28. štev. V Kranju, dne 15. julija 1916. teto IV. zhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravhištvb: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4—, za pol leta K 2—, za četrt leta K 1'—. Za vse druge države in Ameriko K 5-60.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na uprav-ništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati. Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin. za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v. tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se'naprej. ■— Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj. Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775. Ruska ofenziva. Uspehi naših armad. Dunaj, 8. julija. V Bukovini so naše čete vrgle sovražnika v dolino gorenje Moldave. Žapadno in severozapadno Buczacza so se razbili s silno ljutostjo izvršeni ruski napadi. Jugo-zapadno Lučka so bile sovražne črte zopet potisnjene nazaj. V ovinku reke Stir, severno Kolkov nazaj vzete bojne sile so dospele v odkazane jim prostore. Nasprotnik je pritiskal za njimi le na posameznih mestih. Proti avstro-ogrskim in nemškim četam se-vero-zapadno Baranovičev, je navalil sovražnik včeraj zopet z velikimi množicami. Vsi napadi so so se razbili. Naši sedmograški polki so se bojevali v popolnoma razstreljenih pozicijah ter so opetovano odbili Ruse v srditem boju na nož, na pest. Na tisoče mrtvih Rusov pokriva polje pred njihovimi postojankami. Dunaj, 9. julija. V Bukovini so izvojevale naše čete, na čelu jim zapadnogališki pešpolk št. 13., pri Brjazi prehod reko Moldavo. Jugozapadno Kolomeje tipajo ruski oddelki čez Mikuličin. Sicer v vzhodni Galk iji pri neiz-premenjenem položaj u noben ih posebnih dogodkov. ■ V Voliniji in pri Stobihvi ob Stohodu smo odbili ruske sunke. Severovzhodno Baranovičev so se pred fronto zaveznih čet znova razbila močna ruska napadalna krdela. Naši letalci so metali severozapadno Dubna bombe na skupino pristav, v katerih se je nahajal, kakor je dokazano, le štab nekega ruskega zbora. Sovražnik je na ogroženih hišah takoj razobesil ženevsko zastavo. Uspehi pri Sokulu in Hulevičah. Dunaj, 11. julija. Pri Zabju na Ceromoši so naše čete zavrnile ruske sunke. Dalje Severno od gofenjega Stohoda je trajal bojni odmor, ne glede na uspešna podjetja naših lovskih poveljstev pri Burkanovu. Pri Sokulu so se razbili nadmočni ruski napadi pred našimi ovirami. Zaman se je trudil sovražnik, da bi ustavil svoje nazaj se valeče mase' z ognjem svojih topov in strojnih pušk. Pri Hulevičah na Stohodu je bil vržen sovražnik od nemških in avstro-ogrskih sil po srditih in z menjajočim se uspehom vršečih se bojih. Tudi razni drugi sunki, ki jih je izvršil sovražnik v pokrajini ob Stohodu, so se popolnoma ponesrečili. Brezuspešni ruski napori ob Stohodu. Dunaj, 12. julija. Na višini Hordje, jugo-vzhodno Mikuličina, so odbile naše čete 7 ruskih sunkov. Tudi ob dolenjem Stohodu se je znova ponesrečilo več sovražnikovih napadov. Ob Stohodu se boreče zavezne vojne sile so zavojevale v zadnjih dveh dneh 2000 mož in 12 strojnih pušk. Pri Obertvnu v vzhodni Galiciji je zbil av-stro-ogrski letalec rusko letalo sistema Farman. Berolin, 8. julija. Pri zavrnitvi ponovnih napadov južno Naro-škega jezera smo vjeli 2 častnika in 210 mož ter srno na drugih mestih odbili slabotne sunke. Od včeraj opetovani napori močnih ruskih sil proti fronti od Zirina do ^ugo-vzhodno Gorodi-šča ter na obeh straneh Darova so se končali s popolnim neuspehom. Pred našimi pozicijami leži na tisoče mrličev. Razentega je izgubil sovražnik omembe vredno število vjetnikov. Vrše se novi boji. Berolin, 11. julija. Na fronti od obale do Pinska nikakih posebnih dogodkov. Pri Pinsku mir. Ruska objava o izpraznjenju mesta je izmišljena. Stohodsko črto je naskočil sovražnik na mnogih mestih zaman, z močnimi silami pri Cereviščđh, Gulovičah, Gorzi-nih, Janovki in na obeh straneh železnice Kovel— Rovno. Pri Cereviščah je bil vržen s krepkim protisunkom čez svojo pozicijo in je izgubil v teh bojih nad 700 vjetnikov in tri strojne puške. Naše letalske skupine so obmetale uspešno z bombami izvagoniranje čet v Horodžjeji, progo pri Barano-vičih, Minsk in ponovile napade na ruska nasta-nišča vzhodno Stohoda. V zračnem boju je bil zbit na tla po jeden letalec pri Voronči, (zapadno Zirina) in zapadno Okonska. Ruski napadi na Hindenburgovo fronto. Vojni poročevalci javljajo s severne fronte: S silno uporabo artiljerije so Rusi na mnogih točkah nadaljevali napade na fronti med Rigo in ViŠnjevom. Večina teh napadov se je razbila v nemškem zapornem ognju. Posebno ljuti so bili ruski navali v ožini pri Voronežu, kjer je naj-vzhodnejša točka nemške fronte. Ruska artiljerija je oddala tu do 15.000 strelov, pehota pa se ni mogla nemškim oviram niti približati. Najbolj srdito so Rusi napadali južno Naroškega jezera. Proti črti Zanaroče—Stahovce in proti Zelezniku sta se zagnali po silni artiljerijski pripravi 2 sibirski diviziji. Prišlo je do boja moža proti možu. Po težkih izgubah so bili Sibirci odbiti ter so putsili v nemških rokah še 170 vjetnikov. Manjši ruski sunki pri Spjaglji, severno Višnjevskega jezera in na fronti med Smorgonom in Krevom so bili z lahkoto odbiti. Tu je prebeglo na nemško stran mnogo Kir-gizov, ki ne razumejo nobene ruske besede. Berolin, 12. julija. ' Preprečili smo poskus slabotnejših ruskih silr prekoračiti Dvino zapadno Fridrihštata ter napade južno Naroškega jezera. Napadli smo ruske oddelke, ki so se skušali ustaliti pri Janovki na levem bregu. Niti eden mož teh oddelkov ni ušel na južni breg. Tu in pa ob železnici Kovel—Rovno je bilo vjetih včeraj še nad 800 mož. Naše letalske flotilje so nadaljevale svoje napadanje vzhodno Stohoda. Neki sovražni pri-vezni balon je bil sestreljen. Boji ob Dnjestru. Na fronti južno Dnjestra so Rusi svoje bojno delovanje omejili, ker morajo očividno spo- ISTEK Vladimir Korolenko. Brez besede. Dalje. Da, res je bil Dyma, a zopet tak, kakršnega bi si človek mislil le v sanjah. Hitro se je slačil in skrival je obraz. Navzlic temu je Matvej zapa zil, da ne slači svoje obleke. Ni imel niti navadne bele halje, ne rdečega pasu, ki si ga je tik pred odhodom kupil v vasi, ne visokih škornjev, ne širokih hlač iz rjavega cvilha. To, kar je sedaj slačil, je bil kratek mestni suknjič, ki ni niti tega zakrival, kar mora zakriti poštena obleka. Vrat mu je tičal v visokem ovratniku bele polikane srajce in nogi je komaj oprostil ozkih hlač ... Ko pa. se je končno vendar slekel ter zlezel k Matveju pod odejo, je Ie-ta planil nazaj tako tuj mu je bil postal Dymov obraz. Lasje, ki jih je imel nakratko postrižene, so mu štrleli nad čelom kvišku, brke je imel pod nosom obrite in brado pristriženo na amerikanski način. „Sramuj se, Dyma," reče naposled Matvej. „Komu pa si podoben in kaj si storil iz samega sebe?" Dymo so očividno obhajali slični občutki kakor onega, ki pride na sejm in tamkaj šele zapazi, da je pozabil obleči hlače . . . Obrnil je obraz proč, pokril usta z roko in naposled reče z nekakim sladkobnim glasom: „Takega me sedaj vidiš ... Sel sem s prokletim Ircem k brivcu, da se dam nekoliko ostrici. Verjeti mi smeš, Matvej, res in resnično, le prav malo sem se hotel ostrici ... In pri tem sem postal tak, kakršnega me vidiš. Posadili so me v na- slanjač. Veš, lep in dober naslanjač, a kakor se vsedeš vanj, si že izgubljen. Nogi ti izpodnesejo, glavo ti potisnejo nazaj: vedi nebo, ravnotako, kakor pri ovci, če jo zakolješ . . . Saj vidim, da mož ne dela tega, kar bi moral, a premakniti se ne moreni. Pogledam se potem v zrcalu in samega ne spoznam. ,Kaj si iz mene napravil,' rečem, .ti pasji sin?' Onadva pa sta prav zadovoljna in trkata me po rami ,Well, well, very well!'" Dyma zleze tiho pod odejo ter se vleže tik na rob. Ko pa je v sobi ugasnila luč in se je zadnji Amerikanec podal k počitku, zastoče najprej še prav hinavsko, se vleže boli udobno in končno reče: „No, to pa moraš priznati, Matvej . . . takole je pa človek vendar bolj podoben Amerikancu." „Cemu pa moraš biti podoben Amerikancu?" vpraša hladno Matvej. „Veš," nadaljuje Dyma,!ne oziraje se na Mat-vejevo vprašanje, „ko sem vrhtega pri nekem Židu na trgu zamenjal še to obleko ... z malim doplačilom seveda ... pa me je že na cesti ustavil nek gospod ter me angleško nagovoril ..." „Oh, Ivan, Ivan !" reče Matvej in tolika grenkoba je zvenela iz teh besedi, da je začutil Dyma nekak neprijeten občutek v prsih ter se je jel nemirno premetavati semtertja. „Berko ima vendar prav: kmalu boš pozabil tudi svojo vero . . ." „Nekateri ljudje", godrnja Dyma in se obrne, „so tako sameglavi, kakor kak loziški bik . . . Ljubše jim je, da jih obmetujejo na cesti z olupki.. ." »Sedaj so ti Lozišči, v katerih si bil rojen, že dobri za psovko," odvrne Matvej in umolkne. Dyma je še nekoliko godrnjal ter se premetaval po postelji. Vzdihnil je parkrat ter pričel zopet s tihim, priliznjenim glasom: „Ne slušaj vendar Berkota. Zabavljal je na Irca, a povsem nepotrebno. Veš, izvedel sem tudi, kaj je to Tammany-Hall in kako se proda svoj glas. Stvar je čisto enostavna. Vidiš: Tukaj si volijo svojega župana, svojega sodnika in drugo uradništvo. Eni dajo svoj glas temu, drugi onemu. No, in razumeš, vsak hoče postati kaj več. Zato plačujejo, češ, glasujte zame. Ta zbere deset glasov, oni dvajset. Ti, Matvej, ali čuješ?" Dasiravno mu Matvej ne odgovori, nadaljuje: „ . . . Meni se zdi to tudi pravilno: Ce hočeš kaj zase, daj tudi drugim zaslužka. In veš še kaj?" . . . Tu prične Dyma šepetati ter se obrne k Matveju. „Rekla sta, Irec in žid, pri katerem sem si kupil obleko, da tudi midva lahko to storiva. Seveda nista naša glasova docela pristna, a nekaj sta vendar vredna . . ." Ravno je hotel Matvej nekaj prav posebnega odgovoriti, ko se je začul iz neke postelje jezen glas Amerikancev. Dyma je razumel samo besedo „devil", a zadostovalo mu je, da je razumel, da ju žele k vragu, ker ne dasta ostalim spati . . . Hitro je zlezel pod odejo. Gori, v mali sobici sta spali dekleti, Roza in Ana. Ko sta se spravljali spat, je pogledala Roza Anuško ter vprašala: „Morda vam ne bo ljubo, spati v isti postelji z Židinjo?" Ana je zardela in umolknila. Ravnokar se je bila namenila, da moli. Poiskala si je sveto podobico ter jo hotela nekje obesiti, ko so jo spomnile Rozine besede, da je v židovski hiši. Neodločno je obstala s sveto podobico v roki. Roza jo je venomer gledala in naposled reče: (Dalje.) polnili svoje že izčrpane municijske zaloge. Le jugovzhodno Mikuličina so divjali tudi v torek hudi boji. Tam se razprostira v jugo-vzhodni smeri nad 1400 m visoki dolgi gorski hrbet Liš-nijov, ki je deloma zelo skalovit. Ta hrbet straži na desnem bregu gorenjega Pruta dohod na sedlo Jablonica. Rusi so tu navalili z močnimi silami, pa niso imeli sreče. Na najvišjem vrhu gorovja, na 1478 m visokem Hordju, so naše čete odbile 7 ruskih navalov. — Ob Stohodu so bili vsi ruski napori zaman. Tam se bori močna, iz 3 do 5 zborov sestoječa ruska armada pod poveljstvom generala Lješa. O uspešni obrambi stohodske črte priča najbolj dejstvo, da so naše in nemške čete vjele tu okrog 2000 sovražnikov. Posebno slabo se je izplačal Rusom poskus, forsirati Sto-hod pri Janovki, severovzhodno Sokula. Ruska krdela, ki so prispela na levi breg, so bila popolnoma uničena. Razbit ruski naval zapadno Buczacza. Dunaj, 13. julija. V Bukovini južno Dnjestra pri neizpremenje-nem položaju nobenih posebnih dogodkov. Zapadno in severozapadno Buczacza je pognal sovražnik znova močne sile k napadu na zavezne čete, katerim poveljuje general grof Bothmer. Del njegovih jurišajočih kolon se je razbil že pred našimi ovirami, drugemu delu pa se je posrečilo vdreti v ozki kos naših pozicij; toda brez odloga izvršeni protisunek avstrijskih in avstro-ogrskih rezerv je vrgel Ruse zopet ven, tako da so se vsi sovražnikovi napadi ponesrečili. Mnogo Rusov je vjetih. Ob Stohodu so odbile naše čete na obeh straneh železnice iz Zarnov v Kovel sovražni napad. Sicer nič posebnega. Poročilo ruskega generalnega štaba z dne 11. t. m. si drzne trditi, da je vojska generala Bru-silova od začetka ruske ofenzive zavojevala 266 tisoč vjetnikov. Akoravno je nezanesljivost ruskega poročevanja že davno dovolj znana, naj še enkrat opozorimo, da ie od Rusov navedeno število vjetnikov skoraj tako velike, kakor celotno število onih če tna naši severovzhodni fronti, ki so v preteklih 5 tednih bojevale resne boje. Berolin, 13. julija. Pri armadi generala grofa Bothmerja so bili Rusi, ki so vdrli pri in severno Oleše, severoza- j padno Buczacza, z 2 obkoljevalnima protisunkoma nemških čet vrženi nazaj; pri tem smo zavojevali 400 vjetnikov. Premirje na fronti princa Leopolda Bavarskega. „Lokalanzeiger" poroča: Rusi so utrpeli na fronti pri Baranovičih tako ogromne izgube, da so prosili za kratko premirje, da pokopljejo mrliče, j To jim je bilo dovoljeno. Rusko poročilo o ^torpediranju lazaretne ladje v 1 Črnem morju. 9. julija. Crno morje. Sovražni podmorski čoln je potopil brez predhodnega svarila hospital-sko ladjo „Uperijode", ki je bila opremljena z vsemi znaki. Sedem ljudi je utonilo, ostali so se rešili. Strahoviti ruski naskoki. Izvestitelj pariškega „Journa!a" poroča, da mu je pravil neki ruski letalski častnik, ki je opazoval naskoke ruskih čet na sovražne črte, da so bili ti navali nekaj nezaslišnega, kar se sploh še nikdar in nikjer ni zgodilo. V nekem odseku je i naenkrat jurišalo z bajonetojn 65.000 mož. Letalec je opazoval tudi velikanske konjeniške atake, ki da so grandijozne. — Tej ruski taktiki pa odgovarjajo tudi ruske izgube. Angleški listi priznavajo, da so ruske izgube ogromne in „Duily Ex-press" poroča, da so bile tri cele divizije s pri- \ bližno 70.000 možmi popolnoma uničene. Pravi namen ruske ofenzive. Vojaški strokovnjak „Pester Lloyda" smatra, da Rusi zaenkrat nikakor nimajo namena pregnati sovražnike z okupiranega ruskega ozemlja, temveč da se hočejo z vso silo polastiti Karpatov in si izsiliti preko Ogrske pot na Balkan. Temu glavnemu cilju so podrejene vse dosedanje ruske operacije in zlasti ofenziva v Voliniji je bila pričeta v glavnem le zato, da podpira oziroma razbremeni ofenzivne sunke proti vzhodnim Karpatom. Na začetku vojne bi ta operativna ideja ne bila absurdna, danes pa so razmere povsem drugačne. Srbije ni več. Bolgarija je na naši strani i in naše čete so se naučile se z uspehom braniti proti ogromni številni premoči ruskih krdel. Francosko-angl. ofenziva. Ustavljeno prodiranje. Berolin, 9. julija. Severno Somme so se nadaljevali angleško-francoski napadi. Bili so na fronti gozda pri Ovil-lersu, pri Mametzu ter na obeh straneh Harde- courta vsi krvavo odbiti. Proti gozdiču pri Trones je sovražnik šestkrat brezuspešno jurišal. Posrečilo se mu je vdreti v vas Hardecourt. Južno Somme so ojačili Francozi svoj artiljerijski ogenj do največje ljutosti. Delni sunki so se ponesrečili. Na ostali fronti še vršijo deloma živahni strelski boji. Pri teh smo zajeli vzhodno Crertten-tieresa, v gozdu pri Apremontu in zapadno Mar-kircha nekaj sovražnikov. Poročnik Mulzer je sestrelil pri Miramontu veliko angleško bojno letalo. Nj. Vel. cesar je podelil zaslužnemu časfniku-letalcu v priznanje njegovih činov red Pour le merite. Eno sovražno le* talo je bilo jugovzhodno od Arrasa z obrambnim ognjem sestreljeno; drugo, ki je' po zračnem boja jugozapadno od Arrasa strmoglavilo onkraj sovražnih čet na tla, je vničil ogenj naše artiljerije. Berolin, 10. julija. Na obeh straneh Somme so trajali težki boji naprej. Vedno zopet so pošiljale naše hrabre čete napadalca v njegove pozicije, odkoder je jurišal, nazaj in kjer so morale prehodno napraviti prostor njegovim drug drugemu sledečim napadalnim valom, so ga z naglim protisunkom zopet vrgle nazaj. Tako smo v jurišu zopet iztrgali gozdič pri Tronesu Angležem, ki so vdrli vanj, Francozom pa pristavo La Maisonette in vas Barleux, ter so pridobile na prostoru proti sovražniku v Harde-courtu. Za Ovillers se neprestano vrše boji moža proti možju. V vasi Biache so se ustalili Francozi. Med Barleuxem in Belloyem so se brez izjeme razbili mnogoštevilni napadi z največjimi izgubami. Bolj proti zapadu jim je zabranjeval naš zaporni ogenj, da bi zapustili svoje jarke. Med morjem in Ancreo, v pokrajini Aisne, v Champagni in vzhodno Moze so se od časa do časa zopet oživeli topovski boji. Vmes je posegla infanterija zapadno VVanetona, vzhodno Armentie-resov, v pokrajini Tahure in na zapadnem robu Argon, kjer smo zavrnili navaljujoče francoske oddelke. Pri Hulluchu, Givenchyju in Banquoiseu smo razstreljevali z dobrim uspehom. Angleški sunek na Bapaume. Berolin, 11. julija. Med Ancre in Sommo so postavili Angleži popoldne in ponoči močne sile za napad v široki fronti na obeh straneh ceste Bapaume—Albert. Severnozapadno ceste so bili sestreljeni, predno je prišlo do bližinskega boja. Vzhodno ceste so se razvili ljuti boji v južnem robu vasi Contalmai-son in gozda Mametz. Ponovni poskusi sovražnika, da bi si zopet osvojil gozdič Trones, so se izjalovili z velikimi krvavimi izgubami zanj in z izgubo okoli 100 vjetnikov. Južno Somme je bil sprejet juriš zamorskih Francozov na višino La Maisonette z obvladajočim ognjem. Posamezni zamorci, ki so prodrli do naših črt, so padli pod nemškimi bajoneti ali pa so bili vjeti. Pri včeraj sporočenem protinapadu na Barleux je ostalo 5 oficirjev, 147 mož vjetih v naših rokah. Artiljerijsko delovanje je bilo v bojnem odseku znatno. Naš topovski ogenj je preprečil vse napadalne namene sovražnika med Belloy in Soyecourtom. Francoski poraz južno reke Somme. Berolin, 12 julija. Dne 10. julija pričeti boji na obeh straneh ceste Bapaume—Albert—Contalmaison in v gozdiču pri Tronesu ter južno od tam se nadaljujejo s srdito ljutostjo. Južno Somme so utrpeli Francozi pri obširno zasnovanem napadu na fronto Belloy—Soyecourt občuten poraz. Napad se je v našem ognju popolnoma razbil. Takisto so se vrnile slabotnejše, proti La Maisonette—Barleux zastavljene sile, z velikimi izgubami na svoja izhodišča. Na več točkah fronte v Champagni, tako vzhodno in jugo-vzhodno Reimsa ter severo-za-padno Massigesov, nadalje severo-zapadno od Flirey, so bili francoski napadi odbiti. V ozemlju Moze se odigravajo levo od reke le manjši boji. Desno od reke smo potisnili svoje pozicije bližje utrdbam Souville Laufee in smo vjeli pri tem 39 častnikov in 2106 mož. Močni protinapadi so bili gladko odbiti. Pri Athies (južno Peronnea) smo prisilili angleški dvokrovnik v naših črtah na tla. Neko sovražno letalo je bilo zbito pri Soyecourtu, drugo z našem obrambnem ognju pri Chattancourtu. Pri Dombaslu (zapadno Mozle) smo sestrelili privezni balon. Berolin, 13. julija. Severno od Somme se je Angležem posrečilo se ustaliti v Conralmaison. Artiljerijski ogenj se nadaljuje z veliko ljutostjo. Južno od Somme Francozi ludi včeraj s svojimi napadi, ki so jih večkrat izvršili na obeh straneh Barleuxa ter pri Estrees in zapadno od lam niso imeli nobenega uspeha. Morali so se vrniti večinoma že v našem učinkovitem zapornem ognju z najtežjimi krvavimi žrtvami. Vzhodno Moze so bili anilierijski boji še živahnejši. Običajne infanterijske postojanke smo izboljšali. Število vjetnikov se je zvišalo za 17 častnikov, 243 mož na 56 častnikov in 2349 mož. Podjetja nemških patrulj so se posrečila pri Freilinghienu ob kanalu La Bassee, ob višini La Fille morte, vzhodno Badovillera in pri Hirzbachu. Severno Soissona smo prisilili francoski dvokrovnik, da je pristal v naših črtah. Angleški venec Z9 nadporočnika letalca Immelmanna iz Monakova poročajo: Angleški letalci so vrgli te dni rta nemški grad F. lep venec s črnimt trakovi in napisom: V spomin nadporočniku lmmel-martnu, hrabremu in viteskema sovražniku. 30. ju-iftija 1916. Angleški letalci. Odločitev ? Listi javljajo; *Giornale d' Italia" (glasilo italijanskega ministra zunanjih del) piše: Odločitev v svetovni vojni s« je začela na vseh frontah. Prihodnja dva meseca utegneta prinesti odločitev v svetovni borbi. Udarila je ura rešitve. Usoda čefverozveze bo tudi usoda Italije. Italijanska fronta. Odbiti napadi. Dunaj, 8. julija. Na soš-ki fronti se je razširil topovski boj tudi na goriško in tolminsko bojišče. Proti hrbtu pri Tržiču so izvršili Italijani ponoči po močnem artiljerijskem ognju opetovane napade, ki so bili krvavo odbiti. Južno Suganske doline je trajal napad italijanskega 20i. in 22. zbora proti naši fronti med Cima Dieci ini Monte Zebio naprej. Te 6 pehotnih divizij m več alpinskih skupin močne sovraž.ie sile so bile tudi včeraj povsodi z najtežjimi izgubami zavrnjene; V ozemlju Ortlerja se je ponesrečil sovražnikov napad proti poziciji na malem Eiskogelu. Dunaj. 10; julija. Na soški fronti se je bojevanje omejilo na artiljerijski ogenj in boje v zraku. Naši hidroplani i so znova, metali bombe nafdelavnice "Adria". Med Brento in Adižo so se vršili na več : krajih srditi boji. Proti našim črtam jugo-vzhodno Cima Dieci so izvršile močne sile aipincev več na-' padov, ki so jih hrabri oddelki odbili z napežjimi i izgubami za sovražnika. Pred našimi jarki leži nad i 800 mrtvih Italijanov. Ponoči se je ponesrečil sovražni sunek v prostoru Monte Interrotto. V odseku vzhodno Vallarse so napadli alpini pri Val Morbia in pa Monto Corno ; polastil' se tudi tega hriba, izgubili pa so ga zopet vsled protinapada naših hrabrih tirolskih deželnih strelcev, ; katerim se je tu vdalo 455 Italijanov. Dunaj, 11. julija. Včeraj ni bilo nikakih pomembnih infanterij-, skih bojev. Številni sovražni pribežniki potrjujejo posebno težke izgube Italijanov pri njihovih napa-I dih na prostoru vzhodno Cima Dieci. Naša pomorska letala so obmetala vojaške naprave in kolodvor v Latisani izdatno z bombami, ki so provzročile več velikih požarov. Sovražni letalci so metali bombe na Tione v Judikarijah. Dunaj. 12. julija. Jugo-vzhodno Suganske doline so odbile naše čete včeraj dopoldne silen italijanski napad proti j Monte Rasti. Sovražna pehota, ki je obležala v kratki razdalji, je bila vsled našega artilerijskega ognja z boka v večernih urah prisiljena, se še bolj umakniti, pri čemer je izgubila nad 1000 mož. Eden naših letalcev je bombardiral mornariški arzenal v Spezzii ter se je nato vrnil nepoškodovan. Boji med Brento in Adižo. Na fronti med Brento in Adižo je bilo bojevanje včeraj zopet živahnejše. Na Pasubiu smo odbili italijanski ponočni napad. V dolini Posine med trajno silnim sovražnim topovskim ognjem opetovani sunki številnih patrulj. Pri teh bojih smo vjeli I častnika in 103 može. Po izredno ljuti artiljerijski pripravi so včeraj popoldne močne sov-, razne sile zopet napadle naše pozicije v prostoru Monte Rasta - Monte Interrotto. Kakor prejčnje dni tako so se tudi tokrat ponesrečili vsi napadi z najtežjimi izgubami za Italijane. Tudi dalje na severu so bili vsi sovražnikovi poskusi vdreti v naše pozicije popolnoma brezuspešni. Boji na Doberdobski visoki planoti in južno Suganske doline. Iz vojnoporočevalskega stana, 8. julija. Nekaj dni že je bojevanje Italijanov na Doberdobski planoti zopet živahnejše. Kakor že nad leto dni, tako ! tudi sedaj skušajo Italijani napadati naše pozicije i na Podgori, hribu sv. Mihaela, ob goriškem mostišču do bovške kotline, da bi kjerkoli vdrli v naše črte. Ali nikjer se jim to ni posrečilo. Kakor vsi ■ prejšnji, tako so bili tudi ti poskusi krvavo odbiti. Napad italijanskih rušilcev na Poreč. Dne 11. julija zjutraj so obstreljevali trije italijanski rušilci mesto Poreč, kratko časa in zelo •od daleč; dve privatni hiši in stolp deželnega •dvorca so poškodovani. Nikdo ni ranjen. Naše •obrambne baterije so zadele, nakar so se rnšilci takoj odpeljali. Popoldne so nekateri naši hidro-plani metali bombe ha mesto Ravenno in na ba-"terije v Cdrsini ter so se riavžhc ljutemu pbrarhb-memu ognju vrnili nepoškodovani. Italijanske oficirske izgube. Iz vOjnOpofočeVaTskega stana se poroča dne -12. julija: ItaHjans^te pficirske-ižgube so se zvišale ipo zanesljivi statistiki do 2. julija 1916 na nastopne številke: 6 generalov: 77 polkovnikov in podpolkovnikov, 125 majorjev, 660 stotnikov, 586 nad-jpOročnikbv in 2121 poročnikov. V času od 15. ju-mija dO-2. julija so izgubili Italijani 8 polkovnikov in podpolkovnikov 8 majorjev, 12 stotnikov, 30 nadporočnikov in 132 poročnikov. Artiljerijski boji. Berolin, 8. julija. - Artiljerijski boji med Vardarjem in Dojran-skim jezerom brez posebnega pomena. Dunaj, 9. julija. Ob dolenji Vojusi nekaj dni sem zopet zvišano delovanje artiljerije. Mestoma streljanje težkih topov. Demisija Zaimisovega kabineta. Bern, 8. julija. Posebno poročilo francoskih listov iz Aten pravi: Pričakuje se, da bo kabinet Zaimis odstopil, ker je prišel vsled dogodkov v Solunu zlasti pa vsled tega, ker je kralj dovolil, da se snujejo organizacije odpuščenih vojakov, katere smatra ententa naperjene proti sebi in proti svobodi volitev, v mučen položaj. Angleži so pregnali nemškega konzula s Krete. Milan, 9. julija. „Secolo" poroča iz Aten: Angleški admiral, ki je štacijoniran s svojo flotiljo v zalivu Suda je prisilil nemškega konzula in njegovo osobje, da je zapustil Kandio. Konzul se i poda ž:^tene. Berolin, 10. julija. Naše predstraže so zavrnile z ognjem sovražne oddelke južno Dojranskega jezera. Aneksija Valone. Berolin, 10. julija. „Lokalanzeigerju" poročajo iz Lugana: Milanska „Lombardia" poroča, da italijanska vlada pripravlja aneksijo Valone. Atentat na Dusmanisa. Iz Aten poročajo: Šef grškega generalnega itaba Dusmanis se je ponesrečil. Govori se, da gre za venizelisbčen atentat. Atentator je streljal ■z revolverjem. Dusmanisova rana ni težka. Venizelistični četaši. „Vossische Zeitung" javlja preko Ženeve: Venizelisti nabirajo med odpuščenimi grškimi vojaki četaše, ki naj bi se postavili prodirajočim Bolgarom v bran, ki pa naj očividno igrajo važno vlogo tudi pri volitvah. Proti Venizelosu. Pariški „Matin" poroča iz Aten: Agitacija oficirskih krogov proti Venizelosu postaja vedno večja, med narodom se pričenja silno protivenize-Iistično gibanje. Aretacija bivšega bolgarskega ministra. Bukarešta, 13. julija. Bivši bolgarski finančni minister Lijapčev, za Malinovom najodličnejši član demokratične stranke, je bil na predvečer seje bolgarskega sobranja, v kateri se je vršilo glasovanje o proračunu, aretiran. Lijapčev je bil namreč naznanil, da bo govoril proti pročunu in sicer skupno z Genadijevom. Po aretaciji Lijapčeva se jd tudi Genadijev odrekel besedi, nakar je bil proračun brez debate sprejet. Demokratična stranka je vložila radi aretacije Lijapčeva interpelacijo. Romunija pred odločitvijo. Bukarešta, 10. julija. „Universul1' poroča, da se nahaja Romunija pred odločilnimi ukrepi. Ruski diplomati v Bukarešti. Iz Bukarešte poročajo 11. julija: Ruski knez Urusov in državni tajnik v ruskem ministrstvu knez Gagarin sja prispela včeraj v Bukarešto. Govori se, da postane knez Gagarin ruski poslanik na romunskem dvoru. Kralj Ferdinand, in intervencijonisti. Iz Bukarešte poročajo: Nedavno sta bila voditelja romunskih intervencijonistov Filipescu in Jonescu pri kralju ter sta mu razlagala potrebo, da se Rofnunija sedaj pridruži ententi. Apelirala sta na kraljevo razsodnost. Kralj jima je hladno odgovoril, da naj se obrneta na vlado, ki je edino kompetentna upraviteljica državne politike. Hov uspeh nemške ladjedelske industrije. London, 10. julija. Listi poročajo iz Novega Jorka: Neki nemški podmorski čoln z dragocenim tovorom barvil je prispel v Baltimore. 20 milj pred obalo so ga zasledovale angleške in francoske križarke, radi česar se je njegov prihod za 4 dni zakasnel. Vožnjo prvega nemškega podmorskega čolna „Deutschland" in njega srečni prihod v Ameriko slavijo listi kot velepomemben dogodek; ki je popolnoma uničil legendo o angleški blokadi. „Vossische Ztg" poroča m. dr.: Lani v jeseni se je ustanovila na inicijativo Alfreda Lohmanna, takratnega predsednika bremenske trgovske zbornice^ posebna ladijska družba, ki naj bi uvedla prekomorski promet s trgovskimi podmorskimi čolni. Gradijo se razni podmorski čolni. Prva dva „Deutschland" in „Bremen" plavata že na oceanu. Čolni so približno 2000 ton veliki. „Deutschland" je bila zgrajena v nekdanji ladjedelnici v Kielu. Poveljnik je kapitan Kbnig. , . Eden najdramatiČnejših dogodkov sedanje vojne. London, 12. julija. „DaiIy Mail" piše v uvodniku : Dohod nemške podmorske linijske ladje „Deutschland" v Baltimore, je eden najdramatiČnejših dogodkov sedanje vojne, „Deutschland" je brezdvomno prvi podmorski čoln, ki je vozil blago čez ocean. Nespametno bi bilo, ako bi se hotelo omalovaževati dogodek. To je več nego samo dogodek, to je pomembno znamenje, čisto podobno poletu Bleriota z aeroplanom čez Kanal v juliju 1909. Ne verjamemo, da bi mogla plovba pod morjem resno vplivati na sedanjo vojno, ali več nego srd mora vzbuditi, da more Nemčija otvoriti, četudi omejeno, prometno pot v Zedinjefle države. — Ako bo zgrajenih več in večjih podmorskih čolnov, bo mogla Nemčija tržiti kljub blokadi. Vrednost pomorske sile bi se izdatno nevtralizirala. Vožnja podmorskega čolna „Deutschland". Koln, 12. julija. „Kolnische Zeitung" poroča iz Baltimora 10 julija: Po poročilih kapitana Ko-niga, se je držal podmorski čoln „Deutschland" deset dni pri Helgolandu in je nastopil potovanje dne 23. junija. Ladja je plula skozi Kanal. V noči četrtega dne se je radi oblačnega vremena skrila pod vodo in ostala vso noč na dnu kanala. Potem je plula brez kakega dogodka v ocean, ne da bi izpremenila kurz. Do Azorov je vozila pod vodo samo 150 km. Na ladjo ne sme nikdo stopiti. Ladjo stražijo strogo. Pri Llovdih je bilo mnogo vprašanj po barvilih za vsako ceno. Nemški trgovski podmorski čoln ni oborožen. Kakor poudarja VVolffov urad, nemški trgovski podmorski čoln „Deutschland" ni oborožen. „Deutschland" trgovska ali vojna ladja ? VVashington, 12. julija. Reuterjev urad: Angleško in francosko poslaništvo sta podala pri državnem departementu radi podmorskega čolna „Deutschland" ugovore, poudarjajoč, da podmorski čoln, tudi ako služi trgovskim svrham, je po-tencijelno vojna ladja. Lugano, 12. julija. „Corriere della sera" javlja, da je ameriška oblast odločila, smatrati trgovski podmorski čoln „Deutschland" la trgovsko ladjo, ker je neoborožen in ima namen, prevažati trgovsko blago. London, 12. julija. „Daily Nevvs" poroča iz VVashingtona: Ameriška vlada najbrže ne sprejme kar tako odločbe carinarja v Baltimoru, da je smatrati „Deutschland" za trgovsko ladjo, marveč uvede natančnejšo preiskavo. Ententna vlada je morala v tej stvari podati jako resno pritožbo, zlasti Anglija se brani, da bi se podmorski čoln priznal za trgovsko ladjo. Anglija čaka odločitve državnega tajnika Lansinga, predno stori nadaljne korake v tej zadevi. S strani entente se poudarja, da ima podmorski čoln, ako je kakorkoli oborožen, pred navadno trgovsko ladjo prednost, da se more potapljati in v bližini sovražne ladje priti na površje in jo brez opomina potopiti. Vesti o miru. Ženeva, 11. julija. Švicarski listi potrjujejo, da je francoski ministrski predsednik Briand v poslanski zbornici povedal, da bo konec francoskih žrtev koncem meseca avgusta. Basel, 11. julija. „Baseler Anzeiger" pravi, da je mir bližji, kakor sploh kdaj tekom te vojne. Vzrok ni samo v tem, da so vojskujoče se sile porabile mnogo svojih moči. Centralni državi imata zdaj premoč in če bi napori entente tudi tu ali tam imeli kak uspeh, ostane ,vendar najsilnejši trumf v rokah centralnih držav. DNEVNE VESTI. Fran Pavlin f. V soboto, dne 8. t. m. popoldne je na službenem potovanju nenadoma preminili gosp. c. kr. stavbni nadsvetnik in načelnik stavbnega urada deželne vlade Fran Pavlin. Zjutraj je zdrav in čil odkulesari! iz Ljubljane na nadzorovanje državnih cest na Gorenjsko m ob treh popoldne so ga pripeljali mrtvega na rojstve-ni dom v Podbrezje! Na prvem klancu za Trži-Čem se je nenadoma zgrudil s kolesa in obležal nezavesten. Hitro poklicani zdravnik je zamogel konstatirati le še — smrt. Fran Pavlin se je rodil dne 10. oktobra 1860 v Podbrezju kot najstarejši sin dalekoznahe „Franckovc* rodbine. Fran Pavlin ,ni bil le odličen tehnik in uradnik, temveč od mfadih nog pa do smrti tudi zvest sin svojega naroda, vzor slovenskega rodoljuba in navdušen pristaš narodno - napredne stranke. Letos spomladi je bil od Njegovega Veličanstva odlikovan z re-j dom železne krone. — Fran Pavlin je bil več let odličen član ljubljanskega občinskega sveta, potem upravnega sveta Ljubljanske kreditne banke in končno podpredsednik »Mestne hranilnice". Poleg tega je bil zvest član in podpiratelj vseh važnejših narodnih organizacij * posebno pa mu je bilo pri srcu „Slovensko planinsko društvo", zakaj pokojnik je bil od mladih nog tudi izmed najod-ličnejsih naših veteturistov, ki je obhodil vse slovenske planine. Samo na vrhu Triglava je bil nad j tridesetkrat. — Minuli ponedeljek popoludne ob 5.^ se je vršil ob izredno mnogobrojni udeležbi; l pogreb prerano umrlega nadsvetnika Pavlina v Podbreški Srednji vasi. Pogreba so se udeležili mej drugim: deželni predsednik grof A11 e m s , sekcijski načelnik grof C h o r i n s k y , dvorni svetnik dr. Zupane, deželnovladna svetnika Kremenšek in K r e s s e , vladni svetnik M u n d a , stavbna svetnika H i I b e r t in L. B I o u d e k , z vsemi uradniki stavbnega oddelka deželne vlade inženirske skupine, poveljnik polkovnik T r i e b s štabom, ljubljanski župan d r . Tavčar in podžupan dr. T r i 11 e r, ravnatelj deželnih uradov Z a m i d a, višji stavbni svetnik K lin ar, stavbni svetnik S t r i z a j, ravnatelj Tur k, odposlanstvo Mestne hranilnice ljubljanske in Ljubljanske kmetske banke, iz Kranja okr, glavar S c h i t n i k, stavbni, svetnik B. B 1 o u d e k, višji okrajni zdravnik dr. Šavnik, mestni župan Pol a k, iz Tržiča sodni predstojnik deželnosodni svetnik Rekar in od vseh strani nebroj odličnega občinstva. Čitalnični pevski zbor iz Kranja je pod vodstvom sodnika Deva zapel žalostinki pred hišo žalosti in ob odprtem grobu. Okrajna hranilnica in posojilnica v Škof ji Loki je na svojem občnem zboru dne 28. junija t. 1. sklenila od svojega lanskoletnega čistega dobička razdeliti sledeče zneske v dobrodelne in občekoristne namene: Narodni čitalnici v Škof ji ; Loki K 123-27, Dijaški kuhinji v Kranju K 50—, Vzgojevalnemu in izobraževalnemu društvu „Domovina" v Ljubljani K 50'—, podpornim društvom za slovenske visokošolce: Dunaj, Gradec, Praga po K 20'—, podružnici Rdečega križa v Kranju K 100'—, zavodu sv. Nikolaja v Trstu K 20'—, za vdove in sirote padlih vojakov v našem sodnem okraju K 100'—, načelstvu, da po svojem prevdarku razdeli v druge vojne in dobrodelne namene K 300'—. Tobak, cigare in cigarete za vojne vjetnike v Italiji. Kdor bi rad poslal kakemu vjetniku v Italiji tobaka, cigar ali cigaret, naj se obrne na „Ziiricher Bureau fur Aufsuchung Vermisster", "Bureau zuricois pour la Recherche des Disparus", dopošlje tej pisarni primeren znesek, navede točno naslov vjetnika in označi tobak- ki naj se mu do- j pošlje. Omenjena pisarna odpošlje potem tobak '■ vjetniku v zavojih z oznakom : vzorec brez vrednosti, i Nakup konj. Dne 21. julija 1916 bode vojaška komisija v Kranju (Krainburg), na živinskem trgu od 8. do 12. ure predpoldne nakupovala konje s proste roke. Posestniki konj, kateri hočejo prostovoljno prodati svoje konje, morajo te postaviti v gori imenovanem prostoru in ob navedenem času Kupovali se bodo tudi konji z razvidnicami. Konji z razvidnicami pa se smejo postaviti pred vojaško nakupovalno komisijo samo v nabornem okraju. Razvidnice naj se na vsak način prinesejo s seboj. Kupna cena pogojena s posestniki konj se takoj izplača v gotovem denarju. Posestniki konj z razvidnicami kakor tudi drugih konj se opozarjajo, naj teh ne prodajo prekupcem, temveč naj jih v lastno korist ponudijo naravnost vojaški nakupovalni komisiji. Vtonil je v Kokri, zadet od kapi, minulo nedeljo popoludne pri kopanju g. Anton Pip p, skladiščni mojster državne železnice v Kranju. Pokojnik, vesten uslužbenec in ljubezniv tovariš, je bil star šele 42 let. Ostavil je ženo in pet nepre- * skrbljenih otrok. Nova cesta iz Škofje Loke na mestno pokopališče je že zgrajena. Dosedaj se je moralo ria pokopališče hoditi po ovinku skozi Staro Loko, nova cesta pa je mnogo krajša, ker prične že v Kapucinskem predmestju, nasproti Balantove gostilne, in vodi naravnost do pokopališča. Poročil se je 11. t. m. na Breziah g. Još ko Božič, pristav c. kr. državnih železnic in posta-jenačelnik v Podnartu z gdč. Mici Češenj iz Kranja. Uravnava prometa z žitom, moko in sočivjem letošnjega pridelka. Žito in sicer pšeni?!;" pita, rž napolica, ječmen, ajda, oves, proso, koruza vsake vrste (tudi koruzni storž) nadalje mešanica vsake vrste ter sočivje, namreč grah, fižol, leča in grašica avstrijskega pridelka leta 1916 je od časa ko se loči od. žitnega polja zaseženo v prid državi. Koruza in sočivje, ki se porabita za zeleno prikuhb, sta izvzeta od zasege. Posestniki zaseženih'reči so dolžni skrbeti, da se te reči ohranijo. Zasega ima učinek, da se zasežene reči ne smejo; niti podelo-vati, porabljati, pokladati, niti prostovoljno ali prisilno otujevati. Pravna op/avila, Jkf greŠe zoper to prepoved; so nična^ Kljub zasegi §meJQ,: 1. podjetniki kmetijskih obratov: a) za preživljenje pripadnikov svojega gospodarstva (gospodinjstva) vštevši tiste upravičene do preživitka, delavce in nameščence, ki jim gre prosta hrana, mlinski izdelki ali krušno žito za preživitek ali mezdo, porabljati zaseženo žito lastnega pridelka v množini določeni po uravnavi porabljanja; M porabljafVza" setev potrebne množine žita, kojih nifjvišjo izmero določi oblastvo. c) porabljati od zaseženega socivfa lastnega pridelka delež, ki ga je določilo politično deželno oblastvo, za namene omenjene pod a in b. d) pokladati ječmen, oves, proso, koruzo, grašico, mešanico in pri mlačvi odpadajoče, za mletje ne sposobno žito v množini, ki se določi s posebnimi predpisi. ^2. mlini mleti žito, ki so jim ga izročili kmetijski samopreskrbljevalci, da ga zmeljejo po natančnih določilih, ki jih izdado politična deželna obiastva. Vsak posestnik zaseženih reči je dolžen te reči kolikor naj mu ne ostanejo po ravno i omenjenih predpisih pod 1. ponuditi podružnici vojnega prometnega zavoda za žito in jih prodati za določeno prevzemno ceno njenim komisijonar-jem. Vojni prometni zavod za žito je dolžan kupovati zasežene stvari, ki se mu ponudijo v nakup. \ Prevzemne cene se bodo šefe določile. Tudi se bo šele določilo kateri mlini, pod katerimi pogoji in kako da bodo smeli mleti žito kmetom -samopre-skrbljevalcem. Vsak kmetovalec oziroma^ lastnik za-seženih reči mora tedaj vse množine, ki jih zase in •za svoje gospodarstvo, ne potrebuje, takoj po ločitvi od polja.ponuditi pitnemu zavodu ali pa njegovim komisijonarjem v nakup; ker ga zadenejo sicer postavne stroe;e. kazenske posledice. Tudi ono žito, ki ni sposobno za mlenje:. (pokvarjeno ali pomešano žito itd.> je zaplenjeno in se mora v nakup ponuditi. To je treba zlasti zaradi tega povdarjati, ker so lansko leto kmetovalci žito na^ lašč pomešali z namenom, odtegniti to mešanico oddaji. Kaj takega letos ne bo več: mogoče in se bo tudi pomešano in za mlenje .ter človeško uživanje nesposobno žito in sočivje odkupilo oz. odvzelo. Za prevzemanje zaseženih reči se bodo izdala še natančnejša določila. Zlasti se opozarja tudi na določbo, da morajo v določenem ozemlju' vsi ali več podjetnikov kmetijskih obratov skupna-izročiti-določene najmanjše, množine (kontingente)-posameznih žitnih vrst v ustanovljenih dobah. Konečno, se ■Oj.-ozarja na stroga, kazenska določila^ za one, ki nalašč, zataje oblastvu zaloge žita in moke in spčivja ali pa jih poškodujejo, uničijo neopravičeno pokladajo. živini itd. Nova,je nadalje; določba, da je kažnjiv tudi "kupec ki pridobi zasežene zaloge. . jtf- "'' Mama/ daj SID A • M E D U, ki je najcenejša in-naiboljša jed s kruhom. Ceneno, izborno, okusno hranilo je Sida-med, napravljen iz umetnega medu. Jrted je bil dbse-daj predrag, sedaj je lahko v vsaki hiši vedno v zalogi in se; uživa lahko vuak dan, osobito kof miži na kruh mesto dragega surovega masla, s čimer, se doseže ja^ko-. znatet) prihranek. Eha sama izkušnja Vas bo o tem prepričala. Nadomešča mnoga druga draga jedila. Vsaka gospodinja prihrani mnogo denarja. — En zavojček volja 35 vin. Dobiva še pri razpošiljatmci JOSIP BERDAJS, Ljubljana 19, Zeljarska nlica. 31 3—1 6 zavojčkov Sida-medu 2 K po povzetju ali če se pošlje denar naprej. Zahvala. Za vse dokaze sočutstva in ljubezni izkazane nam fako'obili meri ob prezgodnji smrti nepozabnega nam soproga, očeta, brata, svaka in strica, gospoda Frana Pauli na c. kr. stavbnega višjega svetnika itd. ■v m 31 izrekamo vsem svojo najiskrenejšo zahvalo. V Podbrezjah, dne 15. julija 1916. 32 1 Žalujoči ostali. ;IIIIII[TTTITIIIIlIlIlIIlfl|TmiHIIHTTTIIIIlIH S 2 52—27 .X Najstarejša > s ^ trgovina Pleiweiss) priporoča svoio bogato zalogo sukna, letenskih modnih blagov, cefirov in batistov za ženske bluze in obleke, pike, kambrikov, levantinov, ševljotov, kamgarnov in lodnov za pelerine, sifona, bele kotenine in platna za rjuhe, cvinia za žimnice, satenastih in pisanih^posteljnih odej, kakor tudi vsega drugega manufakturnega blaga. Volneni robci, pletl najnovejših vzorcev in najbolje kakovosti. Snežne kape, Irebnšnike, naročnike, rokavice in nogavice za vojake. Svilnati robci najnovejših viorcev. I ponaredb! ta je prijatelj naš pravi, Ki nas krepi, Da smo čvrsti in zdravi! v Ljubljani. i Želodčni liker t! „FLOR1AN" !Ž ne slabi in ne omami, ampak daje moč in veselje do dela! , Pristni „FLORIAN" se dobi edino od Rastlinske destilacije „FLOR1AN" IX 9 50 i) Last in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju. V odsotnosti odgovornega urednika začasni odgovorni urednik: Ciril Pire. Tisk tiskarne „Sava" v Kranju.