DELAVSKA
Glasilo krščanskega delovnega ljudstva
Izhaja vtak telrlek pop.; v »luCaiu praznika dan popre) - Uredništvo: Ljubllana, MlkloSI-Crva c. - Nelranklrana pisma »e ne sprefemalo
Posamezna Številka Din l'5o — Cena: za 1 mesec Dm S--, za Cetrl leta Din IS-., za pol leta Din 3o -; za Inozemstvo Din 7 - (meseCno) — Oplaa: po dogovoru
Oglasi, reklamacije ln naroCnlna na upravo Delavska zbornica, MlkloSICeva cesta 22,1. nad. Telefon 1203. Stev. Čekovnega ratuna 14.000
Ali se Kristus
je motil
oa svet.
To geslo je bilo sicer aktualno v vseh dobah, v naši pa še posebej. Duhovi človeštva se namreč lomijo. Strti so po razmerah družbe in gospodarstva. Alaterijalizem jih priklepa nase, telesu dopada namišljena prostost, duh sam pa stremi nezavestno po nečem boljšem. Zato je kljub vsemu človeštvo podobno njivi, katero preorje kmet v zgodnji pomladi. Zemlja, še nekako omotena od težke zime, hrepeni in je pripravljena, da sprejme seme, da ga oplodi in zori.
Sicer ima v sebi moč roditve, vendar ne gre brez sodelovanja človeka. Krisusov družabni in gospodarski red bi moral tvoriti podlago za srečno in pošteno družbo, ko bi hotelo človeštvo.
V	svojem hrepenenju po absolutni svobodi brez božje avtoritete si je rajši ustvarilo nov red. Ta red je pa zasužnjil delo in s tem celega človeka. Najhujše zlo pa je, da je ta nov poganski val zapuda okužil duhovno življenje katoličanov, ga poplitvil in ga usmeril v vsakodnevne praktične malenkosti, ki pomenijo kompromis na celi črti. S tem jc dosegel, da so katoličani pozabili na višje, nujno potrebne zadeve, na delo za zopetno zmago Kristusovega nauka v privatnem in javnem življenju. VeČint se jc sprijaznila z izkoriščanjem delovnih slojev, želela je le odpraviti najbolj kričeče rane. Znamenje, da ni prodrla v bistvo, v korenino, v vir tega izkoriščanja. Ko bi bilo nasprotno, leo bi se iskreno trudila in borila na strani delavstva in drugih delovnih slojev za to, da hi delo zopet dobilo svobodo, da bi se krivična razlastitev dela odpravila, bi že vladala javnost, tudi med proletariatom.
Sicer imamo katoličani velike glasnike, oznanjevalce, misijonarje in bojevnike proti kapitalizmu. Toda njihova semena so padla med trnje in kamenje, zelo malo pa na plodovito zemljo. Zato ni bilo uspehov, kakršni bi morali biti, če bi katoličani tvorili enotnost v mišljenju, v načelih in praksi z ozirom na družabne in gospodarske probleme in sicer na podlagi navodil in smernic, ki so jih dati več kot dovolj najvišji cerkveni dostojanstveniki.
Teorija brez prakse ne pomeni veliko. Zelo lahko je namreč dajati lep nauke, v praksi pa delati drugače. So slučaji, da je podjetnik, ki se javno bori za katoliška načela, često brezobzirnej-ši, kakor pa njegov tako zvani svobodomiselni kolega. Prav radi se sklicujemo na vnebovpijoče grehe. Toda ali je v skladu z njimi, če se vzame uslužbencem pragmatika, ne da bi kaj takega napravili, ki bi utemeljeval tak korak? Isto je, če ukinjajo uslužbencem kake druge pridobljene pravice. Ali če vzamemo sledeče slučaje: V podjetju, ki je eminentno katoliško, delajo uslužbenci stalno nadure. Ker spada podjetje pod zakon o zaščiti delavcev, bi moralo nagrajevati uslužbencem nadure s 50% poviškom. Ko se ga je na to opozorilo, je vodstvo sicer pristalo na to povišanje, obenem pa znižalo uslužbencem plače za toliko, da imajo z nagrajenimi 50% ravno toliko plačo, kakor so jo imeli pred nenagrajenimi delovnimi urami. In ti uslužbenci imajo na teden plače od 200—300 Din! Če je mogoče spraviti tako postopanje v sklad z moralo, z božjimi in cerkvenimi nauki, naj vsak sam presodi.
Ali je to potrebno? Priznamo, da morajo tudi katoliški podjetniki gospodariti na podlagi sedaj veljavnega gospodarskega reda in njegovih določil in da morajo marsikdaj napraviti, kar ne
Za svobodne strokovne organizacije
Upravni odbor Delavske zbornice je zavzel aa svoji seji dne 5. decembra 1930 sledeče stališče do problema svobodnih ali prisilnih delavskih stanovskih zastopstev:
Po razpravi o nameri vodstva jugoslovanskih delavskih sindikatov, da zaprosi v posebni avdijenei pri Nj. Vel. kralju za to, da se uzakonijo ti sindikati kot pravne ustanove delavcev in nameščencev, je ugotovil Upravni odbor podpisane zbornice, v katerem so zastopani pripadniki strokovnih organizacij vseh smeri, soglasno, da ima jugoslovansko delavstvo prisilne stanovske organizacije že v svojih delavskih zbornicah. Upravni odbor je mnenja, da morajo ob-
stojati poleg zbornic še svobodne strokovne organizacije delavcev in nameščencev, v katerih prihaja volja in iniciativnost delavstva bolj do izraza, kakor s prisilnih organizacijah. Svobodne strokovne organizacije morajo biti činitelj, ki je poklican voditi tildi same delavske zbornice, kot prisilne organizacije delavcev in nameščencev.
Načelo svobodnih delavskih stanovskih zastopstev je uzakonjeno tudi v zakonu o zaščiti delavcev, priznano v mno-gobrojnih izjavah zastopnikov kraljeve vlade in odgovarja mednarodnim pogodbam, katere je podpisala tudi naša država.c
Kdo povzroča gospodarske krize ?
Najbolj prizadet je pri današnji gospodarski krizi delavski razred. Mesečno raste brezposelnost za nove stotisoče (v Nemčiji že dosega njih število 4 milijone), že itak mizerne plače se znižujejo, v podjetja se uvaja racionalizacija, ki ima namen izmozgati delavca do zadnje kaplje krvi, cene poljskim produktom padajo — vse to pa je ogromno omajalo kupno moč prebivalstva, pred durmi je zima, mraz in glad. Res slep bi moral biti danes človek, ki bi ne uvidel razpada vsega današnjega gospodarstva. In brez srca bi moral biti, da ne bi videl bede raztrganih in sestradanih delavcev, proletarskih žen in otrok ter obupu izročenih brezposelnih.
Ni namen teh vrst navajati in iskati učenih vzrokov i zdravil za današnji nered v gospodarstvu. Kdor čita danes v časopisih učena zavijanja meščanskih ekonomov in ima le nekaj zdravih ekonomskih pojmov, bo na mah videl, da jim ne gre za resnico, pravico in jasnost. Saj vsak piše in rešuje drugače. Naj navedem na kratko šest glavnih njihovih mnenj:
1. Vzrok krize leži v napačni porazdelitvi kapitala, zlata in posesti med posameznimi državami. To pa ne drži, ker vidimo, da je kljub temu kapitala povsod več kot preveč in ga ni kam investirati. Saj ne ustvarja narodnega blagostanja on, temveč se profiti ustvarjajo le iz njegovega stika z živo delovno silo. lega stika je vsled hiperprodukcije vedno manj, hiperprodukcija je nastala vsled zmanjšanja konzuma in njega vzrok? Na to gospodje zagovorniki finančnega kapitala ne odgovarjajo. .
‘2. Industrijski kapital toži o hiper-produkciji, zmanjšanju trga, previsokih produkcijskih stroških itd. Treba znižati plače, odpraviti carinske meje, ustvariti nove trge. Tako pa se kriza ne rešuje. Znižanje plač omejuje konzum in veča haperproduikcijo, novi trgi pa krizo le širijo v manj razvite kraje, kjer se do sedaj še ni toliko občutila. Kajti svetovni trg je danes razdeljen in kaj profitirati je mogoče le z uničenjem drugega. Tudi skušajo še bolj racionalizirati, kar pa le manjša kupno moč in rodi brezposelnost.
3.	Agrarni kapital misli ves v strahu, da je glavni vzrok krize v prevelikih produkcijskih stroških ter zato raciona-
lizira. Tudi vidi vzrok v carinskih mejah, zato jih skuša odpraviti na škodo industrijskim deželam. Toži o hiperpro-dukciji in hkrati o slabi prehrani — kot bi bil res vzrok v produkciji...
4. Se učenejši gospodje, tudi Vojtin-stoi je eden izmed njih, vidijo vzrok v prenaseljenosti. To so neomaltuiijanei. Preveč nas je, zato je prišlo do krize. Brez ozira na 1o, da je ta nazor v svojem bistvu nekrščanski, je tudi popolnoma neekonomski. Producira se vendar za ljudi. Čim manj jih je, tem manjša je njihova kupna moč.
5. Fašisti so iznašli ostrogo politične< vzroke. Krive so mirovne pogodbe, ki ne dovoljujejo kolonij in prostega gospodarskega razmaha. Treba se oborožiti čim bolje, pobiti milijone ljudi in izpreme-niti posesti. Neprijateljskim državam je treba uničiti produkcijska sredstva, ravno tako kolonijam in jih napraviti za dobre odjemalce. Ali odkod bo dobilo ljudstvo — kupno moči?
6. Zadnji iščejo vse zlo na tujih kontinentih. Ti so nasprotniki ameriškega, ruskega in azijatskega »dumpinga«. Tam producirajo ceneje, uvažajo v Evropo ceneje, konkurirajo nepošteno«, omejujejo produkcijo itd.
Da ne pozabimo strogih pristašev svobodne konkurence, ki vidijo vse zlo v zakonih, ki regulirajo produkcijo, transport, v zakonih v korist delavstva, v državnih socialnih institucijah. Nekdo je zapisal celo, da treba razbiti vse delavske organizaoije, zavarovanja in fonde, šele poleni bosta delavec in kmet enako-močna konkurenta — kot bi delavec prodajal industrijske in kmet poljske produkte...
Ali je iz vseh teh neresničnih in dostikrat nekrščanskih mnenj mogoče dobiti jasno sliko o vsej današnji krizi in bedi? Ali govorijo gornja mnenja za ali proti delovnemu ljudstvu? Ali so zrastla iz strahu pred izgubo profitov ali pa iz želje pomagati razbičanemu delavskemu razredu ?
Res o krizi se v meščanskem časopisju ne piše dolgo, proletarijat pa je čutil krizo, pisal o njej in nan jo svet opozarjal že dolga desetletja — dasi se zanjo ni nihče zmenil. Kajti on je prepričan, da je vzrok vse krize kapitalističnega gospodarstva v zmanjšanju kupne
bi, če bi vladale drugačne razmere. Ta-da priznati in odobravati ne moremo tega, da se tudi v katoliških podjetjih uveljavlja v celoti kapitalistični sistem: v praksi in v načelih. Tudi v katoliških podjetjih vlada sistem priganjačev v tej obliki, da so vodilne osebe visoko plačane, da imajo razne druge ugodnosti, da so jim po pogodbi zajamčene tako-z/vane bilančne nagrade itd. Efekt je tak, kakor vsepovsod: Nižji morajo plačevati ceho. Tudi tega ne moremo odo-
bravati, da niso vpoštevane v katoliških podjetjih niti maksimalne niti družinske plače. V mislih imamo le taka podjetja, ki delajo z velikimi dobički in ki izdajajo za druge svrhe — sicer tudi koristne — velikanske vsote. Toda ali ne vpije pomanjkanje delavčevo, ki ga ni sam zakrivil, za maščevanje k Bogu. Kajti tudi za te veljajo moralna načela. Smo v dobi, ko moramo vedno jasneje zahtevati odgovora tudi od katoličanov: Ali se moti Kristus ali pa ti.
moči delovnega ljudstva, ki je nastala vsled zniževanja plač, uvedbe racionalizacije in iz nje izhajajoče brezposelnosti. Proletarijat pač ne more v sedanji krizi videti nič novega, temveč samo pogubne posledice logično zaostritev protislovij, ki jili nosi kapitalizem v sebi že od po-četka.
Božji zakon o pravici je nespremenljiv in ga tudi kapitalizem ne more spremeniti. Temeljni gospodarski zakoni so nespremenljivi in tudi kapitalizem ne more preko njih. Ali ni najlepši dokaz za svetost teh zakonov današnja kriza? Vzemimo za primer človeka, ki nalaga greh na greh, krši moralo in misli, da ni ne morale, ne zapovedi in zakonov, ki bi se mogla n^koč kruto na njem maščevati. Nazadnje vsled nemoralnega življenja zboli in to mu da misliti. Pa so le vendar v življenju objektivni božji zakoni in kdor se jih ne drži, propade.
Gospodarsko področje nikakor ni kot mnogi mislijo izvzeto od božjih zakonov. Namen dela in produkcije je omogočiti vsemu človeštvu človeka vredno življenje. Vsak, kdorkoli ni telesno ali duševno nesposoben, mora duševno ali telesno koristno delati. Za delo mora prejeti vsak primerno in zadostno plačo zase in za družino. Kar pa posameznik producira več, odpade za one člane človeške družbe, katerimi je delo po naravi onemogočeno. Profita brez dela krščanstvo ne dovoljuje! Tak profit bi bil tudi nemogoče, če bi se gornji dve zahtevi izpolnili in bi bilo tako vsem omogočeno človeka vredno življenje.
To je nespremenljiv božji zakon, ki bi moral veljati za gospodarstvo vseh ča-%ov. Ali kapitalizem je Boga in njegove zakone zavrgel in postavil na prestol Mamona. Oznanja svobodo, pa je zgrajen na največjem suženjstvu. Saj je njegovo gibale profit, ki mu ga ustvarja delovno ljudstvo. Saj mu je najvišja čednost racionalizacija, ki ogromno poveča produktivnost dela, viša dobiček in meče milijone na cesto...
To je tudi poguba kapitalizma. Tako rodi kapitalizem s svojo svobodno konkurenco, s svojim neomejenim pohlepom po dobičku vedno nove krize. In znova išče, kako bi prevalil ta bremena na delavca in konsumenta. Vse dotlej, da bo iz teh neštetih kriz nastala ena sama, ki bo zahtevala nove, drugačne rešitve!
Feše.
Angleški kapital v našem rudarstvu.
Angleži so prevzeli v izkoriščanje neizmerno na železu bogate rudnike v Ljubiji pri Prijedoru. Obvezali so se, da bodo izvozili letno preko Bakra 35.000 vagonov rude. V Bakru bodo na lastne stroške zgradili primerno pristanišče. Železnice same naj bi zaslužile na prevozu okoli 35 milijonov dinarjev. Poleg rudnikov v Ljubiji so še prevzeli rudnike: Novo Brdo, Trepča, Kratovo, Janjevo, Kapaonik, Belasica in Brsko-vo. V teh rudnikih kopljejo v glavnem baker, svinec in zlato. V vsa ta podjetja so vložili Angleži dosedaj 1 milijardo 340 milijonov dinarjev.
Samoobsebi je umljivo, da se bodo razvile okoli teh rudnikov nove delavske kolonije, v katerih bo nastalo novo življenje in nova mesta. Iz delavskega stališča je ta okolnost zelo važen pojav in dolžnost delavskih organizacij in predstavnikov je, da se zanimajo za razmere v teh krajih in da skušajo ustvariti tak položaj, ki bo omogočal pošteno eksistenco priseljenim delavcem.
Naša moč;
so vaše strokovne organizacije in naš neodvisni delavski tisk. Podpirajmo ga!
Jugoslovanska strokovna zveza.
Viničarski vestnik.
Kakšni smo
V	zadnjem dopisu je našel tovariš očitek o površnosti viničarjev pri delu v vinogradu. Naj še jaz k temu napišem svojo zgodbo, ker ravno pod izgovorom take površnosti sem bil lani zelo občutno prizadet. Sedem let sem bil za viničarja pri kmetu, kateri je znan kot vplivna osebnost v vsem gornjem delu naših Haloz. Tudi za zelo katoliškega moža se drži. Takšnega življenja, kakor sem ga tukaj prebil in nazadnje takega plačila, kakor sem ga končno od tega gospodarja prejel, ne želim prav nikomur na svetu. Predstavljajte si: težko delati, nikoli za to zaslužka dobiti, a z družino pa glado-vati, ali ni to strašno. Za razdrapano stanovanje sem moral storiti na leto 50 dni dela. V vseh sedmih letih službe sem enkrat prejel plače deset dinarjev in dobil sem tri mernike krompirja in enega mladega pujska. Tako še mi je danes dolžan dnine za 53 težakov iz leta 1923., 59 težakov i/. leta 1924., 64 težakov iz 1. 1925., 56 težakov iz 1. 1926., 62 težakov iz 1. 1927., 58 težakov iz leta 1928. in 59 težakov iz 1. 1929. Skupaj tedaj 411 težakov. Neštetokrat sva oba z ženo prosila, naj vendar napravimo račun, naj nama plača, ker sva toiko zaslužila, ker nujno potrebujemo to in ono, kar se pač le z denarjem kupiti da, oziroma sva mu po navadi že predložila račun dolga pri domačem trgovcu, pa vse zaman. Ni plačal in ni. Vedno je imel izgovor, da nima časa. Naravno čudim se samemu sebi, kako smo se sploh mogli še preživita v takih razmerah in kako sem vendarle mogel prenašati tolike krivice, tako da se nikoli z gospodarjem nisva sprla, ali najmanj prišla navzkriz. Jaz sem seveda potrpežljivo prenašal svoj gnjev v srcu, on pa je vendarle lahko bil zadovoljen, saj je imel tako pravcatega ; božjega vo-leka«/ za viničarja.
Med tem časom je prišel v veljavo sedanji viničarski red. Od tsga si ravno jaz nisem obetal nobenega zboljšanja, saj še običajnega zaslužka mi ni gospodar dajal, kako bi mi še potem drugo, n. pr. nagrado, prosto stanovanje itd. Spomladi 1929 je prišel v naše, od vsega sveta zapuščene hribe, glas o »Strokovni zvezi viničarjev«. Takoj sem uvidel, da je baš strokovna organizacija tukaj kakor nalašč za take nebogljene reve in pod krivico stokajoče trpine, kakor sem jaz. Pristopil sem. Slišal sem gospodarja, kako je odločen nasprotnik naše organizacije, zato sem skrival pred njim, da sem že organiziran. Pa je imel gospodar zase prav, če je nasprotoval organizaciji, saj mu je moglo biti dovolj jasno, če bodo postali viničarji združeni in organizirani, da bo tedaj treba priznati viničarju pravice viničarskega reda in tudi gotovo prej plačati zaslužek, kakor pa morda po sedmih ali osmih letih. Gospodarji so vse boljše in vse prej pretuhtali pomen naše organizacije, kakor pa premnogi od nas viničarjev samih. Končno pa je le zvedel, da sem organiziran in mi je tudi takoj 31. decembra 1929 predčasno odpovedal službo. Najprej se je upijanil, potem pa dejal, da sem površno obdeloval vinograd, češ, žena je pri otro-kih čepela, ti pa si gobe nabiral namesto da bi delala v vinogradu. Ker se še takrat nisem zavedal svojih pravic, da mi gospodar ne more kar iz trte izvitega in izmišljenega vzroka samovoljno odpovedati predčasno službe, sem takoj ubogal, se preselil v zasilno kočo brez vsega, in šele sedaj jeseni sem komaj dobil zopet primerno viničarsko službo. Nevednost je vedno pač najdražja stvar. Mi haloški viničarji smo še k temu, v nekem vednem strahu pred gospodarji tako vzgojeni in rajši namesto zasluženih grižljajev trdega kruha, požiramo kar cele krivice eno za drugo. Če bi se jaz takrat dn v takem položaju oglasil pri svoji >Strokovni zvezi viničarjev«, sem prepričan, da se mi ne bi trebaio predčasno seliti in tistih 411 težakov bi imel že davno plačanih. To sem pa storil šele komaj sedaj in že se je pokazal uspeh. Dobil sem vabilo od dotičnega gospodarja, naj pridem delat račun, ker mi hoče vse plačati. Zaradi selitve mi sedaj ne pomaga po toči zvoniti, denar za 411 težakov pa mi pride tudi sedaj prav in sem si ga le prihranil. Tako se pa ni zgodilo le morda meni samemu, ampak nebroj takih in podobnih krivic se godi tu v Halozah. Mnogi že komaj čakajo iz-
opogumijo oglasiti se za zgubljene pravice. Pni nas pač gledamo eden na drugega.
Dragi tovariši, čitatelji naše delavske Pravice«! Resnica je, da sem hodil nabirat gobe, ko sem opravil delo v vinogradu. To mi je tudi bil edini vir, da smo se mogli oblačiti in preživiti. Morda bi kdo izrekel opazko, češ, viničar spada v vinograd delat lin ne v gozd gobe nabirat, saj je tudi moj bivši gospodar ravno tako dejal. Tudi jaz razumem to in gotovo mi viničarji vsi. Razume pa se naj potem tudi to, da morajo biti viničarji njegove pravice in takoj po storjenem delu tudi plačilo. Naj se ne godi, kakor meni, da sem moral z delom v vinogradu res čimbolj hiteti, ker tam v gozdu me je pri gobah le čakalo plačilo, katerega je res dobri Bog pripravil za take siromake kot sem bil jaz. Gobe so nas rešile, da nismo od gladu poginili, ker gospodar ni hotel plačati zasluženega. Površnost pa naj le prej izgine pri gospodarjih samih, potem bo takoj izginila pri nas viničarjih. To bo pa tem preje, čim bolj bomo viničarji povsod organizirani, kar pa gotovo ni več daleč. Dotlej pa živeli vsi zavedni viničarji, živela »Strokovna zveza viničarjev«, pa tudi moje gobe zraven, da bi jih le veliko bilo. — F. R., Sv. Trojica v Halozah.
Vsi naši vrli dopisniki,, ki so poslali svoje Članice pod naslovom »Kakšni smo« tajništvu centrale, naj blagovolijo potrpežljivo počakati na svoj članek, katerega bomo gotovo vsakega objavili v »Delavski Pravici«. Res lepo je od vseh, ki ste se odzvali k javni debati. Kdor ima še kaj, naj le pošlje.
Viničarska kreditna zadruga. Razveseljivo. je dejstvo, da postaja zelo veliko zanimanje za »družinske« hranilnike (Šparovce). Vsaka družina bi mogla imeti enega. To je najboljši vzgojni pripomoček varčevanja tako pri odraslih kakor pri mladini. Taik »Šparovec« sicer stane 36 Din, v olajšavo, pa je načelstvo, zadruge sklenilo, da se lak »Šparovec« lahko odplačuje v večkratnih, bodisi mesečnih obrokih. Vsak prihranjen dinar je več vreden, kakor na novo zaslužen. Pristopajte kot člani v zadrugo! Prispevajte vsak vsaj en delež. Vsak viničar, vinjČarka, fant ali dekle naj naloži svoj denar pni svoji stanovski »Viničarski kreditni zadrugi«! Kdor ne stori tako, škoduje samemu sebi in ni zvest svojemu stanu!
Nameščenci.
Novi plačilni razredi.
Člane vabimo, da sporoče pismeno oziroma po zaupnikih, kateri plačilni razred so si izbrali. Prijave naj bodo izvršene do 15. decembra. S prijavami naj člani obenem tudi pošljejo odboru svoje članske legitimacije radi izpopolnitve in vpisa plačilnega razreda in višine dajatev. Obenem opozarjamo, da poravna vsak ves zaostanek po 15 Din iz leta 1929, da ne bo imel blagajnik v bodoče kakih sitnosti. Red v članarini je določen že v pravilih, ki pravijo: Kdor je v zastanku za več kot dva meseca, preneha biti član organizacije. Nihče naj ne pozabi tudi na svojo .člansko .organizacijsko .dolžnost: Pridobi vsaj enega člana. Na tisoče nas je in koliko nas je organiziranih?! - Odbor.
Papirničarji
Vevče. Opaža se, da se je zadnje čase ined nas papirničarje naselilo precejšnje mrtvilo in brezbrižnost za naše lastne interese. V tovarni imamo že več časa polne roke dela, tako da je treba večkrat določeni delavnik prekoračiti. Izeleda, da se letošnjo zimo nimamo bati kakih pretesljajev. Na nagli pogled bi se dalo sklepati, da se nain prav dobro godi in smo povsem zadovoljni. V resnici pa temu ni tako, kajti tisti, ki gospoduje nad nami, so dosledni svojini načelom in to so: čim več iztisniti iz delavskih žuljev. Razume se, da pri tem ne štedijo z raznim šikanirajem in preganjanjem, katerih je toliko, da bi se z njimi dalo napolniti celo »Delavsko Pravico«. Vprašajmo se, če ne bi bilo potrebno, da od časa do časa osvetlimo nezdrave razmere, ki vladajo pri nas. Pa ne samo to. še bolj je potrebno, da takoj pristopimo k delu za odpravo nezdravih razmer, ki nam prinašajo moralno in materielno škodo. Zato tovariši in tovarišice, odprimo oči in glejmo tako, kot smo gledali vselej, kadar je bilo potrebno, ščititi naše lastne interese.
Da se tudi v društvenem oziru oživi naše delo smo sklenili, v letošnjem zimskem času prirediti več predavanj s skioptičnimi slikami. Prvo predavanje se bo vršilo v ponedeljek 15. decembra ob 7 zvečer v prosvetnem
ida moje zadeve, da se še potem sami doma v D. M. v Polju. Predavalo se bo o
strahotah svetovne vojne. Nadaljnje predavanje se bo vršilo vsak drugi ponedeljek. Vabimo papirniško delavstvo, da se teh predavanj v polnem številu udeleži.
Tovariš zaupnik kot blagajnik skupine pa vas opozarja, da se držite reda v organizaciji, zlasti pri tem, da pobirate redne m sične prispevke ter te do 15. v mesecu od-daste zaupniku in mu s tem omogočite redno vršenje dolžnosti. Opozarjam vas tudi, da poravnate izkupiček za prodane delavske koledarčke.______________________________
Moč strok, organizacije.
Zdi se, da za vladajo včasih ponekod delavskemu pokretu škodljivi pojmi. Predvsem si mora biti vsak izmed nas na jasnem, da bomo le takrat modri in bomo želi uspehe v prid delavstvu, če bomo številčno močni in v borbi enotni. V strokovni organizaciji ni glavno napadalni duh posameznikov, ampak strumna organizacija močno zavestjo skupnosti, ki obsega če le mogoče vse delavstvo ene tovarne ali obrata. V slučaju nastopa pred delodajalcem ali pred oblastjo bo vprašal vsak: »Koliko Vas pa je in koliko delavcev zastopate?« Zato organizacija ne sme nikogar odbijati, ampak mora gledati, na kak način bo obsegla čim večji krog in ga počasi prepojila. Vsak delavski funkcionar mora biti točka, okrog katere se vse zbira, vodstvo organizacije pa se mora baviti vedno s strokovno politiko enega obrata ali cele stroke, ker bo v nasprotnem slučaju sicer reklo delavstvo: Saj jim ni mar za nas! Čas zahteva, da nas prešine prav popolnoma strokovni duh in se otresemo vsega, kar je mogoče še ostalo na kom izmed političnih bojev m strujarskih nasprotovanj. Po poti neprestanega dela, pridobivanja in vsestranske ter vedne svoje izpopolnitve so hodile vse krščanske strokovne organizacije v onih državah, kjer so močne. Iz te miselnosti nam je tudi govoril tajnik internacionale Serrarens in smo mu verjeli: »Iz dveh milijonov mora zrasti naš svetovni pokret v dvajset milijonsko gibanje!« — Povdarjanje več ali manj bojevitih gesel bi spadalo kvečjem v kulturno organizacijo, povdarjanje nedoseglivih ciljev pa v program', politične stranke, nikakor pa ne v načrt dela naše organizacije, Strokovna, organizacija je naše edino orožje, zato jo moramo dvigati, moramo se okoli nje združevati ter jo utrjevati. Razmahu organizacije moramo v letošnjem zimskem delu posvetiti vse sile. Krščanski delavci in nameščenci v Jugoslaviji moramo reči pred koncem tega leta: »lz nekaj tisočev moramo zrasti v deset tisoče, ki se bomo zgrinjali v organizacijah JSZ!« Ali je to mogoče? Je! Samo v Sloveniji nas je čez 100.000; od teh je večina neorganizirana.
Strokovni pokret v Češkoslovaški v 1.1929.
V I. 1929 je bilo v Cehoslovaški organiziranih 559.522. Moških 444.290, ženskih 115.232.
Mladinske delavske organizacije so imele članov do 18 leta starosti 14.672 ali 4.1% od celotnega števila organiziranih članov.
Dohodki v letu 1929 so znašali 62 milijonov 138.112 čehosl. kron. Izdatki pa sledeči: Potni stroški, podpore brezposelnim, onemoglim, ostarelim in pravne zaščite potrebnim 30,604.346.63 čsl. kron.
Štrajki so jih stali 993.872.50 Kč. Odpuščeni delavci 51.368 Kč, ostale borbe 52.980 Kč.
Podpora štrajkujočim izven države 15.000 Kč. Poleg tega so izdali za prosvetne svrhe 11,124.606 Kč.
Celotni kapital vseh strokovnih organizacij je znašal leta 1929 101 mil. 766.268 Kč.
Prispevki: Največ so prispevali od člana grafičarji in sicer letno 804 Kč; igralci 519 Kč; klobučarji 419 Kč; lito-grafi 329 Kč; uradniki zavarovalnih podjetij 298 Kč.
V	letu 1929 so izdajale strokovne organizacije 104 časopise razne vsebine. 1'unkcijonarjev so imeli 351 in sicer moških 264, ženskih 87.
Pri takih razmerah seveda delavstvo nekaj pomeni in je vsepovsod uvaže-vano.
Naj bi služilo delavstvo Češkoslovaške republike za zgled našemu delavstvu, kaj vse more doseči organizirana skupnost proletarijata.
Tvoi egoizem
ni napačen, če si misliš: Več naročnikov, boljši bo list. Misliš prav, glej da vsaj enega naročnika v resnici tudi pridobiš za naš list!
Borze dela naj služijo pravemu namenu.
Da ne bi kdo mislil, da v letu 1929. na področju dravske banovine ni bilo velike brezposelnosti, naj navedemo nekaj drugih številk:
Leta 1929. je izdala Mestna občina ljubljanska za v Ljubljano pristojne brezposelne nad 290.000 Din brezposelnih podpor. Delavska zbornica, ki svojega budžeta ne more tako koncentrirati v eno svrho kakor borze dela, je izdala za podpore brezposelnim nad 150.000 dinarjev. Svobodne strokovne organizacije, v katerih je organiziran samo manjši del delavcev in ki si stavljajo mnogo drugih svrh, so izplačale isto leto na našem teritoriju nad 400.000 Din za brezposelne podpore.
Iz vsega tega se \iidi, da prevelika štednja na tem polju ni posledica zmanjšanja brezposelnosti. Glavni vzrok za to je iskati pač v uredbi sami in v tem, da se niti organi Centralnega odbora, niti borze dela niso držale načelnih smernic Centralnega odbora, ki so šle za izboljšanjem slabe strani uredbe. Borze dela so izdelale v tem pogledu še zadovoljive budžete. Toda teh budžetov pri izvajanju niti od daleč niso držali. Nadzorstveni organi Centralnega odbora, kakor izgleda, tega niso grajali, četudi je to ostre graje vredno. Mislimo, da je treba tozadevno prakso spremeniti in da je tudi v uredbi sami določiti, da se da za podpiranje brezposelnih na razpolago večja sredstva.
Glede načina izplačevanja podpor priporočamo de lege ferenda, da bi se uvedel v svrho kontroliranja brezposelnih tako zvaui gentski sistem. Ta sistem obstoja v tem, da izplačujejo svobodne podporne organizacije svoje podpore preko blagajn javnih borz dela in da dodajajo borze dela 'takim podporam svoje podpore. S tem bi dobili učinkovit kontrolni sistem, mnogo bolj učinkovit, kot so , razna občinska potrdila, ki so gola birokratičua formalnost. Sama formalnost je na primer, če zahteva Javna nor za dela v Ljubljani od ljubljanskega župana potrdilo, da je prosilec za brezposelno podporo v resnici brezposeln. Taka potrdila služijo samo za prevalje-vanje odgovornosti.
Da ne zamolčimo v naši kritiki uvodnih strani sedanjega poslovanja borz dela, naj dodamo, da . ima prevelika štednja, ki jo na eni strani grajamo in za katero mislimo, da trajno ni vzdržljiva, tudi svoje dobre strani. Vse borze dela imajo zbrane velike rezerve, s katerimi bodo mogle zgraditi one ustanove, ki jih za svoje pravilno poslovanje potrebujejo. A ravno, ker so te rezerve zbrane, je treba podporne funkcije borz dela povečati.
Drug glaven namen borz dela je posredovanje služb.
Poglejmo, kakšne rezultate so dale tozadevno leta 1929. naše javne borze dela (na podlagi v Radnički Zaščiti objavljenih mesečnih poročil).
Leta 1929. se je zglasilo na borzah dela in njih ekspoziturah:
Delo je dobilo delavcev poslodavcev delavcev
Beograd	40.254	11.118	9.698
Zagreb	70.811	13.811	9.638
Ljubljana	26.333	26.408	16.307
Sarajevo	17.176	3.652	876
Novi Sad	20.285	4.475	1.444
Split	11.725	1.405	1.444
Skupaj	186.524	60.869	41.002
Iz teh številk se vidi, da je šlo preko borz dela ogromno število 186.524 delavcev. (Primerjajmo s tem številom vsoto 2.7 milijona dinarjev, tki je bila na razpolago za podpore!)
Dalje se vidi (iz teh številk, da nekatere borze dela to leto še nikakor niso zaslužile svojega imena, ker so bili njih stiki s poslodavci vse premalo izgrajeni. Temu primerno so tudi posredovalni uspehi.
Če primerjamo upravne stroške s posredovalnim« uspehi, je stalno eno posredovanje:
V	Beogradu 22, v Zagrebu 32, v Ljubljani 14.7, v Sarajevu 128, v Novem Sadu 10, v Splitu 100 Din.
Privatne posredovalnice zahtevajo v Ljubljani za posredovanje 20 Din. Po tem merilu bi bilo treba ocenjevati vsaj deloma primernost upravnih stroškov.
Če se bo puščalo to popolnoma iz vida, se mora ubiti vsa volja do vršenja glavnih nalog borz dela.
Leto 111.
DELAVSKA PRAVICA«:, dne 11. decembra 1930.
Stran 3.
POZOR!
Za zimo se vsak član zadruge najceneje in najsolidneje obleče in obuje v našem manufakturnem oddelku, Kongresni trg št. 2, ozir. ===== na deželi v naših poslovalnicah. ..............................................  =
Nihče naj ne misli, da more kupiti drugje ceneje. Pri navidezno nižjih cenah konkurence H	gre skoro brez izjeme, za cenejše blago. Naš princip je, absolutna konkurenčnost. Poleg
P	nizkih cen še 3% popust, ki se sedaj izplačuje. Za mesec december 1930 pa razpisujemo
izredni popust Din 25*— za vsakih na manufakturi in galanteriji zakupljenih Din 500*— se bo zapisalo članu na delež tako, da bo imel namesto enega samega, po več deležev. — Člani pokažite, da ste
Teh Din 25'
zavedni člani svoje gospodarske organizacije, ki je letos prekoračila 35 leto svojega obstoja.
1. delavsko konzumno društvo v Ljubljani
r. z. z
o. z.
Jubilej starešin kršžan. soc. pokreta.
Na praznik, v ponedeljek 8. decembra, so se v konsumni kleti na Kongresnem trgu zbrali stari veterani našega krščansko socialnega pokreta, kateri so skupno z našim velikim genijem in delavskim voditeljem pokojnim dr. Janezom Ev. Krekom polagali temelje kr n ščansko socialnemu gibanju v Sloveniji.
Sestanka se je udeležil tudi naš starosta tov. Jože Gostinčar. Dalje izmed jubilantov: Josip Sedmak, Kastelic Ignac* Satler Martin, Tomažič Ivan, Keršič Jože ter še mnogo diugih. Burno pozdravljen je povzel besedo tov. Gostinčar, kateri se je spominjal dela in bojev, katerih so se udeleževaUNfc svoji mladosti vse do danes tet delali v dobrobit delavskega gibanja. Dalje se je oglasil k besedi tov. Langus, ki je pozdravil jubilante v imenu Krekove, mladine ter jim ^.elel, da še mnogo let uživajo sadove svojega dela Nato je govoril tov. Rutar Jože, kateri jim je kot soborec častital k tako visoki starosti ter se jim zahvalil za vse, kar so dobrega storili.za naše delavstvo. Dalje jim je častital tudi strok, tajnik Joško Rozman, kateri je v lepem primeru poudaril, da še med starimi živi misel in volja do dela za strokovno organizacijo.. Poudarjal je, dir bo mladina šledilrf tč m vzorom ter delala na tem, da se naša ideja vedno bolj razširi po vsej Sloveniji. Ob koncu se je za vse pozdrave nahvalil tov. Tomažič Ivan, in >Ioža Go-stinea*OflO?i1V 3M
Ob tej priliki želimo našim jubilantom, da še mnogo let' živijo med nami ter nas bodrijo zn delo in borbo v delavskem' pokretu!
  i —B— : .1 ~— -----------------  T
Dom služkinj ~rsr*rr;T Ltubllanl.
V eni zadnjih številk »Delavske Pravice« smo bralce opozorili na loterijo, ki je namenjena v prid zidavi služkinjskega doma v Ljubljani. Uverjeni smo, da so naši tovariši in prijatelji pridno posegli po srečkah in s tem pokazal svojo zaved^ nost za dobro in pošteno stvar. Kdor še ni posestnik vsaj ene teh srečk, naj to še stori! žrebanje je bilo prvotno določeno na 1. decomber. Iz tehtnih razlogov se je žrebanje cdgodilo na 11. januar 1931, kar naj naši tovariši vzamejo na znanje. S tem je dan možnost, da si nabavife srečke, kdor jih še nima. Dobijo se pri vseh župnih uradih, v Ljubljani, pa tudi pri JSZ in Poselski zvezi.
Trbovlje. Krekova knjižnica, ki ima svoj prostor v tajništvu Strokovne zveze rudarjev Loke 253, si je za letošnjo sezono nabavila lepe in zanimive nove knjige. Knjižnica poseduje lepo število knjig, ki se izposojajo in vračajo vsako nedeljo od 9—11 dopoldne. Izposojilo velja za dobo štirinajst dni .Pridite po knjige, sedaj v zimskem času je dovolj primernega časa za čitanje, da si s tem pridobite tudi izobrazbo.
Novice z Jesenic.
REDUKCIJE PRI KID.
V našo bedo nam je zopet zadan nov udarec od strani KID. Ta je namreč sedaj sredi zime nenadoma napovedala odpoved mnogim delavcem. Točno število nam zaenkrat še ni znano.
Ni potreba, da vprašujemo o vzrokih te redukcije gospode v vodstvu, ker nam pač dejstva, ki se dogajajo po naročilu teh v tovarni, izpričujejo zadostne in resnične dokaze. Že pred meseci, pri zadnjih redukcijah, smo na tem mestu med drugim podčrtali tudi to, da je vzrok redukcij napačno štedenje delavnih moči do skrajnosti, da hoče sedanje vodstvo, da bi delo, ki ga je poprej izvrševalo pet delavcev, izvrševali sedaj samo trije. To
je bil pravi vzrok, da je tovarna takrat reducirala na račun tega štedenja toliko število delavcev, deloma pa tudi na račun resnične modernizacije nekaterih obratov. Isto je vzrok tudi sedanjih redukcij. Delničarji so imeli pred kratkim občni zbor podjetja, kjer jim je bil dobiček v višini štiri in pol milijona dinarjev, po izgledu na zadnje ukrepe v tovarni, premajhen, so se odločili, da mora gotovo število delavstva na cesto. Tisti delavci, ki ostanejo v tovarni, morajo pa svoje delo podvojiti. Prihranjenega bo tako okrog 140.000 Din mesečno.
Jutro« je dne 28. m. m. prineslo izvleček bilančnega poročila, v katerem je omenjeno, da se redukcije izvršujejo na iUfcun modernizacije. Podčrtamo, da to ni tečno. Racionalizacija zaenkrat še ne zahteva redukcij v tolikem številu kakor so se izvršile tekom zadnjega poletja. Kriva je pa brezsrčnost naših gospodarjev do delavstva. Nikdar, odkar obstoja tovarna, še ni bilo tolike surovosti v priganjanju k delu, kakor jo je občutiti zadnje čase. Ves zaupniški zbor in vsi organizacijski voditelji bi imeli pač povedati dosti dokazov o izkoriščanju delovnih moči zadnjega časa. Opozarjamo prizadete, da s priganjanjem k delu prenehajo, ker delavci delajo vedno, kar pač morejo.
Stroj ima streho, delavci pa ne. Ka-cionalizaoija niti delu, na planlem ni prizanesla. Kjer je dolgo let stal stroj za rezanje starega železa, se je moral sedaj s svojega mesta umakniti, isto tako tudi streha, ki je čuvala delavce pred dežjem in snegotji. -Postavili y*o »v1? stroj, mu dali streho, delavci pa morajo poleg njega ojtfa^ljati Woje delo pod milim nebom, izpostavljeni' vsem vremenskim nepnlRkatn. Za stroj še hojč, da 'ga ne bi kvaril d6ž, za delavce'jim hi mar. Ali bi ne bilo na mestu, če bi tudi delavtf dobili streho in bili tako obvarovani najhujšega. Ne šele spomladi, sedaj pred zimo je čas, da napravite za svoje delavce iz zdravstvenih ozirov nujno potrebno streho.
Ni šlo. Pretečeni teden je bil vzet v delo kot »šmelcer« v oddelek martiname K. I. D. neki delavec, zaposlen pri tvrdki Dedek, ki povečava električno centralo. Delavci martinarne so bili proti temu ukrepu, da tovarna jemlje v službo tujcc, med tem ko na drugi strani odpušča mnoge domače mnogoletne delavce. Njihov energični nastop je pomagal, da je ta novi vsiljeni »šmelcer« bil zaposlen pri KID. samo od dveh pa do petih popoldne!
Racionalizacija. Pri generatorju pred oddelkom mehčalnice sta zaposlena dva delavca. Pretečeni teden se je obratovodja dotičnega oddelka izmislil, da tam lahko dela en sam delavec in je hotel od vsake izmene po enega vzeti. Vsi trije delavci, pa so z energičnim nastopom ta načrt preprečili. In tako bosta še nadalje ostala po dva delavca na vsaki izmeni. Delavci, naj vam bo ukrep teh treh za vzgled.
Odbor poroča: V nedeljo dopoldne ob pol 10 uri, sestanek skupine Javornik in Jesenice v Krek. prosv. domu. Posebnih vabil ne bo.
Čez hribe in doline...
Hrastnik. Vsem članom strokovne skupine Hrastnik sporočamo, da smo dobili sobo za uradovanje in sicer bivšo Štihovo prodajalno, kjer se bodo vršili tudi sestanki in pobirala članarina. Poslednje naj bi vzeli vsi člani resno na znanje, da ne bo nepotrebnih potov. — Uradne ure bo »Del. Pravica« objavila enkrat pozneje. — Trboveljska premogo-kopna družba je pred štirnajstimi dnevi kupila radio-aparat in ga montirala v rudniški čakalnici, kjer ga je lahko vsak svobodno poslušal. Pred par dnevi pa je v čakalnici iz neznanih vzrokov nastal prepir med mladimi fanti, in posledica je, da je bil eden nevarno oklan in da so
odstranili radio iz čakalnice. - V duševni zmedenosti si je končal življenje Melhijor Meterc, upokojen rudar. Padel je v štirideset metrov globok prepad, kjer je nezavesten obležal ter kmalu nato umrl.
Tržič. Umrla je ena najstarejših članic tukajšnje skupine JSZ po dolgi bolezni, polni trpljenja, dne 2. decembra: Terezija Solar, zaposlena ves čas svojega življenja v predilnici in tkalnici Oassner in Glanz-mann. Bog ji daj večni mir! — Skioptično predavanje priredi skupina JSZ 15. decembra ob 8 zvečer na Skali v dvorani »Našega doma«. Ker bo predavanje zelo zanimivo in poučno, vabimo vse delavstvo, da se ga v čim večjem številu udeleži. Vstopnine ni.
ZAGORSKI ZVON
Kakor povsod, tako smo tudi v našo dolino dobili zimo. Nismo jo ravno veseli, posebno tisti ne, ki bodo najbolj prizadeti. In to so gotovo v prvi vrsti rudarji, ker fini ne zadostuje njihov zaslužek, da bi pošteno oblekli Svojo družino. Z zaupanjem so pričakovali
..............................•	’	su	dobila
trkata na atno se pa sto da še
frudarji, daje bodo v.zini naročila, toda.zaman Zima yrata ruda|iev, narOčiDpa kriza pojavlja naprej in pi Odpošilja, *e zopet pridno jflabo znamenje za njgfcirji bom gle£la|^v bodoč |e vedno 0* vedno Je ob navadnih dneh, ko še pr; _
Jinogo ljudi v jamo na boljša mesta, da cim Več premoga spravijo na dan. Rudarje se pa fedno bolj tira, da v skrajšanem delovnem času dosežejo isto količino premoga kakor £ri polni zaposlitvi. Tako se godi velika krivica rudarjem, ki ne vedo kedaj bo konec temu priganjanju. Poleg tega je še mnogo drugih šikan in tudi kazni mnogokrat ne izostajajo. Zdi se nam, da se podjetniška družba nikoli ne fa«rti, in da se ? delavcem naravnost igra. K «hi r j t s rifem nenj a	biti
lemu težkemu življenju rudarjev tudi enkrat lonec! Skrajni čas je, da se temu napravi |onec, in da se da delavcu delo, kajti on si »e želi drugega kakor delo in pošten zaslužek. Rudar ni len, in žalostno je, če človek-i&elavec, ki mora ravno tako živeti, kakor vsi drugi, imajo vsega v izobilju, nima niti dela, da bi služil kruti svoji druzImf*T5b letnem zaključku bomo pa kljub »veliki« krizi čitali v časopisih, kako si bodo delili čisti dobiček razni delničarji, ki niso niti enkrat prijeli za rudarsko orodje, da morda niti ne vedo drugače kot na zemljevidu za črno označene rudarske revirje. Z žuljevimi rokami rudarjev, si kopičijo taki delničarji denar po raznih bankah in nima delavec, ki največ trpi in dela za nje, od tega nobene koristi. Za uboge rudarje in njih otroke, pa se morajo prizadevati ravno dobrodelna društva, kar družinski očetje kljub trdemu delu ne zaslužijo dovolj.
I ako je obdarovala nekatere otroke (vseh seveda ni mogla) dobrodelna akcija Vincen-cijeve konference. Stariši so hvaležni vsem dobrotnikom, ki se zavzemajo za rudarske družine! Toda tisti, ki bi bili najbolj dolžni pomagati našim rudarjem imajo gluha ušesa. T. P. D. bi morala v prvi vrsti skrbeti za polno zaposlitev rudarjev in za pošten zaslužek, poteni bi |)a take dobrodelne akcije lahko izostale. Otroci so raztrgani in tudi bosi. ne morejo ne v šolo niti v cerkev.
Preteklo nedeljo smo rudarji praznovali god sv. Barbare, zaščitnice rudarjev. Sprevod je krenil z godbo na čelu iz Kisovca do Toplic in nato do g. rav. Loskota v graščino in od tam v Zagorje k sv. maši. Toda mnogim ni bilo za |iarado in so šli naravnost v cerkev. Kljub temu, da imajo rudarji sv. Barbaro za svojo zaščitnico, je bilo ta dan na žalost opaziti, da je mnogo rudarjev zlasti mladih, raje ostalo doma, ali pa krenilo v gostilne, mesto da bi šli vsaj enkrat v cerkev, in tam slišali lep cerkveni govor, o pomembnem praznovanju svete Barbare.	Rudar.
NAŠIM DOPISNIKOM!
Božična številka »Delavske Pravice« bo izšla pred prazniki. Vsled tega bo uredništvo lahko upoštevalo le dopise in članke, ki mu bodo dostavljeni do petka 19. t. m. Prosimo dopisnike, da pravočasno pošljejo gradivo.
Uredništvo.
V nedeljo popoldne
prečitaš »Delavsko Pravico« in 9i zadovoljen ž njo. Ne vrzi je proč, nesi jo svojim tovarišem, da jo tudi oni prečitajo in postanejo njeni naročniki.
Krekova mladina.
Zbor družin se je vršil v nedeljo 7. t. m. v Ljubljani ob zadovoljivi udeležbi zastopnikov družin. Obravnavali smo tekoče zadeve in prejeli potrebne sklepe. V odbor je bil izvolje tov. Preželj Franc.
Celje. Krekova družina priredi v soboto 13. in v nedeljo 14. decembra v gledališki dvorani Ljudske posojilnice Tomaž Brando jevo burko »Charlejeva teta«. Vsi prijatelji vabljeni.
Vojnik pri Celju. Krekova družina vprii zori na Štefanovo Finžgarjevo narodno igro »Veriga«.
Radio.
MEDNARODNI DELAVSKI RADIO KONGRES.
Moderna tehnična sredstva so doji brodošla tudi propagandi. Film, telefoni radio — vse naj služi za razširjanje dor ločenih idej. Najvažnejše propagandističi no sredstvo je brez dvoma radio. Zat0 so delavske organizacije že takoj spo-» č^tka obrnile posebno pozrnost na ra* lale ustvariti čim več lasti jtaj, kjer pa to ni mogoče, ben vpliv pri vodstvu io postaj.
vedla neka	enotnost v del
rganizacije,	je	bil že let
1927.	sestanek v Berlinu.	Ta	sestanek j
imel	cilj,	da	pripravi pot,	da	bi se zdru
žile obstoječe del^^ke .rjdip organizai cije v močno dela^skflKamo interna! cionalo.	J&&
17. in 18. seHtembra|«3 S£ zbrali za stopniki delav^Ph radio organizacij Pragi k drugemu kongresu. Syoje dele gate je poslala'Nizozemlka’, Dhuska, Če hoslovaška, Avstrija,,. Qanzig in Belgiji Vsega skupaj je bilo Mi delegatov. Naj večja je nizozemska radio organizacija ki ima 100.000 članov, zelo uspešno si razvija ta organizacija tudi v Belgiji. Ni kongresu so bila sprejeta, tudi pra,v& internacionalne delavske radio organizacije.
Belgijski radio.	*
Zveza delavnih sindikatov v Gandii-Neokos v Belgiji se je nedavno odločila, da priključi svoje članstvo v Sarov (zveza socialističnih radioposlušalcev). Ta zveza šteje 42.000 članov. Ker niti člani niso radio-ama-terji je treba smatrati ta pristop kot fazo v borbi med socialistično in katoliško organizacijo, katerih vsaka ima določene ure za oddajanje v zakupu. Vsaka organizacija hoče biti močnejša nego druga. Ta jx>litična riva-liteta je seveda na drugi strani radiu v korist.
Radio in gramofon.
Kakšno je to razmerje? Spočetka se je zdelo precej napeto. Ravnatelj firme »Odeon«, g. Dory je o tem napisal članek v francoskem listu »La Volonte«, kjer ugotavlja najprej, da se plošče prodajajo iz leta v leto boljše. Gramofonska industrija pa ne pozna krize. O razmerju radio: fono pa pravi: Razmerje radia do gramofona je bilo vedno prijateljsko, mord celo bratsko. Saj je baš radijska tehnika, ki je omogočila sodobno metodo električnega snimanja, danes pa je radio tisti, ki črpa iz ogromnih in čudovitih zalog plošč ter tako seznanja nepregledne množice s stvarmi, ki bi ostale nep>oznane, če bi jim jih ne jx>vedala plošča po radiu. Med radiem in ploščo torej konkurence ni!
Razno.
OUZD v novembru 1930. Po pravkar
objavljenih podatkih je v mesecu novembru 1930 v primeri z oktobrom 1930 padlo število zavarovancev pri OUZD od 99.516 na 97.991. Interesantno je, da je število ženskih članov celo narastlo. Nadaljnje zmanjšanje izkazuje odstotek bolnikov od 2.36 na 2.32, od tega pri ženskah od 3.09 na 2.88, dbči mje pri moških celo narastel od 2.01 na 2.06. Povprečna dnevna zavarovana mezda je padla od 26.81 Din na 26.66 Din, celokupna zavarovana dnevna mezda cd 2.675.000 na 2.613.000 Din.
Ali se zanimate za mojo hčer radi dote? — Ne, ne, tak pa nisem. — O potem pa kar pojdite, idiota nočem imeti v družini.	,
Pierre 1’ Ermite:	m
kako sem ubita svojega otroka
Naročite še danes 1 steklenico
kosteh — rokah nogah — členkih pletih — zobeh bokih — žilah glavi
za masažo
že zjutraj Vas bo
uspeh Iznenadil
odpravlja bolezni takoj
LABORATORIJ ALGA - SUŠAK
14 stekleaie »ALGE« Din 205
85	»	s	i	:S20
4 steklenice »ALGE« Din i!
8	»	»	>	131
Dobiva se povsod I — 1 steklenica Din 16
Usnlorsho in Cevitorsko zadrugo . RUNO r. z. z o z.» Trlico
Izdeluje vsakovrstne ovčje in kozje kože, kakor tudi barvario usnje za površnike
Postrežba ločna.
Cene solidne.
tovariši! Podpirajte neodvisen delavski tisk!
Blago
šveže in poceni
MARIBORSKI
KONZUM
i
dividende je
m dtfnar
registrovana zadruge z o. z.
Glavni trs 21
naj bo skrb vsakega našega naročnika, da si pridobi še enega naročnika našega neodvisnega lista. Podvojimo števil« naročnikov, s tem bomo podvojili gotovo tudi število naših prijateljev. Podvojili bomo krog krščanskih socialistov.
Dosti le vredno,
ako imaš v hiši list, ki je v resnici tvoj prijatelj, ki je resnično in iskreno delavski. č'e si že naročen na »Delavsko Pravico«, boš teinu lahko pritrdil in jo priporočal vsakemu.
XXV. pio&lavje.
Dominik je kmalu zašel v ono vsakdanje, površno in plehko življenje, kakršno živijo^ ljudje najvišjjh krogov. Vesoljni svet mora služiti njihovim zabavam in samopašnemu veseljačenju, da od saine preobjedenosti komaj šle pokusijo vsako naslado, ostanke pai prepustijo svojim spremljevalcem.
Yholdyjevi so se vso pot vozili z brzovlakom in sicer v spalnih vagonih, prenočevali v razkošnih hotelih in izbirali najlepše parnike. Iz Marseilleja so odpotovali ob enajstih, prej pa so seveda morali stopiti še k Bassoju na ribjo juho, ki sicer nikogar ni posebno mikala, le ujec ni dal miru, samo da bi videli koliko slastnejša je juha, ki jo on kuha. Ko so dospeli v Bastijo, so kupili nekaj mezgov, katere pa so morali v Ajacciju zopet prodali, ker so se obrnili proti Tunisu.
Patronaž je postajal čedalje manjši rn oddaljenejši, njegova podoba je vedno bolj izginjala v meglo.
Vozili so se neprenehoma. Med potjo so zadeli na premnogo onih neizogibnih — zdaj veselih zdaj neprijetnih — dogodijajev, brez katerih ni nikoli na potovanju in ki jih človek ne more precej pozabiti. Ti doživljaji so kakor jata psov preganjali svet spomin in vzvišene misli, o katerih je sanjal Dominik in ki jih je želel obvarovati.
Yholdyjevega vodnika so zelo bolele oči; včasi je bilo krivo žgoče korpiško solnce, ki je razbelilo peščene ceste, včasi žganje, brez katerega ni mogel živeti; včasi pa tudi oboje. Hitro so segli v zaboj z zdravili m »Hamamelis virginica«, katere nekaj kapljic mu je Dominik brizgnil v oči, se je izkazala kot izvrstno zdravilo. Drugi dan je bil možakar po navadi zdrav ko riba.
Zato ni nič čudnega, če je v očeh tega vodnika Dominik kmalu postal slaven pariški zdravnik. To se je hitro razletelo po vsej Korziki, da so mladeniča nepretrgoma nadlegovali z raznimi vprašanji, ki bi nanje vedel odgovoriti komaj izkušen zdravnik.
Nekoč ni radi tega celo noč zatisnil očesa. Prišli so v mestece Calanches de Piama. Ko se zberejo pri večerji, mu ujec med glasnim grohotom pove kakšen pomenek je slišal v kuhinji.
»To bi bila pa res sreča za Picciolovko,« je dejala gospodinja, »če bi nocoj rodila svojega otročiča, ko je še ta mladi pariški zdravnik tukaj!« .. „
»Ljubi moj Dominik!« je hreščal ujec, »če bo sila, boš pač moral iti, četudi se odpravljaš v semenišče ... Saj veš, da na Korziki ne poznajo šale. Tukaj vlada strašna jeza in krvavo maščevanje!
Dominik je hotel takoj odriniti, dasiprav se je že mračilo. Vodnik pa mu je naznanil, da se je mezeg zbosil in da se mu je pretrgal jermen; dokler živali ne podkujejo in jermena ne sešijejo, ne morejo naprej. Spoznal je, da je vodnik to nalašč napravil, in je nazadnje — dasi zelo nerad — ostal, ko je sprevidel, da ni moči ničesar prenarediti ... K sreči pa je bila Picciolovka toliko pametna, da ni nikogar klicala k sebi.
Štirinajst dni so že bili na potu. Vsak dan so doživeli kaj novega in veselega. Slika patronaža se je zmerom bolj odmikala in se zavijala v pozabo. Kdaj pa kdaj je Dominik sicer kupil kakšno razglednico in jo poslal župniku in odraslim članom patronaža, čeprav ni vedel kaj bi jim pisal. Sram ga je bilo, da bi jim pel o solncu in veselju, ko se morajo revčki potikati po Montmartreskih uličicah in po Cliampionnetskih luknjah.
Dominikova mati, ki je bila v Parizu tako slabotna, da ni mogla niti s postelje, se sedaj niti zmenila ni za ves trud in napor. Nikoli ni potožila, da bi bila količkaj utrujena ali zmučena. Veselje jo je prešinjalo, ko je videla, da je sin slednjič vendarle svoboden in vesel in da ne more misliti na patronaž in na župnika, ki ga več ne bo mogel vznemirjati s svojimi neumnimi nazori. Tudi pred njegovimi pismi bo zdaj menda mir!
Dominik pa, ki je moral voditi vso družbo, je imel toliko skrbi in dela, da je bil vsak večer docela izčrpan i« Utrujen. V takih razmerah mu pač
ni bilo mogoče, da bi posebej skrbel še za svoje lastno notranje življenje kot mu je bil naročil župnik. In vendar bi mu bilo moglo samo takšno življenje čuvati in — kdo ve? — morebiti tudi ohraniti poklic.
Zapustili so Korziko, ki se jim je videla preveč pusta in dolgočasna, in odpluli proti Tunisu . .. Bilo je že v adventu, ko se po cerkvah začnejo mnogoštevilne pridige. V tuniški stotnici je tedaj pridigal neki slaven govornik ... Mati in ujec sta skrbno vse tako naravnala, da Dominik ne bi mogel k nobeni pridigi. Dan za dnem so prirejali izlete v puščavo in v druge bolj ali manj važne kraje, kakršnih je polna ondotna staroslavna afriška dežela. Zdaj so obiskali Bardo, drugič so se ogledali Kar-tago in njene razvaline iz rimskih časov.
Za Božič so krenili proti jugu do Kairuana. Pot jih je vedla po peščeni stepi, o kateri pravi Salust,' da je bila nekdaj lepa in široka cesta; ob njej so stale krasne vile, ki so se skrivale med pomarančnimi in limonovimi nasadi ... Prihrul je Turek ... Omiko so živo zakopali v grob, dasiprav jo je solnce ves čas poljubljalo na čelo in klicalo k življenju.
Yholdyjeva gospa se je nenadoma vnela za starine. Kupovala je stare svetinje, ki so bile kovane — v Berlinu! Ko so jo delavci zagledali na razvalinah, so zasuli svetinje v pesek, nato pa so jih — kakor da bi slučajno zadeli nanje — odkrili pred njenimi očmi... V nekem arabskem hlevu so iztaknili celo kip iz belega marmorja, ki so ga konjarji imeli za jasli, ker je bil zadaj izdolben kakor žleb. Dominik je imel ves teden delo z njim, ker ga je mati seveda kupila, da si ga bo dala postaviti doma v Parizu v vežo, da jo bo vedno spominjal dvoboja z župnikom Firminom ... Saj je ves čas edino na to mislila, no, radi tega je sploh šla na potovanje.
1 G. C. Salust (8(5. do 36. pr. Kr.) je bil znamenit rimski zgodovina r in politik.
Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Čei.
Izdaja za konsorcij »Delavske Pravice« in ureja Srečko 2umer.