NAPETOST MED KINO IN RUSIJO PRIVRELA DO VIŠKA JAPONSKA SE ZAENKRAT NE BO VMEŠALA, PA JE PRIPRAVLJENA NA VSE Nemčija bo ščitila s'nterese Kitajcev, nahajajocih «e v Sovjetski Uniji, ter interese Rusov, nahajajocih se na Kitajskem. — Rusi so bili baje pregnani, ko so hoteli prekoračiti reko Amur. BERLIN. Nemčija, 18. julija. — Takoj ko so bili prekinjeni diplomatski odnošaji med sovjeti in Kitajsko, sta obe vladi naprosili Nemčijo, naj ščiti interese njunih državljanov. Nemčije je ugodila prošnji. V slučaju vojne bo ščitila interese Kitajcev, nahajajočih se v Rusiji ter interese Rusov, nahajajoči se na Kitajskem. 1 OKIO, Japonsko, I 8. julija. — Japonska vlada ze vedno posreduje tako pri Rusiji kot pri Kitajski v svrho ohranitve miru. Zaenkrat se še ne ve, kakšno stališče bo zavzela Japonska. Neki uradnik zunanjega urada je izjavil, da je japonska vlada na vse pripravljena, tudi na vojno Os'ala bo pa toliko časa nevtralna, dokler ne bodo ogroženi njeni življenski interesi. DR PAVELIC OBSOJEN NA SMRT Beograjsko sodišče ju je obdolžile, da sta pozivalo Macedonce, da primejo za orožje s Hrvati vred. DOBER FLEN 20 DELAVCEV SUHAŠKIH i MRTVIH PRI AGENTOV EKSPLOZIJI ŽELEZNIŠKA j BREMEN NESREČA V NA PRVEM COLORADU POTOVANJU V New Yorku sc razbili Smodnišnica Alumjiium Most se je udri in spalni Parnik "Bremen" j e 58čevljev dolgo baro, kil je bila največja v New Yorku ter odvedli dva I truka polna pijače. PEIPING, Kitajska, 18. julija. BEOGRAD, Jugoslavija. 18. julija. — Anton Pavelič, voditelj hrvaške federalistične stranke, in njegov pribočnik Gustav Perčec, ki sta se v zadnjem času zvezala z macedonskimi revolucijonarji v Bolgarski, sta bila včeraj obsojena na smrt od posebnega sodišča za varstvo države. V nekem govoru pri pozdravu j Macedoncev na neki železniški po- j staji sta baje izjavila: — Vi bolgarski bratje proslav- j ljate petnajsto obletnico, ko ste se . iznebili turškega jarma. Mi pa smo j ječali deset let v suženjstvu. Brez ! žrtev ne more biti nobene prosto- \ sti! Obdolžena sta bila, da sta pozival Macedonce. naj sc bore s Hrvati proti skupnemu sovražniku. Sedaj se mudita na Dunaju. Dva nadaljna mejna spopada, Japonske Čas- tekom katerih so prišli četaši z bol-nikarske agenture poročajo, da koncentrirajo Ru- garskega ozemlja, sta povečala na- vx .r> 1 -1 - 1 _j petost bolgarsko - jugoslovanskih si svoje čete pri Fograny - Cinaja ob sibirsko-mand- Šest prohibicijskih agentov, med katerimi sta bila dva črnca, je vpri-zorilo napad na Green Roorfl Grill na zapadni 48. cesti v New Yorku. Agentje so pozvali goste, naj s? odstranijo ter so začeli zasliševati uslužbence. Nihče ni hotel vedeti, kdo je lastnik. Vsledtega so zaplenili vso pijačo ter napolnili ž njo dva ogromna truka. Aretirala sta bila le dva uslužbenca. Razbili so tudi baro. ki je bila ; dolga 58 čevljev ter baje ena naj-I daljših v New Yorku. Radovednežev sc je nabralo toli-! ko. da je morala policija poklicati ' rezerve, ki so jih zadrževale. Policija s postaje na zapadni 47. j cesti je vprizorila v zadnjem času ! že sedem takih uspešnih pogonov. žurski meji. Ruski konzulat v Harbinu so včeraj zaprli. Uradniki se pripravljajo na odhod. Sovjetski generalni konzul v Harbinu, Melnikov, je dobil naročilo, naj takoj odpotuje v Mandžurije. LONDON, Anglija, 18. julija. — Peipinški dopisnik "Daily Mail" poroča, da so bile sovjetske čete pognane nazaj, ko so skušale prekoračiti reko Amur. Veliko važnost pripisujejo dejstvu, da so Rusi suspendirali ves promet na kitajski vzhodni železnici ter odpoklicali iz Mandžurije dvanajst tisoč železničarjev. Baje bo trajalo najmanj dve leti, predno bodo za-mogli Kitajci obratovati železnico s svojimi lastnimi ljudmi. odnošajev. NAPAD NA AVSTRIJSKEGA KANCLERJA ŽRTVE AVTOMOBILOV V NEW YORKU Meseca junija so v New Yorku avtomobili usmrtili 31 otrok, starih manj kot šestnajst let. Nad 1500 otrok je bilo več ali manj poškodovanih. Tekom meseca maja je bilo ubitih 42 otrok. Julija meseca lanskega leta je bilo usmrčenih devetindvajset otrok in poškodovanih nekoliko manj kot poldrug tisoč. Co. pri New Kensing-tonu je bila razdejana. 2e druga eksplozija v dvanajstih letih. PITTSBURGH. Pa., 18. julija.— Nocoj se je za vršila v smodnišnici S. Aluminium Company v bližini Kensingtona strašna eksplozija. Prva poročila so javljala, da je jilo usmrčenih dvajset ali več de-avcev in dosti ranjenih. Za časa eksplozije sc je nahajalo sto delavcev v tovarni. Smodnišnica se nahaja oj Al'egheny Hiver ter je oddaljena sedemnajst milj od Pittsburgha. Ranjence, kojih število znaša baje nad štirideset, so odvedli v Citizens General Hospital v New Kensington. V isti smodnišnici se je že tekom svetovne vojne pripeti;a eksplozija, ki je zahtevala petdeset človeških žrtev. Kaj zaenkrat še ni dalo dognati voz je padel v vodo. — Na vlaku se je nahajalo petsto potnikov. STRATTON. Colo., 18. julija. — Ko je vozil ekspresni vlak Rock Island železnice preko mostu štiri milje zapadno od tukaj, se je most, :o so šli zadnji vozovi nreko njega udr. En spalni voz je padel v Spring Creek, dva sta pa obvisela na lesenem ogrodju. Na vlaku se je nahajalo vsega .skupaj petsto potnikov. Do včeraj zvečer so potegnili iz spalnega voza štirinajst trupel. Natančnega števila žrtev še ni bilo mogoče določiti. Nesrečo je baje zakrivilo prepe-relo tramov je. LONDON TRPI NEZNOSNO VROČINO Napadalca so razorožili, ko je letel proti Streeru-witzu. — Časopisje pravi, da je napadalec neki nezaposlen kovač. PREPOČASI GA JE SRKAL MREŽA OKROG BANKIRJEV SE ZOŽUJE ODMEVI MEHIŠKE VSTAJE Preiskava držav, pravdni- Banditi so usmrtili štiri- ka Pecore se bliža koncu. — Dve zvezni preiskavi se nadaljujeta. Kot smo poročali, je bankrotirala v New Yorku tvrdka privatnih bankirjev bratov Clarkov. Oblasti so dognale, da je bilo v blagajni nad pet milijonov primankljaja Viagalci so bili večinoma priprosti ljudje z razmeroma malimi sredstvi, ki bodo najbrž vse izgubili. Zadeva J* bila poverjena okrajni veliki poroti, ki je s pomočjo Johna Boukerja, enega izmed partnerjev falirane banke začela preiskovati skrivnostne finančne operacije teh privatnih bankirjev. Ferdinand Pecora. poslujoči okr. pravdnlk, kateremu je Bouker zaupal vse notranje razmere banke, je obljubil, da bo zadevo sporočil tudi pohoti. Proti bankirjem se bo začel proces v zveznem sodišču dne 29. julija. Zvezne oblasti vrše dve nadaljnl preiskavi, da najdejo dokaze sle-parjenja ter prikrivanja imenovane bankrotirane banke. najstletnega mehiškega fanta, potem ko so ga prisilili, da je izkopal grob. DUNAJ, Avstrija. 18. julija. — Danes so na stopnicah kancelar-skega urada preprečili atentat na avstrijskega kancelarja Ernesta Streeruwitza. Steeruwitz je prišel iz poslopja ob poldesetih dopoldne, ko je neki moški potegnil revolver ter se zagnal proti njemu. V bližini stoječi policist mu je iztrgal orožje ter ga aretiral. LONDON, Anglija, 18. julija. — Exchange Telegraph agentura je dobila danes od svojega dunajskega poročevalca brzojavko, v kateri se je glasilo, da je nezapoleni kovač Anton Leitner skušal usmrtiti kanclerja Ernesta Streeruwitza. MEXICO CITY. Mehika, 18. julija. — Vojni department je danes objavil, da so bile razpršene zadnje vstaške tolpe v državi Guanajuato. Listi v Mexico City so izjavili, da se glasi v poročilih iz Ja-lisca, da je bilo to središče verskih fanatikov popolnoma pomirjeno. Iz Colime poročajo ,da jc bandit-ski glavar Manuel Marnoltjo dal usmrtiti nekega štirinajstletnega fanta. Fanta je bil prej prisilil, da jo izkopal svoj lastni grob MEXICO CITY. Mehika. 18. julija. List "Graficao" pravi, da je zahtevala tri leta trajajoča "eri-steror." revolucija v državi Jalisco 3000 življenj ter stala pet milijonov dolarjev. Vstaja je bila končana, ko sta se katoliška cerkev in država sporazumeli. Vincent Balbi je rekel pred sodiščem v Brooklynu, da ni bila njegova krivda, če se mu je v kleti 26 sodov grozdnega soka izpremenilo v vino. Rekel je, da je napravil to pijačo za svojo lastno uporabo, toda policija mu jo je zaplenila. Včeraj je naprosil zveznega sodnika Gal-i stona, naj ukaže policiji pripeljati vino nazaj, češ, da je bilo nepostav-no zaplenjeno. Balbi je rekel, da je izpije vsak dan en kvart vina. nakar je sodnik izračunal, da bi ga imel dovolj za osemnajst let ter ni ugodil njegovi prošnji. LONDON. Anglija, 17. julija. — je zakrivilo katastrofo, S3 ; Ko je dospela Anglija na rob naj- 1 bolj resnega pomanjkanji- .ode v [ zadnjih letih, je imel London sam včeraj najbolj vroči dan tega leta Temperatura je dosegla 89 stopinj v senci. Sedanja vročina je bila posledica ikoro celcga tedna jasnega vremena. Vremenski prorok je rekel, da bosta vročina in suša ponehali jutri. Prebivalci Londona so bili napro-šeni, naj varčujejo z vodo. čeprav A ... _ . „ ., ni položaj tako opasen v teir, ozi- Angiija obnovi z njuni; ru Na deželi pa ao se miake, reser- \oarji in reke posušile, in zalega vode bo trajala le še par dni, če 0RNOVA RUSKO ANGLEŠKIH ODNOŠAJEV Sovjeti zahtevajo, naj diplomatske odnosa je, ne glede na sedanje razmere v Rusiji. ne bo prišel naliv. medtem bolj izdaten ŽUPAN WALKER BO ZOPET KANDIDIRAL Newyorski župan Walker je včeraj v posvetovalnici mestne hiše na slovesen način objavil svojo kandidaturo za županski urad. Kandidiral bo na demokratskem tike tu. KOLIKO ZDRAVNIKOV IMA PRAVICO PREDPISATI ŽGANJE WASHINGTON D. C.. 18. julija. Vlada se pripravlja, da obnovi svoje zaloge potrebnega medicinskega žganja, a istočasno bo tudi preiskala, koliko zdravnikov ima dovoljenje izdajati recepte za žganje. Pro-hibicijski komisar dr. J. M. Doran, je naSn&nll, da znaša število zdravnikov, ki Imajo tozadevne permi-te 111,000. Leta 1922 je znašalo to število le nekaj nad 40,000. TUNNEY NADALJUJE POTOVANJE BENETKE Italija, 18. julija. — Mrs. Gene Tunney je popolnoma okrevala po svoji zadnji operaciji ter se počiti sedaj zelo dobro. Njo in njenega moža, prejšnjega svetovnega prvaka v pretepanju, so spoznali ameriški turisti, ko sta sedela pred neko kavarno na trgu sv. Marka. Konečno sta se umaknila, sita radovednih pogledov in sedaj bosta nadaljevala svoje poročno potovanje, katero je bolezen prekinila. MOSKVA Rusija. 18. julija. — Sovjetska Rusija zahteva, da jo Anglija brezpogojno prizna ter obnovi ž njo diplomatske odnošaje. L. M. Karkhan. podkomisar za zunanje zadeve, je ponovil zahtevo svoje vlade glede brezpogojnega priznanja. Ta zahteva je bila pospešena vsled angleške poslanice sporočene sovjetski vl^di potom norveškega poslaništva, v kateri so Rusi naprošeni, naj pošljejo svojega zastopnika v London, da obnovi u-vodno razpravo glede razmer v Sovjetski Uniji. MOSKVA, Rusija, 13. julija. — Norveško poslaništvo je včeraj v imena angleške vlade izročilo poslanico. v kateri naproša Anglija sovjets' % vlado, naj pošlje v London zas jpnika, da rabpravlja ž njim o načrtih, kako bi bilo mogoče obnoviti odnošaje. Sovjetska vlada je ponovno zahtevala brezpogojno priznanje. NAJSTAREJŠI ANGLEŠKI PLEMENITAŠ LONDON. Anglija, 18. julija. — Nov rekord je dosegel lord Coventry glede dolžine časa, tekom katerega ima plemiški naslov. On ima sedaj svoj naslov šest in osemdeset let in šest in štirideset dni. Prejšnji rekord je ustanovil pe- zmanjšal svojo naglico na prvem potovanju v Severnem morju radi megle. — Zapustil je Cherbourg sedem ur prepozno. NA KROVU PARNIKA 'BREMEN". 18. julija. — Veliki, novi transatlantiški parnik Severonem-škega Lloyda, ' Bremen", je bil včeraj sedem ur prekasen ob koncu prvega potovanja iz Bremena v Nev. York. Nizko ležeča megla je prisilila parnik. da je zmanjšal svojo naglico in stotine potnikov iz South-amptona in Cherbourga je moralo cele ure čakati. Ko je "Bremen" dospel v Cherbourg včeraj zvečer po tri ure trajajoči vožnji preko kanala, so bili francoski uradniki pozdravljeni na krovu. Bili so zelo navdušeni, ko sc jim razkazaii parnik. Kljub za vlečenju v Angleškem kanalu, povzročenem vsled megle, so newyorski agenti Severonem-škega Lloyda še vedno pričakovali. da bo dospel novi ekspresni parnik "Bremen"" v New York v pon-deljek popoldne. Njegove štiri turbine bodo najbrž razvile več kot 100.000 konjskih sil. Te turbine bodo lahko razvile 29 vozljev na uro, če se bo izvedlo pritisk nanje, čeprav je malo vrjetno, da se bo skušalo rszviti največjo naglico, predno ne bodo stroji uležani. Parnik "Bremen" je bil prav posebno zgrajen za naglico. Ima 50 tisoč ton prostornine ter je doli? 938 čevljev. V prihodnjem letu mu bo sledil posestrimski parnik Eu-ropa". Da dosežs New York v pon-deljek popoldne, bo moral ' Bremen" premeriti povprečno po 700 milj na dan. ti Viscount Cullen. ki je umrla leta 1802. Imel je plemiški naslov šest in osemdeset let in enoinšestdeset dni. Coventry je bil rojen leta 1838 ter je postal plemič leta 1843. PETROLEJSKI VRELCI V OGNJU BUKAREŠTA, Romunska. 18. ju-li?a. — Na Moreni petrolej skem polju so se pred 42 dnevi uneli petrolej ski vrelci. Ognja še do danet niso mogli pogasiti. V soboto sta se pri gašenju zopet dva moška smrtno ponesrečila. Ta požy jc menda največji kar jih je kdaj divjalo na kakem petrolej skem polju Dosedaj je bilo povzročene že več kot en milijon dolarjev škode. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvr-| sujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem | ceniku: v Jugoslavijo | v Italijo i Din. 600 ........ | ».30 Lir 10C ......................9 ® Ti | 44 1,000 ........ | 18.40 " 100 ..........$11.30 1,600 ........ $ 46.76 " 300 ....................$16,80 6,000 ........ $ »0.60 " 600 ......................$27.40 M 10,300 ........ $180.00 " 1000 ......................$64.2» 1 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma t našim zvezam v starem -1 kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 1%. 1 Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. 1 Za izplačilo vetjih zneskov kot gormj navedeno, bodi«! ▼ dinarjih S lirah ali dolarjih dovoljujemo ie bol ji« pogoje. Pri velikih naka If čilih priporočamo, da se poprej ■ nam sporazumeta glede H HMkigTI^ = IZPLAČILA PO POftTI SO REDNO IZVRŠENA V DVKM DO TRIU TEDNI* | NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER PRISTOJBINO 75c. i SAKSER STATE BANK | 92 OOBTLANDT STBBBT, NBW XOBK, H. J TzUvhomi Borzi*9 0990 KRALJEVSKA KRONA V INDIAN! SOUTH BEND. Indiana. 17. julija. — V cerkvi sv. Srca na vseučilišču Notre Dame so našli solidno zlato krono, ki jo je nosila cesarica Evgenija, žena Napoleona III., francoskega cesarja. Krono je prinesel v Ameriko menih Sorin. EPIDEMIJA SAMOMOROV NA MADŽARSKEM BUDIMPEŠTA, Madžarsko, 18. julija. — Tekom preteklega leta si je skušalo v Budimpešti vzeti žlvč ljenje 1905 oseb in 533 se je poskus tudi posrečil. Med samomorilci so tvorile pretežno včeinoj ženske. Barzlaf slovenski dnernil^^ ^ ^ TT ^ ^ jf^The largest Slovenian Daily iTT1 It Združenih državah | fl H /1 ^^^ I / 1 W^ ■ ■ ■ ■ | the United States. - - 8» \JTAJ-n.k-7 11 ^d^HoXi^" Z« New York celo leto - $7.00 | ana 'egiU noli<:ay*- !! ^z.ino^oce.o.e.o »7.00 j s,ovenskih delavcev v Ameriki. 75-000 Re*de"- J TELEFON: CHELSEA 3878 Entered as Second Class Matter, September 21f 1903. at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHELSEA 3878 ~ NO. 16«. ..... NEW YORK, FRIDAY, JULY 19. 1929. —* PETEK, 19. JULIJA 1929. VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVII. Novice iz Slovenije« I'lvdseduik Hoover je preti kratkim imenoval posebno komisijo ter ji naročil, naj preštudira vzroke vedno uara-šrujof-ega števila zločinov ter naj posveti posebno pažnjo vprašanju, zakaj se določbe osemnajstega amendnienta in Volsteadove postave- tako ne izvajajo kot bi se morale izvajati. Načelnikom te komisije je imenoval gospoda Wiekers-liauia. ki je t >i ft za časa Taftove administracije tajnik ju-stičuega 11epartmenta. V New London, Conn., se vrši koferenea governerjev raznih ameriških držav. To konferenco je Wiekersham presenetil s pismom, v kateivm je obrazložil svoje nazore glede proliibicije. Pa m* samo to. Stavil je eelo par posebnih predlogov. To je tembolj značilno, ker naj bi komisija imela za -tudiranje in preiskavo dve leti časa. Preiskava se niti dobro začela ni, pa že stopa načelnik komisije na dan s konkretnimi predlogi. l>o njegovem mnenju naj bi se delokrog za izvajanje prohibieije razeepil na dvoje. Zvezna vlada naj bi preprečevala importiranje pijače, izdelovanje pijače na debelo in razpošiljanje pijače po deželi. Državne oblasti naj bi vršile policijsko službo, iztrebljale butlegarje in nJutnšajnarje ter zapirale bezniee. Soglasno z osemnajstim amendmentom ima vsaka dr-vava sama zase pravico izdajati odredbe za enforcement Volsteadovc postave. Nekatere so jih izdale, nekatere pa ne. Wiekersham pa hoče v tem pogiedu vse države brez izjeme obromeniti, s čemur se je posebno suhaeem prikir Pripomniti je treba, da je Wiekersham edini član Hoover je ve komisije, katerega so smatrali za izrazitega mokrača. 1 1' ' | NR Kako je z njegovim mokraštvom, najbolj njegova pismo razodeva. Prva Wiekersliamova izjava glede proliibieijskega problema, odkar je bil imenovan v komisijo, je pa tudi zato zanimiva, ker kaže, da komisija ne stremi za tem, da bi preiskala problem in se bavila ž njim, pač pa hoče dobi** t i le načine in sredstva za obširnejšo in temeljitejšo izvedbo prohibieijske postave. Popolnoma so pa pustili vnemar tisto, kar je bilo v pričetku obljubljeno, namreč, da bodo skušali dognati, zakaj so prohibieijske postave neizvedljive. Domneve nasprotnikov prohibieije so se povsem uresničile. Hoover skuša potom te komisije izpolniti obljube, ki jih je zadal tekom volilne kampanje suliačein. Istočasno se pa staiaša Wickershain tudi mokra čem prilizniti. Kakorhitro bodo zvezni in državni uradniki opravljali svoje delo, bo po njegovem mnenju napočil ča-s za modifikacijo suliaških postav. Kdaj približno se bo to zgodilo, je pa Mr. Wiekersham pozabil povedati. Drzen svedrovec pod ključem. Varnostni stražnik Ivan Rutar se je te dni okoli 1.30 vračal iz službe domov v Rožno dolino. Bil je komandiran na neko prireditev ki je končala približno okoli 1. zjutraj. Ko je prišel čez železniško križišče na cesto v Rožno dolino, se mu je čudno zdelo, da so odprta vrata mestne drevesnice v bližini trafike Apolonije Dolžanove. Ta trafika je bila že davno torišče raz-nim vlomom in vlomilskim poizkusom ter je bilo zadnja leta že več' krat vlomljeno, odkoder so potem svedrovci odnesli večje množine tobačnih izdelkov. Zato je trafika opremljena z močnimi vratmi in povsod preskrbljena s trdnimi ključavnicami. Stražnik je stopiJ bližje zadaj za trafiko in strmeč za gledal, kako je v notranjosti trafike gospodaril neznan človek, mladenič kakih 25 let, majhne postave, suh. koščat in kostanjevih las. Neznanec je mrko pogledal stražnika in skušal pobegniti. Dvignil je proti stražniku celo kol. Ker je končno uvidel, da je vsak beg zaman, se je vdal in stražnik ga je na varnostno stražnico na Viču. kjer ga je izročil v varno varstvo. Vlomilec je odklenil šiloma že več ključavnic trafike ter je bil ravno pri delu, da bi začel pleniti zalogo tobačnih izdelkov. Ko so ga na viški stražnici začeli izpraševati po nacijonalijah, je začel mladenič pripovedovati cel roman. Pravil je: — Sem Jože Jane, doma iz lepih goriških krajev. Pred dnevi sem moral bežati čez mejo, ker so me preganjali "zaradi politike" Prišel sem čez mejo brez potnega lista. Skušal sem dobiti primerno delo. Ker sem zadnje dni stradal, sem si skušal v trafiki preskrbeti za prvo silo. Na kriminalnem oddelku policijskega ravnateljstva so pa mladeniču nekoliko natančneje pregledali cbisti in kmalu ugotovili, da imajc pred seboj zelo rafiniranega, v vseh Lboj z 19 ranami. ( V gostilni na Brdu v ljubljanski ckclici sta majskega večera popivala obdolženca Janež Prazelj in Tine Starovašnik oba delavca z Brda. V njuni družbi je bilo še šest . drugih fantov, pri sosednji mizi pa i je pil delavec Tone Babnik z dve- ( ma tovarišema. Bil je vinjen in je začel izzivati fante. Udaril je končno Edvarda Prezblja po obrazu. Ivan Prežel j se je za brata zavzel in že tedaj je Babnik zagrozil, da ga mora dobiti v roke. Nekaj časa so se vsi skupaj prerivali po gostilni. Naposled je gostilničar, ki je bil pač najbolj preudaren, spravil ostale fante iz htše, a Babnika je obdržal še kake pol ure, sluteč, da mu preti nevarnost. t Fantje so bili odšli okoli dveh ponoči proti domu. Stopah so v dveh gručah oddaljeni kakih 50 korakov druga od druge. Ko je prekoračila prva gruča most preko Gradaščice, se je začulo preklinjanje Babnika, ki je že prihitel grozeč za fanti in se bližal s trikljem in nožem. Fantje so se razbežali Nesrečno naključje pa je takrat dovedlo po cesti Karla Avguština Babnik je naletel nanj in ga na-hrulil, naj steče. Avguštin se je ustavil. Tedaj pa je prihitel nazaj Janez Prezelj in Babnik je navaliJ nanj. Zamahnil je proti njemu f trikljem in ga zadel na tilnik, da je padel. Na tleh je Prezlja še sunil par krat z nožem. Med rvanjem je bil Prezelj spodaj in je zagrabil za Babnikov nož. Pričel je tovariše klicati na pomeč in prisko- . čila sta Tine Starovašnik ter Karo! Avguštin in napadla Babnika s ko-liči. Naposled je Prezelj prekotalil Babnika pod se. Babnik je prosil naj ga zdaj le puste, ker da je že dobil zadosti. A fantje so ga še tolkli, dokler se ni oglasil Ivan Samo-tarčan ki ima tam blizu hišo. Vzbudilo ga je vpitje in pričel je kričati nad fanti. Babnik je dobil 19 poškodb, med Iz Jugoslavije. EpUog ljubavne tragedije. Pred sodiščem v Mostarju se je te dni odigral epilon pretresljive ijubavne tragedije, katere žrtev je postalo najlepše dekle v m cestarskem okraju. 22-letni Stanko Mu-sa je iz ljubosumnosti zabodel svojo ljubico, 19-letno Šimo Musa. Fant je hodil že tri leta z dekletom, ko je nenadoma opazil, da ga Širna zanemarja in da ima Iju- i bavno razmerje z nekim Antonom Škrobom. Stanko je dekletu sporoči, da je njuno razmerje končano. Šimi je bilo žal, in prosila jc fanta, naj ostane pri nji. Vrgla se mu je okrog vratu in da se je opro- IZREDNO POSREČENA OPERACIJA Peter Zgaga r« p V Rakospaloti na Madžarskem je sklenil 24letni sluštelj prava Andrej Havas napraviti obračun s svejim življenjem in pohiteti v smrt. Vzel je nož in se je zabodel v srce. Domači, ki so ga našli v mlakuži krvi, so ga hitro odpeljali v bolnišnico. Tam so zdravnik^ u-gotovili da si je samomorilec porinil nož v prsi med tretjim in četrtim rebrom ter si prerezal prsno žilo dovodnico. srčno mišico in srčno mreno. u-2S£: j Z acroplanom. Neki rojak mi piše: — Ti. Zgaga, ki si jih že toliko pogruntal, pa povej, zakaj je enkrat z aeroplanom v Evropo ne odkuriš? Dozdaj se Je samo enemu — samo Lindberghu — polet popolnoma posrečil, zakaj bi se ti ne podal na pot, ker si vseh muh poln? Zdravniki so stali pred silno kom picirano operacijo, vendar so vze-sti, je potegnil iz žepa nož ter jo li nož in šivanko pogumne roke in' Rojaku moram povedati, da le sunil v roko. Kri je fanta še bolj so izvedli bravourozno delo. Odpr-. 0ii0 v tem OZjru skoro že vse ure-raztcgotila. Ves besen je planil na li so ranjencu prsni koš, sprostili jeno jn skemandirano in d;i ic bila stvar naslednja: dekleta in ji zasadil nož v srce. Nato se je sam javil orožnikom. Te dni se je vršila proti njemu razprava. Obsojen je bil na 5 let težke ječe. Državni pravdnik ga je obtožil umora in je zahteval smrtno kazen, senat pa se ni mogel prepričati, da gre za umor. Petletni samomorilni kandidat. vlomilskih poslih izredno izvežba- | katerimi je bila ena posebno hu- ' da. Če bi bila v bližini takojšnja Te dni je našel neki seljak iz Bele Cerkve v ribniku, za mestom stoječega do vratu v vodi nekega dečka. ki je brikdo plakal. Siromak se je ves tresel, kajti stal je že dalj časa sredi vode. Seljak je dečka tegnil iz vode in ga izročil policiji. Ta je ugotovila, da gre za 5-Iet-nega Jovana Matyasa, sina nekega revnega dninarja. Ko so dečka vprašali, kaj je iskal v vodi. je dejal, da se je hotel utopiti, ker ga je oče tepel in zapodil z doma. Policija jc otroka oddala v sirotišnico. srčno mreno in dvignili srce iz ko-] ša ter zašili rano. Potem so položili srčno mišico nazaj na njeno mesto. Že med operacijo je začelo srce ponovno utripati. Havas se je kmalu zavel in njegovo stanje je subjektivno in objektivno zadovoljivo. JUNAŠKA SMRT 14LETNE V dunajski bolnici je umrla junaške smrti jedva štirinajstletna služkinja Adelheida Hansova. V službi pri posestniku Taublerju \ pC_ [ Reyersdorfu blizu Matzena je morala čuvati komaj par mesecev staro dete. Pred nekaj dnevi ji je velel gospodar v odsotnosti drugih poslov zakuriti ogenj in pristaviti malico Ker pa je morala paziti na pestovančka. se ji je pri sažiga-nju vnela obleka. Imela je še toliko prisotnosti duha. da jc strgala gorečo obleko raz sebe in jo vrgla v posodo z vodo v kuhinji. Zdaj je veljala njena prva iskrb otroku Obsojen na dosmrtno ječo. — Ko so začeli letati preko oceana in cepati v morje, sem sklenil tudi jaz poskusiti srečo v trdnem prepričanju, da ne bo velika škoda, če bi napravil štrbunk. Mej prijatelj Žorž. ki je \z Postojne doma ter je velik letalec pod nebom, mi je rekel, da je glavna stvar pri letalu kompas ter da človek o pravem času za pravo zavoro potegne. Zadeva je torej povsem enostavna. Ko mi jc dalje zaupal, da imajc pri njegovi kompaniji star aero-plan, ki res ni za nobeno drugo reč na svetu kot za prekooceanski polet. se je porodil v meni trden sklep da ne zamudim izredne prilike, ki se mi nudi. Polet sem takole za.snoval: — Dvignil bi se s kakega samotnega kiaja. kajti, če kaj na svetu sovražim, sovražim zijala. K.lino!« ••Slavec" naj bi mi odhodnico zapel. Seboj bi vzel dve klobasi in ko> kruha — to bi bilo dovolj — ce bi in VZROKI BOLJŠEVIZMA Nizam iz Haiderabada jc odredil, nuj prevedejo iz njegove zakladnice v Indijsko banko 625,000 funtov zlata in srebra. Zlata iu srebra ima toliko, da v njegovi privatni zakladnici ni več prostora zanj. Potem naj se pa še kdo čudi, zakaj se boljševizem po ,YTzho4u tako uspešno širi. nega vlomilca. Bil je to bivši trgovski vajenec Jože Jane, rojen leta 1903 v Trbovljah. Iz spisov so dalje dognali, da je zaradi tatvin in vlomov že šestkrat kaznovani Jože Jane že 2. septembra 1927 pobegnil iz prisilne delavnice v Stari Gradiški v Slavoniji. Od takrat se je nemoteno gla-til okrog po Hrvatskem in zlasti po Slavoniji. Preživljal se je večinoma s tatvinami in raznimi vlomi, ki so mu donašali prav bogat plen. Medved v Kamniških planinah. Že precej časa se cu.'cjo pritožbe, da kmetom nekdo davi ovce. Prvotno se stvari ni posvečalo dovolj pazljivosti in se je trdilo, da bi bil povzrčitelj, kak volk ali pa podivjan pes. Te dni so našli zopet 4 ovce mrtve in vsi .sledovi so kazali, da gre tu za medveda. Nate so re odpravili razni kamniški in ckoliški lovci na lov za medvedom ki je potekel brezuspešno, posebno še, ker sta dež in megla znatno o-virala pogon. Nekje pri Veliki planini so našli še toplo ovco, ki je bila zadavljena. Razumljiv je strah posestnikov, ki imajo svojo živi-nico na planinah, mnogi so jo že odgnali v dolino domov. Smrt pod kolesi lokomotive. 30. junija sta našla dva železniška uslužbenca na kolodvoru v Štorah sredi drugega tira mrtvega moškega srednjih let, ki je ležal med tračnicami ves razmesarjen v veliki mlaki krvi. Takoj sta o nesreči obvestila dežurnega uradnika, ta pa orožniško postajo v Štorah. Orožniki so nemudoma prihiteli na mesto nesreče in s pomočjo železniških uslužbencev ugotovili, da je nesrečneža povozil nočni mariborski tovorni vlak, ki je peljal skozi postajo v Štorah ob 22.35. Iz raznih papirjev, ki so jih našli pri ponesrečencu, so orožniki ugotovili, da je mrtvec viničar Vincenc Podbrežnik. Po končanem ogledu in zapisniku je bilo razmesarjeno truplo prepeljano v pokopališko mrtvašnico v Teharjih. Doslej oblastem še ni bilo mogoče ugotoviti, ali gre v tem primeru za nesrečo ali za prostovoljno smrt. zdravniška pomoč, bi Babnik še o-kreval, a tako je umrl zaradi izkr-vavitve. 2. julija se je pred ljubljanskim sodiščem vršila razprava. Vsi obdolženci so tajili svojo krivdo in se zagovarjali, da so se morali braniti. ker je bil rajnki nasilnež in da je rane lahko zadobil pri rva-nju, ko so mu skušali vzeti nož. Neizpodbitno pa je, da so zaklali Babnika z njegovim lastnim nožem. Več prič je potrdilo, da je Babnik res prihitel s trikljem in nožem nad fante. Ker se ni moglo dognati. kdo izmed obdolžencev je povzročil usodno rano, so bili obsojeni glavni udeleženci raradi hudodelstva težke telesne poškobe. Fantje so bili doslej na dobrem glasu in sodišče je upoštevalo izredno milost terf obsodilo Janeza Prezlja na 5 mesecev, Tineta Starovašnika na S mesecev in Karla Avguština na 6 mesecev težke ječe. cem v Veliki zločinec Jefto Romakov, ki je v zadnjih letih izvršil serijo zločinov. Tako je med vožnjo na progi Ki-kinda—Mokrin s ponarejenim ključem odprl kupe II. razreda in ukra- njo uro. ce bi nn nekje nad ocenam. začela udarjati Preoblekla se je, dojenčka pa pre- vila in ga nesla k sosedu ne ozira- j utegnil jesti — in petinštirlcl^ Pred kratkim se je pred sodiš- joča se na lastne težke opekline. I idrijskih žlikrofov. ki bi bili za zad-Kikindi zagovarjal sosed, ki je videl, v kakšnem stanju se nahaja Hansova. je takoj poslal po zdravnika, ta pa je naročil rešilni avtomobil, ki je odpeljal mladoletno služkinjo v dunajsko bolnico. Za lie kmalu po prevozu del neki dami 300 Din vreden plašč, j izdihnila. Opekline, ki jih je dobila Lani v novembru je na dvorišču | pri ognju, so bile tako strašne, da električne centrale v Kikindi neki : so terjale njeno smrt. Gospodar in dami iztrgal ročno torbico s 100C ' vsi vaščani v Reyersdorfu obža-Din. Mesec dni kasneje je na ce- iujejo izgubo tako požrtvovalnega cagarjem na kompasu ter skušal c sti napadel neko ženo in ji skušal ; dekleta, ki je s preziranjem last- pravem času vleči za prave zavore odvzeti denarnico. Ker se je bra- i nega življenja rešila otroka. Obiskal bi tudi več zdravnikov in se jim priporočil za zdravila. Še na zemlji človeka včasi slabosti obidejo, pa bi ga v zraku ne posebno, če gleda pod seboj tako strašne množine vode. In bi se podal na pot. Letel bi za nila jo je udaril po glavi in s ple- t nom pobegnil. Dne 21. decembra je i vlomil v stanovanje Štefana Zvor-nika v Veliki Kikindi. Ko je cev- ! Ijarieva žena stopila iz sobe, jo jc udaril s težko okovano palico ta- j ko močno po glavi, da je obležala mrtva. Pri razpravi je bil obtoženec 1 apatičen. Značilno je, da sta celc toženčeva mati in žena nastopili proti njemu. Mati je izjavila, da ga j ne smatra več za svojega sina. Romakov jc bil obsojen na dosmrtno jeco. PRIJATELJICA PODGAN POTREBUJEM DRVARJE ZA SEKATI ČRNA DRVA. — Plača $2.25 od klaftre. John Paar, R. F. D. 3. Smethport, Pa. <3x 19—221 Strašen samomor 17-leinego deniča. mla- Na strašen način si je te dni do-pcldnc končal življenje 17-letni Ludvig Rogič. sin uglednih roditeljev iz Subotice. Skočil jc pred sim-plonski ekspresnl vlak. Strojevodja je sicer vlak tako zavrl, toda bile je že prepozno, kajti lokomotiva je nesrečnega fanta popolnoma razmesarila. Kaj je gnalo fanta v smrt, ni znano. POTREBUJEM 10 MOŽ ZA DELATI DRVA. Gozd rastoč, največ hrastov. Plača $2.15 od korda. Joe Ulyan, R. F. D. 1, Box 41A, Kinzua. Pa. <3x 19—22/ DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI PIKNIKE, VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čiU samo vaše članstvo, pač pa v»i Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE Osemdesetletna žena Emily Will-ard se je morala te dni zagovarjati pred nekim londonskim sodiščem, ker se je zoperstavila oblast-' nim uslužbencem. Uradnikom zdravstvene službe, ki bi merali o-čistiti njeno hišo, ki je bila razkri-čana kot zalega podgan, je preprečila vstop v hišo. Prebivalci Platt-Lane, krasne ceste v Hampsteadn, so zadnji čas zelo trpeli od podgan in miši. Dolgo časa niso vedeli, odkod pridejo te živali, dokler niso nekega dne odkrili, da so v hi -ši, kjer je stanovala Willard, dobrodošli gostje. Zvedeli so, da starka v svoji hiši bogaLo krmi miši in podgane. Prebivalci so se nato pritožili pri zdravstvenem uradu, ki jc poslal svoje uslužbence, da bi napravili red. Nadzornik, ki se je podal v hišo gospe Willard, je našel tam številne sledove podganske in mišje nadloge. Pozval je nato uradne lovce na podgane k gospej Willard, ta pa jim je pred nosom zaprla vrata in potisnila skozi špranjo pismo, v katerem je izjavila, da izpolnjuje napram lepim živalicam le svojo dolžnost in da ne pusti, da bi se ž njimi postopalo kakor s hudodelci. Sprva bi bilo nekoliko težko, ker mora letalec z vsemi štirimi gibati in mora imeti pamet na svojemu mestu. Z vsemi štirimi bi že gibal, samo za pamet bi mc nekoliko skrbelo, dr bi mi prehitro ne zlezla v hlače In tako bi trajal polet devetindvajset ali dvaintrideset ur. Sani ne vem, koliko bi trajal. Ker bi hotel videti najprej svojo ožjo doraovino, bi se moral nehote medpotoma ustaviti v Rimu za potrebne pasuže, vizejc. pečate in ordlarje. Kajti nad mojo ožjo domovino ima junaški Rim komando, odkar je izvojeval junaško zmago pri Vit-torio Vcncto.... Khm. In ko bi jo srečno priribsal do Rima. bi se mi napravilo črno pred očmi od črnih srajc in od črnih klobukov. Parkrit bi obkrožil večno mesto. nato bi se pa začel počasi spuščati. tam, kjer bi bilo največ prostora. Ker bi pa prostora ne bilo nikjer prav posebno dosti, bi se spustil naravnost na Mussolinijev brjač, kajti v njegovo bl.žino si nihče ne upa. Do tukaj bi bilo vse dobro. V sodni razpravi je nadzornik Zdravstvenega urada pripomnil, da so podgane dovolj pametne, da druga drugi povedo, kje je zanje najboljši azil. Gostoljubnost stare gospe je privabila od blizu in daleč podgane in miši v Plat-Lane. Zagovornik gospe Willardove je izvajal, da je njegova klijentinja svobodna državljanka, ki lahko dela v svoji hiši, kar hoče, in lahko vsakomur zabrani vstop v hišo. Sodnik je zadevo odgodil za teden dni in dal uslužbencem Zdravstvenega urada nalog, naj vnovič poskusijo priti v hišo gospe Willardove zatreti miši in podgane . Na pragu bi se naenkrat pojavil Mussolini in mi začel klicati: — O Zgaga mia, siate lei? In jaz bi rekel: — Si, si, si. si! — ter bi se kar potekal od žeje. On bi pa pa stopil k meni in bi me objel, stisnil na svoja junaška prsa in me poljubil: najprej na obe lici — cmok-cmok — potem pa na ustnice — cmoook. Vidite, dragi prijatelji, tega bi ter i pa moje srce ne preneslo. Za nič na svetu, za noben denar. ADVERTISE in "GLAS NARODA" In zato sem se premislil in odgodil svoj polet do tistihdob. ko se razmere predrugačijo. III^IIIWl IIIMBI llllllllll I SBP3 !; "Glas Naroda" g Rc........ .: r: "-t - TBTOPI m, :>m samcu* »viAflUM^Miaa^^ Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, President Louis Benedik, Treasurer Place of business ol the corporation and addresses of above officers: 21« W. lath Street, Porongh of Manhatan, New York City, N. Y.f "GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays._ Za celo leto velja list za Ameriko Za New York za celo leto ........$7.00 in Kanado ................................$6.00 Za pol leta ....................................$3.50 Za pol leta ...................................$3.00 Za inozemstvo za celo leto______$7DO Za četrt leta ................................$1.50 Za pol leta ...............................43.50 "Subscription Yearly $6.00._ Advertisement on Agreement._ _ "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878 MfHi " .i' H*! ikji«*«-...:•., .:^iijiti-.riii-r-ariiSEs:^.?'-^:— WICKERSHAMOVO PISMO Kako je ataman Semenov moril nedolžne ljudi. Odlomek ix knjige "Beli admiral'' v kateri opisuje češki legijonar Pa-rel Fink grozodejstva Kolčakovega režima v Sibiriji. Vojni poročevalec češkoslovaških so prirejali za zabavo peklenski legij v Rusiji g. Pavel Fink je na- ples. pisal na podlagi svojih beležk iz-; redno zanimivo knjigo "Beli ad- VOJAŠKE VAJE NAD NEW YORKOM Oklopnikom je pomagal čitinski n.ir-ti riji j Kr»-t* pisati politični urad . Biti po-K'ican v ohranko je tudi pomenilo sijnimo .smrt. , razmere v Sibi--iTti'! admirala Kolčaka. zuiužilo Moravsko kolo v Brnu in v kratkem je Uradniki ohranke so se izgovar-, i.,. .. .eiik uspeh, da je iz- jali. da morajo na vsak način o-ir z- ; »tja izda i a. Finkovo delo neznani, če aretiranci niso n.a zgodovinsko vrednost, ker so v^č zagledali belega dne. Osvobo-; zbrani v njem avtentični podatki Jeni bi baje lahko izdali ne samo j o zadnji fazi krvave socijalne re- ustroj tega Semenovega državnega, vuiu ije v Rusiji, nanašajoči se na urada temveč tudi poedince, za .S-b r;jo, kjer se je vršila odločilna k,- ere b. ne mogel nihče jamčila a med boljševizmom in reakti- - cia ostanejo živi. Pripetilo se je o. V naslednjem priobčujemo od- P*- da so aretirali osumljenega; t el; iz te zanimive knjige. učitelja čitinske gimnazije, splošno znanega in spoštovanega moža. Zdi Besede inkvizicija je slaba, če po- • e ne verjetno, da je bil potreben stavimo k nji drugo, ki je ž njo v nečloveški napor, da so iztrgali te- noposredni in nerazdruženi zvezi: ga povsem nedolžnega in miroljub- semenovski oklopnik. V umirajo- moža iz krempljev čitinske i- čem kraljestvu je cela vrsta oklop- hranke. Drugih lumparij, kakor nih vlakov. Semenovski oklopniki tatvin, vlomov in posilstev nedol- so postali preveč zloglasni, da bi žnih deklic sploh ni vredno ome se bilo treba obširno baviti z nji- "jati. V primeru z zločini, ki sem mi. Rabili so jjh v prvi vrsti za ka-' jih kratko omenil, se zde nedolžni ženske ekspedicije. Bili so ječa in prestopki, če jih presojamo v du-morišče obenem. : hu čitinske kriminalne justice. S Prihodom Kappelevcev je bil stor- Priti na oklopnik je pomenilo u- jen divjanju teh šakalov konec, mretl mučeniške smrti Če je dobil kak častnik ali uradnik poziv, naj Dvajseto stoletje! Evropska, kr pride na ta ali oni oklopnik, je bilo ščanska kultura! Kako prazne in to zanj znamenje, naj čimprej po- glupe so te besede pred vrati o- begne iz Cite. Znano je bilo. da je klopnika, yz katerega se cinično oklopnik zadnja postaja vseh sum- žrelo človeka-bestije. ljivih in nezanesljivih. Dama X. j«3 _ , . . .._____ , i Dokument. Poroča mi legijonar Slika je bila vzeta ponoči, ko se je pojavilo v zraku nebroj armadnih zrakoplovov ter začelo "obstreljevati" pristaniške utrdbe. Vojaški izvedenci so pozneje izjavili, da bi v slučaju vojne mornarica ne mogla premagati zračnih napadalcev. najbolj žalostno proslavil oddelek generala Levickega, poslan prvotno v podporo Skipetrovu, ki je operiral pod Irkutskom. Ekspedicija jo VOŠČENI KIP IN USODA SIBIRSKI METEOR ISCEJO Mlad zdravnik, sin zelo bogatih^ Pred leti je padel v Sibiriji c Ali je bila Marija Antoinetta giljotirana? Najbolj tragična epizoda franco- voljili pobesnela ljudstvo, so mrt-ske revolucije, s katero so se že od vo Antoinetto giljotinirali. O tem nekdaj bavili politiki, pisatelji in je bil prepričan tudi Ludvik XVIII zlasti zgodovinarji, je ona o tragič- kakcr tudi vsi njegovi intimni pn-nem koncu Marije Antoinette in o jatelji. Prav tako tudi de Ligne. skrivnostni usodi njenega sina ki podrobno opisuje kraljično smrt Delfina, ki bi imel postati franco- Ko je Karlo Neundorf prvič javno ski kraij pod imenom Ludvik XVII. pretendiral na francoski prestol. ! Splošno se misli, da je bila Marija je pripovedoval isto. Ludoviku Antoinetta, ta nesrečna žena in XVIII. o katerega smrti se ni zve-mcrda ena najbolj obrekovanin delo nič 'gotovega, so si mnogo francoskih kraljic, obglavljena na ljudje hoteli prisvojiti njegove Place de la Concorde dne 16. okt. njegove pravice. 1. 1793. Številne slike tistega časa Zaprt v ječi skupaj s svojo se-nam kažejo ženo Ludvik a XVI. v stro Elizabeto in materjo je postal trenutku, ko se z giljotine obrača nesrečni sin Ludovika XVI. sredi-k ljudstvu, ki pijano in željno krvi šče intrig. Dečka so odvzeli mate-j in osvete, pričakuje njene smrti, ri i;, ga izročili čevljarju Simonu. | Toda to ni verodostojno in je bolj Osem mesecev po tragični smr.i I produkt fantazije nego realnosti. Mariie Antoinette je bilo pokopano Princ Karol Josip de Ligne, i- na pokopališču Sv. Margarete iru-menovan tudi "dunajski Casano- plo nekega dečka istih let kakor va" v svojih pred 100 leti napisanih Delfin. spominih, a šele pred kratkim Njegovo truplo so pokopali v priobčenih — odločno pobije mne- skupnem grobu za siromake. Skriv-nja, da je bila Marija Antoinet- nostno postopanje kakor tudi pro-ta giljotinirana. Ti spomini so po- tivljenje ječarjev, da prisežejo, kdo novno otvorili diskusijo o skriv- je bil ta deček, je dalo povod za nostni usodi Bourbona, ki jo sku- govorice o dečkovem begu iz ječe. sajo sedanji francoskih zgodovi- po najbolj razširjeni verziji je po-narji razjasniti, prepričani, da do- begnil Delfin na vozu. skrit med prineso tudi neke potrebne doka- slamo, dočim je bil pobreb samo ze, ki bodo odločilnega pomena r.a maska za njegov beg. Na temelju konec obravnave, s katero se se- teh govoric so mnoei zastonj podaj bavi Francija. Obravnava sc skušali doseči Delfmove pravice, vrši proti novemu pretendentu na Edini, kateremu so verovali, je francoski prestol, sinu Karla Neun- bil Karlo Neundorff. Dokazano je. | dorffa, prejšnjega pretendenta. ki da je prebil svoja otroška leta v j se je izdajal za zakonitega sina ječah Francije in Nemčije m da se Marije Antoinette. je sam Ludovik XVIII. bal njego- vega pretendenstva. ki bi mu uni-i Karlo Josip de Ligne je bil eden ^ yse njegove načrte glecle fran_ pripovedovala: S.: "Moj znanec, poveljnik oklopni-' 6. aprila ob 3. popoldne se je vr ka. me je povabil naj si pridem o-i šil v predmestju Čita I. pogreb gledat notranjo ureditev oklopne-( Kuznecova, ki so ga do smrti mu-ga vlaka in svojega rojaka, bolj-1 čili Semenovci. ševiškega komisarja, ki je bil v o-i klopniku zaprt. Groza me je obšla, I ko sem vstopila v vagon. Vagon je bil zunaj okovan z jeklenimi plo-; ščami, znotraj pa tapeciran s pre-divom in klobučevino očiviano zato, da bi se kriki iz njega ne sli-» šali. Imel je tri oddelke, V prvem so žrtve slačili, srednji, poln raznih aparatov, je bila mučilnica, v tret- e Dotični je bil zaposlen v železniški delavnici kot kovač. Na njegovem stanovanju je napravil preiskavo semenovski polkovnik Si-pajlov, znan po svoji krutosti. Našel ni ničesar, kljub temu je pa Kuznecova aretiral in odvedel. Ves čas ni nihče vedel, kakšna usoda j ga je zadela, čeprav je napenjala nesrečnežev so Američani fotogra- je mahnila preko Troicko-Savska, staršev, je veliko potoval in se na'gromen meteor/za katerega so se ^evilnih obozevateljev Marije An- cosk&ga prestola ki naj bi bil prvi rešen obleganja svojih potovanjih pon0vno ustavil ,ačeli zanimati ruski učenjaki Ittomete- Na dvoru v Versaillesu sj gm Karo]a Neundorffa ki živl upornikov, s katerimi naj bi potem y parizu K(?r je bil vnet zbiralec prof KuUk je bi, že Iani na kra_ vsi smatrali za kraijicnega lju- sJep y Antei]]u skup s svojo hčer_ obračunal tako zvani krimski od- miniaturj starln< dragih kamnov fu kjer je meteor padel toda nje-/bimCa' CepraV najbrze nl bl1' ker v ko in proti kateremu se vrti sodno delek. obstoječ iz pravih razbojni- in umetnin> se je vedno vračal do- oOVa* ekspedicija m dosegla zaže- SVOJlh sP°™inih- v katerih opisuje postopanjef je sprcmenil svoje ime kov. Po protokolih, ki so jih se- mov bogato obložen z raznimi nenega Uspeha Profesor je ostal v Pcdrobno vse sv°Je Uubavne uspe- Neundorff in se seda1 piAe Ludvik stavili v Verhne-Udinsk detaširani zbirkami. «Topot sem pa prinesel tajgi dolgo sam in najbrž bi bil he, ne omenja Marije Antoinette. Bourbon Američani in predložili generalu domov nekaj čisto posebnega/. je lZgubljen. da mu niso poslali v 2ad_ Zacf * ta _____ . _ Janinu, ko se je peljal skozi Za- nekoč presenetil SV0Jega prijatelja njem hipu na pomoč ekspedicije,'fntm P"st°lovec na ^^jskem bajkal, se je odlikoval pohod Le- odvetnika. "Mal voščeni kip, ki sem ki ga je rešila in privedla v Moskvo.'odkoder P°slal vickega z neverjetno krutostjo. ga kupil od nekega starinarja. Ta Prezimovati bi ne mogel> ker je ko svojega odposlanca v Ver-j Tako na primer: V vasi Babinko so voščeni kip ima baje čisto poseb:ie mpl Q hrane Njegova eks- Sai1 ef: f °bVeStl frHanrCOSkl mučili do smrti 17 ljudi. ! lasnosti." pedicija je znova opozorila uče- avstnJskl zma^ nad v blt', SENATOR ki pri Maxenu. Po izvršeni nalogi N«>ki belgijski senator se je neživim so rezali koščke mesa iz Ko je zdravnik vzel iz velikega njake na meteor in ruska akademi- se _ de e vmU y Avstrijo ČPZ davno nepoznan sprehajal po va-telesa, odrezali so jim ušesa in no- kovčka poleg stotenh drugih stva- ja znanosti je sklenila letos eks- 9Q let kQ bU že na glasu \>ne_ si kjer je biI ravno semenJ in ,e sove ter iztaknili oči. Trupla teh voscem kip, je bil odvetnik raz- pedicijo v tunguske pustinje obno- d ljubimca" je drugič od- je dobrohotno kakor Harun al Ra-nesrečnežev so Američani fotogra- očaran. Bil je primitivni, slabo po- viti. Prof Kuliku je dala na raz-j t0Jval&v Versailles'in ob tej pri- šil pomešal med množico. Da bi se . žena z moževimi prijatelji vse si- firali. V Canzurini so sežgali 90 slikani voscem kip. ki je predstav- polago več tehničnih pomočnikov Ludvika XVI in osebno poučil o poljedelskih vpra- ■ aiazlagPaai da ^ V ~ ^ - ^tno starko, mnogo seljakov in o- ^ ^^a v šanjih. je stopil k kmetu, ki je go- az.agal spremljevalec. - Po- kopneti, so našli v jami za trok. Ta truPla so ostala dolgo ne- skratlju ali maliku. S tem voace- katero se ie omamlien no njeni le- nil pred seboj čredo prešičcv raz-urobnosti se ne spominjam, kajti mestom g£ razmesarjenih trupel j pokopana kajti prebivalstvo je ča- nim kipom so združene posebne o- Letošnja ekspedicija je dosegla katero se je. omamljen po njem smilijo. Drhteč po vsem telesu od groze sem zbežala in spotoma sem pravili, da pogrešajo v mestu nad 200 ljudi. U^ala smeh pobesnelega poveljnika oklopnika in krčevito stokanje- Na kliniki je žena med 80 razme- žrtve, ki je prosila krvnike, naj pre- sarjenimi trupli spoznala tudi svo-j znm Semenovci so odnašali žito verjame." Oba prijatelja sta se tej j ličnih velikosti, in ga vprašal: "Ali so to yorkshirji?" — "Moj ljubi gospod." je odgovoril mož, "mi smo priprosti ljudje in ne rabimo tako učenih izrazov. Debelim preši- vasi 20 otrok, ki so jih našli potem Ce je človek dovolj prazno-! Ek dicija ima s seboj strokovJ nisem mogel krotiti svojih občut- čcm prayimo senatorji manj debo_ zmrznjene pod kupom hlodov. Pred veren, potem lahko na to kaj da njaka ^ tomske univerze> ki bQ u_ kov. Nekega dne meje dala kralji- Um pa poslanri oddelkom Levickega so bežali lju- in staremu kipu, ki je baje že mar- ali co Hjaki ki jm je y ca poklicati k sebi t*r mi je za-( sikako bolezen ozdravil, na besedo ,_____________ upno sporočila, da n i mati ne- , , x . . , mestom sest ra^meaaijeiiiii u upci puR.uuana najti picuivaunu ji a- - * . . r\nri rin ii^pc 7ilinhi1 moj rojak, katerega sem hotela vi- ^ ^ y svrho Qbduk ^ da pride fotografirati kolišcine," je dejal zdravnik, smeli- kraj. kjer je padel meteor, v zgod- pou. do uses zaljubil. deti. se je valjal v krvi v srednjem na klinikQ_ Podobnih jam, ka.; mednarodna komisija. V selu Kiju- "Neprijetnosti, bolezen '.i nji pomladi na saneh in smucih.| _ Kdo je mogel gledati tako ie- »Jdelku, bolestno je tulil in milo mor sQ Sernenovci nosUi 5VOje žr_! 5evsko je zbežalo pred bližajočo se nesreče, ki so komu prisojene, ta Vsa tega daleč naokrog je uničena, mio _ piše v svojih spominih de prosil svoje mučitelje, naj se ga a- okr čite yeč Lju so| tol Semenovih razbojnikov iz kip prepreči s tem. da preide,o drevje sežgano ali polomljeno. - Ligne - a da s e ni zaljubil? Jaz dje v gozdove, kjer so mnogi zmv nehajo z mučenjem, če imajo tudi jega moža. Celih 14 dni je hodila;, oni matere. Slutila sem, da so trga- nesrečna žena okrog merodajnih li nesrečnežu žile iz telesa s poseb- krogov in. prosila, naj ji izroče mo kolici, kjer je meteor padel, mnogo, naravne jame ali pa so jih na- kaj sumi, ker bivam v Versaillesu, 1 in vse kar jim je prišlo pod roke. šali smejala. Zdravnik je postavil avm ^ n,eteorja _ To je -e ne da bi imel kake opravke. - Pro-! Tako je prišel Levicki do burjat- Pod stekleno posodo poleg sta- bnQ yažnQ ker se bQ daio sim vas, me je prosila kraljica, pivskega samostana pri Gusinem je- re ure v skupnem stanovanju. -- v kateri'smeri je meteor pri.| šite na Dunaj in zapustite svoje .i — i.. — i.-*- ----' mesto, da pokažete dvorskim šarla- POŽIG DVESTOTIH nlmi kleščami. Še s'.oj živ dan nisem ževo truplo. Končno so jo uslišaU ekspedieijo mu je prišlo Kmalu so na kip čisto pozabili. ' v tatra ,ri-ATD Irotrnr «r. c-ama _ i« ir* nrnnnl ^nmntr „ , , . , ■ ,________-,_ Ltrl LESENIH LADIJ WASHINGTON. D. C.. 16 julija. videla take groze, kakor na seme-1 in truplo je bilo prepeljano domov Pol leta kasneje se je zdravnik ^eZ '^Teles^ izvir^^Nedavnl tanom- kako 50 vaše misli daIeč od | Delo požiganja dvestotih lesenih novskem oklopniku," — je zaklju- Šel sem pogledat žrtev Semenove KoIčakovih častnikov in 60 voja- spri z nekim trgovcem in sledila je Desnega ieiesa lzvira" XNeaavm - — ■ * 1 p B J čila dama svoje zanimivo pripove- podivjanosti. Kaj takega še svoj | mene. .. Kasneje se lahko vrnete. dovanje v krcgu molčečih poslušal-; živ dan nisem videl. Nesrečnež je cev. i imel 18 globokih ran, ušesa odreza- na, oči iztaknjent, kožo odrto, vse kov. — "Kolikor se še spominjam," — prste zlomljene, noge vse obžgane, je pripomnila. - je stalo pri mo-;vse členk8 zvite večil o žil izpuijo jem rojaku več Kitajcev. Glave so nihf prsa do kosti obžgana. imeli v zanjkah debelih vrvi, ki so jih semenovski vojaki z obeh strani nategovali. Mislite si muke na ta način zadušenih žrtev." Da so bila grozodejstva na oklop-nlh res plod duševno bolnih ljudi, o tem priča jasno atamanovo povelje, naj ustrele poveljnika oklopnika — "Mstitel" (maščevalec) Stepanova, ki je šel v svoji pobesnelosti tako Vsi znaki so kazali, da je zakrivil to grozodejstvo polkovnik Sipo j lov, ki je znal posebno dobro lomiti prste in zvijati členke. Album zločinov iz prejšnjih poglavij izpopolnjuje tudi zbirka dokumentov, nanašajočih se na kazenske ekspedicije. Kazenske ekspedicije so pošiljali prvotno v kra- i je. ker so se zbirali vojni begunci, daleč, da se je zameril celo povelj-'da w p^^ stvu samemu. Stepanovu se je pa , , , „ . ., kongres astronomov v Leydenu je . , „. napoved dvoboja. Oavetnik se je . , . . . . . . . i Naravno, da se je de Ligne z . . izrazil zeljo, da bi učenjaki ta v . , , rriiHi! o hi 70 nnvn mirmm nntnm to n i tv» r» 1 rrn trorroHnn Irro ;Ur»nj trudil, da bi zadevo mirnim potom 2 led tem so Cehoslovaki 12. ja- poravnal, pa se mu ni posrečillo. zgodovini edinstveni padec ogrom- zanimal za tragedijo kraljičnega življenja ter da je zbiral vse podatke o njeni smrti. Neumorno se nuarja 1920 zasedli Verhne-Udinsk Dvoboj se je vršil v neki sabljaški ^ temeljito proučili. in Levicki je bil pozvan, naj se hi- dVorani. Trovec je s sabljo ranil Tretja Ku lk^a ekspedicija bo spozna vse muke dol-; "" J.c trn vrrp v v*rhno-TTHi^^k- r,P h, ______________________„______: morda ta cilj dosegla. Kraj, kjer je ,.s i nih. ostale pa uničujejo ladij, ki so last Shipping Boarda, bo dovršeno v približno dvanajstih mesecih, kot so izračunali danes uradniki. Kakih 115 ladij je bilo že požga- teor, ki je zarvt globoko v zemljo ZA OPICO ČLOVEŠKO GLAVO -i „ gega preganjanja in trpljenje, ki .. , . ... našla in zato ^ . ... ■ osmih do desetih na mesec, so ga nesrečni kraljici prizadejali revolucijonarji. Smrt "Capetove vdove" opisuje de Ligne čisto drugače, kakor nam je znana po zgodovini. | Dogodke, ki slede — piše de Lig-• ne v svojih sjpominih — opisujem tro vrne v Verhne-Udinsk, ne da zdravnika na čelo. K sreči rana ni . . bi dospel do Troicko-Savska. Le- biia nevarna, vendar je moral dr.,mete°r f^! ^ ZC „ vicki se je uklonil povelju, naprej Barla, tako se je pisai zdravnik/je PriCakovatl- da tudi me * je poslal 69 Kolčakovcev, sam se osem dni ostati doma. Med tem čaje pa napotil s svojo "divji divizi- som se je spomnil na voščeni kip. jo" in bogato zalogo ukradenega silno sta se oba prijatelja začudi-blaga za njimi. Toda Mongoli 'div- la> ko sta ugotovila, da ima kip na je divizije", ki jih je mikalo na- čelu vidno zarezo. Skrivnostni slu-kradeno blago in ki so bili že blizu čaj se je kmalu pojasnil: sobarica svojih domov, so nekega dne ob- je pri pospravljanju na dan dvo-j kolili Levickega z njegovimi častni- b0ja po neprevidnosti razbila ste-; ki. pobili so vse, pokrili s slamo in kleno posodo, pod katero je bil kip.' sežgali. Petem so dohitel Kolča- Drobec stekla je ranil čelo vošče-'tesa y Franciji človeško truplo brez'lucije ni umrla pod giljotino, kakor kovce in pobili tudi nje, izvzema nega kipa. Kljub tej ugotovitvi sta glave Po dolgem poizvedovanjem se splošno misli. Odvedli so jo iz posrečilo pobegniti, predno so gaj Roka atmana Semenova je ka- dva, katerima se je posrečilo zbe- se 0ba prijatelja od tega časa ne- se je posrečii0 dognati da je biia ječe Conciengerie v "caretti". v ka-! mogU odstraniti. Zvedel sem. da jejznovala v prvi vrsti roditelje be | zati v Vrhne-Udinsk. kako baia voščenega možička. žrtev istovetna z lekarnarjem O r- teri so jo spremljevalci postavili o-! večkrat trdil, da se mu zdi, da po-jguncev. V Burgulinsku so kozakij Tu ge Je nedvomno raaščeval UJ Zdravnik dr. Barla se je nasled- ronneaujem, ki je stanoval pri svo- brnjeno s hrbtom proti vodji ža-staja tem boljši, čim več ljudi u^razsekali nekaj t-h "boljsevikoV ! mQr voditelja evropsko nj° P°ml*d odpeljal na letovišče k jem stricu L Moreauju, uglednem lostnega sprevoda. Med vožnjo k mori Pravi psihopataloški pojav na drobne kosce. Vest o teh grozo- lzohraLŽenegA pis ^lja in nar0dne- morju- dvoboj in slučaj z voščenim trgovcu s ptiči, opicami in podo- giljotini je kraljico radi dolgotraj- ; Oklopniki so bili za Zabajkal lete-'dejstvih se je seveda naglo sirila junaka tega plemena Bogdano. kipom sta bila že davno pozablje- nimi živalmi. Lekarnarjeva neve- nega trpljenja v ječi in radi mate-^ *roza. I P« Žaba j kal u in povsod je vzbu-, va Qko za Qkc _ zob za zob Med na. Nekega dne med odsotnostjo sta je takoj tedaj obdolžila Mo. rinskih skrbi za svoja dva mlado- z naglico Pred meseci so našli blizu Nan- po pripovedovanju žene Ludovika. XVIII., ki je bila zelo dobro pou-! čena o Antoinetini usodi. — Lepa in nesrečna žrtev revo- ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS VARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. Navadno so se ooiavlli nenado-;3ala ogorčenje in Želj° ^ OSVeti'| nešteta grozodejstva lahko prište- travnika je nastal v stanovanju reauja da je umoril svojega neča. letna'otroka zadela kap in se je „ Koncem leta 1919 je bila merai .prTin erflT1(iHn7ni masnkr ki odvetnika ogenj. Neprevidno proč ka in se pri tem skiicevala na spi- zgrudila mrtva k nogam krvnika mu ne nri'4 a kovano širili so strah' \ . . _ " „ i jemo tudi grandijozni masakr, ki tn trepet na postajah po nagibi- greh°V člte P°T ^^"iga je priredil krimski oddelek v ^ena ciSareta ^ vnela Pregrinja- ritistično sejo na kateri da ^ je Šansona. Duhovnik Girardi, ki je nah a ko so odbijali so jemali s CCV na Bajka U jC . ? ™ Troitcku-Savsku. Uporniki so ob- lo" Goreti je ^^ tudi omara' na istetako ugotovilo, da je Moreau spremljal kraljico na njeni zadnji seboj vse sumljive ljudi ki L potem UP°r' * Z kolili Semenove razbojnike, ki sc kateri je biI voščeni in moži"! morilec. Toda trgovec, inače znan poti, je pomagal Šansonu dvigniti mll llTIZu v neiSiTt™ legaiočem verhneudinskem kraju. ge da ^ y knticnem ček je postal žrtev plamenov. Po- kot čudak, je užival splošen ugled mrtvo kraljico. Krvnik in duhov- < d seau v near jin ten Upor se Je 2del katastrofalen, kaj- tienutku boja ne pobegnili 1Z on. ^ar so pogasili, še preden je na-L obdoi2itve ni nihče imel za res- nik sta kasneje privedla že mrtvo s krvjo ožkropljenih, s solzami in ti po orožju so segli .staroobrjadci dotne kaznilnice. Zavarovali so prekletstvom posvečenih železnih (staroverci)> energičen in agilenIfcKo, t .. pošasti, okrog katerih se je pletla e]ement z b 2godovino ver- hrbet na ta naC?m' da 50 VSC cela pajčevina epizod. Tako prip* skm puntov Ti seljaki mišičaslih zadr^ega P°morlii vedujejo. da so oklopniki nakopičilj ^ in originalnm običajev so bi- na postajah Duaria, Andrianovkg u reakcljonarnemu pravoslavju že in Makkavejevo cele grmade trupel od nekdaj tm v ^ ki ga je bilo političnih zločincev Ker pa je bilo treba izdreti ^ je naletela kosa r sipastem nasipu težko kopati ^ fcamen kajfci Semenov je našej grobove, so trupla nolivali s petro- v starovercih smrtne SOVražnike, le jem in aežigaii. Lrugod so zavo- ker Je dal nmoriti nekaj njih0vih ljo izpremembe in draženja otrp- prvakov. v ^ ^zie je pošiljal Se- Uh živcev sezigali obsojence žive. menov najbolj podivjanje genera- 8«mex\ovskl divjaki so se potem le. po povratku v Cito smejali, kako Izmed kazenskih ekspedicij se je s pravil večjo škodo. Od voščenega1 nQ 'kraljico do giljotine. Da bi zado- dQ kipa so pa našli samo zogljenele j_ __ , ostanke. Naslednji dan je pa od-J Že se je zdelo, da se tajna Or-' , I vetnik prejel brzojavko iz Nizze. ; dronneau-jeve smrti ne bo nikdar čaka zabodel. Truplo je dva dni Umorili so okrog 300 jetnikov, Sporočila je žalostna vest, da je dr.' pojasnila, ko je Moreau naenkrat skrival v neki lopi. Tretji dan je večinoma političnih zločincev. Ne- Barla prejšnji dan postal žrtev: podal izpoved, da je dejansko ubil truplu odrezal glavo, da bi se ne kaj so jih postreljali, ko so se pa strašne avtomobilske nesreče. Dva svojega nečaka, to pa v silobranu mogla dognati istovetnost. Pri tem naveličali streljanja, so jih zaceli dni nato je sledilo pismo nekega in jezi. Ordronneau je nekoč na- mu je pomagala neka ženska, ki sekati s sabljami. prijatelja, ki je opisal nesrečo. V lašč zastrupil njegovo najljubšo c- je pa noče izdati. Moreaujeva lju- ADVERTISE avtomobil je pri železniškem prelazu zadela lokomotiva. V tem tre- pico, ki jo je jemal celo na poto- bica maseza Hillerau, ki je bila vanje s seboj. V jezi je ostro na- pozneje truplo identificirala — naj-nutku je na avtomobilu eksplodi- stopil proti nečaku, ki je nato po- brže zato, da bi od sebe odvrnila ral bencin; po nesreči so našli le tegnil revolver in oddal dva strela, sum. Moreauja so zaprli, vendar in ' "GLAS NARODA" j še zogljenele ostanke Nesrečnega ki pa Moreauja nista zadela. Trgo- je gotovo, da še ni povedal vse ______ zdravnika. I vec je nato zgrabil velik nož in ne- _ resnice. > ROMAN MLADA LJUBEZEN ki izhaja v našem listu, vzbuja splošno zanimanje. Se vedno SE VAM NUDI PRILIKA da ga prečitate od začetka do konca. Onemu, ki naroči "Glas Naroda" do — 30. julija pošljemo vse številke, izza onega dne, ko je začel roman izhajati. 10000« EOUCNE KNJIGE MOUTYENIKl KNJIGARNA GLAS NARODA SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street, New York i i IGRE i s RAZNE POVESTI IN ROMANI PRAV VSAKDO — kdor kaj iičeT kdoi kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeK — MALI OGLASI fGla.Naf^Bl^ MOLITVENIKI: * i Marija Varhinja: fi v lila t no zvezano.............80 - t fino platno .............. 1.00 v usnje vezano ............^ v fino usnje rezano........ 1.70 £ Rajski glasovi: g ji" v platno vezano ............ 1.— s v fino platno vezano........ 1.10 v usnje vezano ............ 1.50 v fino usnje vezano........ 1.70 Skrbi za dušo: v platno vezano.............80 v fino platno vezano........ 1.1:0 ' v usnje vezano..............1.05 ^ v fine usnje vezano ........ 1.60 * S vda Ura (z debelimi črkami): ^ v platno vezano .............1*0 2 v fino platno vezano ...... 1.J50 2 v fino usnje vezano ........ 1.00 2 Nebesa Naš Dom: 2 v platno vezano ............ 1.— v usnje vezano ............ 1.50 2 ▼ fino usnje vezano ........ 1.80 2 Kvišku srca mala: 2 v platno vezano.............80 v peloid vezano ............ 1,'JO ] v fino usnje vez...........1.50 Hrvatski molitveniki: Utjeha starosti, fina vez.........1.— najfinejša vez ..............1.00 i Slava Boru * mir ljudem, fina vez 1.50 / najflnejS -vez ..............1.60 f Zvonite nebe&ki, v platno.......80 i fina rez ....................1,.— | Vienac, najfinejša vez ..........1.60 f 1 Angleški molitveniki: (za mladi do) I Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .. .30 j v belo kost vezano .........,1.10 | Key of Ilea ven: I v usnje vezano ............. 70 ' v najfinejše usnje vezano____1.20 ' (Za odrasle) Key of Heaven: v fino usnje vezano ........ 1.50 Caiholir Pocket Manual : < v fino usnje vezano........ 1.30 ^ ( Ave Maria: j v fino usnje vezano ........ 1.40 ( POUČNE KNJIGE: J Abecednik slovenski .............35 Angleško slovensko berilo ........3.00 ' (Dr. Kern) Amerika in Amerikancl (Trunk) . .5.— 1 Ane oljska služba ali nauk kako se naj etreie k sv. masi...........10 j Anglesko-slov. in slov. angl. slovar .90 ] Boj nalezljivim boleznim .......75 ] Cerkniško jezero ...................1.20 Dooutti iivinozdrsvnik, trd. vez. ..1.60 ] Domači iivinozdravnik. broS.....1.25 ] Domači zdravnik po Knaipu: ] broširano....................1.25 Govodoreja ......................1.50 ] Gospodinjstvo....................1.— ] Jugoslavija, Mi lik 1. zvezek ....1.50 , 2. zvezek, 1—2 snopič ......1.8« ] Kubična račun i ca, — po meterski meri .........................75 ] Kletarstvo (Skaiicky) ..........2.00 , Kratka srbska gramatika ....... .30 , Knjiga o lepem vedenju: , btofi........................ .85 , trdo vezano ................1.— , Kratka zgodovina Slovencev. Hrvatov in Srbov .30 Kake se postane državljan Z. D. .25 Kako se postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju .... .50 Kat. Katekizem .................00 Liberalizem .................... JO Materija in emržija ............1.25 Mati: Materinstvo ..............L— Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .75 Mlekarstvo ...................... 1.— Nemško-anirle&ki tolmač ........1.40 Najboljša slov. Kuharica. 068 str. lepo ves. (Kaiinšek) ..........6.— Nasveti za hišo in dom. trd. Tez. 1.— Nafte gobe. s slikami. Navodila za spoznavanje užitnih in strupenih gob ..........................1.49 Nemščina bras učitelja: 1. del ...................... .30 2. del ....................... Nemško slovensko slovar ........1.— Slovensko nemški slovar ........ .8« Ojačeu beton .................. JO Obrtno knjigovodstvo ............5J0 PtiitlulimBiro, trd. vez.........LW Perotnlnarstvo, brofi. ............1JM Prva čitanka, ves...«...........75 Prva pomoč. Dr. M. Rus ........1.— Pravila za eUko ...............65 Prikrojrvanja perila po života! meri ■ vzorci ..................1.— Psihične motnje na alkoholiki podlagi ........................ .75 Praktični računar .....................TO Pravo In rcvetocija (Pitamic) .. .3« Predhodniki in idejni utemelji ruskega idealizma ..............1-1« Ročni alov.-nesn&fct in nemško-slov. slovar ................. 30 nike, vesano ..................i— broširano . *..................L75 Bačsnar r kiiifcl in dinarski ve* Umtl Sotnčoojo ........................ JO r Slike iz živalstva, trdo vezana .. .90 "jlovennka narodna mladina. obsega 452 strani .............1.50 šlo v. italijansk i in italijanski slov. slovar ........................ 30 Srbska začetnica ................40 Spretna kuharica, trdo vezana ....1.45 •»veto Pismo stare in nove zaveze, lepo trrlo vezana ..............3.— Šadno vino .....................40 Slovenska slovnica (Breznik) trdo vez...................1.20 Učna knjiga in berilo laškega jezika ..........................60 L'vod v Filozofijo (Vel«err> ......1.50 Veliki vsevedež ................ .80 teliki slovenski spisovnik trgovskih in drugih pisem ... ......2.25 io^ilna knjižica ............... .50 Cdravilna zelišča ...............40 Zel in plevej, slovar naravnega zdravilstva ....................liO Sbirka domačih zdravil .........60 Egodovina Umetnosti pri Sloven- rih. Hrvatih in Srbih..........1.90 Cdravje mladine ................1.25 Zdravje in bolezen v domači hiši, '2 z v.......................1.20 Cnanost in vera (Veber) ........1.50 RAZNE POVESTI in ROMANI: \merika, povsod dobro, doma najbolje .......................05 Agitator (Kersnik) broS. ...... .80 Uidrej Hofer................... JO' %rsene Lupin ...................60 j Ber,«ška vedcževalka ............ .35 Relgrajski biser ................ .35 j Beli mecesen ....................40 j (tele noči, mali junak ...........601 Balkansko-Turška vojska .......801 balkanska vojska, 3 slikami .... .55 Berač s stopnjic pri sv. Roku .. JO Blagajna Velikega vojvode.......60 ftoy, roman .....................65 Burska vojska...................40 Bilke (Marija Kmetova) ...... 25 Seatin dnevnik .................60 Božični darovi...................35 Božja pot na Šmarno goro.......201 Božja pot na Bledu .............26 Boj in zmaga, povest .......... .80. Cankar: Bela Krizantema.......75 ' Grešnik Lenard, broS... .70 Mimo življenja .......80 Cvetke .........................25 Cesar Jožef II..................3*| ('retina Borograjska ............ .50 čarovnica .......................35 J Črni panter, trd. vez........... .80 broS. .............60 j Čebelica .........................25 Črtice iz življenja na kmetih.....35! Drobiž, salbi car in razne povesti — I eplsal Milčinskl ...............60 Darovana, zgodovinska povest .. .50 Dekle Eliza .....................40 Dalmatinske povesti.............35 Dolga roka .................... .50 Do Ohrida in Bitotja...........70 j Detelj if a ........................60 Doli z orožjem ................ .50 Don K i šot iz La M an be...........40, Dve sliki, — Njiva. Starta — (MeSko) .....................60 j Devica Orleanska .............. .50 Duhovni boj ................... .50 Dedek je pravil; Marinka in škra-teljčki....................... .40 Elizabeta ...................... J5 Fabijola ali cerkev v Katakombah .45 arovška ukharica ................ .80 Fran Baorn Treok ............ .35 Filozofska zgodba ...............60 Fra Diavolo .................... .50 Gozdovnik (2 zvezka) ...........1.20 Godčevski katekizem ............. .25 Gostilne v stari Ljubljani ...... .60 Grška Mytologija .............. 1.— Gusarji ........................ .75 Hadži Mu rat (Tolstoj) ........ .60 Rektorjev meč .................75 Hubafi pripovedke .............. .50 Hudi časi. Blage duše, veseloigra .75 Hedvika........................ J5 Helena (Kmetova) .............40 H odo Brezdne (II. zv.\ ........ .35 Humoreske, Groteske ln Satiro. vezano ..................... .80 broširano ...................60 Iz dežele potresov ...............75 Izbrani spisi dr. H. Dolenca.....60 Iz tajnosti prirode.............. .50 Iz modernega vaeta, trdo vez. 1.60 Igračke, broširano ............. 4(0 Igrale« ........................ .75 Jagnje .............................30 Janko in Metka (za otroke) .... J Jernač Zmagovač, Med plazov!.. J6 Jntri (Strug) trd. v............. .75 broS. ...................... .M Jurčičevi spisi: Popolna Izdaja vseh tO r jJcot, lepo vezanih...........'. .....li.— Deseti brat ...................................1J5 3. zv. trdo vez. Sosedov sin, broš. ...............41 6, zvezek: Dr. Zober — Tugomer broširano ..............6.. .15 juan Mi serija (Povesti iz špnaskega življenja ....................66 3. zv.: Deseti .rat, trdo vez. ..1.25 Kako sem se j'z likal (AleSovec) i. zvezek ......... M Kako sem %> jas likal (AleSovec II. zv............. M Kako sem se jaz likal (AleSovec) III. zvezek ........ M Korejska brata, povest is milijonov v Koreji .............. JI Kruh, trdo vezano ..............L— broi. ....................... M Krvna osvotn ,,•••..,•>.,....,« JI Knhinja pri kraljici gosji nollel JH Kal ae je Biarkaru naJaU ...... Kazaki ...............................JI i Kmetske povest, trda vez....... 1.— I Kraljevič berač..................30 I Križe v pot, roman (Bar) trd. ves. 1.10 ! Križev pot patra Kopljenika .7» I Kaj se jo izmteUl dr. Oka .......45 , Levstikovi shrani sipsi..........M 1, zv. Pesmi — Ode in elegijo — j So net je — Romance, balade in legendo — Tolmač (Levstik) ...7« i 2. zv. Otročje igro v peseneah — Različne poezije — Zabavljlee in j puSice -- Jeza na Paraas, — Ljudski Gals — Kraljedvorskl rokopis — Tolmač (Levstik) .. .70 j Trdo vezano..........1.— 5. zv. Slika Levstika In njegove i kritike in polemike............ .70 Ljubljanske slike, Hlgnl lastnik, Trgovec, Kupčijski stražnik. U- j radnik. Jezični doktor, Gostilničar. Klepetulje, Natakarca, Duhovnik, Itd................. .6« I Lucifer .........................1.— I Lov na ženo ....................1.— Marjetica ...................... .50 Morski razbojnik.................1.— Mladi gozdar, broš. ............ .50 Moje življenje...................75 Mali Lord .................... .80 | Miljonar brez denarja ...........75 1 Mrtvo mesto ................... .75 Malo življenje ..............- .65 Mar on, krščanski deček iz Libanona ...................... .25 Mlad ill zanikerneiov lastni živo- topis ........................ .75 Mlinarjev Janez ................ i0: i Mnsolino .......................40 j | Mrtvi Gostač .................. .35 j I Mali Klatež .................... .70/ I Mesija ......................... JO Malenkosti (Ivan Albrecht) .... .25 i Mladim srcem. Zbirka povesti za [ slovenska mladino .............25 Na valovih južnega morja ...... .30 Na različnih potih .............40 Notarjv nos, humoreska ...35 Narod, ki izmira .............. .46 Naša vas. II. del. 9 povesti .... JO Nova Erotika, trdo vez. ........ .70 Nova Erotika, trd. ves..........M Naša leta, trd. vez. .............80 broširano ...................60 Na Indijskih otokih.............56 Naši ljudje .....................40 1 Nekaj iz ruske zgodovine.......35 Nihilist .........................49 i Narodne pripovedke za mladino .. .40 [Na krvavih poljanah. Trpljenje ln strahote z bojnih pohodov blvSe- ga slovenskega polka ........1.50 Novo življenje ..................60 {Ob 50 letnici Dr. Janeza L. Kreka .25 Onkraj pragozda ................80 I Odkritje Amerike ...............60 i Pasti in zanki .................25 j Pater Kajetan ..................L— ' Pingvinski otok ................ .00 Povest o sedmih obešenih ...... .50 rravica kladiva .............JO j Pabirki iz Roža (Albrecht) .... .25 Pariški zlatar .................. J5 | Prihajač, povest ...............60 1 Povesti, Berač s stopnji« pri «v. j Roku ........................ JO ; Poiigalee ...................... .25 i Povesti (Kuhar) .................60 Povesti, pesmi v prozi (Baudelaire) ! trdo vezano.................. 1.— i Plat zvona .....................40 Po stran klobuk ................ .35 4 Pri stricu ......................................60 Prst božji .................... JO Patria. povest is irske Juna&ke do* dobe .......... ............. JO Po gorah in dolinah.............80 • Pod krivo jelko. Povest Is časov ro- I kovnjačev na Kranjskem...... JO Pol litra vipavra ...............60 j Poslednji Mehikance .......... JO Pravljice H. Malar ............ JO Predtržani, Prešern In dragi »vel. niki v gramofona ............ -25 Prigodbe čebelice Maje, trda vez... 1.— Ptice selivke, trda vez.......... 75 Pikova dama (PnSkln) ........ JO Pred nevihto •••*.».........<*• J5 Pravljice (Milčinski) ..........L— i Pravljice ln pripovedke (Kočutnik) X« zvezek «40 2 i 1 PO' ,tnHd .............................................00 1 P znava Boga ....................................JO r irhi ....................................................JO Po^o^^oJ «• Praški jndek ........................25 ' Prisega Huronskega glavarja . ..JO 1 Prvič med Indijanci ........................Ji \ Preganjanje iadijanskih mlsjwmr- jev .......................... Jt Rinaldo Rlnaldini .............. Jt > Robinzon ......................................Jft i Robinson (Crus*e) .............L— Rablji, trda vez................ .79 ! Rdeča megla .................. .15 Revolucija na Pertngatokee .... JO ; Razkrinkani Hahabnrtanl ...... J9 Roman zadnjega cesarja BiMv* > žana LN 'iRdeča in bela vrtnica, opveet .. J« k Slovenski ialjivee ...............Oi 1 Stoveasid Rihhmaa, trd. ves. .....V ( Sunoški invalid ................ Ji Sosedje......................... .75 I Sodnikovi........................75 Solnce in sence ................. .65 > Skozi ilrae Indijo .............. JO r Sanjska knjiga, mala .......... JI I Sanjska knjga. nora veOka .... Jt I flanJAa knjiga Arabska..........L50 k, Spake, hmaereske, trda ves .... JO % Strahote vojne ................ JO Štiri smrti, 4. sv .......................35 ! Shrl pred hišo ................ .051 Stanley v Afriki .............. Jt : Strap Iz Judeje .................75 ! Spomin znanega petovalca .... L50 i Stritarjeva Anthalogija .trda ves JO ; bro9. ...................... .80 j1 Sisto Šesto, povest ls Abnicev .. JO j Sla medvedjega lovca. Potopisni ro- ! man........................ JO , Stric Tomova koča .............' JO Študent naj bo, V. sv............35 Sveta Genovefa ................ .35 Sveta Notburga ................ .35 . 11 Sredozimci, trd. vez..............60 Spisje, male povesti ............ .35 Svitanje (Govekar) ............1.— Stezosledec ..................... .30 Šopek Samotarke ................ .35 1 Sveta noč ......................30 Svetlobe in seme.............. 1.20 HAKESPEAREVA DELA: | Maehbet, trdo vez. ............ .90 ' broširano ....................70 ' * i Othelo ...........................'t ' Sen Kresne noči ...............70 ■ SPLOŠNA KNJIŽICA: Št. 1. (Ivan Albrecht) Ranjena gruda, ivzirna povest, 104 str., broširano .....................35 Št. 2. (Rado Murni k) Na Bledu, Izvirna povest. 181 str.. broS... JO Št. 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., broS. 105 strani .................... J' Št. 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje. Izbrane pesmi, 1S4 str., broširano..................... JO Št. a (Fran MiiCinskl) Gospod Frldolin Žolna in njegova družina veselomodre črtice I., TI strani, broširano ......................,25 Št. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utvn, 111 str., broS........... J5 Štev. 8. Akt, štev. 113...........75 Št. i>. (1'niv. prof. dr. Frane Welter.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani, broš..........70 Št. 10. (Iran Albreht). Andrej Ternoue, rilijefn.i karikatura in minulosti, 5o str., broš. .........25 Št. 11. (Povel Golia) Peterčkove poslednje sanje, tmžična povest v 4 .slikah, 84 str., broš........35 Št. 12. (Fran Milčinski) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih, 91 str., broš.......... JO Št. 13. C V. M. GarStn) Nadežda Nikolajevna, roman, poslovenil U. Žun, 112 t sr., broš..........30 Št. 14. (Dr. Kari Englišl Denar, narodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 236 str., broS. ..........................80 Št. 15. Edmond in Jules de Gon- court, Renee Mauperin..........40 Št. 16. (Janka Samec) Življenje, ! pesmi, 112 str., broS..........45 Št. 17. (Prosper Marimee) Verne duše v vieab, povest, prevel Mir. ko Pretnar, 80 str..............30 Št. 18. (Jarosl. VTchlicky) Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš. .. Jfi Št. 19. (Gerbart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v i»e-tih dejanjih, poslovenil Anton Fuutek, 124 stra., broš. ...... JO Št. 20. (Jul. Zeyer) Gompnči in Komnrasaki, japonski roman, iz česane prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broš..............45 Št. 21. (Fridolln Žolna) Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str. broS. .........................25 'Št. 22. (Tolstoj) Kreutzerjera____ sonata ........................60 Št. 23. (Sopholcles) Antigone, žalna igra. poslov. C. Golar, 60 str., broširano .................... JO Št. 24. (E. L. Bnlwer) Poslednji dnevi Pompejev. I. del, 355 str., broš. ......................... JO Št. 35. Poslednji dnevi Pempeja II- del ...................... JO Št. 20. (L. Andrejev) Črno maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. broš. ....'.................... .35 j Št. 27. (Fran Erjavec) Brezpo-i seftnoat In problemi skrbstva sa brezposelne, §0 str., broš....... J5 St. 29. Tarzan sin opice ...... JO 'Št 31. Raka roka.............. .25 St. 32. Živeti .................. J5 I Št. 33. (Gaj Sa lust i j Krisp) VoJ- -na s Jngnrts. poslov. Ant. Dokler. 123 strani, bmi .......... Jt ŠL 30. (Ksaver Meško) Listki. I 144 strani .................. .65 Št 37. Domače Živali .......... JO fit. 3S. Tarzan In svet ..........L— j štev. 39. Ia Bobeme .......... JO Št. 46. Magda .40 > Št. 47. Misterij doše............L— štev. 48L Tarzanove živali ____ Jt Štev. 49. Taržanov sin ........ Jt št 50. SUka De Graye..........1.20 i št 51. Slov. balade in romance JO i št 52. Sanka ..................L5t ; št 54. VaeMa................1.— I št 55. Namišljen ftotadk ...... JO l Št 56. Te in onkraj Sotle .... JO i Št 57. Tarzsneva Mladost .... Jt \ ft ter. SSL Glad (Hamsnn) .... Jt ) fit BO. (DostoJeVKkt) Zapiski Is 1 avtveca doma, L del ..........L— Stev. GO. (Dostojevski) Zapiski iz jI mrtvega doma. II. del ........L— it. 61. (Golar) Bratje in sestre .75 I it 62. Idijot, I. del. (Dostojevski) JO 1 Vajdova), broš..........35 1 Višnjega repatlca, roman, 2 knjigi 1.30 ; Vojni, mir ali poganstvo. I. zv... .35 1 V pi*tiv Je šla. III. zv ...... .35 j Vrtnar. (Rabindranath Tagore), j trdo vezano .................75 ] broširano ................... .60 ] Vojska na Balkanu, s slikami .. .35 Volk spokornik in druge povesti 1.— Trdo vexfttir» _.................. 1.25 Valetin Vodnika izbrani spisi .. .30 1 Vodnik svojemu narodu .........251 Vodnikova pratika 1. 1927.......50 4 Vodnikova pratika I. 1928 ...... JO j Vodniki in preporoki ...........60 j Vladka in Metka .............. .50 Zaroka o polnoči ...............30 Zločin in kazen (2 knjigi) ......1.60 Zmisel smrti ...................60 Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .G0 Za kruhom, povest .............35 Zadnja kmečka vojska...........75 Zadnja pravda, broš............50 Zgodba Napoleonovega Huzarja ..1.— Zgodovina o nevidnem človeku .. .35: Zmaj iz Bosne .................70; Zlatarjevo zlate .................90 j Za miljoni .....................90 Za miljoni .....................65 Življenje slov. trpina, izbrani spisi Alešovec, 3. zv. skupaj ........1.50 Zvesti sin, povest .............. .25 Zlatokopi .........................20 Ženini naše Koprnele ...........45 Zmote in konec gdč. Pavle.......45 Zlata vas ...................... JO Zbirka narodnih pripovedk: I. del..........................40 Zbirka narodnih pripovedk: IT. del ........................40 Znamenje štirih (Doyle) ....... JO Zgodovinske anekdote ...........30 Z ognjem in mečem..............3.— Zaročenca, milanska zgodba Iz 15. stoletja ........................3.— Zgodbe zdravnika Mtunika.......70 Zvestafcs do groba ..............1.60 Z naših gora ...................L— ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI | 1 zv. Vojaoarir ali poganstvo .... J5 2. zv. Hudo brczckie ....................J5 3. sv. Vesele povesti..................35 4. vz. Povesti ln sliko....................J5 5. zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji kruh....................................J5 SPISI ZA MLADINO: «3 ANGL) j 2. zv. trdo vezana Pripovedke ln < pesmi ••••■••••••••••••svsscss «56 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 po- 4. zv. trdo vezano. Vsebujo & povesti ........................ JO 5. sv. trdo vezana Vinski brat .. JO & zv. trdo vesana Vsebuje 10 po- I vesti .......................... Jt Umetniške knjige s slikami za mladino:' Pepelka; pravljica s slikami ....L60 Rdeča kapica; pravljica s slikami L—: Sneguljčica: pravljica s slikami L— Mlada greda ....................L— Trnoljčica, pravljica s slikami ..1.—1 KNJIGE ZA SLIKANJE: Mladi slik&r ^ •••••••••••• • * o • Slike ls pravljic .............. .75 Knjige za slikanje dopisnic. popoL na s barvami In BSTiijllin; Mladi umetnik ..................1.20 Otrofiki vrtec ...................L20 Zaklad za otroka*................L2t IGRE: Beneški trgovec. Igrokas v 5. dejanj Jt Cyran de Bcrccrac. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo vezalo ..........................1.70 Edeia, drama v 4. dej........... JO Marta, Semenj v Rlcfamondo. 4 dejanja ...................... JO Oh vejakL Invokes v ttlrih slikah Jt IMksvv mim m BCkiaviev večer .Mladinska Igra o petjem v 3. dejanjih ................... Jt L IT .R. drama v 3 dejanjih s pred- 7 Igra (Čapek). vez. ...........45 levizor, 5. dejanj, trda vezana .. .75 Ujetnik care vine, veseloigra v 2. c dejanjih .....................30 i'eitmika Dcseniška. trda ves____1J50 Ca križ in svobodo. Igrokaž v 5. dejanjih...................... .35 Ljudski oder: ! ' ■ * L zv. Tihotapec, 5. dejanj.....60 i. zv. Po 12 letih. 4 dejanja .. .60: } Sbirka ljudskih iger: ! ! naših gora ..................I.— : !. snopič. Mlin pod zemlja Sv. 1 ..Neža, Sanje ...................60 3. snopič. Vestalka, Smrt Marije 1 device. Marijin otrok ........ .30 14. snopič. Sv. Boštjan. Junaška . deklica. Materin blasosiov .... .30 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža ............ .30 1 ». snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka ...............30 - PESMI IN POEZIJE: ! ikropolis in Piramide .........80 broširano ................... JO t ^ Izazel, trdo vez, ................1._ Balade in romance, trda vez......1.25 < Bob za mladi zob, trda vez.....40 " Gregorčičeve poezije ............ .50 | Godec: Pored narodnih pravle o ! < Vrbkem jezeru. (A. Funtek) — Trdo vezano ................751 Ketejeve poezije .trda vez........l.lOj! Kraguljčki (Utva) .............65 j« trdo vezano .................go j Moje obzorje. (Gangl) ............1.25 j S'arodna pesmarica .............40 Sarics (Gruden), broS............30 Primorske pesmi. (Gruden), vez. .35 Slutne (Albrebt) broS............30 Pohorske poti (Glaser) broS......30' Pesmi Ivana Zormana: Originalne slovanske pesmi Id prevodi znanih slovenskih pesmi v angleSCini ...................1.25 Prešernove poezije ..............60 Oton Zupančič: Ciciban, trd. vez..............50 Sto ugank ................... .50 V zarje Vidove, trd. vez........90 Vijolica. Pesmi za mladost.....60 Zvončki. Zbirka posnij za slovensko mladino. Trda vezano.....90 Zlat or og. pravljice, trda vez.....60 PESMI Z NOTAMI: MEŠANI In MOŠKI ZBOR Priložnostne pesmi (Grnra» ----1.10 Slovenski akordi (Adamič): .. I. zvezek ....................."■"> j II. zvezek ...................75 Pomladanski odmevi, I. in II. zv„ vsak ........................45 i Ameriška slovenska lira (Ho)mar) 1.— j Orlovske himne (Vodopivec) .... 1.20: 10 moških in mešanih zborov — (Adamič) ...................45 MOŠKI ZBOR Trije moški zbori (Pavčič) — Izdala Glasbena Matica ........ .40 Narodna nagrobnica (Pavf iei .. J5j Gorski odmevi (Lahamar) 2. zv. .15j SAMOSPEVI: Nočne pesmi. (Adamič) .........1.25 Štirji samospevi, izdala Glasbena Matica ...................... .45 Naai lunini ......................50 I MEŠANI ZBORI: Planinske, II. zv. (Lahainar) .. .45 Trije mešani zbori, izdala Glasbena Matica ....................45 BAZNE PESMI S SPREMLJEVA. NJEM: iDoasovini, (Foester) .............40 I Izdala Glasbena Matica Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in petero raznih glasov .... .45 Jaz bi rad rodeči h rož, moSki zbor z bariton solom ln priredbo za dvospev ...................... .20 V pcpelnični noči (Sattner). kan-tanta za soli, zbor ln orkester, izdala Glasbena Matica.......75; Dve pesmi (Prelovec), za moški I zbor ln bariton solo............ JO Knpieii (Gram). Učeni Mihec,— j - Kranjske šege in navade, Ne- zadovljstvo, 3 zvezki skupaj ..L— Kupleta Kuza Muca (Parma) .....10 t v- PESMARICE GLASBENE MATICE: j L Pesmarica, uredil Hubad ...2.50 [ 4. Koroške slovenske narodne pesmi (Svikaruič) 1., 2., in 3. zv. skupaj ...................1,— I MALE PESMARICE: Št. 1. Srbske narodne himne .. 1J Št. la. Što čutiš, Srbine tužai .. .15 I Št 2. Zricjski Frank span .........15 i Št. 10. Na planine ...............15 Št. 11. Zvečer ...................15 Št. 12. Vasovalce ...............15 Narodne pesmi sa mladino (Ži-rovnik) 3 zvezki skupaj ........ .50 Slavček, zbirka šolskih pesmi — (Medved) .....................25 Vojaške narodne pesmi (Kosi) .. JO NAadke VsJaAto ~ fffprjatičlč) .SO (Pregelj) .....................L- ira, srednješolska, 2. zvezka skupaj ...........................2*- "raglasai mladinski zbori: lešani in moiki zbori. (Aljaš) — 3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan; Divna noč.........40 . zvezek: Job: V in raku: I»nera nam pripelji žar; Z vencem tem ovenCam slavo; Triglav.......40 . zvezek : Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo ........10 . zvezek: SlavCek: Zaostali ptiC; Domorodna iskrica ; Pri svadbl; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40 . zvezek: TI osreCiti jo hotl (mešan zbori; Prijatelji In senca (mešan zhor> ; Stoji, solnčice stoj ; KmetPki bifii.............40 3BRKVENE PESBO: )omači slani. Cerkvene pesmi za me%in ztxir ....................1.— 2. Tantum Ergo. (Premrli ____ JO Ia.šne pesmi za mešan zbor. —> (Snttner) ................... JO 2 Pange Lincua Tantum Ergo Geni tori. (Foerster* ............ JO 2 Pange Lingua Tantum Ergo Gt-nitori (Gerbič) .............. JO Ivalite Gospoda v njegovih svetnikih. 20 i>e.«mi na čast t»vetnl- k<>iit. (Premrl) .................40 0 obhajilnih in 2 v čast prrsv. Srcu Jezusovemu. (Gruint .......35 »iissa in h »norem St. JosepU — (Pogachaik) ..................40 iyrie ...........................00 'i svetemu Rc^njrmu telesu — (Foerster) ....................40 iv. Nikolaj ......................00 NFOTE ZA CITRE: luri pridejo, kurar-nlra.......... .25 »arafan, ruska [»esem. (Wllfan).. .25 ^OTE ZA TAMBURICE: slovenske narodne pesmi za tambu- raikl zbor in petje. (Bajuk) ..1J0 Jom iel na planince. Potlpurl »lov, nar. pwmi. (Bnjuk) ..........1.— Sa Gon-njskcm je fletno..........1.— NOTE ZA KLAVIR: \lbum evropskih in ameriških plesov (I.lsjak) ..................1,— RAZGLEDNICE: Zabavne. Različne, ducat .......40 \>wyorške. Različne, ducat.....40 Velikonočne, božične in novoletne ducat ...........................40 h raznih slovenskih krajev, ducat .40 S'arodna nosa, ducat.............40 posamezne po .................05 PROROKOVALNE KART L — $1.— ZEMLJEVIDI: ZemljepiKni Atlas Jugoslavija____1.S0 Stenski zemljevid Slovenije -a močnim papirju s plafnenelmi pregibi ............................7.50 Zemljevid Jugoslavije ...........30 Zemljevid: Slovenske dežele ln.... Istra ........................30 Pregledna Karta Slovenija.......40 Pokrajni rofni zemljevidi: Gorenjska .....................30 Slovenske Gorice, dravsko ptuj- skopotje ......................30 Ljubljanske in mariborske oblasti JO Pohorje, Kozjak .............. 30 Celjsk® kotlina, Spodnje slovensko pesavje ...................30 Prekmtirje in Medumurje .... JO Kamniške planine, Gorenjsks ravnina in ljubijansko pelje .. .30 Canada .........................40 Združenih driav, veliki .........40 Mali ..........................15 Novu Evropa .................. JO Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado. Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana. Montana. .Mississippi, Washington, Wyoming, vsaki po ...... J5 Zmljevidi: . Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin. West Virginia, Ohio, New York — vsaki po .........................4« Velika stenska mapa Evropa ....t— Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Ordtr ali postne znamke po 1 ali 2 centa. Ce pošljete gotovino, rekomandirajtš pumo. Ne naročajte knjtg, katerih ni 9 ceniku. Knjige pošiljamo poitnine proeto "GLAS NARODA" 216 W. 18. St., New York KRATKA DNEVNA ZGODBA j| ANDRE ELISEAU: ZENSKA Kako hitro se Je izkrcal iz ladje In stopil na francoska tla, so ga jeli mučiti vsakovrstni spomini. Prošlost se je jela obnavljati v njegovem duhu, V tej deželi se jc bil rodil, tu je bil preživel najlepše ure svojega življenja, a pretrpsl tudi silne muke. Vojna leta, ki sc mu bila prinesla toliko trpljenja, niso pomenila nič v primeri z duševnimi bolečinami, katere je moral krotiti, odkar je bil postal nesrečen. Kako jc vendar ljubil svojo Regino, Rcgino z vciikimi, sijajnimi očmi! In baš ko se mu je zdela vredna, da se ji popolnoma zaupa,' smehljal, ona se jc nekaj časa upi-je odkril, da ga vara! Od tistega | rala, a je naposled pristala na časa je bilo minilo deset let. Kaj j predlog, naj sede poleg njega, jc z njo To vprašanje mu je zd?.; rojilo po glavi. Ali je našla srečo katere jc iskala? Zdelo sc mu je da je vse slabo pri Regini imelo iz- ga je nekaj stiskalo v grlu ob misli na Regino. je bil vendarle uver-jen, da bo to pot on prevaril Regino. Kakor hitro je vstopila, jo ie spoznal. Rekel si je celo. da se ni čisto nič spremenila. Tako pomlajena je bila videti, da je bil k?r za-prepaščen. Njene oči so bile še ved no krasne, ustnice so vabile kakor jagode, na obrazu pa je ležal izrar naivnosti. Mož brez živijenskih izkušenj ne bi bil mogel verjeti, da ima La ženska že toliko življenja seboj! Sedla sta si nasproti. On se jc njah. Zato je Julcs sklenil, da se vrneta v Pariz. Namišljeni Američan Smith je najel v Avenue du Bois krasno stanovanje. Napravil je salon in jel i v njem zbirati vsakojako družbo, j Z znatno vsoto denarja mu je celo ' uspelo podkupiti drugega Regini-nega moža. da ni muknil. Bilo je dne 10. avgusta, ko jc Jules zopet našel Regino. Dne 9. februarja ob devetih zvečer pa sc je javil pri njem pravi Smith, ki je opomnil prijatelja, da je njegov čas potekel. Vljudno ga je obve- vor v njeni koketeriji, v njeni težnji po razkošnosti. Ko je bil Julc: popolnoma upropašccn, ga je Regina zapustila in pobegnila z nekim prijateljem. Sledila je ločitev zakona. Ko so bile končane vse formalnosti ki te bile med njima, jc Julcs zapustil Francijo. Odpotoval jc v Kanado. Na poti sc mu je pridružil Harry Smith, tovariš izza vojnih let. In pokazala ic je ironija usode: od tistega trenutka, ko sc Jc umiril in postal ravnodušen do vsega, se mu je jela sreča zopet nasmihati. Dve leti je bil Smithov družabnik. Prodajala sta kože. Pozneje je našel bogate zlate žile. S Smithom sta čez noč obogatela. Toliko denarja sta imela, da nista vedela kam bi z njim. Nu. v teh letih, ki sta jih bila prebila na tujem sta Jules in Smith dala tujini tudi svoja zrela leta. Vrnila sta se v Pariz vsa iz-piemenjena na duhu in telesu. Na povratku v Pariz se jc obrnil Julcs na Garrickogo agenturo z nalogom. naj poiščejo in iztaknejo Regino Maudonovo. razvedeno Ka-lulovo. Glede stroškov je omenil da so postranskega pomena. Čez pet dni je že imel v rokah vsa zaželjena pojasnila. Po ločitvi Predstavil se ji je za Smitha. Ver čes ragovora jo je opazoval in čutil. da sc ji niti ne sanja, s kom sc razgovarja. Rcgina mu jc dala razumeti, da .sc čuti srečno doma, a da nima nič zoper kavalirstvo gentlemana. ki re .ji ponuja. Jules jo je mirn:, poslušal. Potem pa se je mahoma začutil v oblasti prezira ni ljubezni hkrati. A lotilo se ga jc tudi uprav besno ljubosumje in popadla ga jc celo misel, da bi sc maščeval nad njo. ki ga je nekoč take bridko ranila. Ali kako. kako? Naposled sc mu j c zazdelo, da je našel pravo. Sklenil je. da ji vrne milo za drago. Pod tujim imenom ji je hotel dati šest mesecev prilike za razkošno življenje, potem pa jo prepustiti bedi in pomanjkanju. Smith, ki mu ic bil razodel svoj načrt, pa je rekel: "Gentleman ne ravna nikoli tako. Dve rešitvi sta mogoči v tej zadevi: ubiti človeka, ki je to zaslužil, ali pa zatreti v sebi čustvo in STOLETNICA ŠIVALNEGA STROJA Dandanašnji si ženski svet komaj lahko predstavlja kako je bilo nekoč, ko je bilo treba za vsak šiv na obleki ali perilu napraviti ročni vbod z iglo. In vendar je bilo tako — pa še celo ne prav davno. Niti dobrih sto let ni tega, i ko je živel v skromni francoski provinci reven, a bistroumen kro-jaček Jernej Thi-, monnier, ki mu je lepega dne jelo : presedati vbadanje z iglo. Dolgočasilo ga je sedeti ure in za mizo, ; zabadati šivanko na eni strani \ sukno in jo vleči na drugi strani j ven. Minilo ga je potrpljenje in začel se je ukvarjati z mislijo, da bi ročno delo fcthko nadomestil stroj. Izum pa je imel v početku okorne noge in ni mogel nikamor na-i prej. Thimonnier je delal in delal, primerjal in popravljal, zanemarjal je celo krojaška naročila — poma- |ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI! FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE—Jugoslav Bureau i_____________________________ ___________________________________________________J AMERIŠKI VELEMESTNI DNEVNIK. "Predmestni vlak napolnjen z tega novinarski poklic se vedno ljudmi jc skočil s tira". bolj omejuje. Ilustrirani dnevniki. To vest naznanja telefon na sto lu glavnega urednika za lokalne vesti (city editor) v uredništvu velikega velemestnega dnevnika. Reporter, ki je dodeljen policijski postaji na 9. Avenue, je že na licu me- nik lahko stopi v "mrtvašnico" vsafc dan in more prečita ti, kaj se bo o njem pisalo, kadar umre. Naslove nad članki C headlines' piše takozvani "copy reader". Re-perterji in "rewrite man" preda-jejo svoje članke glavnemu lokalnemu uredniku "city editor), ki jih pregleda in položi na mizo , da ga prečna z drugimi besedami spadajo k u- , in popraVj tiskarske pomote, redništvu. Skupaj z brzojavnimi ; Velik tiskarski stroj je nekaj ta- ; ko impezantnega kot mašinerija v j kaki bojni ladji. Kolr^alni Double . Octuple" tiskarski stroi izmete 228 vestmi oni izpišejo toliko, da bi izpolnilo precej obsežno knjigo. Pri velikem dnevniku je 100.000 besed na dan povpreuna vsebina čtiva. Lokalne vesti nabirajo reporter-ji. Vesti izven delokroga časopisa deprinašajo posebne novinarske agencije 'news service' in posebni poročevalci. Od novinarskih agencij za obveščevanje je Associated Press najbolj znana. Članki tega depisnega urada se lahko prepoznavajo po nadpisu ' 3y A. P." Associated Press jc tko organizirana, da je v resnici udruženje časopisov. ki daje in dobiva vesti v zameno. Informacije razpo.šilta potom telegrafičnih pisalnih strojev tifeč iztisov na uro od kate».h ima vsak od štiri do osmih strani. Oddelek za oglase 'advertising department.) sc smatra — po njegovem mnenju, ne pa po onem u-redništva — za najvažnejši del časopisne organizacije. Mnogi časopisi, ki se prodajajo za tri centc, rtnneio deset centov stroška za iz-davanje. Niti eden msropolitanski časopis ne bi mogel izhajati z dobičkom. da nima cglasov. Upravitelji tega oddelka so vedno boltšc plačani kot uredniki, razun seveda. sredstva: marijonet. Predvajajoč Pri časopisu čaka. med tem ko re lutke, je predaval tudi svoj humor, ki je ljudi bolj zanimal kakor njegova iznajdba. Tako se jc le prikopal do Pariza nc da bi mu bilo | treba poginiti lakote. . J V Parizu se mu je za trenutek i nasmehnila sreča. Našel je rojaka,1 ki mu je dal priporočila, da je -sel v.rrite man tipka na svojem pisalnem stroju. Ako je on dober časnikar, ni prav nič razburjen: celo uživa pri tem. Zaveda sc, da prav kmalu vse mesto bo čitalo, kar sedaj piše. Cim je spisal vsako stran, po- nko jc urednik obenem lastnik. Do-Na primer, kadar se dostavlja eo- j kazrvati. da-Ii jc uredniški ali o-ver predsednika, zastopnik za Ass. ' glasni oddelek važnejši, je isto. kot Press v Washingtonnu piše govo. na svojem pisalnem stroju v Wash-ingtonu in drugi pisalni ^troii v raznih uredništvih pretiskavajo ta govor istočasno. Druge vrste novinarskih acencij preskrbuj" časopise s kiišcji. fotografijami in pri-povestmi. Vsak veliki časopis ima svoje knjižnico, ki ji pravijo "morgue* »mrtvašnica), kajti v njej sc nahajajo opisi in slike tisočerih ljudi ki na.i se vpotrebujejo v slut a ju da kdo od njih umre. Odlični ured- drkazevnti. da-Ii jc prišlo jajce ali kekeš. Cirkulacija »naklada* je pač odvisna od kakovosti čtiva in cc-za oTla.-c so odvisne cd cikula-cijc. Oglaševanje napravlja dnevnik najvažnejšim sredstvom za razpe-< cvanje blaga in za razne ponudba Moderni department rtorc nc bi bil mogri brez izdavann časopisov. čitalci gledajo v novinc za mogoče nakupe. S tem je postal časopis neobhoden del našega r,o-pedarskega sistema. ja sodba. Oprosttie, če vam ne pri- Ja". Jules je z Regino pobegnil v Italijo. Stanovala sta v najrazkoš-; ših hotelih. Oblačila se je kakor še v,., —-j— i nikoli dotlej; obleke je naročala v zakona je postala Regina prijate- 1 prvih pariških ^^ kjer je imc_ ljlca nekemu Hallieru, uradniku Ja neomejcn kredit Kadar sta bUp Pa ni trajalo dolko,' g prijateljem Smithom na samem zavarovalnice da ga je pustila in sc omožila z odvetnikom Tolmarjem. Hudobni jeziki so jo opravljali in govorili, da je' varala drugega moža prav tako kakor prvega. "Kako strašno je to, kar umazano je!" je dejal Jules, ko sta s Smithom pregledovala korespondenco "Vidim", jc dejal Smith, da niste baš posebno zadovoljni s tem kar ste odkrili. Imam predlog: vrniva sc v Kanado; Prej ali slej boste zvedeli še strašnejše stvari!" A Jules se ni dal pregovoriti. Bil Je uverjen. da ga Regina ne bo spoznala od tolike izpremembe. In poiskal j* agenta, ki je zbral informacije ter dobil pri njem naslov salona v ulici Royale, kjer je Regina redno posečala čajanke. Čeprav ec je znala zelo raznežiti, ko pa jc nežnost dosegla višek, jo je prevzela nekakšna melanholija. Jela jc govoriti o svojem prvem možu in ga je hvalila kakor dobričino in poštenjaka. "Zakaj se pa nisi nikoli potrudila, da bi kaj izvedela o njem?" jo je vprašal dozdevni Smith. "Ah, rajši ne govoriva o tem.. je vzdihnila sanjavo. "Pa čc bi sc nenadoma vrnil in bi ti razodel svojo ljubezen?" srečiti.... Sporočamo vam ime moža, ki sc za vas silno zanima ..." BOJ Z NAMIŠLJENIM ZMAJEM močnik jo prinese k linotypistu. ki iskat podpornikov. Spravil jih jc prenaša članek v tisk. Tiskal- res nekaj skupaj. Omogočili so mu ni stroji kmalu zopet zaropočejo odkup izuma in napravo 24 sličnih Ogromni valji časopisnega papirja krojaških priprav, ki so mehanič-,se zopet zaobračajo in iz ogromne no šivale. Atelje je izprva delal za rotacijske mašine se zvračajo ča-vojaška skladišča. Toda pomočili-' sopisi z velikimi črnimi napisi. Hi-ki, ki jih je Thimonnier uril v1 tro jih prenašajo v razpošiljalnicr novem poklicu so se zbali, da jim' (delivery room), kier jih delavci DRUŽINSKA SODIŠČA. Posebna .sodišča za družinske od- bo zmanjkalo kruha in se se nekega dne mojstru postavili po robu. Grozili so mu celo z ubojem, če ne I izgine iz prestolnice. Moral je be- --! žati, da je odnesel zdravo kožo. V bolgarskem mestecu Braki se gel je domov, zdaj vsaj deloma skem poročilu se že sliši po ulicah je vršil pred kratkim svojevrsten priznan od Parižanov in je izpo- glas raznašalcev, ki kričijo "Ex- polnjeval napravo tako dolgo, da tra, extra, — Big wreck". povezujejo v svežnje in spušiajn potom drsalnic v spodnje prostore. kjer tovorni avtomobili in raz-našalci čakajo na izdaje. Dvajset minut po onem telefon- proces. Več sel j ako v iz tega okrožja je začelo razširjati vest, da biva so nanjo šivali lahko v bližnjih gorah zmaj, ki čuva o- Toda zaslužek je bil tudi usnje. ------------- — tako pičel, da gromen zaklad. Samo zlata da je je moral prodati patent nekemu za 8 vagonov in draguljev za 20 skrinj. Kdor bi se hotel polastiti tega zaklada, bi moral zmaja se- f Telefon lokalnega urednika zopet pozvoni. Nekdo je izgubil psa. Ponovno zvoni. Prvo vprašanje £ betežen in strani družine, ki je v skrbeh, da nošaje »domestic relations courts) so ustanove novejšega časa. Ni minulo mnogo let ko so pravde glede zapustitve družine, vzdržavanja in razni problemi, ki so posledica razporoke. spadale v dnevno rutino policijskih sodišč. Napram strankam v teh zadevah se je postopalo v javnosti, kot je pač navada na sodišču. Pred kakimi dvajsetimi leti je začelo spoznanje, da ni dobro za dete, ki je prekršil zakon, da se proti njemu postopa na kriminalnem sodišču, kajti vtis na dete v takih sodiščih mora poroditi zle posledice na mladino. Še le tedaj so pravniki in socijologi za- Angležu. Nato je umrl razočaran v 64. letu. j je kdo izmed njfe ponesrečil. Po par | čeli uvidevati, da. ako mladina kr- i Thimonnierjev izum si je iz An - minutah sledijo telefonski klici a ši zakone, je to dostikrat posledica veda ubiti. Dosti jih je bilo, ki so gUje ukrčil pot čez ocean. Tvorni- vseh strani. Za dve uri reporterji ■ razrušenih družin. Pred nekoliki- se jim sline pocedile po teh boga-( čarji Howe, Wheeler, Wilson in ne delajo drugo kot prečitajo ime- mi leti jc preiskava, ki se je izved- stvih in kmalu sc je znašla cela singer so s fabrikacijo šivalnih na ponesrečencev. Med tem treba la glede 7598 otrok, nahajajočih se akcijska družba, ki naj bi eksploa- strojev obogateli in postali milijo- izdati drugo in tretjo izdajo z na- v poboljševalnicah raznih držav, tirala zmajeve zaklade in na čelo narji. Izumitelj pa je danes na pol družbi je stopil neki penzijonira- pozabljen in da ni njegovo ime za-1 •Nepopisno težko bi izbirala med j ni polkovnik, ki naj bi se z zmajem beleženo v burni kroniki časa, bi vama.... Juler. je čutil, da Regina prav zc prav še ni okusila sreče. Tukaj, na jugu, je živela v razkošju in ni imela prilike, da bi razvila vso svojo ljubezen. Bilo ji je kakor v sa- S I Pošljite nam n mi vam bomo pošiljali 2 meseca 'Glas Naroda" prepričani smo, da boste potem stalni naročnik. "■* ' 1 i tudi boril. j bilo gotovo Začele so se na tihem velike pri- angleški in prave, polkovnik si je nabavil celo plinsko masko, da bi ga čuvala strupenega reptilovega diha. Tedaj v zadnjem trenutku, je padla vsa stvar v 'vodo. Polkovnikova žena je slučajno našla možev testament v katerem je določil, kako naj razpolagajo za slučaj njegove smrti 'i njegovim deležem na zakladu. Vsa preplašena je stekla k svojemu bratu, da bi ji moža pregovoril, naj sc ne podaja v tako strašne nevarnosti. Brat je šel na policijo, policija je odredila preiskavo in preiskava je ugotovila, da si je vso stvar izmislila družba ljudi, ki bi radi prišli do denarja na račun ljudske lahkovernosti. Izumitelji zmajevih zakladov so si bili že vsi priskrbeli potne liste, da bi .v primernem trenutku izginili čez mejo .No, izginili so samo za zidove jetnišnice. Naivnega polkovnika pa so oprostili — seveda jih je pa moral tudi slišati, kolikor mu jih je šlo. že davno zginilo ameriški reklami. NAJSTAREJŠA NUNA. V samostanu Merckemu pri Na-murju je slavila te dni stoletnico svojega rojstva s. Ivana, ki je gotovo najstarejša redovnica na svetu. V samostan je vstopila v svojem 28. letu v Lyonu. pozneje pa do današnjega dne je delovala kot daljnimi podatki o nezgodi. Taki dramatični prizori se dogajajo vsak dai v uredniškem prostorih velikega metropoltanskcga dnevnika. Morda je to vzrok, zakaj toliko mladih ljudi želi postati reporterji, dasi je plača razmeroma majhna. Vedno je več reporterjev kot je služb na na razpolago. Poleg usmiljenka po belgijskih samostanih. Izgleda še vedno mladostno, le da je v zadnjih letih skoraj oglu-šela. fp rr F..TSU KJE JB ANTON MARKO? Njegov zadnji naslov je bil: Box 73, Vendel, Penna., I West Mor elan d Co.). Rada bi izvedela za njega njegova sestra Johana Brada, Vas ZgornJ Brnik, Pošta Cerklje pri Kranju« Jugoslavija. ADVERTISE in "GLAS NARODA' Mali Oglasi imajo velik uspeh ■ ■ 0 ^smwnr-^ii^iii'iii s: a;; : ■ UiluBQtii iirf^smLJ ' ni fStTOSItiHIS'S IE KItTH!* g dognala, da več kot polovica teh otrok izvira iz razrušenih družin. Slična študija, izvedena leta 1926. jc odkrila, da ena četrtina otrok. rok. ko bo zaslišan. Posebni uradnik izprašuje in nabere vse mogoče podatke. On obvesti toiitelja, da se bo vodila preiskava o stvari in da bo on obveščen o izidu. Ako pa je treba takojšnje odpomoči. sodišča pozove zunanje socijalne m-sanizacije. naj družini pomagajo. Nato sodišče piše tožencu in ga po-rivlje, naj se priglasi tekom petih c'ni. Ko se mož prijavi t ki naj && evidenico o j družini. Ako obsojenec ne plačuje točno svojih prispevkov za vzdr- ni mašineriji. Delokrog takega sodišča v Philadelphiji je tipičen za mnoga taka sodišča v večjih mestih. To sodišče rešuje pravde ^lede zanamarjanja, zapuščanja, pri-padnostni otrok, nezakonitih otrok ževanje družine, ga sodišče tudi brez ženine pritožbe opominja vsak mesec in ga more celo pritirati na sodišče. Ako se obsojenec brani in gmotno odvisnih družin. Ko to- p]ačevatir more biti kaznovan z za- žitelj — navadno mati — vloži tožbo se najprej pregledajo vsi spisi, ako jih je kaj na sodišču, da se ustanovi ves prejšnji histerij at družine. Ako gre za prvo pritožbo, tožitelj dobi številko in čaka na porom. Za časa, ko je zaprt. County plačuje ženi po 65 centov na dan. Med sodiščem za družinske razmere in sodiščem za mladino obstoja najov.je sotlelovnnje. Mlada ljubezen. =-, ROMAN Za Glas Naroda priredil G. P. »Nadaljevanje.) Tern boljše, če sem lepa, bogata ter ini vsi zavidajo! Tem boli « »• c si uvea n neboglen ter te vsi zaničujejo! Na ta način te bor lahko napravila bo!j srečnim ter ponosnim! - Tem boljše za naju, ce • v.t mlada tu nisva še nikdar prej ljubila! Tako bo najina ljubezen ostala močna in mladostno-sveža in tem več let skupnega življenja nan r bo vzcvetelo! Da. moj Silver, ko bova mož in žena. bova šla skupaj . Aigue-Vives. Pau in povsod drugod, kjer si živel kot otrok. Tam bovn o'oiskale vse one, ki so prezirljivo Rledali nate ter se smatrali za bolj se kot si ti! O. jaz bi bila rada tisočkrat lepša, slavna ter učena. rada bi bila kralji< a. oblečena v zlato in svilo, ko bi korakala ob tvoj' stiani. da t*> se bolj počastim! Pa ne govoriva sedaj o tem. Silver Ne ftcvoiiva vei o tem in ne poljubujva se več! Mislim, da bodo minute manj hitro potekle, če molčiva in ostaneva nepremična. Ne žgan- se vce! Izkoristi vso noc! O. ko bo enkrat končana, se bova morala ločiti! Zaprla je oči ter naslonila glavo na ramo svojega prijatelja, do-čim je ena njenih rok še vedno objemala njegov vrat. Tako sta preživel:*, oba. popolnoma potopljena v ljubezen, spodobno in čisto slovesno noč. Medtem pa so pohitevale ure. Zvezde niso ustavile nad čistima glavama svojega teka in luna se je vedno bolj sklanjala proti meglenemu -napadu. — O, moj Bog. že vstaja Jutro! — je rekel Silver. Mlada deklica pa je obsedela z zaprtimi oči ter se ni premaknila. — Jutro vstaja! — Je ponovil Silver. — Kmalu bo dan in prišli bodo v tvojo sobo, Jakobina! — No, in kaj? — je zamrmrala. — Jaz te ljubim! Vzklik se je izvjl iz njenih prsi, in njeni sveži roki sta se razkri-lili. Ni hotela videti, kako se svetlika nebo za gorami. — Jaz te ljubim! -- je vzdihniia še enkrat, s pojemajočim glasom. Vse njeno telo je spreletelo tresenje. Njena prsa so se dvigala pod belo teruico. njena napol odprta usta se nudila k poljubu in Silver je čutil, kako omahuje v njegovih rokah Ljubim te! —Je šepetala še vedno. To Je bilo vse, kar je govorila. Čutila je. da je nezmožna misliti na kaj drugega Jutranja zora, prihodnji dan, prihodnja leta. vse to n obstajalo v njeni duši. Za njo je obstajala le ta neizrecno sladki trenutek in v blaženosti te ene kratke ure je hotela pozabiti vse, Pbeja Bordesa. tamortan, vse stvari in najbolj svete dolžnosti. — Jaz te ljubim! Jaz te ljubim! Nočem oditi proč! — Vendar. Jakobina. — je rekei Silver. — to mora biti! Lahko bi postala nesrečna za vse ostalo življenje, če bi naju našli skupaj! Ločiva se, — radi najine ljubezni! Ona se Je dvignila živahno ter mrmrala, dočim jc tresla svoje lazkuštrane lase: — Ali mora res to biti? Moj Bog. kaj bo z menoj? Popolnoma sama v samostanu, ne da ti smela pisati! Silver, ali jc mogoče videti iz Pau vrhunec Gargosa? — Da, pri jasnem vremenu je mogo«"* razločiti poslopja. No. dobro. Potem prižgi zvečer, če moreš, velik ogenj. Gledala bon1 proti goram in vsakipot, kadar bom razločila kako lučko, si bom rekla t ami sebi: — To Je moj Silver, ki misli name. Z Bogom, jc zastokala nato. dočirn ji tekle po licih kot grah debele solze. — Z Bogom! — je rekel on. Te besede pa so ji legle kot led na srce. Ne, — je rekla, to bi bilo preveč strašno! Nikdar ne bom mogla preživeti štirih let, ne da bi te videla! To čutim! Rajšc bi takoj umria! Nato pa je stopila k njemu ter mu govorila, dočim jc z obema rokama prijela njegovo čelo: — Silver, ti moraš najti sredstva, da mc takoj poročiš! Ti moraš skušati omehčati mojega varuha! — Da. a kako! — Tega ne vem! Midva morava oba iskati! Moliti hočeva k Bogu. da nama pokaže pravo pot. Ali naj bi bilo to res nemogoče? Ne in ne! Nebo. ki zre navzdol na najino ljubezen, nama ne bo odreklo svoj? pomoči! O. Silver, če bi bil ti bogat, bi moj stric mogoče dal svoje privoljenje! Gotovo, tvoja revščina je edina ovira. V svojem bistvu je abeju čarovnik Roumigas zopern. Kako pogosto sem ga že slišala govoriti slabo o njem! Če je sinu tega človeka obljubil mojo roko, jc storil to le radltega, ker nima nobenega drugega primernega snubca. l:oJega premoženjske razmere bi se mogle meriti z mojimi. O Silver, če bi Imel le polovico premoženja Roumigasa bi gotovo dajal prednost tebi, o tem sem trdno prepričana. Midva morava hitro zaslužiti de- ' nar, da sc lahko poročiva ter sva srečna! — Da, da — je odvrnil on. s sanjavo nevdušenostjo. — Prav imaš, ; Jakobina, midva morava zaslužiti nekaj denarja! Jaz ga bom zaslužil, j to ti prisegam! Noč in dan bom delal in to mi bo seda i lahko! Česa ; vsega ne bom storil v mislih nate? Oba sta se stresla od veselega upanja, dvignila roki proti jutra- j nJem nebu in vsi zamaknjeni sta odplavali duši obeh proti bujnim vi- j šinam. domnevajoč, da bo res izvršeno to čudo! Vse se jima je zde- ; lo možno, in menila sta, da postane olovek lahko bogat, če ima Gdloč- i i.o voljo za to. Njune oči sa zrle polne zaupanja v bodočnost. Že je zvonilo z zvonika v Aigues-Vives kot jutranji pozdrav do- I lini. Tedaj jc pritisnila jokajoča Jakobina poljub na zaccljeno rano i-Silverja ter rekla, vsa tresoča se od ganutja: — Na skorajšnje svidenje! Nato je videl izginiti njeno belo postavi v rožnatem jutru. Stal je pokonci pred duplino te prisluškoval hitrim korakom mlade deklice po skalnatih stopnicah. Ko so izginili, je sklenil roki ter molil. Iz otroško-nedolžnega srca jc prosil iskrenega srca za bogastvo, katero hoče pridobiti za Ja-kobino. Če ga bo Bog uslišal. jc obljubi), da bo postavil na vrhu Gar-gosa križ iz granita ali mramorja, ki naj bi se stezal nasproti njego-vom ljubljenim Pirencjcm na istem mestu, kjer mu jc Jakobina priznala svojo ljubezen. Za goro Coronade se jc pričel iztok svetlikati. Iz temine dolin se jc pričela dvigati megla, kot da hoče zaviti gore v oblak tajnosti. Modrikast sneg na pobočju Montmiraila je zablestel v zlatem blesku in preko neke višine, slične razpadlemu gradu, se je dvignilo dostojanstveni solnce. Oči Sllverja so zablestele v veselem blesku. — Da, jaz vem! — je rekel, kot očaran od bleska svoje sreče! — j Sem te našel pot do bogastva, vem. kako ga dobiti! Sedaj sem prepri- : čan, da me Je Bog uslišal in da bom postavil križ na Gargosu! Eno uro pozneje je Silver zaklenil svojo duplino. Nato je vzel sekiro, nahrbtnik in puško, sedel na oslico ter odjahal v vas ter se ustavil pred kočo. v kateri je stanoval njegov brat, nekdanji kamnosek. Tajm je zgrabil Za železno palico, s katero so lomili ploske škrilja, pri- Zadnji poziv na Izlet v Domovino z najnovejšim parnikom francoske družbe ILE DE FRANCE DNE 23. JULIJA Naši potniki bodo potovali pod osebnim spremstvom našega uradnika gospoda John Krecič-a. Takojšne prijave za rezervacije je poslati na Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York. N. Y. IZUMITELJ SMRTONOSNIH ŽARKOV PRED SODNIKI V Frankfurtu ob Meni sc zagovarja pred sodniki mehanik Adolf Bruelhahn. ki trdi, da jc izumil smrtonosne žarke. S temi žarki baje tudi lahko požene vsako muni-•ijsko skladišče v zrak in sicer nn poljubne razdalje, to pa seveda brezžično. Bruelhahn je obtožen :o!jufij. ki gredo na sto tisoče. On pravi, da je to denar, ki so mu ga lali za njegove poskuse in cksploa-iranjc njegovega izuma. V splošnem dela vtis prenapetega in laž-•ljivega fantasia. vendar mu je bi-•o lahko dokazati, da se je celo icmško vojno ministrstvo zanima- 0 za njegove iznajdbe. Tudi več generalov je nastopilo za priče in jravijo. da so sami videli aparat, s katerim je delal mehanik uspešne poskuse. Tega aparata pri preiskavi niso našli. Bruelhahn trdi. da ga Je uničil. 1 ne ve povedati pravega vzroka za to dejanje. (Cretan je Paraikov — Shipping New» — LATINSKI SLOVAR TURŠKE GA JEZIKA trdil to orodje nu hrbet oslice ter se napotil ž njo na cesto vodeče r.a Špansko. — Hej. kam te vodi pot tako zgodaj zjutraj? — ga jc nagovorL tihotapec Laroque, ki ga je srečal poleg hudournika. — Sestati se hočem s turistom, ki čaka name v Gavarnie! — Kaj za vraga, ti pričenjaš delati izlete že sedaj, maja meseca? — Sestal se bom s turistom, ki hoče splezati na Mont Perdu, še predno sc je stajal sneg. Ali imate kaj smodnika naprodaj? Jaz ga bom mogoče rabil nekaj. i Tihotapec je vtohotapil danes zjutraj le pet škatljic. Silver mu jih je odkupil vseh pet. — Dosti sreče na poti! — jC vzkliknil Laroque. — Hvala! Nato je tihotapec nadaljeval svojo pot proti Cargosu, dočim jc odšel vodnik po cesti proti Španski. Pet minut pozneje pa se je Silver obrnil, se prepričal, da ni nikogar v bližini, obrnil oslico na desno ter odšel hitro proti Gargosu navzgor. — Ko je dospel do zasnežeie visoke planote, je pogledal v dolino Aigues-Vives ter zapazil tri črne točke, ki so se pomikale od vasi navzdol. — To je Jakobina, — jc rekel. — Jakobina in abej Bordcs! Poznam io. Med obema pa nosi osel Kadet kovčeg. Obstal je za trenutek, da vicli. kako sc je njegova prijateljica obrnila na pot, vodečo v Pau in zdelo se mu je. kot da jo vidi, kako sc obrača nazaj proti gori. Nato pa so se obrnile vse tri točke, ki so postajale vedno manjše, proti trgu Aigues-Vives ter se izgubile za sivimi masami zidov. (Dalje prihodnjič.) Iz Carigrada poročajo, da je pravkar dogotovljen in dotiskan nov turški slovar, seveda v latinici. Potreba slovarja se je pokazala takoj čim je izšel dekret Kemala. da se Turki ne smejo več posluževati arabskega pisma. Pri delih za slovar so učenjaki ugotovili kaj zanimiva dejstva. Turški jezikovni zaklad obsega 24,000 besed. Omi-kanci in izobraženci uporabljajo navadno do 10,000 besed, srednji sloj povprečnežev se poslužuje 4000 rzrazov, najnižje plasti pa obvladajo kvečjemu jezikovni zaklad, ki obsega 8000 do 1200 izrazv. VATIKANSKA POSTA V prihodnjih dneh bo otvorjen •amostojen vatikanski poštni urad. ki bo menda imel precej opravila, saj se iz Vatikana pošilja uradne triasilo vatikanske vlade in nešteto pisem papeževih in drugih dostojanstvenikov. Vsak dan se bo v Vatikan pripeljal poštni avtomobil italijanske vlade. Naložil in odpeljal bo vatikansko pošto. Na vrečah stoji napis "Posta della Cilta del Vaticano". Tudi bozojavke Va- ■ tikana bodo poslej odhajale samo iz vatikanskega poštnega urada. 1*. julija: Fmm.e. H«»rt ui)mpii, Cherbourg PtMjiiiMfid. CnerDuurS, Antwerii« 20. julija: Mlnn^tonka. Cherbourg AJbert Ballln, Cherbourg, Hambur* Cunte tiianc&tnano, Na poli. U«no»i 23. julija: Berilu. Cherbourg. Bremen >4. julija: Msiurnanla. Cherbourg Owirgt Washing'on ourg, B<~» men 2®. julija: lie at Prance, Havre ((ilarni polet nt izleti Homeric. Cherbourg Bremen, CheriKmrn, Bremen Ne» Amsterdam. Boulogne au< V.er Roma. Naitoll, Oei jvt ZT. julija: Belgerilai d. Ch-rbourg. Anlwirt'«. iJt. L*#ui», i rbi u< g. H^mouig L.ev!>iihan. Cn^rb- •—. Allnnekanda, bumogue «ut Mer 31. Julija: Ur* ♦•oen. Cherbourf Bremeu America. Cherhouig. Ur^.n 1. avgusta: L>ro««len. Cherbourg Ur. ii.cn 2. avgusta: 1'aiis. lla.vre Saturma, Tint ilajf»tic, Cherbouiy IVunland. Cherbourg. Antwerp*n Statrndam. Boulogne sur Aler, liol-te r«lam 3. avgusta: New i'ork. Cherbojrtr. Hamburg Keimblic, Cherbourg, Bremen 7. avgusta: Hereagaria. Cherbourg i'resident iiardii.g, Ciwrbourg, Bremen 8. avgusta: Muenchen, Boulogne »ur .Mer, Bremen 9. avgusta: Olympic, Cherbourg Be gcnlajid, Cherbourg, Antw«>n>cn Yceudam, Boulogne aur M«_r. Rotterdam Minnesota. Cherbourg 10. avgusta: l»eutsH-hland. Cherbourg. Umnimi g Coiite Crajide, Napo.i. uenova 14. avgusta: President Booseve t, Cln rbuuig. lhe-meu 15. avQusta: France. Ila\re Milwaukee, Cherbourg. Hamburg Karlsruhe. Bremen Maurctanla, Chcrboutg 16. avgusta: Homeric. Cherbourg Arabic, Cherbourg. Antwei^vn Yol.-ndaii), Boulogne sur Mer. Uot- t*-l ila in Augustus, Napol i, Ciiiov.t 17. avgusta: 1 lambuts. Cherbourg. Hamburg L'viatlian. Cherliouig 20. avgusta: lie d«j France. Ilavfe 21 avgusta: StuttRrt-rr. Boulogne s.ir Mer. Bremen Aquitanin, Cherbourg G.-ohtm \\ a»h.i.kton, Cherbourg Ilr«-- inen 22 avgusta: C e vela ud. Cherbourg, Hamburg Hicmcn, Cherbourg. Bremen 23. avgusta: V nI. .una. Ti-t MaJo>t•«•. Ch.rt.ouiK I~'p!antt*-r<..u.oKne »ur AW r. Rotterdam 24. avgusta: Albert Ballili. «'hi I Iw'UrK. llauibuig MinnekaJnLi. Cherbourg 26. avgusta: Resolute, CIm-i bourg lUiilbui; 27. avgusta: »•a ris. 11 it vre 28. avgusta: Rotreiisraria, Ctiert-onrK America, Cherbourg. Br« ni< n 29. vagusta: l>r«sd«-n. Cherbourg. Bremen 30 avgusta: Mlynipic Cherbourg Penn and. Cherbourg. \ntwerp«n Berlin Cherbourg. Bremen New Ainsterd.: in, Cher, ourg, I«t- lei dn m 31. avgusta: St I..mi-, t"h«-rl»ourg II.« iburK Biaiit atiiallo. Napoll. «.<:i .1 C- n I e 1 Jesenski iilet. — >ep 8., "i'« aa France '. 2. Jesenski izlet, — okt 18. "lie d« France" Božični skupni i*l«t, — 6. dec., "II« de France ^ DNI PREKO OCEANA I Na Ikra ji« In najbolj ugodna pet za sotovanje na ogromnih oarnlkih: j ILE DE FRANCE 26. Jul.; 20. »ur. »7. P. M.> PARIS 2. avgusta: 27. avgusta (3 P. M ) (Ob polnoči) FRANCE 15. auR.; 2. septembra i i Ob polnoči) <6 P. M. j NajKrsjat> p»»i V- *ei«smci > ! Je v poaebrl kabini a vnemi moderni mi udobnofitl — Flja«4* In alavna franro«ka kuhinja IzreJn-j nlske cene V oraAhJte kateregakoli poobUU«n*o ujemi FRENCH LINE 1» »TATE STREET NEW VORK. N. Y Kako se potu-je v stari kraj in nazaj v Ameriko. STENSKI ZEMLJEVID ZA VSAKOGAR Človek, ki čita lLste, ne more in ne ame biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako maiih m oddaljenih točk, da je potrebno znanje z^mljepisja, če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iska nju urno dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim čitateljtm. Na zemljevidu •o vsi deli aveta ter je dovolj velik, da zadosti vaem potrebam. CENA SAMO (Za C&nado $1.20 s poštnino in carino vred.) Poštnino plačamo mi in pošljemo zavarovano: VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU Kdinnlr veliki zemljeridl zadoščajo dnrvnim potrebam. Ce M> marali posluževati atlasa, morate listati po njem in predno najdete, kar itte-te. mine ponavadi dosti tam. Pred 8TKNSKIM ZKMUF.VIINIM w pa lahko zbere rela družina in labko razpravljajo o dnevnih vprašanjih. Na ZEMELrlEVIDL' lahko natantne ucotove. kje m> je xxodfta kxka nwrffa, kje je poniftll tornado, kam je doupel letaler itd. Tndl •troei potrebujejo ZEMLJEVID, k« k uit zemljepinja. NaA STENSKI ZEMLJEVID je pravzaprav nkupina grmljevtdo*. Ima Urnt Ktrani. ki vsebujejo približno WW kvadratnih Infev. k>otg j« t8. M rok pa 25 tnfev. Dostikrat »te te H tal i v Casopiidh ali knjlaah • krajih, ki vam ni*o bili «nanJ. Vaše zanimanje bi bilo dosti večjo. t» bi vedeli, kje M nahajajo. Z našim ZEMLJEVIDOM je pa tej potrebi ugodeno. V TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SO: Veliki in krasni zemljevid c*legs tvela tn »i*«h kontinentov, t iskan v pet ih barvah Velik semljevid Združenih držav, ua katerem *o vse železnice in c~-*u> Nov zemljevid za paketno poftto in Vodnik po Združenih državah. Zemljevidi Pacif&uga Meana, otočja in amerilke lastnine. Opis deže!, mest, otokov, rek itd. 27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU r oefraje «e mdl. ca ne na »o. *e t* tmafe remllerld ali atlant. ta STENSKI ZEMLJEVID boat* daU niti za art dolarje«. NAROČITE GA PB1: bo sa vas velike vaftnpstl Ko ca SL0VEN1C PUBLISHING COMPANY 216We.tl8th Street, New York Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled nase dolgoletno izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne brzopamike. Tudi nedržavljani zamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje ali permit iz Washingtona, bodisi za eno leto a^i 6 mesecev in se mora delati prošnjo vsaj en mesec pred odpotova-njem in to naravnost v Washington, D. C., na generalnega naselni-škega komisarja. Glasom odredbej ki je stopila v veljavo 31. julija 1926 se nikomur : več ne posije permit po pošti, am-. pak ga mora iti iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji nasel-i niški urad ali pa ga dobi v New Vorku pred odpotovanjem, kakor j kdo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ; ven brez dovoljenja, potuje na svo-| jo lastno odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA I Od prvega juiija je v veljavi no-] va ameriška priseljeniška postava, ; Glasom te postave zamorejo ame-I riški državljani dobiti svoje žene in neporočene otroke izpod 21. leta | ter ameriške državljanke svoje mo-i že s katerimi so bile pred 1. junijem 1928. leta poročene, izven kvote, j Jugoslovanska kvota znaša še vedno 671 priseljencev letno. Do ; polovice te kvote so upravičeni | stariši ameriških državljanov, mož-j je ameriških državljank, ki so se pa 1. junija 1928. leta poročili in I poljedelci, oziroma žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedržavljanov, ki so bili postavno pripuščeni v to deželo sa stalne bi-| vanje tu. Vsi ti imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov kakor: bratov, sester, nečakov, nečakiuj itd., ki spadajo v kvoto brez vsake prednosti v isti pa se ne sprejema nikakih prošenj za amerikanske vi-zeje. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK