Poštnina plačana t gotovini. Let0 LXTI	V Ljubljani, v petek 21. decembra 1934	289 a	Cena 1.50 Din
_______________ ' '
Naročnina mesečno 89 Din. ca inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
SLOVENEC
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 ia 10.349 za inserate; Sarajevo štv.7563 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79"'
Uredništvo je v	•■■■■B^'	■■■■■V^	^ (■■■■■■■V
Kopitarjevi ul. fc/Di	jeva 6, telefon 299»
Telefoni nredništva: dnevna slniba 2090 — nočna 2996, 2994 in 2050	■	Uhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Zapri svet
Kadar so v prejšnjih časih nastopile gospodarske krize, je prišlo redno za posledico veliko izseljensko gibanje. Radi pomanjkanja zemlje in dela je na tisoče in milijone ljudi leto za letom zapuščalo domače dežele in iskalo v »novem« svetu možnosti za nove življenjske pogoje. Kdor je imel pridne roke in glavo na pravem mestu, se mu je navadno tudi posrečilo, da si je v tujem kraju ustvaril svoj novi dom. Na ta način so bile domače dežele občutno razbremenjene, novi predeli zemlje pa so bili vedno bolj obljudeni, človeštvu so se odpirali večino novi viri bogastva in nove dežele, kamor so industrijske države mogle izvažati svoje odvisne proizvode.
Gospodarske stiske, ki so jih že tudi naši predniki poznali, so v izseljevanju našle ved.no svoj naraven ventil. Toda zakonske odredbe v skoraj vseh državah, ki še prihajajo v poštev za izseljence, so to naravno možnost za omiljen je gospodarske stiske skoraj jiopoluoma onemogočile. Preseljevanje v prekomorske kraje sc je skrčilo na najmanjši odstotek, tako da že skoraj nič več v poštev ne prihaja. Obširna ozemlja, ki bi mogla preživeti milijone in milijone ljudi, so zaprta dotoku kolonizatorjev.
V komaj 100 letih je »stari« svet poslal v »nove« dele sveta okroglo 60 milijonov ljudi. Nad polovico so jih sprejele Združene diržave Severne Amerike, ostali pa so se porazdelili | med ostale prekmorske dežele. Tudi naša Slovenija je z velikim deležem udeležena pri tem izseljenskem gibanju. Saj število slovenskih izseljencev dosega dobro petino vsega našega naroda. Vsi ti žive danes v daljnih deželah in mnogi so med njimi, ki niso le s svojimi pridnimi rokami, amipak tudi z bistrim umom pomagali tujim narodom dvigati njih narodno blagostanje. Danes jc že drugi, tretji rod, ki živi pomešan med ostalimi ljudstvi. Mnogo jih je med njimi, ki so izgubili že davno stik s svojo domovino; izgubili so tudi že svoje slovensko ime in jezik svojih očetov. Označuje pa jih kljub temu šc vedno živahna marljivost in delavnost, ki je bila v krvi njihovih dedov, ki so v trudu in znoju Obdelovali nekoč zemljo med Alpami in morjem. Že 1921. leta, torej še v dobi splošnega blagostanja, je Amerika postavila ljudskemu dotoku iz Evrope silno tesne meje. V teku nastopajoče gospodarske krize so njenemu zgledu sledile domala vse druge ameriške države. V poslednjem času celo Brazilija, ki ima na svojin ogromnih obsežnih zemljah prostora za vsaj 500 miljonov ljudi.
Izločitev izseljenstva kot počelo vsega gospodarskega ravnovesja v svetu ima tem usodnejše posledice tudi radi tega, ker je svetovno gospodarstvo v istem času na tem, da se iiz eks-panzivnega gospodarstva preosnuje v stacionarnega. V bistvu kapitalističnega gospodarstva namreč leži stremljenje, da se po svoji notranji zakonitosti širi bolj in bolj in si osvaja vedno nove trge. Odkritje novih zemelj, vedno novih naravnih bogasitev, naselitev z novimi človeškimi masami in njihove potrebe, ki jih civilizacija še dviga in vedno nanovo ustvarja, je kapitalističnemu gospodarstvu dosedaj njegovo ekspanizivnost omogočilo in jo celo še pospeševalo. Sedaj pa je prišlo v položaj, ko je vse to mogoče le še v zelo omejeni meri in se bo radi tega moralo umiriti in stacionirati. Prilagoditi se 1k> moralo nu razmere, ko se je tudi valovanje ljudskih množic vneslo in obmirovailo. Mnogo je k temu pripomogel velikanski gospodarski in tehnični napredek novih dežel. Južna Amerika, Južna Afrika, Indija, Avstralija,... vse te dežele po svoji industrializaciji in tehnični kulturi le malo ali celo nič ne zaostajajo za Evropo, ki jih je še pred nekaj desetletji izključno zalagala s svojimi industrijskimi proizvodi. Razvem tega je nunogo teh dežel tudi na slrovinah in drugih naravnih bogastvih bolj oblagodarjenih kakor Evropa in imajo zato tudi več naravne sposobnosti, da se gospodarsko vsestransko razvijajo. Konec evropskega izvoznega inclustrializma, ki so ga gospodarski strokovnjaki napovedovali že od osemdeset let dalje prejšnjega stoletja, danes ta dan res ni več prav daleč. S tem je pa tudi osnova vsega našega evropskega gospodarstva prizadeta v svojih temeljih.
Vendar ne bi bilo treba, da že sedaj ali sploh v tem stoletju pride do takega zastanka. Kajti še vedno je mnogo zemlje iin mnogo dežel, ki niso go*sjK»darsko zadosti razvite in ki nudijo še ogromne možnosti za industrijski uvoz. Toda interesne sfere so jako nesorazmerno razdeljene, tako da se mnogi narodi, ki bi mogli mnogo doprinesti k splošnemu, občečlo-veskenuu blagostanju in kulturi, radi raznih jx>-litičnih zaprek in nasprotstev med narodi ne morejo v zadostili meri uveljaviti na mednarodnem področju.
Za vse te narode in države postaja raditega najvažnejše vprašanje notranje kolonizacije v mejah lastne države. Veliki so napori, ki jih v tem pogledu kaže Nemčija, odkar ji je izgubljena vojna vzela kolonije in dostop v svet. Naseljevanje Polaibja iz preobljudenih poren.sk ii pokrajin je ena glavnih nalog vseli povojnih nemških vlad. Notranjo kolonizacijo z uspehom izvaja tudi Italija, sovjetska Rusija, Japonska, Avstralija in šc mnoge druge dežele. Ni dvoma, da bo tudi v naši državi vprašanje notranje kolonizacije iz leta v leto vedno bol j pereče. Zaenkrat ®e notranje naseljevanje itak godi cisto naravnim potom, kakor ga narekuje rast prebivalstva. Todu, da se zajezi preveliko in nesorazmerno kopičenje prebivalstva v gotovih središčih, bo treba s primernim državnim skrbstvom usmeriti ljudski tok v še neobljudenc ali le malo obljudene pokrajine, ki se bodo pod pridno roko mogle gospodarsko se liogato raz-c vet ©ti.
To jc nekaj svetovnogospodarskih problemov, ki sc v prvi vrsti tičejo seveda našega belega plemena. Toda, kakor sino žc v včerajšnjem uvodniku j>oudarili, se zdi, du bodo ze v bližnji bodočnosti dozoreli šc mnogo važnejši problemi, ki stavljajo v senco vse, česar sc ie zupadna kultura v poslednjih stoletjih morala bati. ie to sd<xi razmah jnougonsivo-iiidBJkiH
Potek naše vladne krize
Tik pred sestavo nove vlade
Jevtic je izrazil časnikarjem svoje polno zaupanje v ugoden uspeh svojih prizadevanj
Belgrad, 20. dec. b. Zunanji minister Bogoljub Jevtič je ob 11.45 bil sprejet na Dedinju od kneza-namestnika Pavla, dr. Stankoviča in dr. Peroviča. Avdienca je trajala pol ure. Bogoljub Jevtič je poročal o pogajanjih in razgovorih, ki jih je imel v teku dopoldneva in snoči s politiki, ki prihajajo v poštev za sestavo nove vlade, in s predstavniki političnih strank, ki so pripravljene, da podpirajo njegovo novo vlado. Ko je Bogoljub Jevtič odšel na dvor, so ga časnikarji vprašali: »Ali bo sedaj nova vlada?«
Jevtič: »Še ni gotova. Morda popoldne.«
Ko je Jevtič izstopil iz avtomobila, je na vprašanje časnikarjev odgovoril: »še vodno sc pogajamo.« Mandatar Jevtič je bil dobro razpoložen ter je dejal časnikarjem, da gredo lahko na kosilo. Jevtič se je vrnil ob 12.40 z dvora in sc je po končanih konzultacijah zadržal v svojem kabinetu do 14. Ko je izstopil iz lifta, ga je pričakovala večja skupina domačih in inozemskih časnikarjev, ki jim je dejal: »Ali mi res ne verjamete? Dejal sem vam, da greste lahko h kosilu.« Časnikarji: »Verjamemo vam, toda kdaj lahko pričakujemo sestavo vlade?« — Jevtič je zo-
Set odgovoril: »Morila popoldne.« — Časni-arji: »Velike stvari se ne zgodijo tako hitro!« — Jevtič: »Pa to je vendar dovolj hitro.«
Časnikarji: »Kdaj pa lahko pridemo popoldne?« — Jevtič (ko je že stopal v avtomobil): »Lahko me pričakujete ob petih popoldne, m o r d a tudi pozneje. Sedaj grem na kosilo« In Jevtič se je zares odpeljal na kosilo v svoje stanovanje.
V zvezi z razvojem krize se je polastila bel-grajskega prebivalstva precejšnja nervoznost ter se je v velikih gručah zbiralo okoli časnikarjev in jih spraševalo, kako se razvijajo dogodki in kdaj bo sestavljena nova vlada. Na misijo, ki je poverjena g. Jevtiču, pa gledajo skoraj vsi z največjimi simpatijami. Trdi se, da se od nove vlade pričakuje mnogo glede razvoja notranjih, pa tudi zunanjih razmer.
„Jutri vse gotovo!"
Belgrad, 20. dec. m. Mandatar krone je danes dopoldne in popoldne nadaljeval s konzultacijami za sestavo nove vlade. Ob pol 9 zvečer, ko je zapuščal zunanje ministrstvo, je navzočim časnikarjem na vprašanje, če je vlada že sestavljena, odgovoril: »Vsi razgovori so danes zaključeni. Upam, da bo jutri dopoldne vse gotovo.« Na vprašanje časnikarjev, če zvečer lahko nastopijo kaka presenečenja, je mandatar krone Jevtič izjavil, da jih ne bo.
Francoski tisk o notranjepolitičnem značaju vladne krize
Pariz, 20. decembra. AA. V tukajšnjih krogih pričakujejo, da se bo mandatarju g. B. Jevtiču posrečilo sestaviti še v teku današnjega dne svojo vlado. V zvezi s leni so današnji pariški jutranjiki polni komentarjev o sklepu namestništva, da je mandat za-^estavo nove vlade poverilo dosedanjemu zunanjemu ministru. Vsi ti komentarji so zelo ugodni, tako za nainestniški svet in zlasti za kne-za- namestnika Pavla, kakor tudi za g. Jevtiča samega.
Zaupanje mandata g. Jevtiču, pravi n. j)r. »Petit Parisien« je popolnoma prirodno. Politična modrost, ki je inspirirala namestnišlvo pri izberi g. Jevtiča, je v vsakem oziru vredna |>ohvale. List izraža nato radost nad govorjenjem, da bo g. Jevtič sestavil vlado narodne pomiritve in da bo v ta namen povabil k sodelovanju tudi zastopnike i z v e n s k u p -ščinske opozicije. »Petit Parisien« se vprašuje, ali se bo g. Jevtiču posrečilo doseči njegove namene in pravi: V vsakem primeru mu jc treba uspeha želeti, tako zaradi bodoče usode Jugoslavije, kakor zaradi zaveznikov in prijateljev.
Levičarski »Oeuvre« je takisto zelo zadovoljen s podelitvijo mandata g. Jevtiču. Svoj obširen
članek, ki ga je posvetil krizi jugoslovanske vlade. začenja list takole:
V nasjirotju s tem, česar smo se utegnili bati, se razvijajo dogodki v Jugoslaviji v dobrobit miru. Spričo evropske politike, nadaljuje list, je krU za prestopila okvir navadne ministrske krize. Drugače pričakuje list od g. Jevtiča in njegove vlade začetek izvajanja politike, lri bo ustrezala tako notranjim kakor zunanjim potrebam države.
Levičarska »La Rčpublique« takisto ugodno piše o zaupanju mandata g. Jevtiču. List omenja svojo sodbo o vzrokih, ki so privedli do krize, in na koncu članka pravi: Ni potrebno niti omenjati, da mi Francozi nismo upravičeni dajati Jugoslovanom nasvetov glede smeri njihove notranje politike. Za nas zadošča, da ostane Jugoslavija složna z nami v politiki miru za pobijanje revizionizma, za zbližanje nasprotnih si blokov, za gospodarsko preureditev Donavske kotline, ki smo jo jasno orisali.
Komentar »Excelsiorja« se takole začne: Ministrska kriza, ki se je začela v Belgradu, je na tem, da se reši na način, ki jc naiigodnejši za bodočnost notranjega in zunanjega miru Jugoslavije. ti. Jevtič, ki je bil najprej ob kralju Aleksandru, nato pa ob Nj. Vis. knezu Pavlu moder in odličen voditelj, ostane na vladi. Sprejel je predsedstvo vlade (ki ga bo brez dvoma združil s porlfeljem zunanjega ministrstva) in je trdno
odločen voditi svojo vlado lako, da bo služila politiki sprave, sloge in nacionalnega sodelovanja. Na koncu j>ravi list: Jugoslavija se nahaja v očitni možnosti, da še enkrat dokaže svojo politično zrelost. Njeni pravi prijatelji se tega lahko samo vesele in ji čestitajo.
V nekem poročilu iz Belgrada pravi »Excel-sior« med drugim, da mislijo politični krogi, da uspehi, ki jih je bivši zunanji minister g. Jevtič doslej mogel doseči v razgovorih s prvaki bivših političnih strank, upraviču-jejo nado, da bo opozicija sodelovala pri sestavi bodoče vlade.
Dalje pravi list: Ako bo kriza rešena še v teku današnjega dne, kakor mislijo, bo rešena mnogo hitreje, kakor se je pričakovalo. Ta hitrost bo potrdila zaupanje, ki ga uživa g. Jevtič v jugoslovanski politični javnosti glede dobre ureditve notranjega položaja.
Vfis v Pragi
Praga, 20. decembra. AA. Vsi listi so s soglasno simpatijo komentirali podelitev mandata za sestavo vlade jugoslovanskemu zunanjemu ministru g. Jevtiču. Listi poudarjajo, da pomeni ta mandat g. Jevtiču na polju notranje politi-k e obenem tudi izrečno odobravanje Jevtičeve zunanje politike s strani kraljevega namestništva
Bolgari o razvoju naše krize
Sofija 20. dec. AA. Odstop vlade g. Uzu-noviča in vest, da je sestava vlade poverjena Bogoljubu Jevtiču, sta zbudila veliko zanimanje v tukajšnjih političnih krogih. S j>o-sebnim zadovoljstvom komentirajo dejstvo, da jc bil g. Jevtič eden izmed najbližjih sodelavcev pokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja in da jo s svojim taktom in političnimi sposobnostmi uspel doseči velik u;'led v svoji državi kakor v inozemstvu.
Po drugi strani so pa tukajšnji politični krogi prepričani, da jc osebnost g. Jevtiča čvrsto poroštvo, tla se bo politika zbliža-nja 7. Bolgarijo nadaljevala.
Vsi bolgarski listi v svojih poročilih z zadovoljstvom beležijo, da je osebnost gosp. Jevtiča najprimernejša za sestavo vlade, ki
naj prinese Jugoslaviji novih pridobitev, Tako pravi »Mir« v uvodniku: Nj. Vis. knez-namestnik Pavlo stopa očitno v smeri, ki jo je zarisal pokojni kralj Aleksander, in se trudi za sestavo takšne vlade, v kateri bi sodelovale odlične nacionalne osebnosti Dejstvo, da je g. Jevtič dobil mandat za. sestavo nove vlade, govori o novem r>oletu. Modrinn-por g. Jevtiča je dokaz nadalnje očvrstitve političnih razmer v državi.
Poluradna »La Bulgarie« prinaša uvodnik o srečnem razvoju zunanje in notranje politike Jugoslavije po zaslugi modrosti blagopokojnega kralja Aleksandra in voditeljev zunanje in notranje politike. List pravi nato, da je Jugoslavija dala svetu lep primer notranje solidarnosti in privrženosti za mir.
Dve zanimivi pogodbi
Francosko-rusko prijateljstvo
V trgovinski pogodbi dobi Rusija od Francije visoke kredite
Moskva, 20. decembra, b. Danes se je uradno objavil tekst protokola, ki sta ga 5. decembra pod: pisala francoski zunanji minister Laval in sovjetski komisar za zunanje posle Litvinov. Laval in Litvinov sta pri tej priliki izmenjala svoje misli glede vzhodnega pakta ter ugotovila skupno voljo obeh vlad, da se doseže končna rešitev glede sporazuma nameravanega pakta. V trenutku, ko bodo pričeta pogajanja stopila v odločilno stopnjo, se obe državi obvezujeta, da bosta zastopali naslednje stališče. Kar tiče odnosov z vladami, ki so pozvane, da sodelujejo v tem paktu, a posebno še, kar tiče onih vlad, ki doslej načelno niso pristale, da se pridružijo omenjenemu paktu, sta se Francija in sovjetska Rusija sporazumeli, da s temi vladami ne bosta vodili nobenih pogajanj, seveda takih pogajanj, ki bi vodila k sklenitvi večstranskih ali pa dvostranskih regionalnih paktov, ali pa, če bi škodovala sklenitvi vzhodnega pakta. V ta namen se morata obe vladi medsebojno poučiti o vsakem predlogu,, ki bi jim bil izročen od vlad drugih držav brez ozira na način, kako bo tak predlog izročen. V protokolu se dalje poudarja, da ta obveznost ne velja samo za dobo sedanjih diplomatskih pogajanj,
Nedolžne žrtve kapitala
Polom Citroenovih tovarn avtomobilov
25.000 delavcev na cesto
Pariz, 20. dec. AA. »Petit Journal« jioroča, da je avtomobilska tvrdka »Citroen« izročila sodišču svojo bilanco. Sodišče bo še ta teden odločilo, ali naj tvrdka opravi sodno poravnavo, ali pa proglasi stečaj. Poučeni krogi trde, da tvornice te tvrdke ne bodo ustavile dela. Predsednik vlade Flandin je včeraj sprejel Citroena, s katerim se je razgovarjal čisto zasebno. V Citroenovih tovarnah dela okrog 25.000 delavcev.
Pariz, 20. dec. AA. Glede na vlogo, ki jo igrojo Citroenove tovarne v francoskem gospodarskem življenju, zlasti glede na izredno veliko število delavstva in nameščenstva teh tovarn, računajo, da bo francoska vlada znala brez dvoma najti pota in na-
Ijudskih množic, ki so danes stisnjene na razmeroma tesnem prostoru južnovzliod.ne Azije. Ali ne l>odo jutri z velikansko silo prodrle političnih in gospodarskih jezov, ki jih jim je postavilo l>elo pleme? V svitu azijatske nevarnosti zginejo skoraj v brezpomeoiibnost vsi evropsko-amenški problemi, j>a tudi tekmovanje med raznimi evropskimi imiperializmi izgubi na svoji aktualnosti. Pripravljajo se mednarodne spremembe, ki bodo bistveno preobrazile obličje Evrope. Pa tudi to je v svojem bistvm vprašanje preseljevanja narodov.
čine, da omogoči nadaljnje delo tega velikanskega industrijskega podjetja.
Pariz, 20. dec. c. Največja francoska avtomobilska tovarna »Citroen« je danes položila pri pariškem trgovskem sodišču svoje bilance. Prosi za prisilno poravnavo in izkazuje eno milijardo frankov pasiva.
Družba »Citroen« izjavlja hkrati, da je prosila vlaJo za pomoč in posredovanje. Vlada pa je to odklonila. Zato ho sedaj družba zaprla vsa svoja podjetja, in sicer bo zaprla vrata svojih tovarn v dneh od 23. decembra do 3. januarja. S tem bi izgubilo 25.000 delavcev svojo delo.
Vlada se jc z zadevo »Citroen« pečala na svoji seji danes popoldne. Sklenjeno je bilo, da bo vlada prepustila sodišču, da opravi svoje, nato pa posredovala za sporazumno sodelovanje nekaterih finančnih družb, ki naj prevzamejo vse podjetje. Vlada bo stremela za tein. da se to zgodi šc pred trenotkom, ko bi bilo treba odpustiti delavstvo.
65 delavcev zastruplienih
Berlin, 20. dec. b. Snofi jc v neki kemični tovarni blizu Berlina pričel uhajati iz nekega tanka strupen plin. Na kakšen način je pričel plin uhajati, doslej šc ni pojasnjeno. Pri tem jo bilo zastrupljenih 65 delavcev, ki so jih v obupnem stanju prepeljali v bolnišnico. Od teh delavcev jih je doslej umrlo že 18. večina pa se jih bori s smrtjo.
temveč tudi za dobo vseli bodočih kakršnihkoli po-
gajanj, ki jx> svoji vsebini vodijo k istemu cilju. >be vladi se obvezujeta, da to delovanje ne bosta opustili, razen v slučaju, če bi se obe stranki prepričali o nekoristnosti nadaljnjih jx»gajanj. V tem trenutku pa se bo proučilo medsebojno vprašanje novih varnostnih jamstev, ki jih bosta obe državi smatrali za potrebne. Obe vladi sla prepričani, da so taka jamstva lahko le koristna za aktivnost francosko-sovjetskega diplomatskega sodelovanja, za njegov uspeli in istočasno tudi za okrepitev duha vzajemnega zaupanja.
Pariz, 20. decembra, b. »Quai d'Orsay objavlja danes protokol, ki ga je francoski trgovinski minister Marchandeau podpisal v Moskvi ob priliki svojega obiska. Po tem protokolu se bo sklenila nova trgovinska pogodba med Francijo in sovjetsko Rusijo, po kateri se dovoli sovjetski Rusiji kredit, katerega višina, rok, izplačilo in obrestna mera se določijo pozneje. Kredit bi se imel uporabiti za plačilo onih davkov, ki bi jih francoska industrija izvršila v teku enega teta. Francoski izvozniki za svoje dobave ne bi dobili nobene kreditne garancije, če sc nov sporazum ne bo sklenil do 1. junija 1935, se sedanja pogodba do sklenitve nove trgovinske pogodbe podaljša.
... in z Italijo
Pariz, 20. dec. c. Danes popoldne se je francoska vlada sestala k seji jiod predsedstvom predsednika republike Lebruna na Elizeju. Na tej seji je poročal zunanji minister Laval o trenot-nem stanju francoske zunanje politike. Zelo obširno je govoril najprej o jioložaju v Posaarju, nakar je takoj podrobno razložil trenolni potek pogajanj za vzhodni pakt. Sporočil je tudi, da pogajanja za sklenitev sporazumu med Italijo in Francijo zelo ugodno potekajo. V ostalem pa se je vlada pečala predvsem s težavami, v katere je zašla avtomobilska družba Citroen.
„V loncu samih ugibanj"
Berlin, 20. dec. b. Nemški zunanji minister vor« Neurath je sprejel dopisnika »Messaggera« ter mu med drugim dejal, dn je vzhodni pakt kaša, ki sc kuha v loncu samih ugibanj, ne da bi imel od njih doslej kdo koristi. V svoji širši obliki bi ta pakt predstavljal z vsemi jiosrednimi in neposrednimi obveznostmi za vse soudeležence preveč komplicirano zadevo. Eno je res: Nemčija nc more ves čas jamčiti za teritorialno politično stanje vzhodne Evrope. Noben painelen človek nc more zahtevali od Nemčije, da v okvirju vzhodnega pakta prevzame na sebe obveznosti za oboroženo intervencijo v primeru, če j>ri<le do spora med dvema ali več državami, ki so članice tega paleta. Upam, je dejal Neurath, da se bo skušal evrojnski mir zagotoviti na bolj razumen in konkrelen način.
Iluzije III. cesarstva
Miinclien, 17. decembra.
Pretekle dni je obhajala katoliška mla: dina v Stuttgartu Don Boskov dan. Ob tej priliki je nastopil z odločnim govorom tudi .škof dr. Sproll i/, Rottenburga. — Znano je, s kako neustrašenostjo branijo nemški škofje katoliška verska načela proti pogansko - nacionalističnim idejam hitlerjevskih ideologov. Trd in žilav boj se bije zlasti za mladino. Saj so katoliške organizacije uničene in vzgoja mladine od strani Cerkve je do skrajnosti ovirana. Frivolni in površni nemški misleci so prepričani, da so more vera iz narodne vzgoje mladine brez vsake škode odpraviti.
Zato se škof dr. Sproll tako ostro izjavlja proti takim nameram in daje nemški mladini jasna načela v razmerju do hitlerjevskih zamisli.
Škof dr. Sproll je med drugim tudi delal: »Ako vsa znamenja ne varajo, se bo na nemških tleli odigral vroč boj med pogan: stvom in krščanstvom! Prosti Rima, prosti krščanstva, prosti vsakega verstva — tako se razlega danes v svet.«	.
»Katoliška mladina! Vi pričakujete danes v tej uri odkrite in jnsne besede na vprašanje: Čemu in zakaj stoji katoliška mladina daleč od hitlerjevske, od državne mladine? Ne bom skrival svojih nazorov in mišljenja. Toplo bi pozdravil dejstvo, če bi mi imeli enotno nemško mladinsko organizacijo. Kol veliko pa rodno delo bi slavili, če bi mogel jaz 10.000 mladeničev in deklet privesti k hitlerjevski mladini. Iz srca rad bi to štoru, ko bi mi to bilo mogoče brez hudega »teženja lastne vesti!! Vi veste, koliko si je naša duhovščina prizadevala za dobro in pošteno vzgojo nedolžne mladine, in zdaj naj bi bila nropnna duhovnega vodstva in prepuščena kiku brezvestnega liitlerjevstva? Povsod sc
Zakaj je katoliška mladina tako daleč od hitlerjevske?
poudarja in pretirava neka narodnost in so podcenjuje in zametu vera; cla, vedno bolj si prizadevajo to, kar je versko in krščansko, v čim večjem obsegu izpodriniti in za-treti. Že oktobra lanskega leta je izjavil voditelj državne mladine Baldur von Schirach, da je treba v borbenem občestvu veroizpoved premagati in namesto cerkvenega prepričanja postaviti narodnostno. On sam da no pripada nobeni veroizpovedi da »ni prote- ■ stant pa (udi ne katoličane, češ on veruje v — Nemčijo. Leto pozneje je isti Baldur von Scliirach izpovedal v Miinchenu, češ da bo hitlerjevska mladina koraka dalje preko vseli veroizpovednih izmišljotin.
Ne glede na to, da nam naše versko prepričanje ni nobena »veroizpovedim izmišljotina«. tiči v cm razvratnost vzgojnih vrednot! Vera je niun vse prešinjajoči kvas, ne pa samo pristavek k čisto narodnostnemu brezverskemu in br ezk on f esl on al nem n političnemu podstavku, kot se izraža Baldur v. Schirach. Ta »voditelje« nemško mladine .ie baje pred dobrimi štirinajstimi' dnevi v Berlinu v imenu nemške mladine izjavil in zagotovil: Fot Rosenberga je tudi pot nemške mladine. Mi pa vemo, da je liosenbergova pot njegov »mitos«. Rosenborgova knjiga »Mit XX. stoletja« je hitlerjevski evangelij. Ne glede na to, da je neznanstve»Ov in čisto zmešano pisana, ima polog tega vše polno starih očitkov in napadov na papeža in Cerkev, proti Kristusu in krščanstvu, proti vsemu, kar jo nam sveto in drago. — Bodo pa dobili, vsi to očitki svoj odgovor na svojem mestu... Dokler pa bo Rosenborgova pot iueli pot nemške mladine, tako dolgo ostanemo mi zase! Do tega imamo pravico na temelju konkordata in pn nn temelju besede, ki jo nam je dal Fiihrer. P" tudi dolžnost je to naša z ozirom na nevarnost zn vero, ki grozi naši mladini.«
Iialransko-madjarski prazniki v Pesti
Roke gor, doli..
$9i
Budimpešta, 20. dec. b. Ob priliki snoonjoga obiska italijanskega trgovinskega ministra Asqui-nija v madjarski narodni skupščini, so mu poslanci meščanske stranke priredili burne ovacije. Nasprotno pa je sorialno-demokratski narodni poslanec Buckinger zabrusil Ascroiniju: »Roke gor, doli Mussolini k Ta vzklik je Buckinger večkrat ponovil, zaradi česar mu je dal predsednik narodne, skupščine ukor. Buckinger je nato zapustil narodno skupščino. Po tem neljubem incidentu je imel nia-
Socialni demokrati proti Italijanu Asquini;u
djarski zunanji minister Kanya govor v zunanjem odboru niagnatek« zbornice, v katerem je orisal potek pogajanj v Ženevi ip poudarjal velike zasluge madjarskega delegata pri Zvezi narodov Ti-born Eckharda in končno dejal, da bo Madjarska prostovoljno izpolnila prevzete obveznosti ter preiskala krivice emigrantov na Madjanskem lojalno in do konca ter da bo izvajala konsekvence. Ta izjava je v mednarodnih diplomatskih krogih imela zelo ugoden odmev.
Rusija v očeh gen. Denikina
Ozadje krvavega umora
Kako komunizem samega sebe žre
Kirov je bil navaden horitar — Zinovjev zopet vstaja
Varšava, 18. decembra 1934.
(Od našega poročevalca)
Sele zdaj je postalo ozadje atentata, katerega žrtev ie bil Stalinov- zaupnik Kirov, popolnoma jasno. V Moskvi, kakor tudi v Ljeningradu so se namreč vršili sestanki komunistične stranke, v katerih so obširno obravnavali notranjepolitični položaj in so sklenili tudi resolucije, ki jih sovjetski listi sedaj dobesedno objavljajo.	.
Tako iz resolucij, kakor iz tega, kar po Moskvi govorijo o debati, lahko zagotovo posnamemo, kaj je dovcdlo do sedanjega kritičnega položaja v notranji politiki sovjetov. Razvidno je — kar smo ze v dosedanjih poročilih trdili — da atentat na Ki-rova ni bil sad kakšne protirežiinske zarote, skovane v inozemstvu, ampak da se je rodil iz okrep: ljene opozicije v komunistični stranki sanu proti Stalinovi gospodarski in zunanji politiki, kakor tudi ibroti njegovemu diktatoričnenui režimu Na moskovskem sestanku so komunistični voditelj) sklenili, da ie treba >brez usmiljenja nastopiti zoper sovražnike SSSR, predvsem pa proti onim članom stare skupine Zinovjeva, ki so preš'i v tabor proti-revolucije«. Leningrajska resolucija pa je se ostrejša in pravi, da bo moral »meč proletarske diktature brez usmiljenja pasti na glave zinovjevcev, ki se se izdajajo za komuniste. Ako ne bodo popolnoma iztrebljenj, bi mogli nekega dne ogrožati oostoj
SOV!Obe'dve resoluciji skušata, kakor vidimo, zinov-jevce ]X) sili spremeniti v sovražnike komunistične
solucije kar pa pomeni samo prikrivanje pravega IX) loža i a pred očrni javnosti. Niti Zinovjev niti njegovi pristaši niso nobeni protikomunisti, ampak narobe trdijo, da so bolj pravoverni komunisti nego Stalin in večina stranke. Potem, ko je bil Trockij iz"iian in ko so bili za njim kot voditeljem icvic; obsojeni na molk in nemilost tudi pristaši desnice, ki jim jc uačeloval Buharin, je ostal kot edini na-
sprotnik Stalina Zinovjev. Leta 1927 je Stalin tega svojega najbolj nevarnega nasprotnika skušal spraviti ob vpliv s tem, da je poslal v Ljeningrad, najmočnejšo trdnjavo opozicije, Kirova. Sferi komunistični medvedi so takoj Kirova ljuto napadli, ker je Kirov prišel v stranko šele v zadnjem trenutku, to je pozimi leta 1917, dočim je med vojno kot žurnalist pisal skrajno patriotična poročila z ga-liške fronte. Baš zaradi tega se je kot tip pravega koritarja vedno držal gospodujoče struje in bil zlasti vdan Stalinu. Stalin, ki je Kirova zelo uvaževal kot sijajnega govornika, je svojemu prijatelju pre-skrbel člansko izkaznico, na kateri je v nasprotju z resnico pisano, da je pristaš komunistične stranke že iz leta 1904.
Ko je prišel Kirov v Ljeningrad, se je seveda v prvi vrsti lotil zinovjevcev. Marsikaterega je poslal v smrt, še več pa v Sibirijo ped pretvezo,, da so jprotirevolucionarji«. Naposled je Zinovjeva samega predlagal za izgon, toda Stalin je Zinovjeva poslal v Svcrdlovsk (bivši Jekaterinburg) na Uralu, potem ko je Zinovjev slovesno izjavil, da priznava smernice strankinega vedstva. Zinovjev ima namreč slejkoprej tako velik vpliv, zlasti v Ljeningradu, da Stalin ne smatra za pametno ostrejše postopanje proti njemu. Tudi sedaj,.ko strankini pobesnenci obdolžujejo Zinovjevo strujo, da je kriva posredno ali neposredno umora Kirova, se Stalin ne upa svojega nasprotnika odstraniti, kakor je druge, ampak ga je baš te dni imenoval za člana upravnega odbora glavne zadružne zveze v Moskvi. Seveda hoče Stalin na ta način samo dobiti Zinovjeva bolj pod svoje nadzorstvo, njegovim pristašem pa se bo seveda poslej godilo zelo hudo.
Kljub temu dejstvu, da opozicija v naročju komunistične stranke same, še ]>o tolikem času ni izumrla, ampak se rajši krepi, za sedanje diktatorje Rusije ni prijetno in jih, kakor vidimo, dela skraj,-no nervozne.
Predavanje generala I) on i kina, ki smo ga slišali pretekli petek v Ljubljani, je bilo talko zelo zanimivo, da smatramo za potrebno, da čitatelje podrobno seznanimo z nekaterimi njegovimi izvajanji, ki se tičejo sedanjega trenotka v svetovni politiki. Ker med temi Vprašanji »adobiva vedno večjo važnost japonski imperializem, ki ne pouneni nevarnosti samo za Rusijo, ampak utegne usodno vplivati n« ves svet, zato naj prinesemo na prvem mestu misli ruskega generala o problemu Daljnega vzhoda. Denikin je izvajal:
Kaj snuje japonska slinga?
Japonski vseazijski načrti izvirajo iz lnipa gospodarskih, političnih in vojnih zahtev dežele, ki jo prc?več preobljudena, da bi mogla sama iz sebe živeti, pa tudi mongolske mistike, ki v zadnjem času postaja resničnost. Dne 35. avgusta letošnjega leta je zboroval v Tokiu vseazijski zbor, ki je zahteval neodvisnost vseh azijskih dežela, ki so pod jarmom belokožcev, predvsem samostojno Indijo. Koliko nevarnost pomeni to gibanje za Filipine, angleško in nizozemsko Indijo ter -francoski Indoki-taj, ni treba razkladati. Japonska ne more deliti Tihega oceatna z Zedinjenimi državami, ne da bi ugovarjali Anglija in Francija. Ne more ga i>a tudi ne razdeliti z Anglijo, ker bi se proti temu seveda oglasile Zedinjene države, Rusija in Francija. Ožje zahteve Japonske ogrožajo v tej smeri zaenkrat samo nizozemsko posest v Indiji. Ker pa bi Japonska v takem primeru zašla nujno v spor z Anglijo, bo japonska diplomacija v tem oziru postopala s skrajno previdnostjo. Tudi z Zedinjenimi državami Amerike se Japonska ne bo hotela še zaplesti v resen spor. Lahko ugibamo, kakor hočemo, o tem, kdo bi pri takem spopadu utegnil zmagati, Amerika, ki ima številčno močnejše brodovje, ali Japonska, ki Ameriko na morju gotovo po kakovosti prekaša — dejstvo je, da bi Japonska ne vzdrzala daljše vojne z Zedinjenimi državami, ki kupujejo 42% njenega izvoza in krijejo nad eno tretjino njenega uvoza: bombaž, nafto, premog, železo, aluminij in drugo. Taka vojna na jugu bi Japonsko lahko izstradala, ker pogreša omenjenih naravnih zakladov v svojem ozemlju.
Mama zapušča politiko
Bukarešta, 20. dec. AA. Bivši ministrski predsednik Julij Maniu je odložil predsedniško mesto "lavnega odbora narodne kmečke stranke. Med njim in člani glavnega odbora je izbruhnil spor glede spomenice, ki jo je Maniu sestavil o sklepih parlamenta v juniju 1930. Mnogi prvaki narodne kmečke stranke zamerjajo dosedanjemu predsedniku glavnega odbora, da je to spomenico sestavil.
Proti komu?
Atene, 20. dec. c. Danes so se tukaj razširile resti da ie Italija poslala na Dodekanez večje števiio vojnih ladij in hidroavionov. Sicer je nato takoj prispel demanti iz Rima, vendar pa se razburjenje še ni poleglo.
Odstop turške vlade
Ankara, 20. dec. b. Pričakuje se demisija vlade JSanieta paše zaradi odpora proti zakonu, ki prepoveduje nošnjo duhovniških oblek.
„!rsko državljanstvo"
London, 20. dec. b. Z .">1 proti 30 glasovom je (reki parlament snoči sprejel predlog, po katerem preneha britansko državljanstvo irskih prebivalcev, i postanejo torej sedaj le irski državljani. Po glasovanju je izjavil predsednik de Valera, da Velika Britanija nima pravice izven ^svobodne zave živečim
l
reke dr-
reem odvzeti britanskega državljan
siva. fe bo Velika Britanija storila kaj takega, potem ji bo irska republika vrnila v isti inonet.i, ker bn tud i na Irskem živeči tn britanskim državljanom odvzela irsko državljanstvo.
Amerika želi ostati nevtralna
Washington, 20. dec.. b. Predsednik Roosevelt je snoči izjavil, da ameriška vlada proučuje eedaj vprašanje nevtralnosti Združenih držav v primeru nove vojne. Predsednik je opozarjal na težkoče, do katerih je prišlo, ko so hotele Združene državi v Sa^u svetovne vojne ostali nevtralne in so potem vseeno morale stopili v vojno. Predsednik Koose-velt je poudaril, da bo ameriška vlada storila vse. da obvaruje svojo nevtralnost za primer, če pride <Jo vojnih zaplelljajev med drugimi državami.
Prvi predmet japonskih teženj jc Sibirija
Zalo Japonska danes, odlagajoč vprašanje južnega Tihega oceana, obrača svoje oči v prvi vrsti proti severnemu K i ta j u in proti Rusiji. Japonski . y	.... . . .	. poslanik v Parizu je pokojnemu Basrfhouju, pfe-
v smrt, se vec pa v Sibirijo ped pretvezo,, da	. le4a oa^t<Wal-v Belgrftd, dejal, da bi se
protirevolucionarji«. Naposled je Zinovjeva sa-	Jiapons,ka' irajn0 sporazumeti s sovjeti (ka-
kor to Francija želi) le pod temi pogoji:
1.	Rusija da Japonski v dolgoletni zakup Kam-čatko, Sahalin in Kurilske otoke za primemo vsoto.
2.	Japonska ima pravico, to ozemlje v svrho njegove varnosti oborožiti.
' 3. Ruska Primorska provinca z Vladivostokom in vse Poamursko ozemlje naj se razoroži.
Ce naj tako izgleda murni sporazum z Rusijo, kaj je pričakovati šele, če bi Japonci sovjete premagali? Japonska rusko Primorje na vsak način hoče dobiti v svojo pest, zlepa ali zgrda, da si zavaruje svoj hrbet v Mandžuriji, preden se začne odločilni boj za nadvlado nad Tihim morjem z Združenimi državami Severne Amerike. Da bo do tega boja enkrat prišlo, mora biti jasno vsakomur, kdor na primer pomisli, da Amerika že gradi bojna otporišča na Aljaski in na Aleutskih otokih. Samo Mandžurija in Vladivostok Japonski zagotavljata neizčrpne zaloge onih rud, kovin, lesa in živil, ki so potrebni v boju z Ameriko. Ugovor, da Japonci ne vzdržijo sibirskega podnebji, nima nobenega pomena, ker Japonci obvladajo tudi Korejo in južni Sahalin, kjer tudi ne vzdržijo tamkajšnjih razmer. Prav tako bodo obvladali Sibirijo, kamor se ne bodo naseljevali njihovi kmetje, pač pa njihovi inženjerji in uradništvo ter podjetja, ki bodo deželo izkoriščala. Saj tudi Belgijci ne kolonizujejo Konga, pač ga pa obvladajo, dasi je osenvlesetkrait večji od Belgije. Sicer se pa Japonci zanašajo na žolto pleme, saj milijoni Kitajcev, ki bežijo z nemirnega juga, naseljujejo čedalje bolj sever in bodo naselili tudi Poamurje, kakor so napolnili že Mandžurijo. Dokler je Rusija slaba, kakor je pod sovjeti, ki se imajo neprestano boriti z notranjimi vprašanji, varuje rusko Primorje v Aziji samo ja-ponsko-kitajsko sovraštvo. Kakor hitro bi se Kitaj in Japonska sporazumela, je Rusiji ob Tihem oceanu odklenkalo. Japonska se bo sprija-anila kvečjemu s slabotno Rusijo, ki bi jo tripela, do obračuna , z Ameriko, da bi po-tem pohrustala še njo. Zmaga .Japonske nad. sovjeti bi bila tudi poraz nacionalne ' Rusije, ker bi v tej Rusiji sami sprožila gibanje raznoličnih njenih narodnosti (Ukrajina, Tatari in mohatnedanci sploh, Turkeetan itd.). Za vsakega nacionalnega Rusa mora biti .jasno, da Japoncev ne sme podpirati v njihovih načrtih, četudi bi to pomenilo strmoglavljenje sovjetov. Saj je javna tajnost, da je Nemčija na strani Japonske in da ima z njo brez dvoma evoje dogovore (čeprav obenem tudi s sovjeti nj prekinila vseh stikov). Zaradi tega je danes na strani sovjetov Francija. Mu-aolini je tudi že dvakrat govoril o rumeni nevarnosti, ker eo italijanske želje j>o bomlbažu, rudah, zlatu in drugih bogastvih trčile na japonsko ekspanzijo v Abesiniji. Stališče Anglije še ni določeno, čej)rav je v nevarnosti njena Indija, in Japonci dobro vedo, kako zelo jim je zaenkrat potrebna dobrohotna nevtraliteta Anglije. Vsekakor ne bo nobena država podpirala ue sovjetov ne Japonske iz kakš«je nesebične ljubezni. Sovjeti sami se ne bodo opogumili na vojno bre.z pomoči Zedinjenih držav. A udeležba Amerike v tem sjioru bi takoj odmevala v Evropi, kjer bi hitel vsak kovati železo, dokler je vročo.
imnajšKa VreiiirinKa iiujnnuu. nili snre.memib. Dež.
iiIJVUMI uiai.i
Dr. Slavič na dvoru
Belgrad, 20. dec. m. G. minister dvora Milan Antič je sprejel danes g. prorektorja ljubljanskega vseučilišča dr. Matija Slavica, ki se mu je zahvalil za njegovo naklonjenost in podporo v borbi za vseučiliško knjižnico v Ljubljani. — V prosvetnem ministrstvu se je g. prorektor dr. Slavič informiral o tekočih vseučiliških zadevah, zlasti pri pomočniku ministra g. Kovačeviču.
Dr. Stampar se je vrnil s Kitajske
Belgrad, 20. dec. m. G. dr. Andrej Šfampar se je vrnil v Zagreb s Kitajske, kamor je bil odšel po sklepu Zveze narodov radi saniranja tamkajšnjih zdravstvenih razmer. G. dr. Stampar bo ostal v Zagrebu do meseca februarja. Medtem pa je dobil že novo ponudbo, naj se vrne še za eno leto na Kitajsko. Dr. Stampar se zaenkrat še ni odločil.
Tezno - postajališče
Belgrad, 20.. dec. AA. Dne 6. januarja 1985 bodo otvorili postajališče Tezno na progi Zidani most— Maribor gl. kol. za potniški promet.
Drobne vesti
London, 20. dec. AA. Iz Kaira poročajo, da žc 12 ur pogrešajo holandsko letalo »Leteči Hotel- , ki je odletelo iz Kaira, da doseže nov rekord, proti Bataviji.
Pariz, 20. dec. AA. Po poročilu iz Kaira, se je tamkaj porušila neka hiša. Pod razvalinami je našlo smrt pet ljudi.
Pariz, 20. dec. Iz Manile poročajo, da bo tamkaj februarja 1037 velik mednarodni evharistični kongres.
Pariz, 20. dec. c. Veleposlanik Sovjetske Rusije Potemkin je prišel v Pariz. Svoja poverilna pisma bo predal predsedniku republike Lebrunu v ponedeljek, 21. t. m., ob 11.30 v svečani av-dienci.
Češkoslovaška Narcd. banka jc priobčila predpise v zvezi z novim plačilnim dogovorom z Bolgarijo, ki stopi v veljavo 1. decembra. Važna izprememba obstoji v tem. da se je bolgarska Narodna banka obvezala, tla bo sprejela vsako četrtletje v transler ves znesek, ki ga jc dolžan bolgarski uvoznik češkemu izvozniku in ne samo 10%, kakor je bilo dozdaj. Prav tako bo banka izvršila transfer
i/. 4.iic:*i\d. hI |>i ai-»iii v i i*i iv*..
škodo bolgarskega dolžnika.
Kaj pa Rusija?
Ali bi nudil sjiopad med Japonsko in sovjeti priložnost za osvoboditev Rusije od boljševi.-kega jarma? Morebiti — pomenja pa tudi veliko nevarnost. Izida japonsko-sovjetskega dvoboju ni mogoče prerokovati. Sovjeti imajo slabe železnice, še slabšo upravo, manjše število divizij, malo obljudeno zaledje in Japonci bodo kaj lahko ovirali zvezo fronte z domovino. A ludi Japonska bo nMn-
i:ln I..-■> ii ,-/■> nrnrl i-i-iini rv\in n n II/ n n Ia ilpn.nTij) ..,.« "	[llt-IICCIIl t----!-----.1......i'......
za tako vojno. Nekateri emigranti upajo, da bo pri-
šel ob talki priliki obračun s komunisti, a pnr/.iib-ljajo, da bi se mogla rdeča biiklja zažgati tudi nu JajMHnskem. Tam vlada namreč velika revščina. Kmetje zapuščajo domačo grudo, ki jih ne more prehraniti, delavci pa stradajo, ker so beraški zaslužki predpogoj izvoznega dumpinga. Ra.zun tega bo za Japonsko usodno prekimjenje ameriškega uvoza, Mandžurija sama pa je še premalo zanesljiva. Če bi se ali sovjeti ali Amerika sporazumeli z nankinško vlado, bi v Mandžuriji za hrbtom jaipon-ski-li divizij vziplamtela revolucija.
Seveda so Japonci silno prekanjeni in ta pre-kauj©no6t je njihov največji zaveomik. Oni so pripravljeni vsak, hip na zahrbten .naskok, toda znajo dobro računali in s slabotnimi sovjeti nadaljujejo igro barantanja, nakar zopet izzivajo, poleni pa se zopet spravijo, samo da bi ugodni moment zavlekli do tedaj, ko bi bil riziko najmanjši, Sovjeti so v zavesti svoje slabosti sedaj pristopili k Žveai narodov, kar je seveda višeik hinavstva, ker jo članstvo vezano na >poLitično svobodo v notranji politiki« in na vestno izpolnjevanje mednarodnih pogodb. Sovjeti pa se ue bodo nikoli prelevili in ne mislijo na svetovni mir, temveč samo na svetovno revolucijo, ki bi edina omogočila nadaljnji ob sita j od 170 milijonov Rusov obeovražeiiega krvavega Stalinovega režirtia, ki ga vzdržujejo samo bajoneti ndeče vojske in policije- Francija ne bo za uslugo, ki jo je izkazala sovjetom, ničesar vnovčila. Tako zvana realna dnevna politika, ki je v Parizu zmagala, iina pred seboj samo neposredno sedanjost, ne pa bodočnosti, ki bo obrodila samo razočaranje. Zaenkrat je seveda geslo »zveza, čeprav tudi s hudičem«, dalo sovjetom moralno oporo in tako podaljšalo mučeništvo Rusije. Kako dolgo jp boš se izJkuaai, Gospod?
Osebne vesti
Belgrad, 20. dec. m. Premeščen je Ivan Kalin, katastrski geometer VIL skupine katastrske uprave v Mariboru, v katastrsko upravo v Ljubljani po službeni potrebi.
Na .poštni urad Ljubljana L sta premeščena Josipina Laske, poštna uradnica IX. skupine v Trbovljah, in Cecilija Mežan, pomožna poštna ma-nipulantinja X. skupine na poštnem uradu Bled I. Na poštni urad Dol. Lendava je prestavljena Ana Skrbeč, poštna uradnica VIII. skupine na pošti Slatina-RadenCi.	-.-.-■ ,'»moiil
i: Napredovali so v cin rezcVvrtega pbdpio-ročhika pehetni naredniki-dijaki: JakoBrSftijt, IVath'Pufeiik: Pavel' Maslo, Erni-in Ferfolja, VSo Krajger, Hilarij Kari S, Branko špehar, Anton Zorko, Anton de'Kosta, Branko Bumber, Viktor Kolenc, Anton Kokarigi, Franc Vučajnik, Artur Pahor, Andrej Rot. Branko Knor, Jožef Podfe-sek, Oto Rotman, Peter Miler, Ivan Beg, Janko Strugar, Ferdinand Šajnu, Viljem Zupane, Dju-la Franki, Vekoslav Šigir, Vilko Kranjc, Branko Budišin, Franc Vajzer, Anton Pogačnik, Karol šmkl, Rudolf Poljak, Leon Koen, Peter Kolesar, Emanuel Kraus, Egon Remec, Franc Kocjan, Dragotin Špicer, Majiniir Pečovnik, Stevan Goldner, Vilko Fatur, Franc Kopač, Ljudevit Srodnosclec, Juro Dreksler, Rcinhokl Ranzinger, Jožef Mazaj, Ivan Zgorelec, Franc Cerkvenik, Josip Krepelka, Vekoslav Kukovec, Rudolf Rajter, Dušan Kraigher, Zvonimir-Bo-židar Lovrenčevič, Josep Rednak, Mairijan Si:m-čič, Boris Dolenc, Kafel Hofman, Josip Tabak, Kornelij Gorjanc, Peter Zlatar. Elija Finci, Ivan- Karara, Tibor Berger, Karel Mening, Viktor Naglic, Lco Bezjak in Štefan Mozer; topniški naredniki-dijaki: Anton Piuter, Stanko Mazi, Rudolf Mali, Evnld Sitar, Roman Hilak, Štefan Dollier, Martin Čoki, Rudolf Jenko, Oton štajner, Janez Lah, Frančišek Por, Erih Vidic, Vojmil Vrtačnik, Avgust Krivec, Veleslav Lo-borcc, Franc Oblak, Srečko Vernik, Anton Ce-lilnik, Anton Sluga, Mdlivoj Virt, Miran Flego, Edvard Maček, Josip Biškup, Franc Kalan. K.ar-lo Jaklič, Pavel Lukman, Ivan Laipajnc, Viljem Rozman, Janez Kosi, Ivan Brand, Alojzij Pregelj, Ljuibomir Ravnik, Ljubomir Marin, Vladimir Šeme, Josip 'Aceto, Ivan Košir, Jožef Hafner, Franjo Farkaš, Rudolf Hafner, Dušan šeg. vič, Ludvik Župančič, Ladislav Majcen, Vinko Kregar, Jane/. Kožuh, Franc Vrančič, Miroslav Klumer, Ljuiban Zadri i k, Evald Koren, Karlo Jožanc, Ante Kvaternik, Franc Polovšek, Živko Petričič, Franjo-Miroslav Keglevič, Maksimilijan Vrtaenik, Bogomir Pregelj, Janez Breskvar, Viktor Luidivig, Anton Benko in Emil llasinger; konjeniški naredniki-dijaki: Henrik Glese-r, Tanasije Bošnjak, Slavko Letič, Andrej Deak iti Rafael Taler; inženjerski naredniki-dijaki: Alfred Vizner, Franjo Štern, Jaroslnv Sigur, Branislav Pire, Dragotin Stein, Bori« Tudor, Josip Sivek, Alojz Gregorčič, Karel Slokan, Božidar Štatava. Matej Klajmlinst, Karol Kuna-ver, Teodor Tepeš, Milan Keliš, Jož. Jošt, Stanko Skok, Franc Rozman, Dragotin Poljanec, Ju-li' Gspan, Krsto Lončarič, Slavoj Jenko, Viktor Miler-Petrič, Viljem Bergor, Sigfrid Friedrih, Zvonimir Vogrinc, Henrik Sebaher, Ivan Ruka-vina. Rudolf Arh, Rudolf Potlgornik, Frunc Jenko, Ferdo Kralj, Josip Odhazel, Josip Urli, Teodor Pik, Leo Gu/.elj, Gvido Brizal, Friderik Jordan, Evgen-Slavko Vatiderer, Josip Pavčič, Avguštin Cimpernian, Borislav Bobar, Rudolf Hak. Karol Vojnicki, Vladamir Raivnikof. Josip Bogner, Stunisiuv Bielen, Ivan Krdel ji, Eriuist Tcrck, Ivan Marovt, liogomir Rozman, Jane* Ramuš, Viliibald Kafel, Ferdinand Punt iu Inire Volf. (Nadaljevanje sledi.)
Ptujski živinski sejem
Konjski goveji sejem v torek, 18. t. m. je bil radi silno slabega vremena slabo založen. Prignali so 45 konj, 113 krav in te.lic ter 82 volov in bikov, skupaj 240 glav živine. Od teh so prodali 137 glav. Povprečne cone za kg žive teže so bile sledeče: krave 2—3 Din, telice 2.75—3.50 Din, voli 2.50—3.50 Din, biki 2.50—3.25 Din; konje so prodajali od 700—3200 Din glavo. Ta konjski in goveji sejem ie bil zadnji v tem letu. prihodnji bo v sredo, 2. januarja 1935.
80 tet nesebičnega deta za ljudstvo
Kanonik Ivan Sušnik - 80 letnik
Jubilant v vrsti velikih mož, hi so pot stoletja orali slovensko ledino
Ljubljana, dne 21. decembra.
Redko kdaj moremo slaviti osemdeset-letnega jubilanta, ki bi v popolnosti dušnih in telesnih moči vzorno vršil svoje stanovske dolžnosti in se obenem s prekoristnimi deli vsestransko udejstvoval v javnosti. Tak jubilant je stolni kanonik Ivan Sušnik. Častno doživetje svojega osemdesetletnega rojstva obhaja — v veselje naše domovine, svojih prijateljev in neštetih osebnosti, ki <so deležne njegovega občekoristnega dobrodelnega delovanja — v čvrstem zdravju, duševno nenavadno čil, prozen in čvrst, ves vprežen v delo od zgodnjega jutra do pozne noči.
Rojen dne 21. decembra 1854 v ugledni meščanski družini v Škofji Loki je bil Ivan Sušnik po odličnih gimnazijskih in bogoslovnih študijah dne 27. julija 1877 posvečen v mašnika. Od leta 1877. do
župnik v seicin nad Škofjo je bil imenovan za stolnega kanonika v Ljubljani. Duhovnik po volji božji je bil ljudstvu vselej in povsod na razpolago. Ni je bilo tako temne in viharne noči, ne meter visokih snežnih žametov, ki bi ga bili le količkaj motili na njegovih potih k bolnikom po več ur oddaljenim od župne cerkve.
Velik vpliv pa je imel tudi v javnosti kot vsestransko zelo izobražen duhovnik. Posebno se odlikuje po svojem teoretičnem in praktičnem znanju v naravoslovju in matematiki. To svoje temeljito znanje je vporabljal v korist naroda, med katerim je živel. Navajal je ljudi, da so znali izrabljati vodne moči, delal je načrte za turbine pri mlinih in žagah, napravljal je osnutke za praktično urejene kmetske hiše. Nekaj takih načrtov je svoj čas objavil v »Domoljubu«. Vodilno je sodeloval pri napravi manjših vodovodov. V Selški dolini, kakor tudi v loški okolici sploh je veliko naprav, ki so bile izvršene po njegovem nasvetu in pod njegovim rodstvom.
Že pred štiridesetimi leti je bil Ivan Sušnik po svojem nesebičnem, požrtvovalnem delovanju splošno znan. Med onimi, ki so imeli priliko od blizu opazovati njegovo vzorno delovanje, je bil mladi dr. Krek, ki je tista leta kot gojenec zavoda za višjo duhovsko izobrazbo, Avguštineja na Dunaju, prihajal v počitnicah v Selce. Prav v tem času 15. maja 1891 pa je izšla znamenita okrožnica Leona XIII. »Rerum novarum«, v kateri so razglašena socialna načela v korist delavskim stanovom v smislu večnih krščanskih resnic. Dr. Krek je videl, da isto, kar sv. oče naroča izobražencem, kako naj pomagajo ljudstvu, neumorno izvršuje župnik Ivan Sušnik. V svojih spisih ie dr. Krek navduševal vse Slovence, naj po vzgledu župnika Ivana Sušnika neutrudno delamo za rešitev socialnega vprašanja v domovini.
Vsestransko, temeljito izobraženemu duhovniku Ivanu Sušniku se je leta 1893. odprlo v Ljubljani obširno polje za delovanje. Kot stolni kanonik je bil ves čas dekan za Ljubljano in ljubljansko okolico. Zelo veliko dela mu je dalo upravitelj stvo pokopališča pri Sv. Križu, stavba pokopališke cerkve -in poslopje za upravo pokopališča. Zlasti se je pa kanonik Sušnik odlikoval v raznih podpornih in karitativnih društvih. Z veliko vnemo je sodeloval pri odboru za oškodovane po ljubljanskem potresu leta 1895., v dr. Krekovem delavskem stavbinskem društvu, v Vincencijevi in Elizabetn-i družbi, ki skrbita za ubožce v mestu, v Duhovsko podpornem društvu, ki mu je z veliko požrtvovalnostjo in tru-doljubivostjo sezidal hospic pri Sv. Duhu v Bohinju, v vzgojnem zavodu Marijanišču, kjer je pomagal pokoinemu stolnemu proštu Andreju Kalanu pri zgradbi konvikta za gimjiazijce. Zelo uspešno je njegovo delovanje za napredek dobrega tiska. Kot dolgoletni podpredsednik Katoliškega tiskovnega društva je sodeloval pri vseh velikih podjetjih Jugoslovanske tiskarne in knjigarne, zlasti si je mogočno stavbo Jugoslovanske tiskarne zamislil on sam. Kdo more dovolj ceniti trud in delo, ki ju je vložil za razvoj- Vzajemne zavarovalnice, ki jo je s pomočjo veščega in agilnega uradništva povzdignil v najbolj ugledni zavod v Jugoslaviji. Mesto Ljubljana je s palačo Vzajemne zavarovalnice dobilo stavbo, ki je kras in dika mesta, s stanovanjskimi hišami Vzajemne zavarovalnice pa se je izdatno omilila prejšnja stanovanjska beda v Ljubljani.
Pozabiti ne smemo velikega dela in truda, ki ga je vložil kanonik Ivan Sušnik v to, da je postregel našim izobraževalnim, strokovnim in karitativ-nim društvom z raznovrstnimi predavanji, ki jih je imel skoraj nešteto v teku štiridesetletnega bivanja v Ljubljani. Zlasti so imela predavanja o zve-zdoznanstvu vedno mnogo hvaležnih poslušalcev. Mnogo predavanj je bilo tudi objavljenih v listih, katerim je kanonik Ivan Sušnik pošiljal tudi sicer poljudno znanstvene članke, zjasti v prejšnjih letih »Domu in svetu«, »Slovencu« in »Domoljubu«. Njegovo delo za »Družinsko pratiko« je pa obče znano.
Blagoslov svojemu vsestranskemu delu pa dobiva kanonik Ivan Sušnik v svojih neprestanih molitvah pred evharističnim Zveličarjem. Najsi bo ura molitve v stolnici ob nedeljah in praznikih ob pol 5 ali ob 8, oziroma pozimi ob 7, najsi bo v četrtkih od	............
kanonik	.
jim mnogoštevilnim izpovedencem in svojim velikim napravam, ki jih je deloma sam uredil, ali pri njih sodeloval, tu dobiva blagoslov za vse zadeve domače škofije in za vse javne zadeve sv. Cerkve. Zato prosimo vsemogočnega Boga ob osemdeset-
letnici našega slavljenca, naj g. kanonika Ivana Sušnika ohrani do skrajnih mej človeškega življenja, da bo s svojo molitvijo zadobil še obilnega blagoslova ljubljanskemu mestu in naši domovini. Naj ohrani Vsemogočni Ljubljani, ljubljanski škofiji in vsej naši domovini prezaslužnega karitativnega in kulturnega delavca, sv. Cerkvi pa duhovnika, delujočega jx> naročilu sv. ajx>stola Pavla, da je f>ostal »vsem vse«.
Slavnost v Vzajemni zavarovalnici
Ljubljana, 20. decembra.
Danes ob 11 dopoldne se je zbralo k slavnostni seji v dvorani Vzajemne zavarovalnice vse ravnateljstvo in nadzorstvo zavoda, ki ga že nad 20 let vodi naš jubilant. Seje se je udeležilo tudi vse uradništvo.
Prvi je spregovoril g. prof. Mlakar, ki je med drugim povedal te-le misli:
»Na dnevnem redu današnje seje je samo ena točka in sicer proslava našega predsednika gosp. kanonika Sušnika. Ko se je leta 1899 sprožila misel na ustanovitev domače zavarovalnice, je g. kanonik bil prvi med tistimi, ki so poskrbeli, da se je ta misel uresničila. Vstopil je v pripravljalni odbor in pozneje v ravnateljstvo. Avgusta meseca prihodnjega leta bo pa preteklo prav 22 let, odkar vodi zavarovalnico kot predsednik. Novo ustanovljeni zavarovalnici so prerokovali in želeli smrt. Zavarovalnica je bila res slaba kakor dete, ki ne ve, ali bi živelo, ali bi umrlo. Toda pod predsedništvom današnjega slavljenca je dete vzrastlo v močnega moža. In danes stoji naša zavarovalnica trdno,, tako da jo vse upošteva. G. predsednik je kot dober gospodar že marsikateri voz izvlekel iz blata. Naše zavarovalnice, hvala Bogu, ni bilo treba, ker je dobro pazil, da ni v blato zagazila. V vsej svoji skrbi za dobrobit našega zavoda je pa g. predsednik stal vendar vedno na stališču, da je zavarovalnica zaradi zavarovancev, in budno pazil na to, da se nobenemu zavarovancu ni prikrajšala odškodnina. Pri dvomljivih škodah je stal vedno na stališču, da mora zavarovalnica tako storiti, kar je dolžna po duhu paragrafov, ne pa po črki. Posebno pa moram poudarjati nesebičnost g. predsednika. Predsedniška mesta pri zavarovalnicah so navadno združena z večjimi ali manjšimi gmotnimi dobrinami. Naš g. predsednik je pa vedno odklonil prav vsako, tudi najmanjšo nagrado za svoje delo. Kljub svojim 80. letom je g. predsednik še vedno pri najboljših duševnih in telesnih močeh in nosi svojih osem križev kakor malokdo. (Govornik se obrne proti gosp. kanoniku): Gospod predsednik! Ker poznam Vašo skromnost, sem čisto malo o Vašem delovanju omenil. So pa Vaša dela zapisana v knjigi življenja in angel, ki jih piše, ima veliko opraviti. Bojim se samo tega, da mu bo kmalu papirja zmanjkalo. Prepričan sem, da imate zavarovalno polico za nebesa že podpisano in blizu Boga pripravljeno ložo. Vsi pa iz srca želimo, da bi še dolgo ostala nezasedena. Prisrčno Vam čestitamo k Vaši 80 letnici in Vam želimo, da bi Vas Bog ohranil tako čilega in zdravega do najskrajnejših mej človeškega življenja. Bog Vas živi!«
Govornikovim besedam so sledile navdušene ovacije jubilantu.
Globoko pretresen se je g. jubilant zahvalil za čestitke, poudarjajoč, da je g. prof. Mlakar po svoji šaljivi navadi vse preveč povedal. Res je, da bom jutri 80 let star, toda to ni moja zasluga. Za to se moramo zahvaliti edinole Bogu. Naša Vzajemna zavarovalnica pa se je zgradila z ve-
Vlomi na Veliki planini
Kamnik, 20. dec.
Velika planina s svojimi sijajnimi smučarskimi tereni je tudi pozimi najbolj privlačna točka v Kamniških planinah. Planinska koča SPD je mnogo premajhna za vse obiskovalce te naše največje planine. Ze pred leti so pričeli smučarji jemati v najem pa-»tirske koče. Ko v jeseni pastirji odžene jo Civino s planin, dobijo pastirske koče nove goste. Športniki prevzemajo koče v svojo oskrbo in porabijo vsak prosti cas, da pohite na Veliko planino in pripravijo koče za zimo. Stene obijejo z lepenko, nanosijo listja in se preskrbijo s kurjavo. Skoro v vsaki koči je šc pred zimo postavljen preprost in enostaven štedilnik. Nekateri nanosijo na planine odeje, kuhinjsko posodo in nekaj živeža, da se jim pozimi ni treba pehati s takim tovorom po zasneženi poti na planine.
To so izvedeli razni nepridipravi, ki zdaj vsako leto pridno obiskujejo pastirske koče
liko požrtvovalnostjo vseh., Omenja zasluge nadškofa dr. Jegliča za ta zavod, nato pa pravi: Pomagalo jo je dvigniti vestno in nesebično deio vodstva in uradništva. Ta vzajemnost je vzrok našega uspeha.
Nato je uradništvo poklonilo jubilantu lep šopek nagljev in rožmarina, za kar se je jubilant toplo zahvalil.
Banski svetnik komisar g. Kete je nato od svoje strani izrekel jubilantu iskrene čestitke.
V imenu uradništva je nato spregovoril g. dr. Dermastia, ki je poudarjal:
Velečastiti gospod predsednik! Po božji milosti ste pri popolnem telesnem zdravju in pri popolni duševni čilosti dosegli 80 let, — starost, ki je le malo izvoljenim dana. Ob tej izredni priliki mi je naloga, da govorim v imenu uradništva. Ne bom govoril o tem, kar ste dobrega in koristnega storili v dolgi dobi svojega življenja za splošnost; ne bom govoril o Vas kot vzoru katoliškega duhovnika; ne bom govoril o Vašem duhovniškem delovanju; ne bom govoril o tem, fla ste dan na dan prihajali v ranih urah v spo-vednico, koder Vas vsak dobi tudi jx>zno v večer,
da celo jiozno v noč; govoriti hočem samo o mislih in čuvstvih, ki prevevajo danes duše našega uradništva.
Naš zavod je zgrajen na vzajemni podlagi, ki krščanskemu mišljenju in naziranju najbolj ustreza, saj je izraz dejanstvene ljubezni do bližnjega. Ni se torej čuditi, da ste se kot vzor-katoliški duhovnik v najboljših letih takoj oprijeli misli za ustanovitev našega zavoda.
Ko ste stali v vodstvu našega zavoda ter mu dali na razpolago vse svoje bogato znanje in vse svoje dragocene življenjske skušnje, sle bili prepričanja, da je za uspešen razvoj in ugoden razmah zavoda nujno potreben še drugi činitelj — to je: dobro, pošteno, zanesljivo in zvesto uradništvo. Stoječ na stališču, da v duhu krščanstva ne sme biti med obema faktorjema — lo je: med vodstvom in med uradništvom bojnega razpoloženja in sovraštva, sle skrbeli za dobrobit in blagostanje uradništva. V takih razmerah je pod Vašim predsednikovanjem ob sodelovanju vodstva — ravnateljstva in nadzorstva —, ob sodelovanju gen. ravnatelja g. Pehanija in uradništva zavod zrastel do sedanje višine. Vodstvo |>od Vašim predsedstvom, hvaležno bogu za tak razvoj zavoda, ni pozabilo svojcev umrlih uradnikov, ni pozabilo onih uradnikov, ki so brez lastne krivde radi starosti ali bolezni postali nesposobni za delo. Zavod je vsem naklonil toliko sredstev, da jim je zagotovljeno pošteno, dostojno in stanu primerno življenje. S tem je zavod izvršil veliko moralno dolžnost, ki jo zahteva naša sveta vera, katere današnji svet v svojem materialističnem naziranju, žal, več ne upošteva ali |>a jo je v pretežni večini že pozabil.
Težka gospodarska kriza pretresa že nekaj let ves svet. Pošast gosfiodarske stiske je šla tudi okoli našega zavoda, toda njene stopinje niso — Bogu hvala — tako občutne in naše uradništvo je ostalo obvarovano.
To uradništvo dobro ceni. Zato Vam danes iz vse svoje duše in vsega svojega srca izreka zahvnlo in to tembolj, ker je prepričano, da se bo po Vaših načelih stalno postoj>alo pri zavodu. Uradništvo Vam bi rado daio dar, ki naj bi bil viden znak vse ljubezni in spoštovanja do Vas. Prinaša Vam danes dar, ki ga boste gotovo sprejeli. V imenu celokupnega uradništva obljubljam, da bo uradništvo v prihodnjosti delovalo za zavod z isto ljubeznijo, s katero ste delovali za zavod Vi in boste delovali — kar Bog daj — v prihodnjosti šo mnoga leta! Kličem Vam: »Našega dičnega, zaslužnega in ljubljenega gospoda predsednika naj Bog živi še mnogo let!«
Jubilant je v kratki zahvali poudaril, da se njegove zasluge precenjujejo, ker človek sam zase le malo zmore. Pač pa se zahvali vestnemu uradništvu, kateremu je veselo zaklical: »Bog živi!«
Na te besede je vsa dvorana priredila jubilantu nove ovacije.
K sklepu je vstal g. prof. Mlakar in predlagal, naj bi Vzajemna zavarovalnica ob tem jubileju po jubilantovi želji darovala škofovim zavodom v Št. Vidu 10.000 Din. Dalje je bil sprejet predlog, naj vsak nameščenec dobi ob tej priliki denarno nagrado. Jubilantu j>a, ki sam zase nič ne mara, naj se izvrši slika, krasno izdelan umetniški portret akad. slikarja Jakca, ki sc je tudi udeležil slavnosti. Vse je bilo soglasno sprejeto. S tem je bila topla domača slavnost ob 12 končana.
Prelat Tomo Zupan
je danes dopolnil 95. leto
in poberejo vse, kar morejo iztakniti po skrivališčih. Celo deske odtrgajo s tal in pogledajo, ali je kdo skril kaj pripravnega pod podom. Smučarji, ki so jih žc lanske izkušnje poučile, so bili letos previdnejši in niso več nanosili v koče odej in drugih vrednih predmetov, zato pa so napravili vlomilci tem večjo škodo na kočah. Polomili so ključavnice, vrata in okna, razdejali vse, kjer so upali najti skrivališče. Ponekod so pobrali celo plašče iz štedilnikov in šipe iz oken. Na Veliki, Mali in Gojški planini jc nad 100 pastirskih koč in skoro vse so vzeli v najem smučarji. Med njimi je zdaj malo-katera, ki so ji vlomilci prizanesli. Najemniki pastirskih koč so po večini ljubljanski sjiortniki, ki bodo zdaj stopili v noknk dogovor. kako bi se najlažje ubranili vlomilcev. Nekaj bodo pač morali ukreniti, saj drugače prihodnje leto nihče ne bo več tvegal vzeti koče v na.iem-
En sam lustrum še — do stoletja. Vsi borci in delavci za narod in prosveto, ki so z njim vzporedno orali ledino slovenstva — vsi so že padli, vse krije zelena ruša. Mon-signor Tomo Zupan še stoji! — Rodil se je v dobi, ko jc njegov rojak M. Čop žc 4 leta počival v grobu, ko je Prešeren, njegov žlahtnik , potrt zaradi Čopove smrti, pisal Vrazu: »Moje Ime je pozabljeno v slovenskem svetu...;« pa tudi v dobi (1839), ko je snoval Prešernov genij nove, najlepše pesmi in jc vstajala vesela zarja narodnega prebujenja v Slovencih. Jasno je, da ima vsaka doba v narodu svoje posebno duševno in mi: sel no vzdušje. To prevzame vselej najprej mladino. Ona je tista tenko čuteča struna, ki prva zapoje in prva pripeva korakom mladosti, ki gre v nove čase. Nič nc pomaga upor in odpor starosti in starinov; tudi za-smeh je ne oplaši. Ideali zmagajo, negodno brstje se obleti samo ]>o sebi, zdravo donese sad. Le iz tega tieporušenega zakona nam je mogoče razlagati prebita Toma Zupana ljubezen do skupnega slovenstva. Zrasel je iz dobe porajajoče se resnične slovenske kulture, ki si je morala priboriti vsako ped zemlje, vsak konec pravice in vsak dih življenja Vsa borba je slonela na ramah nekaterih. Starosta Zujian je tedaj, ko je dora-stol v zrelega moža. posvetil vse sile narodno-obrambnomu delu. Kot narodnjak, poln vzorov, je čutil, kako tujec od vseli plati krči naše meje. kako njegove sile duše našega človeka kako mu uirrabl.ia.io jezik. — Danes
ve on sam najbolje, vemo vsi, ko je izvršeno dejanje nepravičnega miru, kako vse premalo se je središče slovenskega naroda še žrtvovalo za brate na mejah. Ko bi bilo to idealno delo prešlo v kri političnega dela še pravočasno in bi bil edini vzor vseh skupna Slovenija, bi skoro gotovo danes ne ječalo toliko bratov v resnični sužnosti. Ob 95. rojstnem dnevu prelata Toma Zupana .imamo dolžnost, da se v grenkem spoznanju i>o-klonimo njegovemu odličnemu narotlno-obrambnemn delu.
Druga odličnost gospoda prelata pa je ta, da je žc kot mladostnik spoznal in priznal Prešernovo veličino. Vemo, kakšna doba je bila in jc bilo treba časa, da so lepoto in nedoseženo genialnost Prešernovo šele morali »odkrivati«. Tomo Zupan je Prešerna ljubil, cenil in veličal takoj, ko je prvič mogel zastaviti pero za ta še danes in menda za vselej najvišji vrh slovenske lepote. Res, da ni sega.l v področje literarnih znanstvenikov. Saj mu ni bilo mogoče. Toda neutrudno je iskal sledov in dogodkov iz Prešernovega življenja, potrošil neznansko ur, da je otimal »prešernine«, kakor sam pravi, in jih ohranil kesnejšemu rodu. Še danes jih priobčuje. Zanimive so in med izdanimi je čisto gotovo Lenka Prešernova tako lepa, tako dobra, da bo, če prav morda samo točna fotografija, živela brez iiehanja. Tisti umetnik, ki je trdil, da je Lenka Prešernova tak lik slovenske žene, kakor ga doslej nobenega boljšega nimamo, je imel čisto prav. In prav je imel, ko je še trdil: »Ce bo kak slovenski likovni umetnik skušal nekdaj podati tip žene, ki bi se ji reklo »Slovenka«, se mora poglobiti edino v Zupanovo knjigo o Lenki Prešernovi.
Ob jietindevetdesetletmci živi starosta prelat Tnmo Zupan na Okroglem. Delo dokazuje, da res ž i v i. Stolet je njegovega življenja se bliža da bo dopolnjeno. V vrhovih smrek in drevja krog njegovega gradiča šumijo glasovi preteklosti — tako lcpc; borbene slovenske preteklosti! Ali ne zaječi v njih tudi disakord, da danes, v narodni jugoslovanski državi ni trdnjav z meje, ki jih je on gradil? Da mnogokje ni tiste ljubezni do svetinj slovenskega naroda, ki jili jo on tako skrbno varoval, branil in veličal? Naj bi preslišal te disakorde in slišal samo |ie-sem svojo vere: »narod bo zmiraj stal!«
,lod proti sklerozi — hrom in fosfati za živce — mangan za kri — magnezij ^BKBam zn žolf in jetra — litij proti sečni kislini — težke kovine za protoplazmo in žlezo — ogljikovo kislino za sreč in žile — kalij za ledvice — kalcij proti vnetju, katarju — žveplo proli rovmi — al-kalije proli želodčni kislini — in še mnoge druge zdravilne minerale proli nastajanju kamnov, krčem itd.: — vse te sestavine vsebuje izmed vseh mineralnih vod cele Jugoslavijo
r„a RADENSKA!
Zato je tako dobra, pitna in idrava!
Ljubljanske vesli:
Razkrinkana tolpa kolesarskih tatov
Ljubljana, 20. dec.
Naključje jo hotelo, da je bila danes v Šiški razkrinkana nevarna tolpa kolesai-skih tatov, ki ima na vesti zelo številne tatvino koles. Nekemu kolesarju je član te tolpe izmaknil kolo, vendar pa so ljudje opazili tatvino. Okradonec je začel klicati za tatom in ljudje, med temi številni kolesarji, so se spustili v dramatičen lov za tatom, ki je seveda bežal z ukradenim kolesom, kolikor je le mogel. Lov pa se je posrečil in tat je bil kmalu v rokah svojih preganjalcev. Ljudje so zasučenega tatu izročili policiji.
Po kratkem zaslišanju je policija napravila na domu prijetega mladega tatica, ki ni niti 15 let star, temeljito hišno preiskavo. Ta je bila kronana z nepričakovanim uspehom: v treh velikih zabojih so našli veliko zalogo sestavnih delov koles, kakor posameznih koles, ogrodij, sedal, gumijastih plaščev in cevi, baianca in drugih delov, /e po površni cenitvi je policija sklepala, da
Že v nedeljo
izide božična izdaja »Slovenca«. Na to posebe opozarjnmo cenjene inserente, ki imajo s tem priliko, da opozore čitatelje na svojo nedeljsko božično prodajo.
Morilka - sita življenja
Ljubljana, 20. decembra.
Danes je preiskovalni sodnik zasliševal Fran-ciško Planinškovo, ki je pred sodiščem izpovedala bistveno drugače o podrobnostih svojega strašnega zločina nad Ivanom Štrukljem. Izjavila je, da je takoj v nedeljo zjutraj, ko je vstala, pograbila za sekiro ter usekala z njo Štruklja po glavi. Ko jo videla kri na ŠlruMjevem obrazu, jo je to tako pobesnelo, da je brez premisleka udrihala s sekiro po njem. Le na ta način ei je tudi res mogoče razložiti vseli 17 ran, ki so jih ugotovili na Struk-ljevem telesu. Planinškova je povedala, da ee je potem, ko se je umirila, zgrozila nad svojim dejanjem. Nato je zavlekla Štrukljevo teto s postelje po posteljo. Pod je nato poribala, krvavo postelj-uino pa namočila v »kal. Nato je odšla na šišensko pošto telefonirat svoji sestri v Mokronog, naj takoj pride v Ljubljano, češ, da se je zgodilo nekaj važnega. Po umoru je Planinškova nameravala pobegnili, vrnila pa se je na dom samo zato, da bi vzela svojega otroka. Medtem je opazila, da jo bil umor žie odkril, nakar jo je policija aretirala. Izjavila je preiskovalnemu sodniku: ->Sita sem življenja, napravite z menoj, kar hočete!«
© Tajna seja občinskega sveta. Nocoj ob 19 bo tajna seja mestnega občinskega sveta. Na dnevnem redu bo poleg predsedslvenega poročila eamo še ena točka: poročilo upravnega odbora Mestne hranilnice. Sejo je sklical župan na podlagi § 09 zakona o mestnih občinah.
0 železnikarji! Danes ob 8 zjutraj blagoslovijo v Strojnih tovarnah in livarnah na Dunajski cesti v Ljubljani nove zvonove za naš domači kraj. Pridite jih pogledat!
0 D revi ob 6 bo v trnovski cerkvi slovesna blagoslovitev nove slike svete Družine. Izdelal jo je Slavko Peugov, slika je lepo delo in vzbuja zanimanje. Načrt zu okvir jc naredil arh. Plečnik. Slika bo v stranskem oltarju pod glavno sliko. Drevi jo blagoslovi prevzv. škof. dr. Rozman .ki bo imel najprej kratko pridigo. Po blagoslovitvi pa bodo litanije. Vernike vabimo k tej slovesnosti.
0 Za uboge otroke šentpeterske fare. Sl< »Trata« je jx)klonil čisti dobiček Miklavževega večera v Unionu za revne otroke šentpeterske fare, za kar se pooblaščeni odbor najprisrčneje zahvaljuje.
0 Prošnja bolnikov. Bolniki, ki imajo jiravico do zdravniške pomoči bolniške blagajne, prosijo zdravnike, naj razglase v časopisju, kdaj menjajo ordinacijske ure, saj objava ne bi toliko veljala. Obenem pa prosijo zdravnike, naj na tablici točno navedejo ordinacijske ure, tako, da ne bodo bolniki čakali do pol treh, ako je rečeno, da prične zdravnik ordinirali ob 2. Marsikateremu bolniku je mučno, ako pride ob nepravem času k zdravniku.
© Ljubljanska drama o božičnih praznikih. Brezdvoma vas bo zanimalo, kakšen bo repertoar ljubljanske drame med božičnimi prazniki. Ali že veste, da se ponove od mladinskih iger Golievi pravljici: »Jurček« in
gre za sestavne dele najmanj 20, ako že nc 30 koles. Nedvomno je, da ta kolesa izvirajo od tatvin. Tatvine koles so v Ljubljani pogoste. So dnevi, ko je ukradenih kar 10 koles, in zato je zelo verjetno, da so bila vsa ta kolesa nakradena po ljubljanskih cestah in ulicah.
Pri zaslišanju je prijeti tatic izdal še dva svoja tovariša, od katerih je enemu tudi samo 15 let, le tretji je star 23 let in torej edini polnoleten. Od obeh mlajših je eden ključavničarski vajenec, drugi pa — dijak — gimnazijec. Zrli se, da je bil ta dijak tudi duševni vodja vse tatinske trojice. Kolesa so razdevali že zaradi tega, da so jih na novo sestavljene laže prodajali. Ker so s kolesi kradli tudi kolesne tablice, jim kupčija ni bila težana.
Policija ta primer sedaj temeljito proučuje in raziskuje. Ni izključeno, da bo sedaj pojasnila mnogo tatvin koles in da bo marsikateri okradeni lastnik sedaj dobil svoje kolo na policiji nazaj.
Mariborske vesti:
Mesto zaklada - človeške kosti
»Peterčkove poslednje sanje« v novi zasedbi glavnih vlog? Jurčka igra ga. Vida Juva-nova, Peterčka pa 7-letni Gusteliček, ki obeta biti prav korajžen Peterček. Obe pravljici sta na novo opremljeni z baletom in bosta nova privlačnost za mladino. Poleg^ navedenih iger se ponovi Dickensova božična igra: »Cvrček za nečio«.
0 Kino Kodeljevo predvaja drevi ob 20 bogat dvojni spored.	14304
© Mahu za jaslice je v teh dneh vsled milega vremena obilo na tfgu, ker ga kmetski ljudje, ker ni snega, lahko nabirajo. Cena za ducat gostih zelenih važ je 4—5 Din, za 1 kovača ga dobiš skoraj polno košaro. Naš kmetski človek pa pri tem poleg drevesc le nekaj zasluži za praznike.
© Kaj vse narastla voda donaša. Z ljubljanskega barja in obrežnih vasi prinaša voda po Gru-barjevem kanalu te dni drva, mrvo, trske, lonce, raztrgane čevlje, razbite zaboje, cunje i. dr. Vsa ta navlaka pa se pri jezu na Fužinah kopiči in »sortira«! ...
Tel 31-62 KINO KODELJ EVO Tel 31-62
Drevi in jutri ob 8 dvojni spored: Pariška roža (Fritz Scliulz) in Goreči sneg
© Kurivo revnih ljudi. Po potih z golovškega in tivolskega hriba srečaš zadnje dni stare ženske in slabo oblečene otroke, ki nosijo butare nabrane suhljadi domov. To so ljudje iz predmestij, ki nimajo denarja za drva, premog (ostanke in drobiž) pa zheračiio na železnici in v kaki tovarni.
0 Dve nesreči. V Mostah je včeraj zjutraj de-val iz kože teleta 17 letni mesarski vajenec Ivan Turk. Tele pa je medtem padlo s kljuke na vajenca. Ob tej priliki se je zadri nož Turku v desno stegno, mu prerezal žilo odvodnico ter mu predrl stegno. — Žilo odvodnico v desnem stegnu si je po nesreči prerezal tudi časnikar Janko Kač. Oba ponesrečenca se zdravita v bolnišnici
0 Zimsko perilo, damsko in moško, moderne pletenine in bluze, kupite najugodneje pri tvrdki Miloš Karničnik, Stari trg 8.	14279
0 Pri »Bobenčku« vsak petek namočena po-lenovka.	14317
© Kličite telefon 34-21 za nujna elektro-popravila, podjetje Havliček Fran, Sv. Petra c. 5.
Jav^a sodna dražba
se vrši dnevno od 9. do 12. in od pol 15. do 18. v trgovini »Jugošport«, preje A. Rasberger, Miklošičeva cesta 34. Gramofoni, prošče, radio aparati, zvočniki, radio potrebščine, veliki gramofoni za kavarne, koncertne dvorane itd.
Zagorje
Maribor, 20. decembra.
Iz Rač nam poročajo o nenavadnem in groznem odkritju, ki je razburilo vso okolico ter povzročilo innogo raznovrstnih domnevanj in govoric. Posestnik Franc Fingušt iz Brezo le št. 18, občina Kače, je podiral smreke v svojem gozdu v BrezoM. Drvarji so se včeraj popoldne lotili ogromne stoletne smreke. Odkopali so ji korenine in potem je zapela sekira. Ko se je drevo s hudim truščem podirlo, je zazijala pod koreninami votlina, v votlini pa 6e je pojavil velik očrnel glinast lonec.
Drvarji eo ostrmeli gledali na čudno najdbo, vsi v drhtečem pričakovanju, da so odkrili zaklad. Ko so pa lonec previdno dvignili iz jame ter. ga odkrili, so prestrašeni odskočili. V loncu eo bili ostanki preperelega otroškega okostja, iki je na zraku
začelo kar razpadati. Obveščeni so bili o čudni najdbi takoj orožniki, ki so prišli na lice mesta. Preiskava je ugotovila, da se nahajajo v loncu kosti 2—3 letnega otroka. Po lončeni posodi, po prepe-reloeti kosli, še bolj pa po velikosti smreke, pod katero so našli lonec, bi ee dalo sklepati, da je najdba gotovo silno stara, morda toliko, kot smreka. Kaj drugega ee ugotoviti ne da, ljudski fantaziji pa se seveda odpirajo v»e možnosti. Morda eo drvarji res na čuden način naleteli na sledove skrivnostnega zločina, ki se je dogodil v davnih letih, ko je zločinska roka spravila s svela mlado bitje ter odstranila vse sledove, ko ga je zakopala v gozdu. Lonec s kostmi eo shranili na orožniški postaji do odločitve sodišča.
Močan potresni sunek smo čuitili lo sredo ob 7.10 zjutraj. Ta mesec je to že drugi slučaj.
2000 kg premoga je darovala šemniška rudarska družba tukajšnji Vincencijevi konfe-rcnci. Čast nji in priznanje.
360 kg denarju jc prejela naša občina. Ker so bili le 25 jiarski kovanci, je bil to znesek 14.001) Din. Nekdo jc dobil za plačilo 700 Din l>oln nahrbtnik denarja. Srečni časi.
Znamenito Schilerjevo igro »Viljem Teli« uprizorc naši igralci to nedeljo ob pol 7 zvečer. Ponavljala se bo na Štefanovo ob pol 4 popoldne. Priznati moramo našim fantom, skupaj z neutrudljivim g. kaplanom, režiserjem Štular-jem, da so s« lotili res težkega dela iz švicarske zgodovine. Res je potrebno, da poseli igro vsakdo. Pravijo, da bo lepo.
□	Srečna občina mariborska, če bi po
poročanju nekega ljubljanskega dnevnika imela samo 8,559.155 Din dolgov. V resnici pa jih ima 63,881.633.65 Din, kakor smo poročali včeraj v »Slovencu«. Vsota, ki jo ima neki ljubljanski dnevnik za dolg, pa so v resnici anuitete in obresti, s katerimi odplačuje mariborska občina svoje dolgove. »Netočno poročanje...«
□	Korekture voznega reda. Mariborske gospodarske organizacije so poslale na pristojna mesta svoje pripombe k nameravani izpremeinbi železniških redov. Opozarjajo, da je neugodna zveza z brzovlaki Maribor— Ljubljana, ker vozita oba brzovlaka obojestransko tako, da se pri odhodu ali povratku z brzovlakom izgubi skoro cela noč. — Najslabša jc zveza z Rogaško Slatino. Prav tako proti Ptuju, kjer se morajo potniki posluževati avtobusov, ker ni med 6 in 16 nobene priložnosti za potovanje z železnico. Ker se govori, da se namerava na koroški progi ukiniti izletniški vlak, ki vozi ob nedeljah in praznikih iz Maribora od 14.40 do Brezna, se zavzemajo gospodarski krogi in tudi Tuj-sko-prometna zveza, da mora izletniški vlak na koroški progi ostati*. Podaljša naj se do Prevalj, odhod naj bi bil zgodaj zjutraj, povratek pa v Maribor zvečer ob 10, da bi tako imeli zagrebški in ljubljanski turisti zvezo s svojimi vlaki pri prihodu in odhodu ter bi lahko napravili turo v Dravsko dolino v enem dnevu.
□	V imenn tukajšnjega Slovenčevega uredništva so včeraj dopoldne neznane osebe širile alarmantne vesti po mestu. Izjavljamo, da nismo s temi vestmi v nobeni zvezi ter da bomo v bodoče proti razširjevalcem, ki se poslužujejo našega naslova, primerno postopali. Uredništvo »Slovenca«, Maribor.
□	Požar v Hutterjcvi tovarni. Že v včerajšnjem »Slovencu« smo poročali o požaru v Hutterjevi tovarni, ki je izbruhnil v sredo v poznih večernih urah. Ogenj je nastal v oddelku za mešanje bombaža v prvem nadstropju predilnice ter zajel skladišče vate. Z naglim nastopom predilniškega osebja in s pomočjo gasilcev, ki so takoj prihiteli na prvi poziv z vsem razpoložljivim orodjem, se je posrečilo ogenj takoj omejiti. Lastnik tovarne g. Hutter je sam vodil gasilna dela. Škoda znaša okoli 15.000 Din. Ker je predilnica zgrajena naj moderne je z betonskimi stenami in stropi, bi bila kaka večja požarna katastrofa v tem poslopju zgolj slučajno mogoča, če ognja nihče pravočasno ne bi opazil. Gasilna dela je silno oviral gost dim, ki ga je razvijala tleča vata. Nevarno je bilo, ker so odpovedale gasilcem maske. Šele platno, namočeno v kis, s katerim so si zavarovali usta in nos, je omogočalo, da so lahko vdirali do tlečih bal. Ko se je začel požar, je bila predilnica v obratu. Začetno paniko pa je pomiril siguren nastop lastnika in gasilcev. Naslednjega jutra je predilnica zopet začela z normalnim obratom. Poškodovani delavec- Krebs se nahaja v bolnišnici. Njegove poškodbe so smrtno nevarne, ker je opečena tretjina površja kože.
□	Prvi dar za mariborski spomenik je prišel iz Subotice, in sicer je nakazala tvor-nica Zorka d. d. 25.000 Din.
□	Tranzitno skladišče v Mariboru. Mariborski trgovci so se zavzeli za ustanovitev tranzitnega skladišča v Mariboru. Za Maribor kot obmejno mesto in važno železniško križišče bi bilo tako skladišče izrednega pomena, dasi bi seveda bilo važno vprašanje rentabilnosti. V svrho tega predlagajo trgovci, naj bi sc z izpremembo zakona o tranzitnih skladiščih ležarina popolnoma od: pravila ali se znižala na minimum, da naj bi se pošiljke v tranzitnem skladišču carinile pod istimi pogoji in brez zaračunavanja
drugih taks, kakor v carinskem skladišču in da se nudi možnost, da se v skladišču lahko razjiolaga z blagom na vse mogoče najine: vrnitev blaga, reekspedicija, delitev itd.
□	Kriza mariborske industrije. Mariborske tovarne svile se pritožujejo, da imajo polna skladišča in da število odjemalcev rapidno pada. Tovarm Thoma je radi tega ustavila obrat ter je 2110 delavcev brez dela in zaslužka preko božičnih praznikov, Vodstvo tovarne pravi, tla bo s 1. jan. zoj>et začelo z obratovanjem. Te dni je odpustila polovico delavstva Mariborska tovarna svile v Radvanju. Širijo se tudi vesti, da bo ustavila tovarna »Kovina«- obrat za 14 dni. In to sedaj, na Rj-ičetek zime. Beda in revščina bo letos velika...
□	Komunike Mestnih podjetij: >V zvezi z govoricami, ki so nastale v mestu vsled domnevnih nerodnosti pri poslovanju avtobusnega prometa, je uvedlo ravnateljstvo Mestnih podjetij preiskavo, ki ni ugotovila nobene kazenske odgovornosti. Kadi sklenjene preureditve avtobusnega prometa je upravni svet v zakonitem roku odpovedal 3 uslužbencem avtobusnega prometa.«
□	»Netočno poročanje...« Nekima ljubljanskima dnevnikoma, ki sta čutila potrebo, da nam očitate netočno poročanje v zadevi osebnih izprememb pri Mestnem avtobusnem podjetju, priporočamo, da si dobro preštudirata komunike Mestnih podjetij, ki ga ob javliamo na drugem mestu.
□	Sumljivi jermeni. Mlad pohorski fant je prinesel v Maribor zavoj gonilnih jermenov ter nudil to blago naprodaj v starinarnici. Hitro sta bila skupaj s stražnikom ln fant je prenočil pri »Grafu«, med tem pa je policija uirotovila, odkod so jermeni. Ukradeni so bili na žagi gospe Zupančeve v Ma-renbergu.' in sicer pet, dva pa na žagi posestnika Deutsehmanna na Muti. Storilec je dejanje priznal in je že na sodišču.
Zborovanje katoliške akcije pred sodiščem
Maribor, 20. dee.
»Slovenec« je poročal dne 26. septembra o krasno uspelem taboru katoliške akcije, ki se je vršil pri Devici Mariji na Pesku pri Podčetrtku dne 23. septembra t. 1.
Na tem taboru katoliške akcije je govoril tudi predsednik škofijskega odbora katoliške akcije za lavantinsko škofijo Frane Jerebic.
Na podlagi ovadbe okrajnega načelstva v Šmarju pri Jelšah je bil nato predsednik škof. odbora kat. akcije obtožen po § 9. zak. o zaščiti države.
Okrajno sodišče v Kozjem pa je izreklo oprostilno sodbo. Na podlagi banske uredbe iz aprila 1934 se namreč vse prireditve kat. akcije, to je: seje, tabori, sestanki itd. smatrajo za cerkvene prireditve in kot take niso podvržene določilom zakona o društvih in shodih.
V smislu gornje banske naredbe tudi prireditev katoliške akcije ni treba naznanjati političnim oblastvom. Edino zloraba določil gornje naredbe se kaznuje po veljavnih zakonih.
Hotič
Preteklo nedeljo, dne 16. decembra t. I. so planinke stoga »Kraljice Alenčice« napravile v šoli božičnico za revne šolske otroke. Ob tej priliki so 'pogostile 25 učencev in jih obdarile z obleko in obutvijo. Za to plemenito delo se jim šolski upravitelj v imenu vseh obdarovan-cev najlepše zahvaljuje.
Kulturni obzornik
Kocerf Giasbene Matice v Ptuju
Glasib. Matica v Ptuju je priredila 14. dec. t. I. v dvorani Društvenega doma koncert v proslavo 100 letnice rojstva B. Smetane in 30-letnice smrti Ant. Dvoiaka. Na sporedu so bile skladbe: B. Smetane: Molitev in Veno (Poklo-nitev), dva moška zbora; češka pesem: Kunta-tn zu ženski, moški in mešani zbor s spremljavo klavirja. Trije solospovi: Kdo zlate struny ■zahrat zna: Hej, jaka radost v kole; in Nefcn-mcmijto proroky; ler zbor i/ Prodane, neveste: Kuj bi se ne veselili, mešani zbor, .solo in klavir. Od Antona Dvoiaka: dvoglusni ženski zbori in klavir: a) Šč.ipek: b) Golob na javorju: e) Ujeta in d) Prstan. — Žc spored kaže, da je dirigent pravi glasbenik, ki izbira, pesmi menjava, da se občinstvo nc utrudi. Moški /bor je takoj v začetku /. zanosom in s čutom odpel prvi dve skladbi. Nato jc učitelj Drago llnsl imel primerno predavanje o B. Smetani in Anionu Dvoraku" ki je bilo prav primeren uvod v spored koncerta. Mogočno jo donela Češka pesem t. j. Knutnta v mešanem /boru v vseli točkah, ki jo jo zbor dovršeno in z velikim mnevnnjem odjicl in katero je spremljal na klavirju g. Mbert Fru.s. \. Dvofakovi dvoglasni ženski zibori so bili s čutom podani ter dinamično na višku: spremljala jili jc na klavirju ga. kubaj M. Gosp. prof. V. Ilus je nastopil v treh solo-točknh B. Smetano. S svojim lepim baritonom je dovršeno s čutom odpel vso tri točke tor si pridobil vso poslušuloe, ki so ga /. velikim aplavzom ponovno klicali na oder. nu klavirju ga jc spremljal g. dirigent C. Sedl-
bauer. Zadnja točka koncerta je. bil mešani zbor iz Prodane neveste. Mogočno in živahno jc donela pcseiu »Kaj bi se nc veselili« v zboru, lepo in s čutom jc odpel g. Jarc s svojim liričnim tenorjem svojo solo partijo, na katero mu je odgovarjala s svojim lepo donečim altom gospa Drvonikovu. Glasovi so bili pri vseli zborih lopo ubrani in ni manjkalo lejie plastike, prav izvrstno agogikc, čisti intonaciji sc je vedno družila dobro brez hibe umerjena ritmika, da je bilo petje zbora izredno živo in enotno vlito, vsestransko lepo zaokroženo.
Zboru Glasbene Matice, kakor tudi njenemu ugiliicmu dirigentu smo hvaležni, da nam je s tem koncertom pokazal lepo češko glasbo in mu čestitamo k lepemu uspehu, ki pa njegovo delo zasluži.	Fras.
Mariborsko gledališče: Branislnv Nušič, Žalujoči ostali. Mod publiko so nekateri dremali; nekateri komaj čakali, da bo konec, nekateri pa so se tudi smejali. Nušič jc v tej komediji ravno na meji, k jer sc umetnost neha. Režija g. Jožeta Kovičn jo bila dobra, posebno pri skupinah. Pri igralcih jo bila dobro opazna črta: Grom — Pavlo Kovič. ki jo bil izborcn v maski in igri. Dragutinovičcva — Kraljeva — Starčeva — Furijun. Izmed ženskih vlog jo bila najboljša Starčeva, ki stoji v letošnji sezoni nenavadno visoko. Mcdvcn in Gorinšek kar nista mogla ugajati. Gorinšek ima v takih vlogah večino isti način govorjenja, isto gosto, isto obnašanje. Diletnnti/.om gledališče ubija, posebno še v časih kina, kjer gleda publika prvovrstne moči in jo že razvajena.	Dr. Ivan Dorni.k.
Janez Jalen: »Srenja« na novomeškem odru. Oder v Prosvetnem domu. ki nujno vel ja zu nekako stalno gledališče v Novem mestu in
ki znake takega gledališča v svojem udejstvo- | vanju tudi kaže, je v nedeljo'dal Janeza Jale- j na »Srenjo«. Za gledalca, ki zabrede k predsta- j vi domačega dela iz kulturnega središču tja, kjer sta si resnični milje in milje dramatičnega dela neposredno blizu, je močno zanimivo ugotavljati, v koliko se ta miljejna bližina uveljavlja pri predstavljanju domačega dela. Marsikdaj naleti na presenetljiva odkritja, da znajo diletantski igralci zaradi pristnejšega pojmovanja in doživljanja problemov in postav iztisniti več krvi in zvoka, kakor katerokoli »poklicno« gledališče, ki ponavadi taka dela iz domače literature prezira jo v imenu umetnosti. Jalen s »Srenjo«, ki je najbolj bledo izmed njegovih treh dramatskih del, lii doživel premijere v Novem mestu, a novomeška vprizoritev je bila dostojna; celo več ko to! Igralci, ki sc jim pozna rutina in tradicija, saj imajo za su-bo »Hamleta« in »Fausta«, so pod vodstvom g. Po-tokarja dali delu pravilno odersko podobo, katero je razbijala le — sicer bahata in rutinira-na — toda nelogična scena. Ir/. dokaj nejasne ekspozicijc v 1. dejanju, ki je v 2. samo njeno zuvločeno nadaljevanje, so so pravilno znašli v močnih momentih tretjega in četrtega ter v nekaterih prizorih — zlasti prizori mod Pogačar-jom in Dano ter drnmatsko fino in človeško občuteni hipi Frnničine igre — dali primere pravega, nič odbijajoče pretiranega odrskega doživljanja. Najizrazitejša postava v igri je bil l>o naravnem podajanju svojega trmastega značaja in tragiko Pogačar g. prof. Kosa. od deklet j ni F ranica gdč. Misjukove, ki je bila po pojavu in jio igranju avtorjevi podobi adekvaten tip. Dano gxlč. Kosovo je bila zlasti proti koncu, ko se stopnjuje tudi vsa dramatika delu. dobra, le dn bi morala bolj ekonomično ravnati z glasom. Inžeiijer Eržen g. Potakarju pa jc bil
jx> svojem ležernem igranju, ki sc morda dobro poda v komediji, manj na mestu in je na ta način zaviral izzvenevanje močnih dramatičnih napetosti, zlasti v končnih prizorih. Ostali so svoje vloge odigrali zadovoljivo, na račun režiserja pa gre rnarsikak detajl, ki ni stopil v ta-kozvanih manj pomembnih prizorih v ospredje. Hvalevredno od njega pa je, da obrača pozornost in svoj trud predvsem domačim delom in zato inu tudi k »Srenji« človek lahko čestita.
Mirko Javorniik.
Razstava Papazovn v Zagrebu. Danes ob 11 jc bila odprta v prostorih Moderne galerije razstava bolgarskega slikarja Papazova, ki je prišel iz Pariza in razstavil 57 slik. Mnogoštevilno odlično občinstvo, ki se je zbralo k otvoritvi, je z velikim zanimanjem, a s šc večjim začudenjem ogledovalo razstavljeni idealizem in nadrealizem... Tehnika slik .jc odlična, saj je g. Popazov (rojen 2. febr. 1894.) znan ln zelo upoštevan v slikarskem svetu zahodne Evrope. Nekatere podobe so tudi nestrokovnjaku razumljive (Brodolomi 12, 1.8, 20, 23, 25. jadrnici 26, 27, noč 28...). Razstava bo odprta do 4. jan. 1935., |>otom pa se bo prenesla morda tudi v Ljubljano, kakor nam jc izjavil g. Papazov. To bi bilo dobro za naše umetniške sladkosned-neže, pu za kritike in umetnike tudi.
-J- Forko Orbanek. 10. decembra je zatisnil oči slovaški ljudski dramatik Ferko Orbanek. Rodil se je 30! julija 1859 v vasici Všetrici na Morovskem. Toda šo kot otrok je prišel na Slovaško in i z tc zemlje jo pil ljubezen, ki jo razodevajo Vsa njegova delu. ljubezen do Slovaške, ki jc jočaln v madžarskem rob s t v u in ljubezen do grude. L. 190«. je postal tajnik družbe sv. Vojteho. ki vrši med Slovuki približno enako nalogo, kol naša družba sv. ivlo-
Jugoslavija v številkah
Drž. statistični urad izdaja prav dobro urejeno knjigo, v kateri so navedeni vsi važni podatki o prebivalstvu in zemlji naše države. Iz kopice številk moramo zaenkrat priobčiti le najbolj važne.
Naša država meri 247.542 kvadratnih km, njena nadmorska višina pa je med 101 in 978 metrov. Najnižjo morsko višino ima belgraj-.ska banovina, najvišjo zetska. V Sloveniji je povprečna nadmorska višina 551 m. Jugoslavija ima skupno 3058 km meja in 700 km obmorske obali.
Po ljudskem štetju je bilo v naši državi ob ljudskem štetju 31. marca 1931 13,934.038 prebivalcev, od tega 6,891.627 moških in 7,042.411 žensk. Od prejšnjega ljudskega štetja je prebivalstvo, ki je 31. januarja 1921 štelo 11,984.911, naraslo za 1,949.127 prebival; cev, ali za 16 3. Jugoslovani naraščajo torej zelo hitro. Pri prejšnjem ljudskem štetju je gostota prebivalstva znašala še 48.4 na kv. kilometer, medtem po zadnjem ljudskem štetju znaša 56 3. Ako Jugoslovani dosežemo gostoto Belgije, ki znaša 310 na kv. km, bi mogla naša država obsegati nad 80 milijonov prebivalcev.
Po veroizpovedi je bilo leta 1931 v naši državi 5.217.848 katolikov, 6,785.501 pravoslavnih, 44671 grških in armenskih katoličanov, 7273 starokatolikov. 175.279 evangeljcev augs-burške veroizpovedi, 55.890 pripadnikov evan-geljske reformirane cerkve (kalvincev) in 16.208 pripadnikov drugih krščanskih veroizpovedi: (nazareneev, cvinglijancev, bogo-molcev itd.). Mohamedanska veroizpoved je imela v naši državi ob ljudskem štetju 1.561.166 pripadnikov, židovska pa 68.405. Druge veroizpovedi so imele 264 pripadnikov, brezvercev je bilo 1107. Za 427 budi pa ui bilo znano, kateri veri pripadajo. Glavne reUe-ije so v odstotnem razmeriu takole: katoliška 37.45, pravoslavna 48.70, musliman-
Kaj pravite?
V neki stari nemški knjigi pripoveduje pisec, da. je prišel skromen, a prav navihan in pameten menih v neko mesto, kjer je bilo zbrane mnogo viteške gospod
»Kaj pa imajo ti gospodje?« je vprašal menih.
Sla mir se pogajajo,« so .odgovorili menihi.
»Tako?« se začudi menih. »Ali je bila vojska ?«
»Da, vojska je bila!«
»Hm.« pravi menih, »a sedaj pa sklepale
mir? Kako pa?«
»Pobotali se bomo!« so menihu odgovorili.
»Čudni, ljudje,« se zasmeje navihani menih, >zakaj sc pa niste pobotali ie pred vojsko? Ali je bilo treba. toliko krvi?«
»Kaj pravile, g. urednik, ali niso razne pravde, krize in razsodišča tudi neke vrste vojske? Ali so torej, recimo, pravde itd. potrebne'' Ce se ljudje po njih lahko lako ali tako pobotajo, temu se ne bi že prej?
Koledar
Petek, 21. decembra: Kvatre. Tomaž, apostol; Severin, škof.
Novi grobovi f Stanka Švrliuga
Poročali smo, da je v Zagrebu v visoki starosti 83 let umrla ga. Stanka Šverljuga, mati bivšega finančnega ministra in senatorja dr. Sverijuge. Pokojnica je bila hčerka zagrebškega župana Matije Mrazoviča in žena prvega ravnatelja Hrvatske eskomptne banke. Rodila se je v času, ko je narodna zavest in borba za narodne pravice zavzela ninocro odličnih zagrebških družin in tudi njeno.
V	hiši njenega očeta je bilo zbirališče narodnega m javnega življenja. Bil je to prvi velik hrvatski salon v katerega so zahajali škof Strossmayer, dr. Rački Mazzura, Derenčin, Šenoa, Tomič in drugi hrvatski voditelji prejšnjega stoletja. Njen oče je osnoval dnevnik »Pozor«, ki se je potem prek rs it v »Obzor«. Mrazovič je bil tndi izvoljen v hrvatski sabor ter si je pridobil kot župan mesta Zagreba
veliko zaslug.	, _ ,, _„ .
V	tem duhu je zrasla ga. Stanka Sverljuga. Bila je v središču zagrebškega družabnega življenja ter je vedno spremljala z živim zanimanjem hrvatsko javno življenje ter je v njem živahno sodelovala kot ena najbolj marktantnih osebnosti. H koneu življenja se je umaknila v zasebno življenje. Zapušča pet hčerk iin sina dr. Stanka Sverlj;Ugo. Ugledni zagrebški družini izrekamo naše globoko sožalje, pokojnici pa naj sveti večna luč!
Pokoj.nico 60 pokopali včeraj »b 3 ob ogromnem spremstvu zagrebškega občinstva.
ska 11.20, grško in annensko-katoliška 0.32, starokatol. 0.05, evangeljsko-augburška 1.26, evangeljsko-kalvinska 0.40, druge krščansko 0.12, židovska 0.49, druge 0.07, brezvemiki 0.01, neznano 0.07. Po državljanstvu je bilo jugoslovanskih državljanov 18,793.272, inozemcev pa 140.767. Največ je bilo med Inozemoi češkoslovaških državljanov, namreč 38.423, za temi pa Eusov (emigrantov) namreč 26.790. Italijanskih državljanov je bilo 20 81L Največ tujih državljanov je v savski banovini, za tem pa v Sloveniji (17.146).
Leta 1918 je po približnih računih znašalo prebivalstvo 11,701-103. Torej jo v 14 letih naraslo za dobra dva milijona in pol. Ako bo prebivalstvo naše državo raslo z isto naglico, bomo v 50 letih po računu geometrične po-stopnice narasli na število 35 milijonov pre: bivaleev. Moramo torej z zaupanjem gledati v bodočnost. Seveda se moramo bati bele kuge, ki jo ponekod celo protežirajo.
V Sloveniji je bilo 30. junija leta 1932 1.158.768 prebivalcev. 31. dec. 1932 pa 1,161.940. Statistika ne navaja razlik med Jugoslovani po srbskem, hrvatskem in slovenskem jeziku, ker pa imamo v Sloveniji le malo Srbov in Hrvatov, temveč več Slovencev v južnih pokrajinah, moramo računati, da živi trenotno v Jugoslaviji okoli 1,300.000 Slovencev.
Povprečno je v državo pristojnih 98.99'» prebivalcev. Najmanj naših državljanov, to je 94.72, je v Belgradu, za tem v savski banovini, to je 97.66, za njo pa v Sloveniji, to je 98.50%.
Sloven na ima za Belgradom manjši na; ravni naraščaj. V odstotkih znaša naravni naraščaj Belgrada 0.88, Slovenije 5.78. vseh drugih banovinah na ninogo več. Najvišji naravni naraščni izkazuje savskn banovina, ki izkazu'e 15.59 prirodnega naraščnia.
Dravska banovina meri .15849 kv. km. Večina Slovenije je na nadmorski višini 200 d o 500 metrov.
•f Pri Malf Nedelji je umrl po daljšem Ir-p-lienju daleč okoli znani posestnik g. Tomnnič Alojz, star 78 let. — V prejšnjih časih je prav uspešno deloval za gasilno društvo Radosluvci, bil je ustanovitelj društva. Žalujočim naše j?o-žulje, kremenitemu možu po trudapolnein življenjskem delu večni mir in pokoj.
Smrtno ponesrečen rudar
Trbovlje, 18. decembra.
Na dnevnem kopu na Dobrni se je v ponedeljek popoldne ponesrečil pri Dukiču zaposleni Jakob Bukovec. Kos premoga se je vsul in mu je padel ravno na glavo. Prebilo mu je lobairo in je na mestu obležal. Prenesli so ga k zdravniku, kjer se je popolnoma zavedel, pozneje pa je v bolnišnici zopet padel v nezavest, nastopila je menda notranja krvavitev možganov in zvečer je izdihnil. Rajni je bil star 30 let in še samec. Bil ie miren in delaven fant in je v prostem času rad hodil h kmetom pomagat pri n'ih delu. Zato je bil znan in priljubljen. N. v m. p.l
Ostale vesli
»S loven? e v a« božična izdaja izide že v nedeljo zjutraj, na kar posebej opozarjamo cenjene inserente. Oglasna naročila za to številko, ki izide v znatno povečani nakladi, prosimo najkasneje d o sobote do 12. ure opoldne. V popoldanskih urah moremo sprejeti le osmrtnice in male oglase.
—■ Odbor za postavitev spomenika viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju v Ljubljani je prejel te dni prvi znatni denarni dar v znesku 50.000 Din. ki jili je Odboru naklonila »Zorka« .tvornica kemičnih izdelkov v Subotici. Plomenito in rodoljubno darilo imelo bi najti še kaj več posnemovalcev, zlasti v industrijskih krogih naše banovine.
— Sneg v bohinjskih planinah. Smučarsko javnost, kakor tudi vse planince obvešča podružnica SPD »Bohinj«, da je zapadlo na Planini na Kraju 85 cm svežega snega s cirka 20 cin pršiča, radi česar je šminka najidealnejša.
Dostop do koče je dostopen tudi vsakemu začetniku; vožnja do slapa Savice z avtomobilom ali vozom je kar najlepša po suhi cesti, ker v dolini ln do sredine hriba ui snega, od Icrena, kjer je zapadel sneg, pu se vam nudi krasna vožnja s smuči po svežem snegu. Morete pa nu-daljevati |>ot tudi peš, ker jc |>ot prehojena. Koča pod Bogatinom razpolaga s 26 posteljami in kurjenimi sobami ter lepo jedilnico s kmečko pečjo. Oskrba je ločna in solidna, cene najnižje, o čemer je naš koča nn glasu med smučarsko in planinsko javnostjo.
ZA BOŽIČ - LA TOJA
CHEMOTECHNA — LJUBLJANA MESTNI TRG 10
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, jeter, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
—	»Slovenski Učitelj«. Vsebina št. 11-12: Učna in vzgojna načela delovne šole in ista načela sv. Janeza Boska. Filipič Ivan. župnik v Krškem. — Deška predpubertetna doba (od 11. do 14. lela). Ema Deismger. — Samovlada v vzgoji. Krista Hafner. — Irsko šolstvo. Dr. L. Sušnik. — Se nekaj vojnih spominskih odlomkov. Ivan Hribski. — Dva kulturna delavca — učitelja. E. Eojc. — Vzgoja naroda mora biti samo verska. Dr Kosta Gjurič. — Rabelj in grobokop koroških Slovencev. K. S. — Književnost. — Zapiski. — Obzornik. —■ Kongres za moralno vzgo:o v Krakovu. F. F. L. — Nekaj za urednike in tiskarje. F. B. — Ljudska knjižnica in izposojevalnica diapozitivov in filmov v Ljubljani.
— Napetost, nepravilno vretie v debelem črevesu zaprtje jeter zaslajanie žol*a bod-Ijaie lei-nobo v prsih utripanie srca odstranite z naravno »Franz-Josei- 'renčico obenem se pa zmanjša pritisk krvi -a možgane, oči, pljuča ali srce Zdravniške izjave zaznamujejo uprav presenetljive uspehe, ki so se dosegli s »Franz-Josef« vodo pri ljudeh, ki veliko sede
Vabilo
na božično zborovanje
Slomškove družbe
ki bo dne 27. decembra 1934. Dnevni red:
1.	Ob 9 sv. inušn v frančiškanski cerkvi.
2.	Po sv. maši zborovanje v unionski verandi:
a)	pozdravni nagovor,
b)	predavanji: Kako daleč smo v kulturi in Evharistični kongresi v besedi in sliki.
3.	IUi/.notcrosti.
K obilni udeležbi vnbi
odbor.
Celje
— Najlepše darilo ženi, odraslemu hčeri ah prijatelju za božič ie čudovita k skega zdravnika Axela Munthe:
njiga šved-San Michele,
I
prošel« le boliši
Kupuj domače blago!
jem
vici po vsem svetu zaslovela, ker je tako prej>ojcna , dobrote, človekoljubja in ljubezni do prirode, po- | sebno do živali, kakor nobena druga. Čeprav je pi- I satelj protestant in sploh ni bil vzgojen pozitivno versko, veje iz njegovega dela pravi duh svetega Frančiška. Pisatelj nas vede po večjem delu Evro- , pe, nas seznanja z družabnim življenjem čarobnega ! Pariza, odkriva lepoto skrajnega švedskega severa, opisuje strahoviti potres v JVLessini, kakor ga je sam doživel, in kolero v Napolju. kjer je lajšal gorje umirajočih. Vsi stanovi nastopajo na 450 straneh te knjige, aristokrati, meščanski bogatini, siromaki — vsake vrste značaji, svetniški in zlečinski — zdravi in nori — globoko je njegovo poznanje ženske narave — nobena skrivnost življenja mu ni neznana in v vseh prigodah ga vodi usmiljenje, razumevanje človeka in vse ublažujoč humor. Vse je na-i peto, strašne tragedije se nam odkrivajo, vendar pa mora človek na koncu s pisateljem reči, da je življenje lejx) in da ima čudovit smisel. Cena knjigi, ki jo je izdala Jugoslovanska knjigarna, je 95 Din.
— Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, migljaju oči. razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok.
Jugoslovanska knjigama v l.!ub!jani
priporoča siedeče novosti:
Der Christ in der Zeit. Heft 1-2. Lutz; Christcntum und Deutsch-Rcliffion (po 32 str. vezano), 14 Din. Heft 3. Muckermann: Wa-rum Konfessionen?. 24 strani, nevez., 12 Din. Heft 4. Breitenstein: Gcist oder Blut? 64 str. nevez., 27 Din. Heft 5. Nieleu: Die religiiise Ifedeutune des alten Testaments fiir den ka-thol. Glauben. 47 str., nevez., 18 Din. Heft 6. Ruland: Die Euthanasie. 16 str., nevez., 10 Din. Heft 7. Simon: Mythos oder fteligion. 107 str., nevez., 32 Din. Fischer: Katholische Krankcnseelsorge. 54 str., vez.. 112 Din. — Lang: Katholische Mftnner. Eine Apologio in Lebenshildern. 185 str., vez., 90 Din — Schilling: Das soziale Evangelium. 20 pridig za socialno krščansko gibanje. 204 str., kart., 54 Din. — Sozialer Katechismus. Naris katoliškega družabnega nauka. 118 str., kart., 20 Din. — Sto kumis: Das Priestertum. Misli in razmišljanja zn bogoslovce in duhovnike. 222 str., kart., 72 Din.
JSr Gostovanje ljubljanske drame. V torek je gostovala v mestnem gledališču ljubljanska drama z veseloigro Olgo Scliein-pflugove »Gugalnica«. S tein komadom, ki je privabil v gledališče polnoštevilno celjsko publiko, je bilo po daljšem času občinstvo zopet zadovoljno ter je veselo odšlo iz gledališča. Igra je zelo posrečena satira današnjih slabih gospodarskih razmer in so so tudi igralci v svoje vloge dobro uživeli. Zasedba je bila zelo posrečena, glavne vloge so imeli ga. Juvanova, ga. Medvedova, gdč. Danilova, gg. .lan. Lipah in Skrbinšek.
-©■ Božhirca Vincencijeve konference, ki bo v nedeljo v dvorani Ljudske posojilnice in h kateri vabimo celjsko občinstvo, se bo začela ob 4 popoldne. Predprodaja vstopnic v podružnici »Slovenca«.
& Umrli so: Turnšek Anton, 58 let. Dobrava 32; Novak Dragica, 3 in pol leta; hči delavca, Čret 65. in Pungerfek Barbaru, 61 let, žena zakupnika s Teharij. N. v m. p.!
•0" Avtobusi mesta Celja nn božični dan ves dan ne bodo obratovali.
& Dobro se je preskrbel za božič. Na Ostrežnern je v noči od 17. na 18. t. m, nekdo ukradel iz zaklenjene drvarnice v vili Jasna ravnatelju Feliksu Brinarju dva pitana purana, vredna 100 Din.
Lepe bonboniere, božični nakit, čajno pecivo, fine bonbone, konjak, rum, likerje in fina vina priporoča Anion Fazarlnc, Colje.
& Tovariša so okradli. Trije hrvatski krošnjarji iz Bednje so te dni vlomili v sobico svojega tovariša poleg hleva v nekem hotelu in mu ukradli slamnatih preprog za. kakih 700 Din. Kmalu so prišli v roke policiji in so bili izročeni sodišču.
Jiorja. Vzdržal jo tu na braniku slovaške narodnosti in katolicizma osemnajst let in v tem času napisal veliko število pesmi, iger, povesti in romanov, s katerimi je polnil družbine ko-ledarje in knjige. Njegova dela niso dela velemojstra, ue prevajajo jih na svetovne jezike, toda med Slovaki ga skoro ni, ki ne bi poznal njegovih dram, kot »o n. pr.: Blodniik, Pokora za greh, Kamniti hodničok. Rožmarin, Za svobodo, Križ po lipami in drugih. In za tn milijone Slovakov, za njihov narodni preporod so njegova dela nvnogo pomenila. V njih opisuje grenko usodo svojega naroda v suženjstvu z bridko trpkostjo in mnogokrat z grenko ironijo v njih vzpodbuja narod k samozavesti, ponosu, optimistično vzpodbuja k delu za boljšo bodočnost. Celo pokoljenje je črpalo iz del tega svojega, ljudskega pisca, narodno samozavest kajti niliče mu ni vedel lepše pokazati poti v krasnejše, svobodno življenje, kot on. Umrl je sredi novega dramatičnega dela, ki je ostalo nedokončano, v 78. letu starosti. L. L.
PLESNI VEČER KATJE DELAKOVE.
Zanimanje za novodobno plesno umetnost je obenem z reklamo napolnilo do zadnjih prostorov z glodalci dramsko gledališče, kjer je v torek nastopila plesalka Katja Delakova. Naslov plesnemu večeru je bil »Cesta, - plesna reportaža v 12. slikah«. Originalen naslov in originalna zamisel. Ostane lc vprašanje, kako je to iiovezano s pravo umetnostjo.
Ph* _ nekaka živa plastika, je samostojna umetnost, sposoben sam iz sebe zadostiti umetniškim zakonom. V sebi ima veliko naravno likovno ja.kost in je prav zato bližji čisti estetic-nosli. Vendar večinoma nastopa skupno /. glasim nn kiitero irn vežo predvsem ritmična osnova. i Vel a ko v a iia eu ic uovezulu šc /. pripovedno
F
umetnostjo v tipičen programski ples. s čemer mu je precej zrahljala omenjeno likovno ia-kost, pa ga prav zato storila mnogo bolj dovzetnega za vzporedno tendenco. Nastane vprašanje, kaj je v tom pozitivnega. Vsekakor izgublja ples mnogo nn svoii samostojnosti in se podredi oprijemljivi misli. Nastaja podoben preoloret kot v glasbi iz čiste absolutnosti v programatičnost, še dalj, v operno umetnost. Sg.ma po seibi bi tedaj stvar pomenjala nekak omenjeni prenos — baročno povezovanje več umetnostnih panog v enoto. Ne glede na to, da se nam danes to pojmovanje že odtujuje, ima to početje vendarle lahko svojo vrednost. Toda eno jc nujno potrebno: stilna enotnost, ki naj vzbudi občutje zlitosti vsega umetnostnega dogajanja v harmonično ubranost. Prav v pomanjkanju slednje pa je bila osnovna hiba te plesne koimpoizici je. Posamezni elementi so pe celo bili med seboj. Tako mehka, izrndto lirična proza Ludovika Mrzela že z neskladno recitacijo samo, oboje pa' z načinom plesnega oblikovanja, ki je bilo z one t z glasbo v občutni razdvojenosti, pa Se gln«bu v trdem nesoglasju z vsebino proze. Tako je že ta osnovna raztrga nost vplivala neugodno. — Nadalje pa je bilo v plesni interpretaciji sami malo sile. Nekam naivno nvlnrično oblikovanje misli je jki-grešalo prepričevalnosti. ker je primanjkovalo sile doživljanja in invcncije v i/.najdevanju plesnih motivov, ki so se celo preobčutno ponavljali. — Končno pa moram priznati, da sta nam Mtlakarjn s svojo plesno umetnost jo, ki vsebuje prefinjono izoblikovanost gibov do vseh odtenkov in silo notranje intenzitete umetniškega dožavljnnja postavila visoko merilo, ki gu Delakova no more vzdržati.
Na klavirju je plesalko spremljal L lopo dovršenostjo c. Pavel šlvio.
Piul
Iz poštne službe. Upravnik pošte v Ptuju g. Jaka Cuš je povišan v čin poštnega svetnika v V. skupini državnih uradnikov.
Skrivnostna smrt mlade poBestnioe. V Pobrežju je umrla 37 letna posestnica Marija Gabro-vec in sicer je trpela 0 dni grozne muke, preden je izdihnila. Sodna oblast je odredila obdukcijo trupla. Orožniki so aretirali tri osebe, ki so na sumu, da so povzročile smrt mlade žene. Vse tri so oddali v zapore okrajnega sodišča v Ptuju.
rr/» »
lrzic
K dopisu »Spominska plošča« iz Tržiču v »Slov.« I(>. t. m. smo dobili od merodojne strani naslednje pojasnilo. Anton Maikun, kateremu v spomin jc bila plošča vzidana, jc bil rojen ! 5. jan. 1857 v Okroglem pri Kranju. Čeprav povsem preprost delavec, je bil že v bivši Avstriji vedno v prvih vrstah, ko jo šlo za slovenske i narodne, pruvicc; od svojih skromnih dohodkov ! se nikdar ni pomi.šlja! žrtvovati svoj obolus v j nacionalne namene. Vedno je čustvoval z na-! rodu« d um) in pomagal, kjer je uiogel, da se jo narodna misel krepila. Pri toni pa je ostal | vedno izredno pošten značaj en mo/, vzor poštenjaka.
! Spominska plošča na Mestni ubo/nici ima torej namen, da so ohrani spomin na tega /na-čujnega in poštenega moža tudi v poznejšem rooit. »11 je tudi med soustanovitelji »Slovenskega bralnega društvu«, ki si jc v smislu rui-redlie 3. «ept. 1930 popravilo na/is v »Bralno društvo«, da lako bolje manifestira duhu nn-šugu iituiruiicga vladarja.
DRAMA — Začetek ob 20
Petek, 21. decembra: Zaprto. Sobota, 22 decembra: Matldek ne leni. Izven. Nedcljn, 23. decembra: Ob 15: Snct/uMca. OtroSlca pred; stava. Cene od 1» Din navzdol. — Ob 'M-.' Žalujoči ostali. Izvea. Cene od 2-1 Din navzdol. Ponedeljek, 24. decembra: Zaiprto.
OPERA - Začetek ob 20
Pel'>k, 21. decembra: IznuhlJeni valček. Ked B. Sobota, 22. decembra: Štirje grobjanl. Red A. Nedelja, 23. decembra: Parmov večer. Izven. Cene o«l
24 Din navzdol. Ponedeljek, 24. decembra: Zaprto.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Petek, 21. decembra: Zaprto.
Sobota, 22. decembru ob 20: Gugalnica. Red A. Znižane ccne.
JSa^znanila
m^taamaammKmmeaamaamtmammmmmaMmtmnmmm^
Ciubtiana
1 ttokodchkl nder vprizori nn pravilnik «v. Štefana ob pol 8 zvečer boži ("no tesendo »Trije kralji«. Pri lanski vpri-Aorltvi Je doseifla Itfrn Imreden ufflieh. Znto HO io ilruStvo odločilo, da jo leto.s ponovi. Vabimo vse, da so igre udeleže ln »1 preskrbe vstopnice v predpro-daji, ki so vrSi dne 2«. decembra t. I. od 111—12 dopoldne v društveni pisnrnl, KomeimkeK« ulica 12-1.
1 Kino Kodeljevo bo predvajal drevi ln jutri ob 8 dvojni spored: »PariSka roža- (Frita Schuk) in »Goreči sneg«, veJezaulimlv film z AljnJSke.
1 Nočno slulbo imajo lekarn•■: mr. Len«tok, Kraljeva cesta 1; mr. tiabovec. Kongresna trg 12, in mr. Ko-motar, Vič.
LJUDSKA UNIVERZA
V LJUBLJANI
O zadnjih borbah :n smbrtdo In zmagi ter o državni ureditvi sa dtvnes ob m 15 s predavanjem g. prof dr. Turka Kruesta zaključuje tečaj NnSu država.
(Moribor
m Zveza mladih intelektualcev javlja, dn je zn četrtek sklicani sestanek preložen na Jutri, v soboto, ter se vrši ob 18.
m Mednarodna svečanost narodnih plesov bo drugo leto v Londonu. Prijave udeležencev sprejema mariborska Tnjskoprometna zveza.
111 SSK Maraton. Drevi ob 20 soslanok vseli zimskih športnikov v bnfetn Zadružne gospodarske banke.
m Nocoj ob 20 vsi nn ustanovni občni zbor Jugo-Hlovantko-bo!garske lige, ki bo v lovski sob! pri Orlu.
m Člani Zveze absolventov kmetijskih šol. podrnž nlc-a Maribor. Udeležite se polnoštevilno občnega zliora, ki l*i 2(1. decembra ob 10 na vhuirsM fioli.
Radio
Programi Radio LfnMinnot
Petek. II. decembra: 1100 Solskn nr«' BoStčna, od laja 12.00 KovoSko naro-lne nn ploS nli 12.50 Poročila 13 (HI f:a«, Saljnipin pojo na ploč nb 18.IKI Ml« lina in šola (dr. Stanko f^vgaln) 18.30 Radijski orkester 18.-10 hltorarna ura: NaSe nove publikacije (I,Jud. Mrzel) 19.00 Radii-ki orkester 19 35 <"'vs, jedilni list, progrrnt 7.11 soboto 10.30 Nacionalna nra: 111*1 tej Obradovlč (književnik Volko Petrovič), prenos lz Belgrada 20.00 Prenos ii Zagreba 22.00 Ca«, poroMJa 22,15 Radiljokl orkester.
Drugi programi t
PF-TF,K, 31. dceembra: Relgrad: 23.00 K'nvirsk! koncert — Zagreb: '-0 30 Vokalni koncert Vilme NoMnM 2100 Operni fragmenti (alt, tenor In ■orl«,sler) — Dunaj: '.'0 00 Prod-lgnndls, oper« 23.15 Orkestralni konecrl. — llerlin: 22.:'fl Radijski orkester — Rnrllmpelta: 19.30 Prenos i/, državne opere 22.30 ciganska knipe'« — tlrnn: 17.00 Knmornn glasba - Trst-Milan: 21.00 Simfonični koncert.
— Pri ishijasu sledi na kozarec naravne »Fran* Joselnve« grenčice. popite zjutraj na tesče, brez truda izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja.
Začeli eo duhoborske otroke šiloma sprevajati v Solo, a koristi ni bilo, ker se otroci nieo hoteli ! ničesar učiti, in če eo jih tepli, je bilo tudi to bob ! v steno. Ko je nato neke noči pogorelo več šol, je policija slednjič izgubila potrpljenje in vee voditelje zaprla.
Duhoborhe nore
Krvava pot španskega komunizma
Muceniška smrt dveh jezuitov
Dan za dnem prihajajo pretresljiva poročila očividcev o podrobnostih krvavih dogodkov v zadnji komunistični vstaji v Asturiji. Med mnogimi drugimi sta postala njeni žrtvi dva jezuita.
Bila sta to p. Martinez in lajiški brat Arkonada, ki 6ta bila na poti iz Valenzie v Gijon. Revolucionarji so vlak sredi vožnje ustavili. Oba redovnika eta vedela, da jima gre za življenje in se tiho zgubila v noč. Šla sta v mesto, kjer sta našla zavetje pri nekem katoličanu. Toda že čez par dni je prišla revolucionarna »komisija« preiskovat hišo in nesrečnika sta morala znova bežati. Brez strehe in ci-ljp sta blodila po cestah, kjer so ju kmalu zgrabili in vlekli na županstvo v SantuHanu, kjer je posloval preki ©od. Obsodili so ju brez okolišanj na smrt in z njima nekega drugega jetnika, kateremu so očitali, da je fašist.
V rokah rabljev
Žrtve so morale čakati na svoj konec deset ur, ne da 'bi jim bil kdo ponudil kako okrepčilo. Namesto tega 60 j.im stregli z groznim peovanjem in bogokletstvi. Ob desetih zvečer je prišel oddelek vojakov. Redovnika so spravili na tovorni avto in z znjima zdrveli v noč. Pred rudniškim rovom v
Mieres-u je voz ustavil. »Na cilju smo!< so zakričali v avto. Žrtvi še nista slutili, kaj ju čaka. Ob vhodu v rov pa so čakali izvršilci smrtne obsodbe. Pater in brat eta ee Objela in zaklicala:
»Živel Kristus Kralj"
Puške so počile in mučenika sta se zgrudila mrtva v lastni krvi. Če bi bilo s tem končano! Toda rabljem ee je hotelo še več krvniškega užitka. Začeli so udrihati po mrtvih žrtvah s puškinimi kopiti! Trupla — z redovnikoma je bil ustreljen tudi neki orožniški stražmojster — so kasneje zavlekli na mieresko pokopališče in jih pustili mepokopana. Šele čez tri dni so vrgli vea tri trupla v skupno jamo.
Strašne priče komunistične grozovitosti
Ko je čez nekaj dni zopet zavladala redna oblast, je izdala dovoljenje, da se trupla izkopljejo in indentificirajo. Najprej so našli stražmojstrovo truplo, nato patra Martineza. Toda, dočim je bilo mogoče stražmojetra takoj prepoznati, ker je imel glavo nepoškodovano, je bil patrov obraz tako raz-
mesarjen, da so mogli dognati istovetnost le po obleki, ki jo je bil patru posodil njegov gostoljubni zavetnik. Nos je bil ves razrezan, teme od udarcev vdrto.
Slednjič so našli tudi brata. Njegov obraz je bil tako stoičen, da ni bilo razpoznati ne oči ne nosa ne ust. Ko so truplo dvignili, je z glave odpadla koža. Tako etrašno so se bili komunisti znesli nad ubogim truplom mrtvega brata, ki ni zakrivil drugega, kakor da je svoje življenje posvetil Bogu. Tudi njega so mogli spoznati le po obleki.
Kar so bile imele žrtve s seboj vrednosti, ure, denar za pot in podobno, je izginilo. —
Trupla so pokopali v družinski grobnici premožne gospe, ki je iz spoštovanja do mrtvih mučenikov ponudila v ta namen dve vdolbini.
Ljudstvo je ob tej priliki 'pokazalo svoje veliko sočustvovanje in 6 solzami v očeh izražalo jezuitskemu kolegiju v Gijonu svoje sožalje. Jezuiti bi bili radi sobrata pokopali v svoji cerkvi, česar pa oblast ni dovolila. Ljudje so trumoma prihajali k božji mizi v spomin nedolžnih, mučeniških žrtev I komunizma.
Ameriški državni tajnik Hull, ki hoče 6 posebnim zakonom zagotoviti, da se Združene države v bodoče ne bodo več udeleževale nobenih vojnih za-pletljajev tujih držav. V ta namen je pripravil poseben zakonski načrt, ki ga predloži najprej predsedniku Rooseveltu, nato pa kongresu, ki se snide
meseca januarja ★
»Stranka pod vami menda kar e pe6tmi nabija po klavirju. Zakaj si tega ne prepoveste?«
»Premagujem se! Tako pojde klavir prej k vragu!«
»Kakšen mora biti vojak, da ga pokopljejo z vojaškimi častmi, Mandelc?«
»Mrtev, gospod podčastnik!«
»Očka, zakaj pa 6ede blagajniki v vseh bankah za omreženim oknom?«
»Zato, da ee polagoma na to navadijo.«
Mož, ki je odkril novo zvezd«. Je to londonski amaterski zvezdoelovec John Philipp Prentice. Zvezdo je odkril povsem slučajno malo pred sončnim vzhodom v ozvezdju dvojčkov. Takoj je si)vestil zvezdar-no v Greonwichu, ki je njegovo odkritje [»»trdila.
Tud; djuee zveadarne eo ooaziie novo zvezdo
Zdaj šele se je začela prava nadloga. Naslednjega dne je prikorakalo v mesto krdelo več sto krepkih duhobork, ee postavilo pred ječo in enoglasno zahtevalo, naj njihove može izpuste. Oblast je to zahtevo seve odbila, nakar so se. nore ženske vpričo vseh ljudi do nagega slekle ter začele med j divjim tuljenjem plesati. Krepki kanadski policaji, ! ki so skušali blazneče ženske prepoditi, so morali 1 kot premaganci, vsi raztrgani in opraskani zapustiti bojišče. Ti odurni nastopi duhobork eo se poslej ponavljali dolgo vrsto let vsakokrat, kadar je skušala ebins! prisiliti duhrtboroe do SDOštovania zakonov.
Pri golfu g« razumejo. Možje na sliki so mogočniki londonske razorožitvene konference, in to (od leve na desno): ameriški delegat Norman Daviš, ameriški izvedenec admiral Stanley, angleški zunanji minister sir John Simon in japonski delegat ekscelenca Matsudeira. V nnjhujšem dežju eo šli igrat golf in sc nato enorazumeli, da 6e posvetovanja odgodi^o
Burmanske lepotice
Trdnjava opijskih kadilcev
Japonci, ki hočejo iz Mandžurije čez noč ustvariti vzorno cesarstvo, so se i vso trdovratnostjo lotili zatiranja opijevske razvade. V notranjem mi-I nistrstvu 60 ustanovili opijski urad, ki mu seveda načeluje japonski strokovnjak. Novembra 1982. je mandžurska vlada izdala prepoved opija in uvedla monopol nanj. Vendar so še danes milijoni vdani temu strupenemu omamilu. Vendar zatrjuje načelnik opijevega urada: »Po mojih računih v petdesetih letih v mandžureki državi ne bo več niti l enega človeka, ki bi kadil opij. Ko emo zapoeedli Formozo, emo jo v 40 letih popolnoma oprostili opija.« Po mandžunskih stepah, kjer so prej pridelovali opij, raste danes samo še soja. Po skrivališčih bivših železniških roparjev, ki so jih polovili j in zajeli, se danes skrivajo tisoči opijskih kadilcev.
Blizu prestolnega mesta stoji strogo zastražena i trdnjava z visokim obzidjem. To je prisilna delavnica za opijske kadilce. V njej poveljujejo Japonski zdravniki v belih haljah. Po njihovih ukazih dela na stotine bledih Kitajcev od ranega jutra do poznega večera na 6tatvah, na njivah, v hlevih. Na lesenih pogradih leže taki, ki še niso za delo in čakajo na zdravniško preiskavo. V trdnjavi se nahajajo samo taki bolniki, nad katerimi zdravniki j še nieo obupali in je pričakovati, da ozdravijo. A zdravijo japonski zdravniki po radikalnih metodah.
Njihovo geslo je: opijev kadilec mora delati, delati, delati. In stvar se jim dobro obnaša. Nekaj 60 že ozdravljenih odpustili. Ob odhodu jim vzamejo odtis prstov in sprejmejo njihovo zaobljubo, da ee bodo strupa v bodoče vzdržali. Nato jih naselij okot kmete.
V Hsinkingsu pa imajo zavetišče za neozdravljivo bolne opijske pijance. Tu leže starci in mladeniči drug poleg drugega v deliriju. Bogatini imajo lastne celice; tu leže tudi stare žene in mlade deklice. Vei ti nesrečniki imajo državno dovoljenje, da kade opij. Kade do smrti, ki vsekakor že etopa čez prag ...
Za kobilicami - papige
Notranja Avstralija si je pravkar začela oddi-hatii po šibi kobilic, a že jo tepe nova nadloga. To 60 milijonske jate zelenih papig, ki lete iz zapadnih pokrajin proti vzhodu. Lete tako nagosto, da so tla na daleč popolnoma zelena, kadar po-sedejo. Ptiči onesnažijo vodne zaloge, da postajajo za ljudi in živali neužitne. Ljudje so noč in dan na delu, da zavarujejo vode pred papigami. Boje se tudi, da bodo papige, ko pridejo v obdelane predele, pobrale n požrle še tiste 6adežie, ki eo jih kobilice pustile.
Ali ga zvabi Amerika? Veliki italijanski dirigent Arturo Toscanini je prejel ponudbo, da prevzame vodstvo filadelfijskega orkestra. Ni še znano, kako se je mojster odločil
Neko burmansko pleme ima posebne pojme o ženski lepoti: vrat mora biti čim daljši. Zato morajo žen6ke od rane mladosti nositi za vratom obroče, ki jim vrat umetno podaljšujejo; vsako leto dodajo nov obroč, čim daljši je vrat, tem večja je odkupnina za možitev. Razen tega nosijo obroče tudi na nogah. Vsega tega nosi taka nesrečna burmanska lepotica na sebi do 60 funtov teže. Tale trojica je dospela v London, da se bo kazala v nekem cirkusu
»G-andhi indijskih obmejnih pokrajin«, Abdul Ghaf-far Khan je bil te dni zaradi nekega govora v Bombayu, v katerem je ostro napadel britsko indijsko vlado, obsojen na dve leti ječe. Ghaffar Khan je ustanovitelj in vodja indijskih »rdečih srajc«
Kanadske oblasti so se zavedale, e kakšno vrsto ljudi so imele opraviti in eo bile izprva skrajno prizanesljive. Obrnile so ee na voditelje in jim svetovale, naj 6e obrnejo na svoje »višje vdre« za nova razodetja, ki bodo bolj soglašala s kanadskimi postavami. Toda našle so popolnoma gluha ušeea. Izkusiti so morale grenko resnico, da je fanatična sekta težavnejša kakor vei Indijanci in Eskimi Kanade skupaj.
Kako je kanadska policija zmagata duhohorce
sebe metati obleko in nobena povelja niso ničesar zalegla.
Zdaj je polovica policijskega moštva začela na duhoborke iz brizgalk sipati olje, ki povzroča na koži sibež. Duhoborske amaconke so odgovoriie z glasnim grohotom. Ko pa eo bile vse ženske do dobra oblite z oljem, je nastopila druga polovica moštva, ki je nosila velike vreče in gumijaste rokavice. Iz vreče 60 začeli eipati na ženske neki prah, ki je po tolikih letih povzročil čudež, da eo ee duihoborke vdale.
Nekaj minut 60 se ženske še grohotale. Tedaj pa je začelo delovati olje. Ženske so se začele praskati, s tem 60 pa spravile v kožo prah — na drobno zmleto konjsko žimo. Zdaj je postala srbečica tako neznosna, da so se začele ženske valjati po tleh in tuliti. Videlo ee je, kako bi bile hotele imeti sto rok, da bi 6e bile mogle ,po vsem telesu istočasno praskati. Čez pol ure so bile tako voljne, da eo na grožnjo policije, da pošlje nanje po-vega erbečega dežja, ako se takoj ne »blečejo, takoj ubogale in tuleč tekle domov. Vea prigovarjanja voditeljev, ki eo jih ekušali znova nagnati proti policiji, 60 bila zaman.
Zdaj so ee vdali slednjič tudi voditelji in prejeli »od zgoraj« nova razodetja take vrste, da je bilo pobotanje z oblastmi mogoče. S tem je bilo konec duhoborskih ženskih parad.	,
Poslej so naselili duhoborce na posebnem otoku pred Vancouverjem, kjer žive čisto sanil zase kakor v koncentracijskem taboru.
Konec 19. stoletja 6e je naselila v Britanski Kolumbiji v Kanadi truma ruskih duhoborcev. Ta ločina je bila nastala sredi 18. stoletja v Harkovu in 60 jo blaeti iz zelo umljivih razlogov ostro preganjale. Potomci teh duhoborcev eo prizadevali tudi kanadskim oblastem dolgo vreto let neverjetne ne-prilike, dokler jih elednjič le niso obvladale.
Čudni pojmi o poštenju
Duhoborci menijo, da 60 »izvoljeno božje ljudstvo« in se zato ne menijo za kakršnekoli državne zakone in običaje drugega prebivalstva. Zanje veljajo le »razodetja«, ki jih dobivajo njihovi voditelji iz nebes. Sicer so pa zelo delavni, žive pa epartansko preprosto. Ne uživajo nobenega mesa, kajti po njihovem prepričanju ee nobene živali ne sme usmrtiti, ne zaradi mesa ne zaradi kože; to bi bil umor. Še več: njihovi pojmi o poštenju ee sploh raztezajo tudi na živali in po njihovem mišljenju je zločin, če ljudje »kradejo« kokošim ja)ca, kravam mleko in ovcam volno. Enako proglašajo za hudičevo početje, da ljudje »zapirajo« konje in vole in jih silijo k delu. Namesto živali vprega jo duhoborci v plug evoje žene.
Za V6a ta čudaštva duhoborcev se izprva ni nihče brigal, ker so živeli sami med seboj. Ko 6e je pa z leti naselilo v pokrajini vedno več drugih pripadnikov belega plemena in so nastajala mesta, eo se za Oblasti začele z njimi težave. Duhoborci nieo hoteli pošiljati svojih otrok v šolo ne plačevati davkov, dasi eo imeli v posesti najplodnejše predele. —
Boj z biči, gnilimi jajci in tovornimi avtomobili
Slednjič je bila javna nejevolja tolika, da je morala začeti policija ratbiti proti duhoborcem biče. Ker je pa uporabljala to orožje zelo milo, ni ničesar opravila. Tedaj je nastopilo proti trapastim ženskam prebivalstvo samo in jih obmetavalo z gnilimi jajci in polivalo 6 petrolejem, oljnatimi barvami, tirnežem. Pa V6e zastonj! Zdaj je poslala oblast proti demonstrantinjam šest tovornih avtomobilov, ki eo ee tesno vštric pomikali proti ženskam. Te so sprva osupnile, a 6e takoj nato opogumile in se v strnjenih vrstah postavile proti tovornikom. Težka kolesa so škripala, razdalja ee je vsak hip zmanjševala, dokler se železo ni dotaknilo kože... Tedaj so ženske zatulile, da je prodiralo ekozi mozeg in kosti — a umaknile se nieo. In zopet je podlegla oblast, ki se je hotela za vsako ceno ogniti vsaki resnični eili.
Ugnali so jih - z žimo
Tako so ee kanadske oblasti leta in leta ubijale z duhoborci, ne da bi bile dosegle najmanjši uspeh. Tedaj je napočil čas ljudskega štetja. Jasno je bik), da mu bodo hoteli duhoborci izogniti in da bo prišla v mesto, če jih bodo hoteli siliti, običajna ženeka parada. Ampak topot jih je hotela policija prestreči. Policijski oddelki so odšli proti duhoborski naselbini in res zadeli na polju na zbor žen6k. Komaj so jih te ugledale, eo takoj začele s
Gospodarstvo
Angleži svetujejo razvrednotenje lire
Mussolini se pristaš zlate valute
V	zadnjem času bije italijan. vlada hud boj za ohranitev sedanjega tečaja lire. Italijanska narodna banka (Banca d ltalia) je za podpiranje lire izdala že ogromne zaloge zlata in deviz. Kdor sledi poročilom o stanju italijanske narodne banke, je že ugotovil, da se njena rezerva in njena zaloga deviz stalno krčita. Kritje denarnega obtoka je bilo doslej razmeroma visoko. Poročilo o stanju narodne banke 30. novembra pa kaže, da je to kritje padlo že za 41.2%, medtem ko zakon predpisuje 40% kritje. Dejansko kritje se je torej že približalo po zakonu predpisanemu količniku. Se teden, preden je to poročilo izšlo, je italijanska narodna banka zgubila 110 milijonov lir na zlati rezervi. Banka je mobilizirala vse zaloge zlata in deviz v deželi, da bi z vso silo podprla liro. Že mnogo časa poprej je banka kupovala zlato v državi sami.
Borba narodne banke za ohranitev sedanjega tečaja je toliko težja, ker je italijanska trgovinska bilanca zelo pasivna. Zato teži vsa trgovinska politika vlade za tem, da čimbolj skrči uvoz, oziroma dvigne izvoz. Zato uporablja v prvi vrsti kontin-gentiranje. V tem pogledu je položaj italijanske trgovinske politike zelo težak, ker je v Italiji sami veliko pomanjkanje surovin, ki jih italijanska industrija nujno rabi. Na drugi strani ima krčenje uvoza za posledico, da se cene življenjskih potrebščin dvignejo, kar povzroča nezadovoljstvo preprostega ljudstva.
Po Italiji se v zadnjem času širijo glasovi, da namerava vlada nekoliko razvrednotiti liro, to je znižati njen sedanji visoki tečaj. Vlada, oziroma iašistična stranka je zelo ostro nastopila proti širjenju takšnih vesti. Tako je tajnik stranke odredil, da je treba vsakogar izključili iz fašistične stranke,
SI avenija je plačala
Na trošar. taksah 64 milijonov
Po uradnih statističnih podatkih dravskega finančnega ravnateljstva v Ljubljani je znašala v dravski "banovini obremenitev davkoplačevalcev na državnih neposrednih davkih za leto 1933 vsega skupaj 298,414.369.70 Din.
Na posamezne davčne vrste odpadejo naslednji zneski:
1.	davek na poslovni promet . Din 103,851.031.71
2.	uslužb. davek z doprinosom Din 36,115.808.82
3.	zemljarina ......Din 30,104.762.67
4.	zgradarina ......Din 30,047.405.19
5.	pridobnina ......Din 25,595.622.27
6.	družbeni davek .... Din 18,240.847—
7.	rentnina .......Din 10,477.93887
davek na luksus . . . . Din 9,599.494.61
V	letu 1933 je bilo plačano na neposrednih davkih:
a)	pri davčnih upravah . . Din 216.637.106.78
b)	pri carinarnicah .... Din 32,021.483.83
skupaj torej Diu 248,658.590.61
Tajski promet prinaša tepe zaslužke
G. Boža Miljkovič je v »Politiki« priobčil zanimive podatke o dohodkih tujskega prometa v Jugoslaviji. Proračun predvideva 600.000 dinarjev državnih dohodkov iz turizma. Po mnenju pisca lahko domnevamo, da bodo resnični državni dohodki višji, in sicer na podlagi računanja o dohodkih v lanskem letu. Miljkovič navaja, da je bilo lansko leto 894.446 obiskovalcev, ki so prebili 3,975.035 dni kot gostje. Od tega je bilo 216.654 inozemskih turistov, ki so prebili pri nas 1,025.134 dni in 677.792 domačih gostov z 2,949.901 dnevi. Tujci so pustili pri nas 273.6 milj. Din, domači gostje so potrosili 427.5 milj. Din; skupno 701.1 milj. Din Od tega skupnega zneska -so gostje potrošili v hotelih 409,153.330 Din. Železnica je pri tem zaslužila 165,757.480 Din, brodar-stvo 54.025.200 Din, za izlete so gostje potrošili 16,444.650 Din, za druge potrebščine 55 milj. 732.450 Din. Na posrednih davkih je država pri inozemskih turistih zaslužila približno 10 milj. 251.340 Din, pri domačih gostih približno 14 milj. 749.500 Din. Skupno bi torej znašali državni dohodki na posrednih davkih približno 25 milijonov. Koliko je država po vsem tem zaslužila še pri ostalih stroških turistov? Omenili smo že, da so železnice zaslužile nad 165 milijonov, da je država pri posrednih davkih pridobila okoli 25 milijonov in pri neposrednih 14, če še dodamo, da je pošta zaslužila okoli 19 mii;onov in državni monopol približno 5, pridemo do zaključka, da so znašali državni dohodki od tujskega prometa okoli 230 milijonov dinarjev. K temu prišteva pisec še 25,760.000 Din dohodkov samoupravnih teles, banovin in občin in pride končno do številke 255,057.0C0 Din, ki naj bi jih tujski promet prinesel državi, banovinam in občinam. Posameznih številk, na podlagi katerih pride pisec do te zaključne vsote, nismo natančno navedli, ker gre itak za računanje, ki sloni na domnevi o povprečnih stroških gostov.
Nov kliring med Češkoslovaško in Romunijo
Dne 1. januarja stopi v veljavo nov dogovor med Romunijo in Češkoslovaško glede plačilnega prometa. Ta dogovor je v skladu z novimi smernicami romunske trgovinske politike, ki jih skuša vlada udejstviti s tem, da ie uvedla od 1. dalje nov plačilni sistem. Ta naj bi bil veljaven za vse države. Romuniji gre za to, da pridobi iz mednarodnega prometa čimveč deviz. Zato določajo splošna pravila za sklepanje kliringov, da sme Narodna banka odstopiti samo 60% deviz romunskim uvoznikom. Jasno, da hoče na ta način Romunija skrčiti uvoz. Gotovo je vsaj, da bo ta sistem uvoz prisilno skrčil, ako bodo Romuni naročeno blago (udi v resnici plačevali. Odkod naj sicer dobiva devize za plačilo blaga iz inozemstva, ako jim Narodna banka prepusti samo 60% deviz? Dejstvo je, da je v Romuniji zmrznilo mnogo češkoslovaškega denarja, in sicer na kliringu okoli 100 milj. Kc in izven njega drugih 120 milj. Čehoslovaki računajo, da bi morala Romunija na podlagi novega dogovora zmanjšati svoj uvoz za polovico. Tako ie na primer Romunija letos nakupila v Češkoslovaški za 230 milj. Kč blaga, čeprav bi v smislu kontin-gcutiiranja in deviznih predpisov ne smela nakupiti več kakor za 200 milj. Kč. Na Češkoslovaškem računajo, da bo tudi prihodnje leto Romunija primo-rana kupiti na Češkoslovaškem več blaga, kakor ji pripušča nov plačilni dogovor. Zato zelo skeptično gledajo na ta sporazum in ugotavljajo, da zahteva Češkoslovaška orevelikc žrtve.
ki bi trosil podobne vesti. Fašistični tisk je priobčil dolgo vrsto člankov, s katerimi zavrača podobne govorice iu tudi napada borzne kroge, češ, da so ti povzročili takšne govorice. »Tribuna« na primer piše, da je fašizem likvidiral razne »politične kroge«, »kompctentiie kroge«, »časnikarske kroge« ter da je stopil neposredno k delavskemu ljudstvu, ki ne pozna špekulacije. Prav tako bo danes fašizem likvidiral še ostala gnezda, ki širijo neresnične vesti. List misli pri tem na razne »borzne kroge«.
Ne sme nas presenetiti, da so fašistični listi obrnili ost teh polemik proti Angliji. »Giornale dTtalia« na primer dokazuje v dolgem članku, da so bili prav Angleži do pred kratkim tisti, ki so zagovarjali zlato valuto. Danes je angleška denarna politika zašla v drugo smer. Toda že bivši finančni minister Snovvden v svojih spominih zagovarja sistem zlate valute, češ, da je zlato edina trdna podlaga za mednarodni denarni sistem. Italija bo odločno branila zlato valuto in »agitacija« proti liri in zlatemu bloku ne bo imela sreče. Mussolini bo liro branil še nadalje.
Fašistični listi neposredno napadajo angleške liste, ki ugotavljajo, da je sedanji tečaj lire previsok. Znano je, da so si tudi italijanski gospodarstveniki edini v tem, da je bila lira previsoko stabilizirana. Iakrat so odločevali prestižni razlogi in vprašanje je, ali ne odločujejo v Italiji tudi danes. Angleški strokovni listi izražajo bojazen, da bi Italija v obrambi lire ne bila končno prisiljena stopiti na pot nemških metod. Potem bi zlati standard ne imel več nikakega ix>mena. Zato svetujejo Angleži razvrednotenje lire.
okoli 300 milijonov neposrednih davkov
m
Zaostanek konec leta 1933 je znašal skupaj
Din 49,755.779.09
V	letu 1933 ni bilo ua predlog erarja zaradi davčnih zaostankov nobene dražbe nepremičnin. Upravnih občin je bilo v letu 1933 vsega skupaj 1069, število računov zavezancev v davčnih glavnih knjigah je pa znašalo 380.086.
Število davčnih zavezancev	je znašalo po raznih davčnih vrstah:
1.	davek na poslovni promet	20.166 zavezancev
2.	uslužbenski davek . . .	47.890	>
3.	zemljarina ............337.442	»
4.	zgradarina ............64.060	s>
5.	pridobnina ......	38.734	>
6.	družbeni davek ....	217	>
7.	rentnina..............16.089	»
V	1. 1933 so pobrali na trošarini 23,173.682.72' Din, na taksah 40,797.662.95 Din.
K
Naši trgovinski odnosi do Češkoslovaške
V Pragi 'je bila v torek skupščina češkoslovaške-jugoslovanske trgovinske zbornice; predsedoval je ing. Dvoraček. Dr. Krujis je podal poročilo o trgovinskih odnosih med obema državama. V lanskem letu je uvoz jugoslovanskega blaga v Češkoslovaško dosegel najnižjo točko, letos se je položaj
zbo jšal. Posrečilo se je izvesti glavne namene gospodarske Male antante. Zbornica se bo trudila, da trgovinske odnose med obema državama okrepi. Tajnik ing. Paleček je poročal o svojem potovanju po Jugoslaviji. Iskal je zveze za praktično delo, ki naj bi okrepilo gospodarske stike. Nabral je mnogo podatkov o blagu, ki bi ga Jugoslavija lahko izvozila v Češkoslovaško. Pri volitvah je bil izvoljen zopet za predsednika ing. Dvoraček, za pod-
Eredsednika dr. Hodač, odborniki: ing. Klindera, ustig, Ktodola, dr. Obrlhor, Menger, dr. Hart-man in dr. Hlavka.
Borra
Ljubljana, 20. decembra.
Denar
Posebnih izprememb ni, le lira se je nekoliko zboljšala. - Šiling v zasebnem kliringu v Ljubljani in Zagrebu 8.10—8.20, funt v Zagrebu 227.20 do 228.80, v Belgradu 226.20—227.80, pezeta v Zagrebu 557.50 (blago), v Belgradu 565 (jxin.).
Ljubljana. Amsterdam 2308.52—2319.88, Berlin 1366 60—1377.40, Bruselj 798.71-802.65, London 163.20-169.30, Curih 1105.85-1111.35, Nevv York 3381.12—3409.12, Pariz 225.26—226.38, Praga 142.57 do 143.43, Trst 291.58-293.98.
Promet na zagrebški borzi 31.631 Din.
Curih. Pariz'20.37, London 15.25, New York 308.25, Brucelj 72.225, Milan 26.41, Madrid 42.225, Amsterdam 208.725, Berlin 124, Dunaj 73.28 (priv. 57.50), Šlockholm 78.65, Oslo 76.60, Kopenhagen 63.10, Praga 12.90, Varšava 58.25, Atene 2.92, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05, Buenos Aires 0.765.
Vrednostni papirji
Ljubljana. 7% inv. pos. 69—71, agrarji 41—42, vojna škoda 336—338, 8% Bler. pos. 63—65, 7% Bler. pos. 55—56, begi. obv. 56.75—57, 7% pos. Drž. hip. banke 65—63.
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 69.50 den., vojna škoda 335.50—337.50, 12. 335—338, 6% begi obv. 56:25 -56.75 (56.75), 12. 57 bl., 8% Bler. pos. 63-64, 7% Bler. pos. 55.25—57. - Delnice: Narodna banka 46C0—4900, Priv. agr. banka 232—240, Osj. sladk. tov. 100 den., Impeks 50 den., Trboveljska 101-105.
Belgrad. Drž. papirji: 7% itrvest. pos. 70.50 d., agrarji 41.50—42, vojna škoda 337.25-338 (337, 337.50), uit. febr. 337.50, 6% begi. obv. 57.50-57.75 (uit. jati. 57.50), 8% Bler. rx>s. 62.50 -64, 7% Bler. pos. 55.50—56 (55.50). — Delnice: Narodna banka 4650-4800 (4700), Priv. agrarna banka 235.50 do 236.50 (237).
Žitni tr^
Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca ne-izprcincnjena. Promet srednji.
Budimpešta. Tendenca: stalna. - Promet: slab. Pšcnica: marec 15.94—15.96, zaklj. 15.96—15.97; maj 16.35—16.37. - Rž: marce 13.21-13.25, zaklj. 13.21 do 13.22; maj 13.59, zaklj. 13.54-13.56. - Koruza: maj 11.12—11.20, zaklj. 11.12—11.13.
Chicago. Pšenica: maj 98.375, julij 92, december 07.625. - Koruza: maj 87, julij 84.125. - Oves: maj 52. december 54.25. - Rž: maj 96.50.
Winnipeg. Pšenica: december 77.125, maj 82.375, julij 83.125.
SLIKE NJ. VEL KRALJA PETRA II.
po originalu dvornega slikarja g. Uhlika in z odobren jem
Pisarne Nfeg Vel. Kralja, šf.13.033 od 11. decembra 1934
so izšle
PRODAJ/! SE V KORIST VOi NIN IN V/l IIIHI
VSAKA SLIKA IMA 2IO OSREDNJEGA OBROKA!
IA SLIKA JE IIOSLEJ EMINA, KI JE ODODRENA OD VSEH PRISTOJNIH ODLASII ZA OR2AVIME IN SAMOUPRAVNE URADE IN SOLEt
Ker gre izkupiček v KORIST VOJNIH INVALIDOV in ni to nikaka kupčija, se vsakomur najtopleje priporoča
Cene simam:
Vel. 40/50
V bakrotisku na finem karton u ....... Din 40'—
S finim zlatim okvirjem in steklom ..... „ 95'—
Z luksuznim zlatim okvirjem s krono in steklom „ 150'—
Vel. 60/80
Din 80*— „ 170-
„ 280'—
Plahele izdelane v metalo-plastiki, teža plakete 1 kg. Cena Din 150'—
Naročila sprejema tvrdka: *• RUDENS" ZfVkO CfijiC
Teleton st. 62-fi? Z AGR C D, Vlašha Ulica 53

ca
Hermes: Ilirija
Nedelja, 23. decembra ob 14.15 na igrišču Hermesa — Predtekma Uermes B—Ilirija B ob 13
Že včeraj smo na kratko poročali o zadnji prvenstveni tekmi naše podzvezne lige, ki se to pol bolj ali manj po slučaju usode vrši baš med Ilirijo in Hermesom. Prestiž Ilirije zahteva, cla si z zmago nad Hermesom pribori prvo meslo, do katerega ji manjkata samo dve točki. In Hermes? Njemu zadostuje samo remis in neizogibno zadnje mesto je »rešeno«:. — O kvaliteti obeh moštev je preveč izgubljati besede, kajti eno kot drugo sta znani, da lahko mnr\o pokažeta, če hočeta. 0 Iliriji vemo, da je f i t in dobro pripravljena. Ne smemo pa pozabiti dejstva, da znajo tudi Hermežani biti prav rafinirano nevarni. Nedeljska tekma bo vsekakor zelo zanimiva, kajti zadnje srečanje obeh klubov v spomladanski prvenstveni borbi je končalo neodločno z rezultatom 2:2. In v nedeljo? Brez dvoma bosta napravili moštvi vse, da si priborila čim čatst-nejši rezultat. Sigurno je samo eno, namreč to, da bodo gledalci prišli na svoj račun. — Tekmo bo sodil g. Vidic, ki je znan po svoji strogi objektjv-nosii in tudi sicer spada v vrste naših najboljših sodnikov. — V primeru lepega vremena bosta nastopili v pred tekmi B moštvi obeh klubov.
f.SK Hermcs. Nogometna sekcija. Strogo obve*en sestanek prvega in 15 moštva ho drevi ob 20 pri Kočarju Istočasno l>o ludi zanimivo športno predavanje K. Rotta, po možnosti s skroptičniml slikami Tg'-n,lci Cebobin, Mo'o in Ktnn^rri-k se ponovno vabijo, da so v nedeljo pravočasno na mestu.
Lahkoatletshi sodniki so zborovali
Sodniki JLAK, sekcijo. LJubljana, so Imeli v srn-do svoj redni občmi zbor ,ki ga jo vodil dosedanji predsednik g. Windtsch. Razmere, kit so vladate v tej poslovni dobi v zboru sodnikov, niso hite povotjne in se nekateri sodniki sploh niso zavedali svoj iti dolžnosti. Ni jih bilo na lahkoatletske prireditve, sploh se uiso zanimali prav za nobeno stvar, tako, da smo videti vodno one In Iste obraze prt mitingih. Da so temu od-pomore, nadaljuje K. predsednik, Je naloga danHšnJoga občnega zbora, da ukrene vse potrebno, da so v bodoče to ne bo več ponavljalo.
Tajniško poročilo jo odpndlo, ker n.i bito g. tajnika, blagajniško poročilo Je podal g. Litin. Denarja sekcija nima, pač pn si jo med letom nabavila iz. prispevkov tri štoporlcc in ono pištolo.
Občni zbor jo podelil odboru rnzre^nieo, nato so pa sledile volitve, ki so takole Izipadle: predsednik Sla-m 18, podpredsednik Windise.li, ta.ln.ik Lnln, hlngujnik Megnšor. odborni>ki CM m perm nn, Gorjanc, Bradač, revizorja Kermavner In Snncln Savo.
Daljša debata so je vHeln glede Izpitno komisije, v katero so biti izvoljeni naslednji sodniki: Stamič, namestnik Wl1ndl«nh, Oerne, namestnik Luln, Mcgušar, namestnik Griinfeld.
Novoizvoljeni predsednik se Je zr.ltvolil za zaupanje ln poz,vat vse sodnike, dn ga podpirajo pri njegovem deln. Nato so sledilo slučajnosti, nnknr je g S a m Ič zaključil nspoli občni zbor. ki Je razčistil več. važnih sodniikdb vpriuMinj.
Slalom klub XI. Tcllnični odsek. ObveSčnmo vse tekmovalce, dn Je trebn Izpolniti prijnvo 711 tekmo v slalomu do .11. decembra v klithovcin lokalu, t rudne liro vsak dnn od 8 do 12 tu od H do l!l Vsi udeleženci tečaja naj se 7.glase v soboto ob ts v klnbovem io nln. Istotam se sprejemajo prijave ia klubski mak. katere naj Ima vsak član
Odprle koče SPD
V času od 22. decembra do 2. januarja bodo odprte iu zasilno oskrbovane: Triglavski tlom na Kredarici, Staniče v a koča in Koča pri Triglavskih jezerih, jn .to v primeru, ako v dolini ne bo snega. Nn vsak način pa bo v tem času odprta Staničeva koča in Triglavski dom na Kredarici ter Erjavčeva kača nn Vršiču. V Triglavskem pogorju so znani smuškl tereni, ki vabijo mnogoštevilne smučarje za božič v planino. Stalno pa sn oskrbovani z. vsem potrebnim: Dom r Kamniški Bistrici, ki ima na razpolago mnogo toplo kurjenih sob ter nudi znželjeni oddih 7.u praznike. Ob Bohinjskem jezeru bo itak smiiški teYaj ter je cenen oddih v IhOorogu in Sv. Janezu. Dnin na Krvavca in Koča na Veliki Planini sta že pod snežno odejo ter so znani mirni kotički v teh poslolankith. Dom na Mrzlici Je pri.lazna i-zlelnn to"ika iz Trbovelj. Tnmazlnova kača na Sv. Gori je krhsen sprehod iz Litije s iiovratkom na Savo. Koča nn f.jnb-nikn jo stalno oskrbovana ter lahko dostopna iz ftkofje T.oke. Valvaznrjeva koča'ie stalno oskrbovana. Na Do-teniškem Jo Dn m na Mirni gnri o»krbov.a.n z vsem po trebnim. V Logarski dolini so odprte vse planinske po stoinnke. Koča na SmrekoDeu je tudi stalno odprla. Pohorske postojanke SPD vabijo nn obilen poset.
Smučarski tečaji SPD. Pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru bo smučarski te"nj od 25. decembra do vključno 1. Januarja. Upati le. dn ho n« terenih /n smuške vale dovolj snega. Vse'-nj;or nn nn.i posbtnkkj pred odhodom v Bohinjsko BMrleo lelefonično vprašajo za snežne razmere pl-«rtto SPD V Ljubi i niti, tele"on 20-B3, ali pa direktno hotel Sv Janez o t) Bohlnl«vcm Jezeru, ki Im« poštni urad v hiši. Prltavntna, ccilfvdnoviin prehrana in preno''š"c v tcilo zakurjenih sobah strme za vseh osem dni 51)0 Din. Tečni ho vodiil zvoz.ni suiiiž'-i učitelt r K'-oder Janez. — Na Krvavcu ho smučarski te*nl SPD od 2. do ti. Iniinrtrja. V tem času fwdo snežne prilike t a ki ne-mlnc. ker Je nn Krvavcu že Redni runu del sneg. SninšM tereni so i Volni. Skupni stroški zn le*M znrSnio 45(1 Din. Terni ho vo kil smeRM u*iitcli g Tlinko ft-reelj. - Nn Ve'iki P<n>nv', iiri>-e'ii Srn smuSM te*n,i od " do 14. JnniinrJn ter bo vodil tečni smuški iiMfcli -TZS7. 7,unnp Ervin Stroški zn oi,l„ dobo znnfiajo Dtn 71111. za sedem dni pn ewn tnn. _ Prijave zn vse te te*nje »prelenia nisnrne SPD v T .jul/jn.nl, Aleksandrova cesta 4. nnlača Vikinrita. Ker Je število posetnikov omejeno, hitite s prijavami.
SK Ilirija. T.ahknatlaiska sekcija. Drevi oh m.30 v telovadnici šolo nn Grabnu važen plenarni članski stnuek, katerega so morajo udeležiti vsi, zlasti pa sla rejši člani lnhkontletske sekcije. Odsotnost se ne bo opravičila nikomur. — Jutri zvečer se bo posiovilo članstvo sekcije od svojega doscvln.njo.ga načelnika g. majorja Janca, ki odhaja v Rclgrnd. Poslovilni vev.r v, v restavraciji Banko nn Smnrtinski onsti. Sekc.iNko vodstvo va.bi k tej prijateljski poslovilni svečanosti vse člane lahkontletske, kakor tudi ostnlih sekcil.
LV.SP. SlnSbenr). Sestanek zvennlh srnn£Mli sodnikov bo nocoj ob 19.?« v dnmski sobi kavarno Kinoiic. Sestane'- le obvezen zn vse smnfike sodnice.
I.7.SP. Shtlbetm. Se.tn upravnega o'lora ho nocoj oh 20 v dam.sk! sobi kavarne Emone. Trosimo «irryrnr In poTnoš evllne udeležbe. Soln Je važna znrruti kon 'rt' določitve terminov za tekmovanja.
tetnšnja razporedita lista jugoslovanskih t<'iiHI;i) igralcev. Neuradna razporednn lista Jugos'ovans' ih le nJSkih Igrn!cev se glasi: Single gospodov: 1. l'uučee K 2. 1'nladn .1.. .1 Knknljevtč K., t. SchfirtVr F., r, Koii<o" vič M., (i. Milič D., 7. in 8. Friedrieh K.. 9. Fr<ihc F 1(1. Friedrieh D. — Single dam: I. fiosFšn V " Kovni'' H., .1. Matliels L., t. Itasliie S„ 5. Bmllsavlievlč J.
Vremensko poročilo
je dobila vremenska poročila ter iih bo nos naprej letno obinvljnln \ vseh naših dnov vsako opoldne v radin Ljubljana, mren tega h poročila nn razpolago v oboli pisarnah Putnika Iftihnh naših trgovin z zitnsko-sporlnlin blagom fonFiio dobe Interesenti pojasnita pri glavnem t g. Uorcu, telefon i!0 Uli.
Slanje 19. decembra:
od da
pikih, slo ta v h-Tele-ijntkv
Itatečc-Planica: Temperatura ti, sneg 2.1 cm, T.ektkl Kol <5 cm. Peč In Polctinlok Krvaveči Temperatura -2, Jasno .lil
pri Tamarju itn cm.
------ .ril- i'41 ctu sneg*
brc/, po lage. Smuka dobra.
Planina na Kraju; Veter sever, »nega 7(1 em !><m! Inge, Ifi cm prši,'«, smuka prav dobrn.
Znanega iirn/esinnalnnria tenis-iaralca in svetni-nega prvaka haria Kozeluha Je povabita skivpnin attlc riških denarnih niaguntov, da prevznmc mesto treueriu pri milljonarskein tenis klubu Bat na Floridi.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »soka beseda Din 1'—j ienltovanjakl oglesl Din 2'—. Najmanjši znesek ta mali oglas Din 10*—. Mali oglail se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega enačaja ae računa enokolonska S mm visoka petitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba prfloZltl znamko.
brez žulj m kurjih očes
SETA
VLOŽKI
samo s i
Denar
Kupim knjižice
Ljubljanske kreditne banke proti gotovini. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »1176-34« št. 14280._(d)
Posojila
na vložne knjižice daie Slovenska banka. Ljubljana. Krekov trg tO
Hranilno knjižico
Zadružne gospodar, banke za 18.500 Din — prodam najboljšemu ponudniku. -Ponudbe upravi »Slov.« pod »Zadružna« 14275. (d)
Hranilne vloge
domačih hranilnic kupimo. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Merkur« 14302. (d)
ieheed
Lepe jaselce
kompletne ali posamezne pastirčke, ovčice, hlevčke itd. - razprodaja najceneje: Sv. Petra cesta it. 17, Ljubljana.	(1)
PREMOG DRVA IN
Karbo paketi
■'■■■■■■■M
pn Iv. Schumi
Dolenjska cesta Telefon štev 2951
Zdrav, odbran
krompir
oddaja dokler zaloga
po 50 Din 100 kg
vsako količino
tvrdka A. VOLK,
LJubljana, Resljeva cesta št. 24
Primerna
božična darila
priporoča po znižanih cenah modna trgovina
Ign. ŽARGI
LJUBLJANA
Sv. Petra cesta št. 11.
Gostom nudim
za praznike ocvrte ali pečene piščance po 16.— Din, purane po 45 Din. -Naročila za dom prosim pravočasno.	(ll
Nogavice, rokavice
In pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje te najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1)
Pumparce
površniki, obleke, perilo itd. — najcenejše pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14.	(1)
Nogavice, rokavice, damsko perilo, kravate itd.
od danes naprej
15 °/o popusta
od reklamnih cen v izložbi
NOGAVICE
.BEMBERG'
Miklošičeva cesta 14
PERIC
■Iva, 6eha-no kg
Din 26 -Fol puh bel kg Din 98-Puh sivi n. kg D 100-Fuh nn i. Kg D 138-Puh bal. namntltl kg D 320
TM
ksmltao
otllAeno
Ehsportna hlSa „Luna" Maribor
Namočena polenovka
se dobi pri I. Buzzolini, Lingarjeva ul. Za škofijo.
(D
Posestva
Droben ogtas r •SlarauM* posestvo B hitro proda; če že iu m gotovun denarjem oai kupca ti t knjižico da.
Nova hiša
enonadstropna naprodaj za 60.000 Din. — Jerko, Črnuče.	(p)
mil
novozgrajena, visokopri-tlična, z dvema krasnima stanovanjema - naprodaj. V hiši je vodovod, elektrika ter angleška stranišča. Dalje je naprodaj več stavbnih parcel Poizve se pri I. Oražem, Moste pri Ljubljani, (p)
!
Glasba
oramotone
lipotelimo, umnjmm«, prodajam« hi bupujano
„ELEKTR0T0N"
_ LJUBLJANA TnvCarjevg ulica 3
Foto amaterji pozor!
Nudimo Vam po najnižji ceni popolnoma nove krasne foto albume foto ogliče, navadne albume za razglednice ter spo minske knjige.
Bogata zaloga Konkurenčne cene
Prodajalna H. Ničman
Ljubljana. Kopitarjeva ulica St. 2
Za praznike
Purani, kapunl, goshe, sveže meso, vseh vrst dlvlatlna. - Praška Sunka, prekajeni mesni Izdelhl, fini narezki in dellftatese. — Konzerve.
V	pondeljek sveže morske in sladkovodne ribe (karpi).
NotveCfa Izbira! ZnlZane cene!
V	nedeljo odprto do 12" ure.
Vclrmcsarlfa SlamtC
STAREJŠIM OSEBAM GRENIJO REVMATIČNE BOLEČINE STAROST
Vsem, ki trpite na revmatizmu, bolečinah v kosteh, zbadanju, išiasu, zobobolu, glavobolu, se Vam priporoča masaža. Za masažo ie »Alga«. Masaža z »Algo« Vas krepi in osvežuje. »Alja« se dobi povsod. 1 steklenica 14 Din.
Reg. S Br. 18117-32
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta S (paviljon)
lahko plačate naročnino ta »Slovenca«. »Domoljuba« tn »Bofioliuba«. naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 eiu-trai do pol t popoldne in od 2 do 6 popoldne Telefonska številka 3030.
NOVA MODA V PUDRU
Senzacija sezone
Zadnja meda, ki so Jo uvedle elegantna dame, je puder, ki daje koži dovršen »mat« odraz brez bleska ves dan, pa tudi v dežju in vetru.
Ta zadnja novost v pudru ie omogočena z novo sestavino, imenovano »smetanova pena«. Tvrdka Tokalon ie patentirala način izdelave « »smetanovo peno«. Tako Vam nudi puder Tokalon vse to, kar ie do nedavno uživalo samo neka- srečnih žena, ki se niso brigale za to, koliko bodo plačale za svoj puder.
Z uporabo pudra Tokalon polt ne posta« ne samo krasna temveč ostane tudi sveža in lepa ves dan ne glede na to kaj delate. Tudi potenje pri najnapornejšem športu ali pa dolgo plesanje ne more pokvariti lepote nalik vrtničnib lističev, ki jo on daje, kajti puder Tokalon je edini puder s skrivnostjo »smetanove pene«.
CITAJTE IN ŠIRITE »SLOVENCA«

Zahvala
Povodom težke izgube našega ljubljenega očeta, starega očeta, strica, svaka
in tasta, gospoda
Ji»
Ivana Krivica
trgovca
smo prejeli toliko dokazov in izrazov iskrenega sočutja, da nam je nemogoče zahvaliti se vsakemu posebej, zato izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo vsem, ki so nam v težkih urah kakorkoli lajšali naše gorje. Nadalje nas veže dolžnost zahvaliti se g. provincialn dr. Gvido Rantu, prečastiti duhovščini, usmiljeni sestri Žiti, gg. zdravnikom, zastopnikom TOI, Združenju trgovcev, Sekciji trgovcev s špecerijskim in kolonijalnim blagom, Društvu trgovskih potnikov, ravnateljstvu in uredništvu Mestne hranilnice, končno vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja, s katerim so obsuli krsto blagopokojnika, in vsem mnogoštevilnim prijateljem in znancem, ki so našega nepozabnega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti
Maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 22. t. m. ob pol 8 v farni cerkvi
Marijinega Oznanjenja
Globoko žalujoči rodbini Krivic — Peruzzi
Živeli bodete v duhu časa
ako imate dober radio aparat, ker imate z njim zvezo s celim svelom in Vašimi prijatelji! Donaša Vam prijetne čase v Vaš dom. Vaše zadovoljstvo pa bode še večje, ako imate SUPER aparat za kratke, normalne in
dolge valove z izenačenjem fadinga, pripravo za liho nastavitev in vse vrste električne struje, tipe	203, 303, 403, 505
ORION RADIO
Dobiva se po ugodnih plačilni pogojih pri
RADIOVAL
LJUBLJANA, Dalmatinova ulica 13
CELJE, PreSernova ulica 24
V veliki žalosti naznanjamo vsem svojim prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša iskreno ljubljena mama in stara mati, gospa
MARIJA BRICELJ
zasebnica
danes, v visoki starosti 93 let, previdena s tolažili svete vere, boguvdano umrla.
Pogreb drage pokojnice bo v soboto 22. decembra 1934 ob 15 iz hiše žalosti Zaloška cesta št. 96 v Mostah k Sv. Križu. Moste-Ljubljana, dne 20. decembra 1934.
Žalujoči ostali:
Franc Bricelj, sin; Frančiška Bricelj, sinaha: R o z k a , Betka, Anica, Slavka in Ivanka, vnukinje.
PosTebni aavod Ga.iSek Ivan, Moste-Ljubljana
Tekma okrog sveta
29
Na poti v mesto je doživel še kritičen trenotek. V bližnjem uradu za potne liste je moral pokazati svoj potili list, ki je veljal za Harbin. Prostor je bil nabito pota potnikov, Mongolov, Kingizov, Bur-jatov in Rusov, ki pa nikakor niso bili prišli z vlakom, marveč tudi z avtomobili, telegaani, peš in na konjih ter s karavanami; bližnja meja med Rusijo in burjateko-mongolsko socialistično sovjetsko republiko — kakor se glasi dolgo ime te avtonomne sovjetske svobodne države, ee je tu očitovala.
Hoteli, ki so jih bili med revolucijo iizrop.ili, so zdaj vsi epet obratovali, a pod sovjetsko upravo. Kakor mu je bilo že iz Moskve znano, je pomenilo to vohunstvo glede na vse, kar tuji gost stori. Da bi ee temu izognil, je sklenil Gordon, da ne pojde v »gostilnicoc; izbral si je rajši ;eemskij kvartirc, ali družinsko prenočišče, ki ga je vzdrževala vdova z mnogimi otroki, katere mož je bil postal pred leti žrtev neprestanih nemirov.
Hiša je bila preprosta, še preiprostejše so bile sobe na vsaki strani dolgega hodnika, po vsem videzu dobro zasedene. V jedilnici je bila pogrnjena dolga miiza, h kateri sta se vsedla, da bi večerjala, Oordon in njegov spremljevalec, kakor hitro sita bila odložila kožuhe ter ee nekoliko ugrela pri veliki kmečki peči.
Kdaj pa kdaj »o drugi tujci v kuštravih kožuhih pogledali noter ter vpraševali po avtobusih proti Urgi in drugim mongolskim krajem, o katerih pa niti gostilničarka niti gostje niso znali ničesar povedati.
Kljub poznj uri sta 6e po večerji Gordon in njegov spremljevalec le še odpravila proti letališču, ki je bilo daleč, da bi izvedela, ali je kaika možnost poleta v Peking, pa čeprav v etapah.
Mož, ki je bil v skižibi, je strmel vanju in Gordon je videl, kako je majal z glavo, ko mu je spremljevalec izrazil željo za polet — zaenkrat samo do Majmačina ali vsaj do samo 4 kilometre od tam oddaljenega Urge, glavnega mesta mongolske Kitajske.
Po daljšem razgovoru miu je njegov ruski spremljevalec, ki se je imenoval Saša, razlolmačil vsebino raizgovora. Baje je bilo samo trisedežno letalo v porab nem stanju; bilo je pa povsem nemogoče tvegati polet v takem viharju. Bolje bi bilo poskusiti priti čez tesni v Majmačin z avtom, po karavanski poti. Do tja je komaj kakih 220 venst, in če mu bo sreča kaj mila, utegne biti jutri zvečer že tam.
»Ali pa obtičati v snegu, kar je mnogo bolj verjetno,« ga je prekinil Gordon. »Ne. v tem primeru bi bil storil prav tako dobro ali pa še boljše, če bi bil ostal v vlaku. Ako pridem v Peking samo eno uro prepozno, zamudim odhod parobroda v San Francisco. Avlo sploh ne pride v poštev. Na vsak način moram dobiti letalo. Recite to in recite mu tudi, d« stroški ne igrajo nobene vlog«.«
Saša je še enkrat govoril z možem, ki se je naposled — majaje z glavo — odločil, da pokliče svojega predBtojnika iz uradnega stanovanja.
Po nadaljnjem dolgem razgovoru, ki se ga je udeleževal tudi priklicani pilot, je dosegel Gordon privoljenje, da se mu da letalo na razpolago, kakor hitro se vihar nekoliko poleže. Uporabi ga lahko
za polet v etapah do Pekinga, ako hoče. Za vsak slučaj pa naj se zglasi naslednje jutro še enkrat zaradi poleta, da se vidi, ali bo mogoče.
Gordon se nikakor ni slepil glede težav poleta z malim letalom v takšnem strahovitem mrazu, kljub temu je bil vesel, da sme za dobro plačilo tvegati po6kuB.
Naslednjega jutra je bil zgodaj pokoncu in njegov prvi pogled je veljal vremenu. Zrak je bil gost in moten ter strupeno mrzel.
Tudi telefonsko vprašanje na letališče mu je prineslo odgovor, da je ta hip start nemogoč. Morda pa bo okrog poldne mogoče odleteli, ker se vremenska poročila glasijo ugodno.
Gordon je udaril z nogo ob tla. Ako se 6tart ne more izvršiti do opoldne, zaradi zgodnjega nastopa noči danes sploh ne bo mogoč.
Morda bi bilo lc bolje najeti avto, ko je že s tako negotovimi upi zapustil vlak.
Ko je 6topil s Sašo v jedilnico, je bilo lani že polno gostov in tujcev, ki so bili videti vsi prepadom in so razburjeni govorili vsi vprek.
Nekaj vznemirjajočpga se je moralo pripetiti. Saša je nekaj časa poslušal, nato pa mu je povedal, da je nekaj postaj zahodno od Čite na odprti progi napadlo tunguško krdelo ekspresni vlak. Bojda 60 izropali potnike in nekatere so vzeli kot talce s seboj. Železniškemu osebju so zabičali, naj jih nihče ne zasleduje, sicer bodo talci ustreljeni; vlak bo smel kreniti naprej. Ako jili puste na miru, bodo talce pozneje izpustili na svobodo. Ljudje domnevajo, da gre za isto skupino Tunguzev, ki je že prejšnji teden izvršila napad na ekspres.
Gordon je bil skrajno osupel.
V njegovih možganih so 6e sprevračale misli, predstave, domneve, toda ena sama misel mu je bila vsa jasna v zavesti: Ethel tlurst — — in prav v ozadju, obledelo, kakor nekaj povsem ravnodušnega, Edvvard Clark.
Ali je bila mod talci, ki so jih lopovi odgnali s seboj, tudi Ethel Huret?
Tu je bilo tre/ba gotovosti. Kako mu je bilo prav, da je imel s seboj tolmača, ker brez njega bi bil prav toliko kakor brez pomoči. Tisti hip je bil Clarku skoraj hvaležen, da mu ga je, čeprav ne-namenoma, preskrbe!
»Stopiva k brzojavnemu uradu,< je dejal Saši. »Izvedeti moram, ali sta miso Hurst in mister Clark med talci.«
Ne da bi se pobrigala za zajutrek, sta odlif-tela tja.
Ni bilo treba, da bi sama brzojaviia v Čito. Medtem 60 bile namreč prispele nadaljnje vesti, in izvedela sta, da so odpeljali s seboj tri osebe, med njimi enega Angleža in eno Angležinjo. Čitski komisar je pozval iz Verlunjega Udinska vse razpoložljivo vojaštvo, da se začne zasledovanje.
»Toda to pomeni smrt talcev,« je dejal Gordon svojemu spremljevalcu, in zdelo se je, da ej mora šiloma odtrgati te besede iz ust.
Rus ni mogel storiti drugega, ko skomizgnitl z rameni. Vedel je, da se bo tako zgodilo, ako se vojaštvu in žandarmeriji posreči najti in ujeti krdelo. Roparjem je bila smrt itak gotova, in nekaj nadaljnjih umorov ne bo otežilo njihovega položaja.