20 Pri skupinah rastlin, ki se razmnožuje- jo apomiktično (njihova semena se raz- vijejo, ne da bi pred tem poteklo zdru- ževanje spolnih celic), so hčerinske rastline genetske kopije starševskih, če seveda ne pride do mutacij. Tako se je z razmnoževanjem, ki je v bistvu ne- spolno, in naključnimi mutacijami raz- vilo veliko število stabilnih genetskih tipov, ki jih sistematiki vrednotijo kot samostojne (male) vrste. Izraz male vrste je uveljavljen v rastlinski siste- matiki in pomeni vrste, ki jih je težko razlikovati od podobnih vrst. Zaradi majhnih morfoloških razlik in fenotipskega variiranja pod vplivom okolja je vrste med seboj težko razliko- vati, če se s skupino posebej ne ukvar- jamo. Herbarizirane rastline lahko do- ločimo samo, če so razlikovalni znaki jasno vidni, zato so v določevalnih klju- čih pri apomiktičnih skupinah tudi na- potki za nabiranje (in herbariziranje). Če so rastline nabrane nezadostno ali nepravilno, določitev herbariziranega materiala običajno ni mogoča. Pri regratih (rod Taraxacum) se malošte- vilne vrste razmnožujejo spolno, večina vrst pa je apomiktičnih. Število do sedaj opisanih vrst je izredno veliko. Tako je za Veliko Britanijo in Irsko navedenih več kot 200 vrst, za ozemlje Češke skoraj 180 vrst, za Nemčijo 370 vrst. Težavnost sku- pine se kaže že v tem, da se strokovnjaki izogibajo izdelavi dihotomnih določeval- nih ključev, ki bi nedvoumno pripeljali do razločevanja med vrstami. Za ozemlje Slovenije rod še ni bil siste- matično obdelan. Mala flora Slovenije navaja pet agregatov vrst (ki ustrezajo petim sekcijam rodu), samo pozni regrat (Taraxacum serotinum) je naveden na nivoju vrste. Za razliko od drugih apo- miktičnih skupin v Mali flori Slovenije pri regratih ni navodil za nabiranje in her- bariziranje, zato je kar nekaj verjetnosti, da del zbranega herbarijskega gradiva ni določljiv. Kako nabirati regrate za herbarij? Večji del navodil povzemam po delu Dandelions of Great Britain and Ireland (Dudman & Richards, 1997). Najboljši čas za nabiranje je začetek cve- tenja, torej ko se odprejo prvi koški in so ostali še v popkih. Izogibati se je treba Nabiranje regrata, a ne za solato Besedilo in foto: Andrej Podobnik Ilustracije: Simon Zidar primerkom, ki so izpostavljeni paši ali košnji, primerkom v senci, tudi nenava- dno velikim ali mladim rastlinam. Odveč je dodati, da obolele rastline in rastline, ki so izpostavljene kakršnemu koli stresu, niso primerne. Navodilo, da nabiramo ti- pične primerke, lahko razumemo tako, da ne nabiramo primerkov, ki odstopajo od večine primerkov v populaciji. Rastlino odrežemo pod listno rozeto, ve- čje primerke razdelimo. Za določitev za- dostujejo »betev« s koškom in približno 10 listov, ki se ne prekrivajo. Rastline je najbolje takoj vložiti v terensko mapo in liste čimbolj poravnati. Obnese se, da ra- stlino vložimo v polo, v kateri in s katero jo bomo sušili. Ne da bi rastlino premika- li, lahko kasneje, ko rastlina nekoliko ove- ne, kar v tej poli poravnamo prepognjene listne segmente. Kadar primerek razdeli- mo na več delov, ki jih herbariziramo, ve- lja označiti, da vsi posušeni deli pripadajo isti rastlini. Primerke je treba posušiti čim hitreje, da se ohranijo barve. Papir za sušenje menja- vamo vsaj enkrat na dan, še bolje dvakrat. Ta skrb odpade, če sušimo z vročim zra- kom. Praviloma naj bi bil material posu- šen v dveh dneh, kar pa komaj dosežemo z dvakratnim menjavanjem papirja. Kljub skrbnemu sušenju je nekatere za določevanje pomembne značilnosti pri herbariziranih primerkih težko ali celo nemogoče opazovati. Zato je koristno, da v naravi zabeležimo barvo zunanje Predstavnik regrata iz sekcije Ruderalia (Taraxacum sect. Ruderalia). 21 strani listnega peclja notranjih in zuna- njih listov v rozeti, pege na listnih krpah in/ali delu lista, ki povezuje listne krpe, položaj zunanjih ovojkovih listov in nji- hove dimenzije, premer popolnoma odpr- tega koška, barvo prog na jezičkih cvetov, barvo brazde. Vsaj nekatere od omenjenih značilnosti lahko zabeležimo s fotografi- ranjem. Pri nekaterih skupinah regratov so za določevanje potrebne tudi zrele rožke, kar prinaša dodatne težave. V času, ko regrat plodi, so rastline že preveč razvi- te za ustrezno nabiranje. Nezreli plodovi včasih med sušenjem še nekoliko dozori- jo; druga možnost je, da cvetoči primerki razvijejo plodove v vazi. Avtorja opozarjata tudi, naj posušenih primerkov ne lepimo v herbarijsko polo. Pri določevanju je marsikdaj treba pogle- dati primerek tudi z druge strani. Prav tako odsvetujeta nabiranje več primerkov za eno herbarijsko polo. Na enem rastišču neredko raste skupaj tudi več vrst. Z opa- zovanjem nekaterih za regrate sistemat- sko pomembnih znakov, kot sta oblikova- nost listov in položaj zunanjih ovojkovih listov, bomo hitro ugotovili, kateri skupaj rastoči regrati so si podobni in verjetno pripadajo isti vrsti, kateri pa se od teh razlikujejo. Včasih je prav zanimivo videti značilnosti, ki jih pri nabiranju za pomla- dansko solato spregledamo. Resnici na ljubo – regrat za solato navadno nabiramo pred cvetenjem. S puščicami so nakazani nekateri za določanje regratov pomembni znaki, kot so a) barva proge na je- zičkih cvetov, b) barva brazde pestiča, c) oblika in velikost stožčastega podaljška telesa rožke, č) položaj zunanjih ovojkovih listov in prisotnost kožnatega roba na njih, d) dlakavost betve koška, e) oblika končne listne krpe in f) stranskih listnih krp listov, g) oblika povezave med listnimi krpami, prisotnost manjših krp ali zobcev med njimi, h) prisotnost peg na listih in njihova velikost, i) dlakavost listov in j) okriljenost listnega peclja. Zato je pomembno nabrati in herbarizirati rastline tako, da je te znake možno opazovati, stanja znakov, ki so pri herbariziranih rastlinah težje vidna ali sploh ne, pa zapisati že ob nabiranju svežih rastlin. ab c č d e f g h i j Ime popisana sklednica se v Sloveniji uporablja za vrsto Trachemys scripta, v katero sodita podvrsti rdečevratka in rume- novratka. Ime se uporablja tudi v dokumentih državnih inštitu- cij. Eden zadnjih primerov so Strokovne podlage za obvladovanje močno razširjenih invazivnih tujerodnih vrst za vrsto popisana sklednica (Trachemys scripta), ki jih je Zavod RS za varstvo na- rave pripravil marca 2018. Ker gre za terminološko popolnoma napačno uporabo rodovnega imena Trachemys, v praksi veliko- krat prihaja do nejasnosti in zmede. Na to nakazuje na primer dejstvo, da ljudje sklepajo, da se lahko popisana sklednica križa z močvirsko sklednico (Emys orbicularis), saj ime napačno naka- zuje, da sta obe sklednici. V naravi se rodova Emys in Trachemys Trachemys scripta, kako ti je ime? Besedilo: Gregor Lipovšek s svojimi predstavniki pojavljata na različnih celinah in med nji- ma ni znanega križanja. V Herpetološkem društvu za odpravo neskladja predlagamo, da se za rod Trachemys uporablja ime gizdave želve, ki se je v preteklosti že uporabljalo, za vrsto Trachemys scripta pa ime okrasna gizdavka. Podvrsti Trachemys scripta scripta in Trachemys scripta elegans naj obdržita svoji že splošno uveljavljeni imeni, torej rumenovratka in rdečevratka. Slovensko ime družine, v katero spadata oba rodova, – sklednice (Emydidae) – se ohrani.