brošura moći pokriti samo u slučaju, da se rasproda cijela naklada, molim sve kolege i kolegice diljem Istre, da ih u svoje škole uvedu. — Pomozi si sam, pa će ti i Bog pomoći. —
. Nakanio sam izdati i malu jednu početnicu, no samo u slučaju da se prijavi dovoljan broj predplatnika; molim za to, da bi mi svaka škola, koja bi tu početnicu htjela uvesti, priopćila broj učenika prvoga školskoga godišta. Ta bi mala početnica mogla izaći već u prvoj polovici mjeseca novembra, a cijena bi joj bila nešto malo
v nadi, da se ga udeleži večje število izletnikov.
Od Sv. Jakoba smo prejeli: Oglas v nedeljski < Edinosti® je naznanil otvoritev akade-mične plesne šole. Tu moramo izpregovoriti
naslov:
upite neka se upravi na
Augustin Raj čil, učitelj Opatija — Abbazia.

dukcijo; intenzivno obdelovanje zemlje nas pa po	.	_
sili, da se mala kmetska posestva potom za-i varnost. Niti v zadnji gorski vasi nisi več va-čez Kolonjo v mesto. Omeniti moramo še, da j družništva polagoma združujejo — in to je pot ren. Neki Zimic iz Gorice se je mudil v nede-smo medpotoma zlezli tudi v podzemski do socializacije zemlje. — Predavanju je* sle- Ijo zvečer na cesti blizu Čepovana, ko se je kraški raj, kakih slo metrov daleč v okrilje dila izredno živahna debata, ki je trajala pol-! vračal z opravkov nazaj v Gorico. Bila je de-materc zemlje. Izlet je bil lep in užitka poln, drugo uro. G. župnik Reec je ugotovil, da so veta ura zvečer. Naenkrat pristopi k njemu v
da smo ob slovesu zatrjevali drug drugemu, da se sicer do sedaj povprečno poskusi sociali- mesečini pet ljudi, ki so mu zadaK dva udar- KiliBŽeVItOSt lit Ulltfif^OS ne čutimo prav nobene utrujenosti, želeč, da zacije ponesrečili, toda kljub temu bo ideja so- ca, da se |'e zgrudil na tla. Pobrali so mu vse	.
SPD priredi čimpreje zopet primeren izlet ter cializacije živela; dala se bo udejstviti le na listine, 400 lir, uro in klobuk. Ka se je malo ■L-JUDljailSKl ZVOn , Stev.-9 ima sledečo
podlagi podrobnega in temeljitega študija go-' zganil, so ga udarili še enkrat« da je padel v! vsebino: Alojz Gradnik: V bolnišnici. — spodarskih in tehničnih razmer in pogojev.;popolno nezavest, nato so izginili. Kdo so bili Gustav Strniša: V Bohinju. — Iv. Š<
Socializirano gospodarstvo pa ima še en važen neznanci, ni znano. Moža so pripeljali v pon- "—~	A—* **---* '' " *
predpogoj. Ono zahteva velikih žrtev od vseh, fdeljek popoldne nazaj v Gorico. Rane niso ker omejuje razmah k&vidualnili sil, zahteva smrtno nevarne.
Roparski mor. Pred to nedeljo se je izvršil
odkrito besedo. Nismo proti temu, da bna; duha vzajemnega dela, ki naj veže razcepljeno mladina tudi svojo zabavo. Ali, take prireditv« ; družbo v enoto. Glavni pogoj uspešne sociali-
no I c£» rlnlnofiin cnnrn 7innnn In lal/n rl a n *	«a	*	*■*«•
Sorli:
Zgodbe o nekaterih krščanskih čednostih in nečednostih. — Dr, Ivan Prijatelj: Duševni profili naših preporoditeljev. (Dalje). — Mirko Pretnar: Ležeč v travi. — Marija
Jadranska banka . • .						*	....	. 190
Cosulich		•	a		■	•	• . • .	. 340
Dalmatia	•	r	•	•		•	• • • «	. 215
Gerolimich . m , . .		*	m				• • * •	. 14t0
Libcra Triestfaa ...	•	•	•		•	•	* • • «	. 559
LJoyd . .	■			•		•	. . . .	. 1390
Lussino .......		■	•	•	•		a • . .	. 700
RI;;rtinolicli ......	*	.	•	•	•	•	• • . •	. 145
Oceania ..•».».	•	*	•	•	•	*	• • • •	. 255
Premuda .......			•	•	•		• • • ■	. 345
Tripcovlch	•	•	•	•	*	•	• • • •	. 298
Ampelea .......	•		•	•	•	•	• • * .	. 615
Cement Dalmatia » • .	■	•	•	m	•	■	• »ta	. 320
Cement Spalato ...»		•				•	. . .	. 280
Tuja valuta	na	tržaškem trgu;						
avstrijsko nemške krone							- .75-	1.10
češkoslovaške krone .		m	•	*			2tL75—	27.25
dinarji ........		■	•	•	•		39.--	41.—
							17.50-	18.50
								16 —
dolarji . . ......	•			•		•	25.40-	25.6.?
trancoskl franki . . .		•	•	*	•		183.--	184.—
švicarski franki . . . .				•			47H.---	482.-
angleški funti papirnati	•		.		*		99.75-	100.—
angleški fanti, zlati				•			117.--	119.—
								96.25
Gospodarstvo
Kmetijska in vrtnarska zadruga v Trstu.
via Raffineria 7, ima na razpolago super-losfat 15-17 % po 45 L za 100 kg f rane o Trst skladišče. Ravnotako ima na razpolago posušeno zelje (repo, različno zelje, grah - avstr. Dorrgemiise) v konservah netto 5 kg po ceni 2'50 L pa konservo s 5 kg zelja, franco skladišče Trst.
•To posušeno zelje je pred vsem dobro hot hrana za mlade prašiče, in tudi drugo živino. Redilnih snovi mnogo več kot v senu. -
Člani in nodružnice so vabljeni, da si blago ogledajo in naroče.
Pravi velikomestni pogled. Vstopimo v tramvaj, ki nas po Ilici, glavni prometni ulici Zagreba, hitro pripelje v osrčje mesta. Po zadnjem ljudskem štetju šteje mesto 110.000 prebivalcev. Toda po živahnosti Ilice sodeč, dal bi mu več. Med lepimi trgovinami, izložbami itd. ti vzbudi pozornost kavarna »Korzo«, kaj luksurjozno opremljena, Ilica te vodi na Jelaćićev trg, središče Zagreba. Tu stoji znani kip bana Jelaćića. Na dvignenem konju, s sabljo, obrnjeno proti Budimpešti. Mimo »Narodne Kavarne«, na desno, prideš na Zrinjevac, priljubljeno prome-nadno shajališče. Kakor v dunajskem Pra-terju, so tu postavljeni stoli. Za par vinarjev sedež ter občuduješ zagrebško sprehajajočo se gospodo.
Sploh je Zagreb vseskozi moderno mesto. Ulice ravne, preračunjeno izpeljane. Pozna se, da je mesto imelo inžinirja za župana. Lepi so trgi, navadno s parkom po sredi. Impozanten je zlasti Wilsonov trg. Tu je tudi vseučilišče.
Toda, že na ulici spoznaš, da ni one zavednosti, kot jo srečuješ v Ljubljani. Nemščine slišiš dosti povsodi. Zagrebčani kaj radi rabijo tujke. Nič se ne čudi, če ti v restavraciji ponudijo »vineršnicle«. To i« uVa »zagrebački«. In prah. Vse jt nra-
šno. Glavne ulice se ti zde, da so v meglo f ran osti se je pridružil še zavite in oni lepi parki so vsi beli »Nima- moment. Hrvatska je bila
mo vode«, ti odgovarjajo, če se potožiž. A Sava je oddaljena par kilometrov. Z malim avtomobilom bi rešili mesto silne prašne more. Gornji Grad, t. j. stari Zagreb jc na boljem. Pelješ se lahko tudi z vspe-njačo gori. Zanimiva je cerkev sv. Marka, ki ima na strehi iz opeke sestavljen mestni in deželni grb (zemaljski).
Toda vrnimo se v donji grad, pa sedimo na verando »Narodne Kavarne«! Pred nami se preriva živahna, temperamentna množica. Kakšna razlika med resno Ljubljano 1
In ko gledaš na to smehljajočo se množico, pa se spomniš na ono posluio hrvatsko revolucijo, se ti zdi, da stojiš pred uganko. Za revolucijo je treba drugih ljudi. In vendar se nahajamo pred težkim, kompliciranim problemom, v katerem se križajo zgodovinski, verski in gospodarski vplivi. Nova doba je našla Hrvatsko nepripravljeno. Medtem, ko je v Sloveniji jugoslovanska idea prodrla do zadnje gorske kočice, so jo v Zagrebu sprejeli hladno. Državnopravni boj z Madžarsko je bil tako zaposlil hrvatsko javnost, da ni pojmila nov« ideje, ki je preko njih seže v dntft pokrajine. Tej
zabogatela. Z novo državo, je prišla neobhodna regulacija' valute. In medtem, ko so Cehi prostovoljno žrtvovali polovico kapitala v prid države, so bezdomo-vinski Židje, ki imajo skoro ves hrvatski kapital v rokah, ter madžaronski grofje, zanetili protidržavno agitacijo po deželL Tu se vidi, na kako slabih nogah stoji narod, ki zaupa Židom svoje gospodarstvo. In zaostalega seljaka ni bilo težko pridobiti. Silna protisrbska agitacija med vojno je zopet ppživela ono zgodovinsko mržnjo do Beograda, od koder so skozi stoletja turške tolpe vpadale z ognjem in mečem v deželo. Vse te različne momente je spretno izrabil Radić, pa stopil svojo »nevtralno hrvatsko republiko« pred strmeči jugoslovensld svet. Toda, kako naj živi samostojno življenje država, ki ni celota ne geografski n« gospodarski ? Srem gravitira gospodarski v Beograd ; a pravoslavni del in Primorci so za ujedinjenje. Kam vodi torej ta agitacija ? Bolj, ko greš problemu na dno, manj simpatije ti vzbuja. Ne more te navdušiti ta »odpor«, ki Ima židovski denar za jadro, a sabor, liana, »kmetsko republiko« itd. za plaiC.
gospodarski! Toda življenje gre preko. Zagreb je v vojni silno trgovsko mesto. In kot takemu bi Hrvatska že davno ne zadostovala več. Cene se zenačujejo in denar se zopet pretaka tja, kjer je blago. In tako zopet prihaja bogatstvo v Zagreb. Njene banke razpolagajo z milijardimi in tuji kapital si rad izbira Zagreb za svoj sedež. A v nasprotju z nazadnjaškim seljakom gre industrijalec. On rabi dalmatinska pristanišča, pa bosanske rude in slovenski premog. In tako so vezi, ki spajajo Hrvatsko z ostalo državo, vsak dan močnejši.
e e e
Kavarniško vrvenje te utruja. Vroče je, pa si ra^ poiščeš senco v Maksimir ju, gozdu oddaljenem od mesta 20 minut s tramvajem. V restavraciji je ruski bu-fet. Po vedenju spoznaš, cla je strežajka odlična dama, gotovo aristokratinja. Isto kasir. Prišla je gospa, poljubil ji je roko ter pričel govoriti z njo francoski. Sploh srečavaš tu Ruse na vsak korak. Na vsaki štaciji, v mestih, ^ trgih, jih vidiš. Le malo jih je premožnih, večina je odvisna od zaslužka lastnih rok. In ko gledaš te obubožane aristokrate, dobiš malo sliko silnega socijalnoga prevrata, ki gre preko Rucife. Vendar v splošnem nosiio notr-
jpežljivo svojo usodo. Zdi se, kakor da jih novo življenje dviga iz onega neznosnega dolgočasja, ki ga rodi brezdelnost.
Priljubljeni so njihovi zbori, ki nosijo krasno rusko pesem širom Jugoslavije. Mnogo teh pesmi si je narod že prilastil za svoje. Poslušal sem zbor »Kubanskih kozakov v hotelu »Janjetu«. Ruske in ukrajinske pesmi ti segajo do srca. Ista čustva, isti izražaj, kot v naših pesmih. Na tisoče kilometrov ločeni, razdeljeni po državnih mejah in verskih pregrajah, živeči v popolnoma tujih razmerah, in vendar je duša ostala skupna. Ena in ista je od Triglava do Urala.
O 9 *
Ob izhodu se ti mudi kaj mičen prizor. Pred bližnjo gostilno pečejo na ražnju prašička in purane. Na vrtu svirajo tamburaši v slikovitih nošah. Stara ciganka hodi okrog, pa ti prorokuje srečo. »Daj mi dva dinara«, ti pravi, če jo zalotiš v protislovju, pa odhiti k sosednji mizi * • *
Toda čas odhoda je že tu, V ravni vrsti stoje elegantni vozovi. Par rezkih žvižgov, vidiš m aha ja joče robce in v svežem tempu zapuščamo Zagrebški kolodvor.
Stran IV,
»EDINOST«
V Trstu, dne 20. oktobra 1921.
' Dobara lokomotiv iz Nemčije ▼ Jugoslaviji.
Berlinski list »Westhandel«poroča, da je ju-goslovenski prometni minister definitivno dokončal pogajanja z nemško delegacijo glede dobave lokomotiv, vagonov in železniškega materijala, ki ga mora Nemčija dati Jugoslaviji na račun vojne odškodnine. Ta sporazum se bo predložil reparac^ski komisiji v Parizu, ki bo določila vrednost železniškega materijala in jo odbila od nemške vojne odškodnine.
Resultati letošnje žetve v Čehoslovaški. Na podlagi statistike poljedelskega ministra se je pridelalo letos sledeče : pšenice 10,179.322 kv„ (lansko leto 6.4 milj.), jare pšenice 890.250 (lansko 1. 756.600), ozimni ječmen 13,012.312 (lansko leto 8.2 milj.), jarega ječmena 201.388 (154.000), ozimne rži 140.000 (127.000), jare rži 10,172.361 (7.08), ovsa 10,501.876 (8.66 milj.), koruze 2,667.346 (2,450.621).
Dolg Jugoslavije in Čehoslovaške Ameriki. Ćehoslovaška dolguje Zedinjenim državam A-merike 91,179.527 dolarjev, Jugoslavija pa 62 miljonov dolarjev. Cela Evropa pa dolguje Ameriki okrog 20 miljard dolarjev.
Hajiiližja imU
Neki amerikanski astronom je izdelal načrt za ogromni teleskop (zvezdogled), s katerim hoče dognati, da-li je na planetu Marsu, t. i zvezdi, ki se nahaja najbiižje naši zemlji, življenje ali ne. Ta teleskop bo gotov do leta 1924., ko bo tudi Mars najbližje naši zemlji.
Svoj observatorij za ta slučaj si bo amerikanski astronom uredil v Chanaralu, državi Chile v lužni Ameriki. Za cev teleskopa bo rabil jamo nekega rudnika. S svojim teleskopom upa 25.000.000 krat ' povečali Mars, kar bi mu ga približalo na miljo in pol. V Chile odpotuje prihodnjo spomlad, da bo nadzoroval predpripravna dela za svoj observatorij.
Vse, kar se kaže na nebu, je za zvezdoslov-ce zanimivo; med planeti našega osolnčja, ki so takorekoč bratje naše zemlje, pa obuja največ zatiiman'a Mars, ki je v mnogih obzirih podoben zemlji in je tudi njen sosed v svetovnem prostoru. Mnenje, da je naša zemlja edino svetovno telo, na katerem je življenje in rast, je v resnih znanstvenih krogih že davno pokopano. S tem pač ni rečeno, da je na vsaki zvezdi enako življenje kakor pri nas. O luni n. pr. vemo, da nima zraka in vode, in na podlagi tega se sodi, da mora biti popolnoma puščava. Kar živi na zeml,i je vse odvisno od zraka in vode in bi poginilo brez tega. Ce bi bilo na mesecu vendar kaj takega, da bi se smelo imenovati življenje, mora biti pač tako, da si sploh ne moremo napraviti pojma o tem.
Vsakdo dela napako, če si predstavlja življenje na drugih svetovnih telesih po tem, kar vidi na zemlji. Narava je neskončno raznovrstna; vse l^ar nastaja je produkt razmer; drugačne razmere morajo tudi ustvarjati drugačne oblike, kakor naše.
Baš na Marsu so pa, kakor smo že omenili, razmere v marsičem podobne našim; zato in pa ker [*e Marsa zaradi njegove bližine lažje opazovati, kakor oddaljenejše zvezde, se a-stronomi že davno posebno zanj zanimajo.
Kadar je Mars zemlji najbližji, znaša ta oddaljenost 35 miljonov milj, a na svoji poti se oddalji Mars za več kot sedemkrat toliko od nas.
Kdo naj bi se čudil želji, da bi dobili prebivalci zemlje kakšne stike s prebivalci Marsa? Dostikrat se je že oglašala ta želja in mnogi trdijo, da so nam dajali Marčanje že večkrat znamenja in da bi jim morali zemljani odgovoriti na podoben način. O teh signalih z Marsa je poročalo časopisje pred kratkim, toda gotovosti ni do sedaj še nobene.
O Marsu imamo številne opise, in eno izmed teh je poročilo zvezdoznanca le Coultre, ki ga j-e objavil pred nekaj leti o svojem triletnem opazovanju Marsa. V ženevski zvezdami je skozi svoj teleskop opazoval skrivnostni rdeči planet sedemdeset noči in med temi jih je bilo dvaintrideset splošno ugodnih.
Po njegovem poročilu ima Marsova površina zelo živahno življenje. Neko noč mu je kazal opazovani planet posebno krasno sliko. Le Coultre pravi, da je videl bregove rek, ki so izgledali, kakor da so z ostrim nožem izrezani. Kanali, ki režejo velike kose zemlje, izgledajo kakor ozki, modri trakovi z nepravilnimi bregovi. Videl je tudi rumene ali sive megle, ki so včasi popolnoma zakrivale zvezdo, včasih se pa sesedle na eni točki površine. Na dveh krajih je opazil mogočne bele pege, ki so izgledale kakor sneg.
Toda najčudovitejši pojav, ki se je v ti dobi opažal na ženevski zvezdami, so bile nedvomno žareče prikazni, ki so se večkrat ponavljale in sicer tako. da je vselej nenadoma vzplamtelo v bližini temnih krajev, o katerih misli Coultre, da so jezera. Neki večer za časa tega opazovanja sta videla on in njegov asistent na scvero-zapadnem delu planeta kraj, ki se je nenadoma razsvetlil od bele intenzivne luči, kakor ogromne električne obločnice. Ta svetloba £e trajala sekundo ali dve, potem je nenadoma minila in kraj je dobil zopet prejr snjo barvo.
Tekom nekoliko minut se je svetloba ponovila, o polnoči je pa prikazen popolnoma minila. iMesec pozneje sta opazila, kako sta dve mogočni luči zažareli ob 10. uri in 40 minut in ob 11. uri in 8 minut; obe sta bili modrobele barve in sta se nenadoma pojavili na dveh Krajih, od katerih je bil eden zopet v bližini jezera. Ta krat so luči svetile nekoliko minut, ugasnile, pa se zopet užgale. Ta modra svetloba, zelo podobna svetlim bliskom, je bila videti kakor da pripada dotičnim krajem; gotovo ni bil nikakršen odsev.
Ni prvič, da so se take luči ozazovale na Marsovi površini. Ko so Jih opazili astronomi na zvezdami Flagstaff, so izrazili mnenje, da so to najbrž znamenja, ki jih dajajo Marsovi prebivalci zemljanom.
Le Coultre pravi, da se ne upa označevati te pojave za znamenja, vendar pa ne odklanja misli, da bi vendar mogli biti kaj takega. Dejstvo je, da se opažajo že večjo vrsto let na Marsu žareče prikazni vselej, kadar pride v bližino zemlje.
Sicer so že naši zvezdo&Iovci govorili o načrtih za dajanje signalov Marsu, toda storili še niso ničesar v tem ozira. Najprej morajo biti na jasnem o življenju na Marsu in si ga predočiti, potem Šele jim bo mogoče stopiti v signalne stike z našim sosedom.
HALI OGLASI
SLUŽKINJA, poštena, ki zna kuhati se sprejme takoj. Corso V. E. 43, II.	1928
KROJACNICA Avgust Stular, uL S. Fraucescoj D'Assist šL 34, III. nad. je edina dobroznana , krojačnica v Trstu.	23*
KUPUJEM srebrne krone po L 1.80, bakar, cink, med itd. Scalinata 3, kovinama. 1927
NAZNANJAM slavnemu občinstvu, da iea» poleg delavnice odprla tudi saloa za izgo tovljene zim* ske obleke in letne plašče ter raznovrstne obleke. Priporočam se za obilen obisk. A. Mer* molja Rieger, ulica Comaterciale 3.	586
PRODA SE 1500 m lepih bukovih drv, even-tuelno tudi gozd, v lepem kraju, oddaljen 1 uro od železniške postaje. Resni reflektanti naj pošljejo ponudbe pod «1500» na uprav-ništvo «Edinosti».	1929
GOSPOD, 34 let star. samec, neomadeževanc preteklosti, s precej velikim premoženjem, želi znanja z gospodično neomadeževane preteklosti, pošteno vzgojene, prijetne zunanjosti in zdrave. Resne ponudbe če mogoče s sliko pod «Mirno živjenje« na upravni-štvo.	1930
SREBRNE KRONE plačam nad 2 liri komad; zlato, srebro m platin po najviš ih cenah. Tovarna srebrnine Alojzij Povh, Piazza Gari-baldi št. 2.	1932
DELAVCE« sposobne za tolčenje cestnega grušča, sprejme cestar v Devinu.	1931
ZLATO in srebrne krone plačam več kot drug? kupci. Albert Pcvh, sfir, Mazzini 46 (v bližini drvenega trga).	44
TESTENINE, vino, vermut, maršala, tropino-vec, konjak, rum, crema-marsala, Fernet-Branca, janež, menta, Strega, čokolada, bi-škoti, sladkor, karbid, sirupi, vse v zalogi Avgust Pavanetto v Sežani št. 143. 1922
POZOR! Srebrne krone in zJatc po na; cenah plauuje edini grosist Belleli Vita, Via Madonnina 10, I.	38
Železno varnostno blagajno
približno 1.35 m visoko in 0.65 m ši-foko, želi kupiti županstvo v Kobaridu. Ponudniki naj se obrnejo naravnost na' županstvo.	845
LEPO POSESTVO.
Trgovina z mešanim blagom, 4 poslopja, 2 5 oralov zemlje, njve, travniki, gozdi, vinograd, mala hišica, tik železniške postaje, v lepem prome nem trgu na Spodnjem Štajerskem se z živim in mrtvim inventarjem takoj proda za 1,5000.000 jugosl. K. — Natančnejša pojasnila se dobijo pri Janku Červu, mizarju in v ka arni nasproti vojašnici 798	v Tolminu,
MLEKARNA, eventuelno prostor za mlekarno na prometnem kraju Trsta, se kupi ali vza- j me v najem. Ponudbe pod «Mleko» na; upravništvo.	1919'
KOČIJO, dobro ohranjeno, po nizki ceni ima na prodaj Franc Mahnič, Sežana šiev. 74.
1914!
IŠČEM sposobne osebe za manilakturno trgovino, Ženske ali moške, vešče po možnosti hrvaščine. Prednost imajo oni, ki poznajo L ---« ' _i— ---------Hra-
hrvaseme. frednost imajo oni, ki poznajo nemško ali italijansko korespondenco. Hrana in stanovanje v hiši- Ponudbe s spričevali na F. Saršon, Matulje.	1882
PRIPOROČA se dobroznana brivnica Josip Jerman, Trst, ul. XXX. Ottobre 14. (J7
UBIRALEC in popra vi jalec glasovir je v m harmonijev. Pečar Andrej. Trst. via Coroneo 1. V. nad.
TOVARNA NA DEŽELI išče paznika ekspedicije in nakladanji ter za druga kontrolna dela. Zahteva se samo izknšena in energična moč, ki pozna slovensko in italijansko ter razpolaga z dobrimi spričevali. Ponudbe pod «Priden» na upravništvo.	1926
RADI PRESELTVE se takoj proda enonad-stropna hiša z vrtom in z nad 70 let obstoječo pekarijo in branjerijo v sredini mesta Celje. Preda se tudi ves inventar, ki se nahaja v pekarni. Ogleda se lahko takoj. Pismene ponudbe na Jakob Lopan, pekarna Celje, za kresi jo.	1925
ZADRUGE! TRGOVCI! Lončeno posodo, najfinejšega izdelka, iz prvih virov — najmanje po pol vagona — dobavlja Jos. Peteri in, tačas hotel Gržina, Št. Peter na Krasu. Zadruge! Trgovci! naročajte domače izdelke!
PRODAM posestvo na Štajerskem ob državni cesti pri postaji. Cena L 8000. Naslov pri upravniŠtvu.	__1898
NOVE postelje za L 95.—, vzmeti L 70.—, žimnice iz volne L 130.—iz žime L 50.—, ponočne omarice, umivalniki, chiffoniers, omare, popolne sobe po izredno nizkih cenah. Ulica Fonderia 3.
188B
STROJNIK, samec, mehaniker, vešč po potrebi tudi električne inštalacije, išče službe. Naslov pri upravniŠtvu.*	187o
KUPUJEM srebrne krone in zlato, plačam več kot vsak drugi, ulica Valdirivo št. 36, II
ZA HVHL&.
V globoki žalosti vsled nenadomestne izgube našega preljubega __V
Filipa Cerneta
predstojnika kr. okrajne sodnije v Komnu
dolgujemo iskreno In najsrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in štovateljem, kateri so blagopokojniku izkazali na najslovcsnejši način zadnjo Čast, klanjajoč se veliča stvu smrti.
Blagovolijo naj sprejeti zahvalo zastopniki vseh uradov in korporacij, kateri so ga spremljali v Trstu in premnogi, kateri so prihiteli iz tržaškega in goriškega ozemlja v Tomaj. Še posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, zastopnikom kr. okrajnih sodni], civilnega komisarijata sežanskega, društvu „Pravnik- za poklonjeni venec In drugim, ki so okrasili krsto s pestrim cvetjem, č. šolskim sestram in šolski mladini iz Tomaja, g. županu Gerbcu za tolažljiv govor in občinskemu starešinstvu, pevskemu društvu *Tonuju, njegovim prijateljem, kateri so ga nesli k zadnjemu počitku ter vsem, ki so na katerikoli način počastili blagopokojnika.
" Bog plati vsem l
KOMEN-TOMAJ-ŠEMPOLAJ-GORICA, 14. oktobra 1921.
OLGA vd. ČERNE roj. KUŠTRIN, soproga.
Radfvoj, Miladln, sinova. — Družine Černe, Kosmi na, Kuštrin.
IE3
Trgovsko-Mi nt
v TTfsJy
registrovana zadr, z neomejenim jamstvom
Ulica Pler Luisi da Poiestrina št. 4,1.
sprgj« faronllne ulsgg
od L 1 dalje.
Navadne vloge obrestuje po
II Oj 2 O
večje po dogovoru
Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune. — Posoja hranilne pusice na tlom. — Rentni davek plačuje iz svojega.
Do]e posojila
po najugodnejših pog jih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin.
Uradne ure vsak dan izvzemši nedelj in praznikov od 8 do 1.
Srebrne krone in zlato plačujem po najvišjih cenah
RLOjZrj POVH
Trst, Piazza Garifaaldi št. 2
(prej Barriera)
Ivtoiiia trla M - Ven - tta
Urnik od 1. julija 1921
srebro in zlato1 Kupujem po zuišaniii cenah
ter plačujem 5 st. več kot drugi
Via Pondares 6, I. desno*

Lir Tja
ODHOD
Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici
reg. zadruga z neom. jam. v likv. v Gorici sklicuje po podpisanem likvidacijskem odboru
OBČNI ZBOR
ZADRUŽNIKOV
v nedeljo, dne 30. oktobra ob 10 v prostorih Podružnice. Ljubljanske kreditne banke v Gorici, Trgovski dom, L nadstr. (Corso Verdi 24).
DNEVNI RED:
1.	Poročilo likvidacijskega odbora.
2.	Poročilo nadzorništva.
3.	Potrjenje letnega računa za L 1920.
4.	Slučajnosti.
Gorica, dne 17. oktobra 1921.
V slučaju nezadostne udeležbe se vrši 14 dni pozneje drugr odčni zbor z istim dnevnim redom, kateri bo sklepal brezpogojno.
Velika partlia
steklenih Sip,
različne velikosti na drobno a.i debelo
B9" se proda
Preprodajalci, stavbenik*, mizarji in steklarji dobijo popust. — Ponudbe nasloviti na zalogo Šip Trst, Piazza Oberdan Št. 3. 179 (Hiša Hotel Europa)
3.80 6.90 7 SO 8.75 9 45 10 20 11,05 12.-13 — 13.55 14.55 16.15 16 75 17.7 > 20.50 21.60 22.25 23.—
25.35
28.35
7. 7.40 8.10 SV 8.25 8.35 8.45 8.50 9.— 9.10 9.15 9.30 9 45 9.50 10.— 10 20 '0.30 10 35 1045 ti — 11.15 11.45
Q Trst (P. Oberdan) Bazovica . ... Kozina-Herpelje .
Tttble......
Materija . . . . • Msrkovščina ... Gradišče . . • • •
Obrov .....
Hrušica . . . . .
Pođgrad.....
Račiće......
Starad ......
Pasjak «•••••
Sapjane . . . . . Rupa ......
Permani .....
Jurdsni . . . . .
Jušići.....•
Matulje .....
M) K^2«1 M Rek« (Trg LBattuti)
Trst Podgrad
Nazaj j Lir
12.-11.25 ti.— 10.50 10.40 10 30 10.20 10.10 0.05 10.-9.55 9.45 9 5 9 0"» H 50 8 30 8 20 8.05 8.—
7.30
7.—
23.35 25.0'1 22.: 5 -'0 4.=» 20. 0 18 70 17.85 16 95 16 05 15 85 14.25 13.25 11.U5 11.05 10.— 7 25 6.15
5.40 4.30
3.—
IMarclSi slniisM eaatal ant
Tržaška posojilnico in
l*
registrovana zadruga z omejenim poroštvom,
uraduje v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, 1. n.
Lir
3.80 6 90 750 8.75 9.45 10.80 11.05 12.— 13.—

ODHOD
Nazaj
16.30 17.10 17.35 17 50 18-1810 18.20 18.25 18.30 18.40
Hj Trst (P. Oberdan Bazovica .... Kozina-Herpelje
Tubi je.....
Materija .... Markovščina . . Gradišče ....
* brov.....
Hrušica .... Podgrad ....
II
9 30 9.
8.40 8 25 8 15 8.05 7,50 7 45 7.4 > 730
Lir
13.-1020 7.50 6.60 5.35 3.85 3.-210 1.20

Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje
večje in stalne vloge po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obreslna mera po dogovoru.
Uradne ure za stranke od 9 do 13.
Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Št. telef. 25-67.
Naročajte in „EDINOST"
850
Likvidacijski odbor Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici
r. z. z n. z. v 1.
Ljubljanska kreditna ban&a
Podružnica v Trstu.
Centrala v Ljubljani.
Podružnice:
i!lit Mravlji, tona, Sanj. WM Haribar Prti.
fchHka slanica 15IJH.IH Risirva K 45.WI.W0
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče
posle. — Sprejema vloge v Urah na hranilne knjižice proti 37.V skrntivanii na žiro-raćune proti 37.	~JI1
Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvišuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice.
Tel. St 5-18. Blagajna je odprta od 9-13
'Uvozno asencua lestuinskih specijalitet
CARLO GULUN
Trst — Vin S. Hmtrlzto it. 11, Telefon 43-98 — Trsi
Zaloga na debelo:	g
sira, svinjine, koruzne moke, konserv, riža, pole- R ^^novke, neapeljskih testenin, ovsa in koruze. ^^
Mana iliiisfr Trstu
izoriole »so tiskarska dela točno m solidno Prastari tiftaine se nalajajo v uliti Sv. Frančiška Aleja 9.20



ri.».
5 ■ —'»	rm m ^m v ■	v ■ ■ n ■ m m-m m ■
i, sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in Uruše vlose pod najusodnejšim pogoji IMI imenik, ladar. Zagreb, Trst, ©len.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji li | Poslovne zveze z Mi ueijimi Krnji u tu- in inozeimiuiu-
■	lAnnA KJ ČIJA Dllkll#A ■ I MM cene, DuUrouniK, Rotor, Kranj. LjuU-
■	JHUKHINjIvH DMni%M . i Hana. Maribor. Metković. Opatija, Sarajevo,

[IKBIlMMBIHMai'!