DRŽAVNISIMBOLI
20
21
DRŽAVNISIMBOLI
22
23
DRŽAVNISIMBOLI
24
Uvod
Grb Slovenije ima obliko šè ita. V sredini šè ita je na modri podlagi lik Triglava v beli barvi,
pod njim sta dve valoviti modri è rti, ki ponazarjata morje in reke, nad njim pa so v obliki
navzdol obrnjenega trikotnika razporejene tri zlate š esterokrake zvezde. Šè it je ob stranicah
rdeè e obrobljen. Grb je oblikovan po doloè enem geometrijskem in barvnem pravilu. Avtor
grba je akademski kipar Marko Pogaè nik.
Slka 1: Grb Republike Slovenije
Po levi in desni strani ima grb rdeè o obrobo tako, da se v njem pojavljajo vse tri barve s
slovenske tribarvnice: bela, modra, rdeè a. Bela je gora, modri pa sta valovnici. S pomoè jo
zlate barve treh zvezd je ohranjen tudi spomin na zlato barvo v zgodovinski zastavi de!ele
Kranjske, ki velja za predhodnico tribarvnice.
Geometrijska kompozicija grba
Slovenski grb je oblikovan na osnovi natanè ne geometrijske kompozicije, katere temelj
predstavljata dva enakokraka trikotnika:
• »trikotnik nebes« in
• »trikotnik zemlje«.
Ta dva trikotnika se z vrhovoma stikata v središè u spodnje od zvezd.
»Zemeljski« del grba je znotraj š e dodatno polariziran:
• en pol predstavlja vijuganje obeh valovnic,
• drug pol pa Triglav, ki je sestavljen iz treh enakokrakih trikotnikov.
Ti skupaj sestavljajo !e omenjeni trikotnik zemlje.
Slika 2: Geometrijska kompozicija grba
GRB REPUBLIKE SLOVENIJE
Kozmogram
Grb Republike Slovenije je oblikovan kot kozmogram. V njem je energijsko kodirana vsebina,
v naš em primeru slovenska identiteta. Znak deluje aktivno kot zašè ita, zato se mu reè e
zašè itni znak. Stari grbi so bili vedno upodobljeni na šè itih, saj so bili oblikovani na tak
naè in, da delujejo kot neke vrsta zašè ita, tako ustvarjajo doloè eno energijsko polje. To polje
nastane, ker so grbi na vseh mejnih prehodih, na vseh dokumentih, izkaznicah in tako
naprej. Na tak naè in nastane energijsko polje, ki varuje Slovenijo, oziroma spodbuja v njej
notranje potenciale. Kozmogram ni samo pasivno znamenje, temveè aktivno.
Grb nosi v sebi sporoè ilo ravnote!ja. Slovenija je edina de!ela v Evropi, kjer se sreè ujejo
vse tri glavne jezikovne skupine: germanska, romanska in slovanska. Sreè ujejo se razliè ne
krajinske klimatske znaè ilnosti Evrope kot je celinsko, mediteransko in alpsko podnebje. To
so zunanje karakteristike, ampak v tem se kot v ogledalu vidi vloga Slovenije, kot nekakš nega
ravnote!nega è lena med severom in jugom, vzhodom in zahodom.
V grbu je zelo poudarjeno ravnote!je, ki je temelj zdravja in izobilja v !ivljenju. Povsod najdemo
ravnovesje med kozmosom, oziroma duhovnim in zemeljskim, oziroma materialnim. Zvezde
predstavljajo kozmos; gora in valovnici predstavljata zemljo, oziroma materijo. Zemeljski del
je spet polariziran na !enski element (voda) in moš ki element (navpiè na gora), yin in yang.
Barve grba
Barve grba so enake kot v zastavi, dodana je š e zlata barva. Predstavljajo doloè ene
elemente: rdeè a barva predstavlja materialni svet, element zemlje. Modra barva predstavlja
è ustveni svet in bela barva miselni svet. Zlata barva pa predstavlja duhovni svet, ki je
temu nadrejen. Tako zajema grb s pomoè jo barv vse razliè ne nivoje v !ivljenju. Vsak
è lovek, kot tudi narava in pokrajina vsebuje vse nivoje in ima svoj materialni, miselni,
è ustveni in duhovni nivo.
Preglednica 1: CMYK vrednosti barv grba Republike Slovenije
Barva C M Y K
Modra 100 60 0 10
Rdeè a 0 100 100 0
Rumena 0 10 100 0
Bela 0 0 0 0
Preglednica 2: SCOTDIC CODE vrednosti barv grba Republike Slovenije
Barva Vrednosti
Modra N46 N722509
Rdeè a N23 N074014
Rumena N6 N197512
Bela N1 N95
Literatura
[1] Urad vlade za informiranje [online]. Grb, 2005. [citirano 27. 4. 2006]. Dostopno na svetovnem spletu:
.
[2] Sonè eve pozitivike [online]. Marko Pogaè nik o slovenskem grbu, 2006. [citirano 27. 4. 2006]. Dostopno na
svetovnem spletu: .
[3] Sonè eve pozitivike [online]. Dr!avni simboli, 2005. [citirano 27. 4. 2006]. Dostopno na svetovnem spletu:
.
DRŽAVNISIMBOLI
26
27
DRŽAVNISIMBOLI
28
29