YU ISSN 0040-1978
LETO XXXII.. ŠT. 33
Ptuj, 30. avgusta 1979
CENA 4 DINARJE
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
UUDSTVA
, - ^ I "i " 1"
Besede našii dopisnaiov (stran 4)
Haloške mlake - smrtonosna past (stran 5)
Zapisali so... (stran 6)
Cestni.Jcriž" razvozlan (stran 8)
Podvig ptujskih planmk (stran 9)
Vinko Hafner na obisku v ptujski
in slovenskobistriški občini
Vinko Hafner s svojimi sodelavci v pogovoru s predstavniki ptujske Vinko Hafner v pogovoru s političnim aktivom občine Slovenska Bistrica
občine
Foto: M. Ozmec
V	četrtek, 23. avgusta je Vinko Hafner,
predsednik republiškega sveta zveze sindika-
tov Slovenije obiskal ptujsko občino. Najprej
so ga ptujski družbeno-politični delavci sez-
nanili z akcijsko in politično učinkovitostjo
sindikatov v ptujski občini, ki šteje 16.663
delavcev.
V	razgovoru je bilo ugotovljeno, da
organizacije sindikata postajajo vse bolj odprte
organizacije, kljub temu pa je še veliko vrzeli v
njihovem delovanju. Najmanj je sindikat
učinkovit v dislociranih obratih, predvsem v
raznih prodajalnah; ti delavci so močno
odmaknjeni od družbenih in pohtičnih pro-
blemov v občini.
Prav tako je bilo ugotovljeno, daje še vedno
premalo sindikalnih delavcev usposobljenih za
družbeno delo, tudi člani ZK se premalo
vključujejo v delo osnovnih organizacij sindi-
kata. Po tem razgovoru je Vinko Hafner, sku-
paj s svojimi sodelavci obiskal TGA »Boris
Kidrič« v Kidričevem; popoldne pa se je v
Ptuju pogovarjal s predstavniki občinskega
vodstva ZSS Ptuj, člani predsedstva in z dru-
gimi gosti.
V petek, 24. avgusta pa je Vinko Hafner
namenil svoj obisk občini Slovenska Bistrica,
kjer se je prav tako pogovaijal s člani občin-
skega vodstva, predvsem pa z vodstvom v de-
lovni organizaciji IMPOL Slov. Bistrica.
Podrobnosti o razgovorih predsednika slo-
venskih sindikatov objavljamo na 2. in 3. strani.
Orjaški znanilec
jeseni
Vojko Timošek iz naselja Glasomec, 41-letni traktorist pri Kme-
tijskem kombinatu Slovenska Bistrica, je izdelal klopoteč, ki bi mu težko
našli enakega. Podrobnejšo reportažo o tem velikanu bomo objavili v
naslednji številki Tednika. Zaenkrat samo podatke, da klopotec tehta
nad 350 kg, daje premer vetrnic (kril) 9 metrov, da ima skupno 12 kijev
(maclekov), vsak pa tehta okrog 5 kg, vrti se na 13 metrov visokem deblu.
Kljub taki velikosti pa ga spravi v pogon že rahel vetrič, saj ima vgrajene
dvostopenjske gibljive kroglične ležaje.
SeL ,
(tok ""eter do cilja, dobro uro pa je bilo treba dela-' da so bile vetrnice
''ončno pritrjene
FolC	-rv- it
DESETA SEJA OKZKS PTUJ
Izhajati iz praktičnih
potreb
v dvorani delavskega doma Franca Krambergerja v Ptuju
so se včeraj popoldne sestali na redni seji člani občinske konfe-
rence ZKS Ptuj. Ocenili so idejnopolitično usposabljanje in
marksistično izobraževanje v ptujski občlini ter v zvezi s tem
sprejeli usmeritve v nadaljnjem poglabljanju idejnopolitičnega
usposabljanja komunistov v občinski organizaciji ZKS.
V nadaljevanju seje pa so izglasovali razrešnico sedanje-
mu sekretarju Milanu Kneževiču, ker je bil izvoljen za sekre-
tarja medobčinskega sveta ZKS. Za novega sekretarja so
soglasno izvolili Dimčeta Stojčevskega, za namestnika sekre-
tarja komiteja pa Staneta Lepeja. Podrobneje o seji bomo
poročali v naslednji številki.	p
TEKMOVANJE V PLAVANJU
IN ROKOMETNI TURNIR
V POČASTITEV
OBČINSKEGA
PRAZNIKA
v okviru prireditev ob
letošnjem prazniku občine
Ptuj in sodelovanja me^d po-
bratenimi občinami sociali-
stičnih republik Hrvatske in
Slovenije sta v soboto v Ptuju
bili dve športni prireditvi. To
sta bili tekmovanje v plava-
nju za prehodni pokal Ptuj-
skih toplic in rokometni tur-
nir ženskih reprezentanc za
prehodni pokal skupščine
občine Ptuj. Pokal Ptujskih
toplic so osvojili Mariborča-
ni. predstavnik SO Ptuj pa je
pokal izročil igralkam Kopri-
vnice. Več o tem na notranjih
straneh!	1. k.
Reprezentance pobratenih
občin pred finalnim delom
rokometnega tumiija i oto B.
Rodt)
Še trenutek in odprla se bodo šolska vrata	Foto: zk
V ponedeljek začetek
novega
v ponedeljek se vidimo v razredu, je oni dan vzkliknil
sošolec sošolcu. Tako je, drugi teden se namreč za osnovnošol-
ce in učence usmerjenega izobraževanja začne pouk. Učilnice,
šolski hodniki in dvorišča bodo po dveh mesecih spet oživela.
Pravi živ—žav se nam obeta, tudi potne dlani, globoka razmišl-
janja, skratka vse tisto, kar k pouku sodi.
V	prvi razred osnovnih šol v ptujski občini bo letos stopilo
okoli 1100 učencev. Učenci OŠ dr. Ljudevita Pivka bodo novo
šolsko leto začeli v preurejenih prostorih dosedanjega centra za
gospodarstvo in upravo, v zgradbi dosedanje gimnazije pa bo
začela z delom osnovna šola v ustanavljanju, s ponosom bodo
začeli učenci šole Bratov Štrafela v Markovcih s poukom v
svoji »lepotici«.
V	srednje šole se je letos vpisalo okoli 400 osmošolcev.
Učenci poklicne živinorejske poljedelske šole in kovinarske
šole ter oddelka za strojne tehnike bodo začeli s poukom prav
tako v ponedeljek; dočim bodo ostali srednješolci morali še
malo počakati, da bodo nove, sodobne učilnice srednješolskega
centra povsem nared, do takrat pa bodo pomagali pri urejanju
okolja.
Vsem učencem želimo uspešen začetek in dober konec!
2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO
30. avgust 1979 — XEDMI|(
Vse sile
v uresničitev letnega
načrta
Medlem ko v večini delovnih organizacij na območju občine Slov.
Bistrica teče proizvodnja nekoliko pod vplivom dopustniške sezone, v
delovni organizaciji Konstruktor TOZD Granit Slovensk4 Bistrica
vlagajo vse sile za uresničitev letnega proizvodnega načrta.
Z izjemo posameznih delavcev, zlasti staršev s _šoloobveznimi
otroki, so vse zaposlene razporedili na skupno 9 večjih gradbišč v občini
in tudi zunaj nje. Tako sedaj končujejo z gradnjo 64 družbenih stanovanj
v Slov. Bistrici, kjer gradijo tudi nove poslovne in skladiščne prostore
podjetja Smreka. Novestanovanjskezgradbegradijo tudi v Poljčanah in
v Oplotnici. kjer končujejo tudi z gradnjo proizvodne hale za predelavo
pohorskega granita, v začetni fazi pa je tudi gradnja večjega poslov-
no —trgovskega objekta. Nadalje obnavljajo zgradbo osnovne šole na
Pragerskem in izvajajo razna adaptacijska dela na objektih v Hramu.
Razvanju in Mariboru. No in na domačem dvorišču v Slovenski Bistrici
si gradijo novo upravno zgradbo.
Viktor Horvat
Ugotoviti
vzroke padca
ekonomičnosti
Na zadnji seji sveta za ekonomska vprašanja in planiranje pri občin-
skem svetu ZS Ptuj so v osrednji točki razpravljali o rezultatih gospodarje-
nja organizacij združenega dela ptujske občine v prvem polletju 1979.
Osnovna ugotovitev je, da so finančni kazalci uspešnosti v prvem polletju
letos sicer zadovoljivi, vendar pa je bilo ugotovljeno, da se je število
temeljnih organizacij, pri katerih je padla ekonomičnost v primerjavi s
prvim trimesečjem pov^ala. Zato je svet predlagal, da se v vseh teh organi-
zacijah analizira vzroke padca ekonomičnosti in da se v zvezi s tem sprej-
mejo določeni ukrepi. Potrebno je namreč ohraniti stopnjo ekonomičnosti,
ki bo enaka vsaj povprečju v občini doslej.
Sredstva za reprodukcijo in akumulativnost so porasla in dosegajo
okrog 46 odstotkov zapadlih obveznosti; pri nekaterih temeljnih organiza-
cijah pa delitvena razmerja le niso tako ugodna. Svet je poudaril, da sred-
stev akumulacije, ki so namenjena za razširjeno reprodukcijo ne bi smeli
zmanjševati in priti pod zapadle obveznosti iz dolgoročnih kreditov za na-
slednje obdobje.
Posebna pozornost je bila namejena tudi investicijski politiki, saj so
določene investicije vezane na kredite, zato vplivajo na dohodkovno spo-
sobnost temeljnih organizacij in zlasti še na likvidnost. Svet zato predlaga,
da temeljne organizacije dosledno ,,prečesajo", svoje investicijske plane in
jih prilagodijo dejanskim razpoložljivim sredstvom iz poslovnega sklada;
krediti naj bodo pri tem le dopolnilni viri.
Ivo Granda, predsednik sveta je v zvezi s poslovnimi poročili poudaril,
da so le-ta pomanjkljiva, saj ne vsebujejo podatkov o realizaciji sklepov za
izboljšanje gospodarjenja, sprejetih ob zaključnem računu 1978. Naloga
poslovodnih organov temeljnih organizacij je, da v določenem roku izdela-
jo tudi ta poročila. V njih je potrebno podrobno obrazložiti, zakaj določe-
ni sklepi oziroma stabilizacijski ukreoi niso uresničeni. Takšna dopolniena
poročila morajo obravnavati še sindikalna vodstva in samoupravni organi
v temeljnih organizacijah že v prihodnjem mesecu.
Ob koncu je tekla beseda še o problematiki nelikvidnosti, kot posledici
finančne nediscipline, neusklajenih poslovnih odločitev na področju naba-
ve in prodaje ter pomanjkljivih finančnih planov temeljnih organizacij.
Zato so naročili vsem temeljnim organizacijam, da ponovno proučijo plane
priliva in odliva denarnih sredstev; če teh planov nimajo, jih morajo brez
odlašanja sprejeti.
O vseh teh vprašanjih morajo razpravljati osnovne organizacije sindi-
kata, izvršni odbori ter o njihovi realizaciji poročati predsedstvu občinske-
ga sveta ZS Ptuj.
MG
OBISK VINKA HAFNERJA V KIDRIČEVEM
„ l^se videti z vidUca napredlta
delavcev..."
Tovarna glinice in aluminija
,,Boris Kidrič" v Kidričevem se že
nekaj časa spopada z velikimi druž-
benimi in ekonomskimi problemi.
Nanjo pritiskajo že dalj časa in ker
ni bilo učinkovite ter odločne akcije
so se samo še poglabljali. Kopičila
so se tudi nasprotja med delavci,
predvsem skupinami, ki niso zmo-
gli enotnosti za akcijo; vse to pa je
prispevalo v zdajšnje stanje, ki pa
nujno terja odločen boj za jutrišnji,
trdnejši razvoj. Danes — nekoč
veliki gigant med proizvajalci alu-
minija, dela pod slabšimi pogoji
kot ostali v Jugoslaviji. Ugasniti ne
more, gre za 2200 delavcev, ki
morajo živeti; zato mora dajati
svoj kakovostni delež v našem
celotnem razvoju ter ustvariti
pogoje za perspektivnejši in trajni
razvoj. Politične in poslovodne
strukture morajo spoznati, da vpe-
ljava ustreznih dohodkovnih in or-
ganizacijskih povezav vodi tudi v
napredek, da je potrebno enkrat za
vselej pomesti z ozkimi interesi. Pri
tem pa je potrebno podpreti drug
drugega; le tako bo mogoče reali-
zirati sprejete načrte.
To so le osnovne misli ob obisku
Vinka Hafnerja, predsednika
republiškega sveta ZS Slovenije, ki
je s svojimi sodelavci obiskal ptuj-
ske sindikalne delavce ter se skupaj
z njimi in predstavniki družbeno-
političnega življenja občine ter
ostalimi pogovarjal o nalggah sin-
dikata v sedanjih družbenih toko-
vih, stabilizacijskih prizadevanjih
in drugih nalogah ter družbeno-
ekonomskem položaju v TGA.
Generahii direktor TGA Milan
Krajnik je visokega gosta s sodelav-
ci seznanil s trenutnim stanjem v tej
aluminijski delovni organizaciji. Le
to je več kot zaskrbljujoče, saj
proizvodnjo obremenjujejo visoki
stroški električne energije, visoki
stroški vzdrževanja (samo v pre-
teklem letu so znašali 180.000.000
dinarjev); najhuje pa je z zastarelo
tehnologijo, ki ima svoj prispevek
tudi v izdelavi ton aluminija, za
kar v TGA porabijo 20 ur, v mo-
dernem svetu pa do 2 do 6 ur; stro-
ški vzdrževanja pa so v ceni alumi-
nija prisotni kar s 15 do 16 odstot-
ki.
Letošnje polletno poslovanje v
TGA je sicer dobro, saj so doseženi
bistveno boljši rezultati od
prejšnjih obdobij, vendar so ti re-
zultat ureditve določenih odnosov
na trgu jugoslovanske aluminijske
industrije. Problemi na področju te
industrije so v zadnjem času mnogo
bolj urejeni, tako se cene aluminija
spreminjajo s trimesečnim zaostan-
kom v primerjavi s svetovno ceno.
Skoraj nemogoče pa so cene za gli-
nico, saj je nemogoče doseči cene,
ki so jih do včeraj plačevali uvoz-
niki.
V TGA imajo uravnovešeno zu-
nanjetrgovinsko bilanco. Izvažajo
skupaj s svojimi partnerji, nekaj pa
imajo tudi direktnega izvoza; le-ta
pa ima sezonski značaj. Precej pa
jih v zadnjem času pritiskajo
sistemski ukrepi na področju izvo-
za-uvoza, ki onemogočajo vzpo-
stavitev dohodkovnih odnosov tudi
na tem področju. To pa bo imelo
tudi posledice na dohodku, ker
imajo po teh pravico na dohodku
zadnji izvozniki. V preteklih letih je
uspelo tovarni uresničiti precej am-
bicioznih investicijskih planov.
Veliko pa jih še čaka pri
modernizaciji elektroliz, gre za iz-
redno zahtevno in odgovorno nalo-
go, ki je osnovna prioriteta v na-
daljnjem razvoju. Uvedba sodobne
tehnologije bo imela dobre rezulta-
te v izboljšanju delovnih pogojev in
same produktivnosti dela.
Rešitev tovarne iz sedanjih druž-
benih in ekonomskih problemov je
nujna. V to pa se bo vključilo celo-
tno združeno delo Slovenije in tudi
izven nje. Po podatkih se je odlo-
čilo za združevanje dela in sredstev
več delovnih organizacij iz SR Sr-
bije in sosednje Hrvatske. Celotna
finančna konstrukcija nove nalož-
be bo rešena v prihodnjem mesecu.
Gre pa za ogromna sredstva.
Vinko Hafner se je predvsem za-
nimal za to, kako so v tej delovni
organizaciji pripravljeni oziroma
usposobljeni za prevzem tako veli-
ke investicije. Izkušnje namreč ka-
žejo, da smo pri podobnih veliko-
krat grešili na vseh področjih in jih
tako z nepravilnim organiziranjem,
pristopom le še dražili. Predstavni-
ki tovarne so povedali, da v tem
trenutku ne razpolagajo s celotnim
fondom potrebnega kadra, saj se
srečujejo z velikimi kadrovskimi
problemi. So pa izrazili pripravlje-
nost, da z veliko mero odgovorno-
sti prevzamejo nase investicijo in jo
tudi izpeljejo. Pri tem pa se morajo
zavedati, da imajo zanjo največjo
strokovno, družbeno in politično
podporo, ki pa zato nosi še večjo
težo.
Tudi sestavljena organizacija
UNIAL ne živi tako kot bi morala
so ugotovili, potrebno ji bo torej
doreči vsebino dela. Brez dvoma je
poudaril tovariš Hafner pa so sindi-
kati zainteresirani, prav tako tudi
celotna družba, da sestavljene or-
ganizacije ostanejo, vendar z
ustrezno vsebino, za katero pa se je
potrebno še dogovoriti. Po besedah
generalnega direktorja TGA tovari-
ša Krajnika sestavljena organiza-
cija ne živi iz dveh vzrokov: prvi
ker v fazi integracije niso doreiHj
razvoja obeh: TGA in IMPOLa in
sestavljene organizacije kot celote
in drugi, ker ni bil vpeljan celovit
sistem planiranja, kjer so le seJte.
vali plane... Veliko bolj pa so se sj.
cer vključevali pri razreševanju pj]
vega problema.
Osnovni namen obiska Vinlcj
Hafnerja je bil, da spozna, zakaj v
tej delovni organizaciji ne napre.
dujejo, zakaj se dogovorjene stvari
ne razrešujejo kot bi morale in
kako je sindikat učinkovit pri uve-
Ijavljanju stabilizacijskih prizade.
vanj, kako je naravnana njegova
usmerjevalna vloga. Tako je med
drugim ugotovil, da so izrabljene
zmogljivosti velik problem in da
obstoje poleg subjektivnih vzrokov
tudi objektivni, ki so tovarno pri.
peljali v zdajšnje stanje. Levji delej
pri tem pa imajo ,,stare navade" iz
prejšnjih časov in pogosto zana-
šanje na rešitve od zunaj, ki pa niso
pripeljali do kritične obravnave. Če
bi bil odnos do dela pri vseh enak,
bi se stvari mnogo lažje reševale kot
sicer in podobno.
Poleg tega je opozoril, da kljub
temu, da se bo izvedla nova tehno-
logija, ne zavračati nobene izbolj-
šave in racionalizacije. Boriti se je
potrebno za vse, kar vodi v boljše
gospodarjenje in boljši ekonomski
ter družbeni položaj, od katerega
pa ima korist celotna družba. Cilj
sindikatov pa je, da tovarno
podpre pri vseh njenih prizadeva-
njih, da se izkoplje iz težav. Za to
pa je potrebno ustvariti ustrezno
klimo med zaposlenimi in kljub
temu, da bo borba težka, uspeh ne
bo izostal. Mnogo pa so k zaplete-
nim odnosom v TGA prispevali še
kratkovodni in sebični interesi po-
sameznih poslovodnih in drugih
struktur. Izhod iz težav v tem tre-
nutku je jasen, malo težja pa bo
njegova izvedba, vendar se bo treba
zavzeti z vsemi silami, predvsem pa
z enotnim nastopom.
Ob koncu pogovora je bilo po-
udarjeno, da se bosta morala v raz-
reševanje te problematike v veliki
meri vključiti tudi oba občinska po-
litična aktiva — Ptuja in Slovenske
Bistrice. Zaupanje, ki je bilo dano
delovnemu kolektivu od celotnega
zdriiženega dela Slovenije, pa terja
dosledno odgovornost in izpolnitev
zastavljenih cUjev.
MG
Vinko Hafner med ogledom proizvodnih prostorov — težki delovni pogoji
ustvarjajo delovne invalide
Foto: M. Ozmec
Nova pridobitev
zaPn
Pri Lenartu so končno le prišli do novih prostorov za uporabnike PTT
storitev. Prostori so urejeni v pritličju novega stanovanjskega bloka,
merijo pa približno 170 kvadratnih metrov. Delo je veljalo okrog 3 milijo-
ne dinarjev. Del denarja so prispevali tudi občani Lenarta s plačevanjem
Dosebnega prispevka glede na število telefonskih impulzov.
V odgovornost novih prostorov je sprejela upravnica pošte v Lenartu
To-ezija Senekovič. Slavnostna prireditev je bila pred nedavnim, na njej je
govoril tudi predsednik IS SO Lenart, Franjo Muršec in povdaril velik
pomen dobrih PTT zvez za razvijajoče se gospodarstvo občine Lenart.
Sedanje stanje telefonije na tem območju je zelo kritično in občani
pričakujejo še hitrejši nadaljnji razvoj telefonije na območju celotne ob-
čine. Tako je tudi lenarška občina na področju telefonije nezadovoljna.
Na eno samo avtomatsko centralo in šest ročnih telefonskih central je
vključenih 145 telefonskih naročnikov, ali 0,65 odst. vseh naročnikov
omrežne skupine. Razlogi za takšno stanje so znani, predvidevajo pa, da
bodo stanje kmalu popravili in to z ustrezno ureditvijo prostorov za novo
avtomatsko telefonsko centralo, ki je za občino Lenart več kot potrebna.
Janez Lorber
Izvajali vse naloge
Pred nedavnim so na seji OK SZDL Lenart ocenjevali delo njihove
občinske konference in ugotovili, da so uspešno izvajali vse naloge, ki jih
ima SZDL v okviru frontnih organizacij. Sklenili so, da bodo v bodoče po-
globili aktivnost in neposredno sodelovanje čim širšega kroga članstva.
Na seji so izvolili tudi nove člane organov občinske konference SZDL,
ki ima trinajst članov predsedstva, njihov predsednik je Drago Stravs in
sekretarka Karla Majcenovič. Predsednik občinskega odbora Edo Zorko-
Mihec, ki opravlja to funkcijo v SZDL Lenarta že 10 let je prejel na tej seji
red dela z rdečo zastavo, ki mu je izročil predsednik oWine Lenart Božo
Tuš. Odlikoval ga je predsednik Tito za njegovo dolgoletno aktivno delo
na družbeno-političnem področju in za njegov prispevek k razvoju naše
samoupravne socialistične družbe.
Janez Lorber
VINKO HAFNER V SLOVENSKI BISTRICI
Pred ^veliko svadbo" temeljito
razčistiti odnose
V petek. 24. avgusta je pred-
sedniK republiškega sveta zveze
sindikatov Slovenije Vinko Haf-
ner s sodelavci obiskal delovno
organizacijo IMPOL v Slovenski
Bistrici. Najprej si je ogledal
proizvodne obrate — staro in
novo valjamo, livarno, žičarno.
sli.skainice ter novo profilarno s
halama za orodjarno in obrat
družbene prehrane, ki sta še v
gradnji. V tovarniškem sindikal-
nem domu pa je za tem stekel
poiiovor z vodji TOZD. sektorjev
in Helavskih svetov, s predsedniki
sindikatov, mladine in s sekretar-
ji osnovnih organizacij ZK v tej
delovni organizaciji, v kateri
združuje delo okoli 2000 delav-
ccv.
Vinko Hafnerja. Sreča Mlina-
rica. Boštjana Pirca in ostale je
iilavni direktor IMPOLa Jože
Kavkler uvodoma seznanil z
gospodarsko in politično situaci-
jo v delovni organizaciji in vseh
devetih TOZD^ V prvi polovici
letošnjega leta so v IMPOL-u
ustv arilTkar milijardo 640 milijo-
nov dinanev celotnega prihodka,
od tesia 276 milijonov dohodka
ali 17? milijonov čistega dohod-
ka. kar znaša 94 odstotkov od
načrtovanega. Zanimivo ie tudi.
da so povprečni osebni dohodki
zaposlenih v tej delovni organi-
zaciji znašali v prvem polletju
letošnjega leta 7.244 dinarjev,
kar je sk^oraj 25 odstotkov več kot
lani v istem obdobju.
Za tem je stekel pogovor o
dohodkovnih odnosih v SOZD
UNIAL in TGA Kidričevo, o
nadaljnjih usmeritvah, razvoju in
planiranju na tem področju, pa o
uveljavljanju sindikalnih stališč
in nagrajev mju no delu. Zanimi-
va. le. ■■	POL-u do sedaj
uspeli nagrajevati po delu in
razultatih tlela le okoli 50 odstot-
kov vseh zaposlenih — v glav-
nem v proizvodnji. Seveda sistem
nagrajevanja .še ni dodelan in v
celoti izpeljan zaradi številnih
problemov, ki so jih navedli
predstavniki delovne organizaci-
je. Vinka Hafnerja je zanimalo
Kako so delavci resnično informi-
rani o vseh dogajanjih v kolekti-
vif in ali res oni odločajo. V
odgovor je dobil pojasnilo,' da
izhaja 2 krat mesečno časopis ^
Metalurg, razen tega pa'občasno
še Metalurgov poročevalec, v
katerem sproti obveščajo delavce
o aktualnih dogodkih: uspešno
pa deluje tudi interna razglasna
postaja.
Veliko besed je bilo povedanih
na račun sistema delitve dohod-
ka in osebnih dohodkov v TOZD
in delovno skupnostjo, kjer še
zmeraj niso odnosi takšni, "kot bi
morali biti. saj se nekatere te-
meljne organizacije zapirajo va-
se. To je bil tudi eden od razlo-
gov. da le TOZD Žičarna prvo
polletje letošnjega leta končala z
izgubo, ki znasa prek 300 milijo-
nov dinarjev. Prav v Žičarni pa
letno izvozijo okoli 60 odstotkov
celotne proizvodnje. Izgubo "so
imeli predvsem zaradi tega. ker
niso prdeli i:^07ne stj^mulacije v
višini 37^0 .ov. Ce stimula-
cije	ejeli do konca leta
se bodo vsekakor morali dogovo-
riti o dri^ačni razdelitvi dohod-
ka med TOZD. Vsekakor pa ne
smejo zmanjšati izvoza, Jcot so to
predlagali predstavniki Zičarne.
Ko s^^o govorili o zagotavljanj"
surovin IMPOL-u v dolgoroč-
nem obdo^u. so povedali./if
zagotavlja TGA Kidričevo okoH
50 odstotkov surovinske baze.
r.ed kratkim pa Je iMPMi
sklenil sporazum se s TL^'
Šibenik. kjer sije z vloženimi
milijoni dinarjev zagotovil
prihodnjih 15 letih po 10.000 to
aluminija letno. Sicer pa J.
sodelovanje IMPOL-a s TG^
Kidričevo rodilo že več poziti»
nih rezultatov. Dohodkovni,
nosi so vsekakor bolje ureje"^
pogovori pa tečejo še o tesneiser
sodelovanju, kot je bilo
morda tudi o enotni delo^
organizaciji, kar bi bistveno P
cenilo stroške proizvodnje. sKrJ
ka to bi bil najbolj racionaiej^
korak. Seveda pa je pred ^
svadbo« treba najprej lepieU'
razčistiti odnose tako v eni. ko'
drugi delovni organizaciji.
Vinko Hafner je ob
dejal, da je rfadvse razveseU' ^
dejstvo, d^a v TGA Kidri« ^
kljub zastareli proizvodnji ^
težkim pogojem dela.
kažejo veliko razumevanja. ^
bi so tako pri delu, kot pn
vljanju planov, kar je na
bodnlno za vse nas. Sočasno t,
je dejal, da so zdaleč pre^ ^
nagrajevani delavci, ki
pod težkimi delovnimi P.^&i
[elektroliza TGA in valja'..
IMPOL), premalo pa so n^S^jiki
ni tudi ustvarjalni strokovnj
— inovatorji in podobno. •
Vinko Hafner s sodelavci si je najprej ogledal proizvodne obrate IMPO-
LA, kjer se je pogovarjal tudi z delavci v neposredni proizvodnji, (foto:
M. Ozmec)
tednik -30. avgust 1979
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
O OBISKU VINKA HAFNERJA V PTUJU
Prizadevanja za stabilizacijo
in uresničevanje planskih nalog
Največjo težo v nadaljnjih raz-
govorih Vinka Hafnerja s pred-
;;(avniki vodstva občinskega sveta
2S PtLij in člani predsedstva ter
o>talimi gostije imela obravnava
pogojev gospodarjenja in perio-
jiiTnih obračunov, povezano z
vloKO sindikatov.
Za razpravo je uvod pripravil
Janko Mlakar. predsednik
občinskega sveta ZS Ptuj. ki je
med drugim povedal, da smo v
J,tujski občini veliko naredili pri
uresničevanju zakona o združe-
nem delu. tako pri ustanavljanju
novih temeljnih organizacij, pri
sprejemu samoupravnih splošnih
aktov in njihovem usklajevanju z
določili zakona: da pa je pionirsko
jelo še na področju delitve po
Jelu in rezultatih dela. Zelo malo
je premikov na področju samo-
upravnega družbenega planira-
nja in da sindikate čaka še velika
naloga pri nadaljnjem samo-
upravnem organiziranju združe-
nega dela. Precej kritično je tudi z
delovno disciplino, z izostanki z
dela. ki so celo višji kot lansko leto
in podobno. Sindikati so bili v
preteklem obdobju tudi uspešni
pri podružbljanju splošne ljudske
obrambe in družbene samozašči-
te. vendar je družbena samozaš-
čita še vedno premalo prisotna
med delavci, kljub vsemu pa je
politično stanje v sindikatih za-
dovoljivo. Največja naloga ptuj-
skih sindikatov, kakor vseh sin-
dikalnih delavcev v bodoče pa
mora biti dosledno uveljavljanje
načel delitve po delu.
Vinko Hafner je ponovno po-
udaril. da moramo v tem trenutku
dati največjo pozornost prav sta-
bilizacijskim prizadevanjem in
uresničevanju planskih nalog.
Kje pogosto in najbolj grešimo? V
trenutkih, ko zadeve kažejo dob-
ro. takrat vedno popustimo, prav
to pa slabi učinkovitost naše ak-
cije.
Več sindikalnih delavcev je ob
tej priložnosti ponovno opozorilo
na vrzeli pri uveljavljanju do-
hodkovnih odnosov, da pa je še
najtežje to doseči pri dohodkov-
nem povezovanju proizvodnje s
trgovino. Čvrstost teh odnosov
onemogočajo tudi določeni ad-
ministrativni ukrepi, sprejeti v
zadnjem času (zamrznjene cene).
O tem so govorili predstavniki
nosilcev razvoja v občini. Priza-
devanja za stabilizacijo so trajna
naloga, pri kateri pa uspeha ne bo
mogoče doseči čez noč. vendar si
morajo sindikati prizadevati za
stabilizacijo gospodarstva tudi
drugače.
Tovariš Hafner se je tudi zani-
mal. kako direktorji kot družbeni
in gospodarski delavci ocenjujejo
delo sindikata. Najbolje je
odgovoril direktor AGIS-a, ki je
dejal, daje potrebna vzpodbuda
zdaj enega, zdaj drugega; oba sU
pa odločena, da zastavljene cilje
tudi izpeljeta.
Milan Kneževič, medobčinski
sekretar ZKS za Podravje je dokaj
kritično nakazal slabosti v delo-
vanju sindikata pri uveljavljanju
družbenoekonomskega m poli-
tičnega položaja delavca. Kako
smo uspešni pri uresničevanju
zastavljenih na og? Programi dela
osnovnih organizacij sindikata so
preslabo zastav^eni, zvenijo
splošno, konkretnih napotkov za
delo je zelo malo. Dohodek je še
precej odtujen, predvsem gre za
primerne delitve dohodka in vpliv
delavca na njegovo delitev; vpliv
delavca na sredstva v banki^ pri
dohodkovnem povezovanju. V
osnovnih organizacijah sindikata
je še premalo samoiniciative,
premalo lastnih pobud in
odgovornosti, zlasti delavcev za
lasten in širši družbeni razvoj.
Premalo se tudi pogovarjamo z
delavcem in podobno.
Veliko je bilo povedanega tudi
o gospodarjenju, o uspehih v
prvem polletju letos. Finančni
kazalci res kažejo na uspešnost,
toda. ali to pomeni, da lahko po-
čivamo na lovorikah? Ne! Zave-
dati se je potrebno, da le-ti niso
odraz boljšega dela, temveč po-
sledica ugodnejših tržnih razmer.
Nadaljevati je potrebno z akcijo
stabilizacije, ki mora biti celovita
in pri tem dosledno iskati notranje
rezerve. Izhod iz sedanjega polo-
žaja v gospodarstvu, kije izredno
zaskrbljujoče, je le v dvigu storil-
nosti in produktivnosti. Posebne
naloge pa so še na področju
kmetijstva, zlasti pri pridobivanju
novih plodnih površin.
Vinko Hafnerje v nadaljevanju
pogovora poudaril, da se sindi-
kalne organizacije morajo vklju-
čiti pri stabilizacijskem usmerja-
nju gospodarskih tokov in narav-
nati svojo akcijo, da bo v obilici
zastavljenih nalog, mogoče do-
seči več konkretnih rezultatov pri
spreminjanju družbenih odnosov.
Dobiti bo potrebno tudi bolj jasen
pogled v stvarna dogajanja, v
globalne podatke o gospodarje-
nju. Precej je znanega o številkah,
kar pa je v družbenem življenju
konkretno potrebno, tega pa
vemo zelo malo. Tudi obravnava
zaključnih računov, periodičnih
obračunov ni nič novega, tu ne gre
/a novo obremenitev finančnih
delavcev, v teh obravnavah gre za
It), da je delavec bolj osveščen,
bolj odgovoren za gospodarjenje,
/ato je potrebno to aktivnost vo-
dili. ki pa ne more biti kampan-
jska.
>>5^epamo« tudi na pc^dročju
nagrajevanja po delu. Vztrajno je
treba iskali ustrezna merila; so še
strukture, ki odklanjajo nagraje-
vanje po delu in ležijo po uravni-
lovici ter poudarjajo, da tako
zahtevajo delavci!? Odgovor: V
vsakem primeru je potrebno kre-
pili razpoloženje, da se merila
najdejo. Precej je še neznanega
okrog minulega dela: nekateri že
več let upoštevajo določene ele-
mente.
Ob koncu svojega razgovora s
ptujskimi sindikalnimi delavci je
lov. Hafnerpohvalil prizadevanja
na vseh področjih družbenega
življenja in dela. Med drugim je
povedal:... »Več zrelih načrtov
imale. Napredek je očiten. Tudi
zalo. so vas dali s spiska manj
razvitih. Vi sami z lastnimi močmi
razvijate občino. Tudi vaše ugo-
tovitve o trenutnem položaju, so
posledica raznih prizadevanj,
pozitivnih in so dobra vzpodbuda
za bodoče delo. Vtis imam. da
vaše ugotovitve odkrivajo po-
dobne probleme kot v ostalih
slovenskih občinah. Zelo po-
membne so tudi ugotovitve, da
trenutno vlada po polletnih
obračunih neko stvarno zadovol-
jstvo. Tudi v ostalih občinah so
globalna gibanja zelo zaskrblju-
joča: dohodek je posledica ko-
njunkture. v ozadnje pa so potis-
njeni kriteriji kakovostnega gos-
podarjenja: v ozadje je tudi po-
tisnjena produktivnost in podob-
no. Cela vrsta problemov nas
spremlja: od silnega povečanja
cen. življenjskih stroškov do
ostalih problemov, ki imajo vedno
večji značaj administriranja«.... je
povedal Vinko Hafner. Področje
samoupravnega družbenega pla-
niranja: tudi na tem področju je še
veliko nalog. Kako bomo plani-
rali. če so številni podatki ne-
uporabni. Na teh vprašanjih pa bo
temeljila bodoča sindikalna ak-
tivnost: posebnih sklepov ni po-
trebno sprejemali, saj gre v bistvu
za nadaljevanje že znanih nalog.
MG
Vinko Hafner med pogovorom s ptujskimi sindikalnimi delavci
Foto: Ivo Prejac
Mladinska poletna politična šola v Tacnu
Od ponedelika, 20. do sobote, 25. avgusta je
v Tacnu pod Šmarno goro potekala mladinska
poletna politična šola (MPPS)
Udeleženci te šole smo bili mladi iz vseh OK
ZSMS! Med nami so bili tudi gostje iz Italije in
avstrijske-Koroške ter seveda člani sekretariata
RK ZSMS. Bilo nas je okrog 425 do 450.
Organizator letošnje MPPS nam je zagotovil
J^ekaj osnovne literature, tako da smo se vsaj za
nekatera predavanja lahko pripravili.
,,Samo človek, ki prevzema odgovornost za
svojo svobodo, je lahko svoboden. Toda samo
človek, ki lahko demokratično odloča, lahko
prevzema takšno odgovornost." Te besede tov.
Kardelja so nam bile in bodo smerokaz za naše
delo na tej MPPŠ. Zabrali smo se, da z našega
stališča kritično ocenimo svoje dosedanje delo
'n se dogovorimo o našem delu v prihodnje.
Zaradi nekaterih objektivnih in še več
subjektivnih vzrokov se nas je iz OK ZSMS
Ptuj MPPŠ udeležilo šest mladincev. Ti smo
potem delali (poslušali predavanja) v svojih de-
lovnih skupinah.
Ptujski predstavniki mladine smo delali v
skupinah za predsednike in sekretarje občinskih
konferenc: Branko Novak, vzgoja in izobra-
ževanje Marija Meznarič; DO-D, Marija Sr-
dinšek; marksistični krožki, — Olga Jurgec;-
SLO in DZ, — Ljubo Korpar in v skupini za
informiranje Slavica Pičerko.
Člani COP-a (centra za obveščanje in
propagando) pri OK ZSMS, ki smo se udeležili
te šole smo po lastni izbiri spremljali delo sku-
pin. Izdajali smo biltene in stenčase.
Predavanja so potekala vsak dan ob do-
poldnevih, popoldne pa smo imeli skupne javne
tribune in plenarna zasedanja.
Spet, kot že tolikokrat doslej, smo poslušali
predavanje o preobrazbi vzgoje in izo-
braževanja (malo več konkretnosti bi nikakor
ne škodovalo!) Zanimivo je bilo plenarno
zasedanje o razvoju neuvrščenih, precej
zanimanja je bilo tudi za predavanje o socialnih
in humanitarnih obveznostih v boju za
ekonomsko ureditev.
Vsekakor pa nam je najbolj zanimivo,
neposredno predaval Alojz Gojčič. Med
njegovim predavanjem: družbeni sistem
informiranja pra v gotovo ni nihče od slu-
šateljev ,,spal". (ali vsaj malce zadremal).
In na koncu? MPPS je gotovo nakazala
smernice za naše nadaljnje delo. Z malce boljše
izbranimi predavanji (preveč je bilo po-
navljanja) bi lahko še bolj uspela.
Slavica Pičerko
Jutri posvet
sekretarjev
00 ZKS
Na jutrišnjem popoldanskem
Posvetu sekretarjev osnovnih
°fganizacij ZKS krajevnih
r^^pnosti in združenega dela.
oouo komunisti ptujske občine
"^snili dosedanje aktivnosti na
področju ljudske obrambe, druž-
I ^ne samozaščite in varnosti. Po-
tega bodo ocenili še izvajanje
■^'epov zadnjega posveta in sicer
lo	analizirati obiske de-
ovnih skupin po osnovnih
^^■'Sanizacijan. evidentiranje no-
sekretariatov v OO ZKS ter
[^^'Prave na akcijo N ič nas ne sme
'^^esenetiti.
^	zk
Dela pri gradnji kanalizacije od
Potrčeve ceste do nove zgradbe
srednješolskega centra in naprej v
središče krajevne skupnosti Bratje
Reš tečejo po načrtu. Tako investi-
tor kot izvajalec zagotavljata, da
bo kanalizacija do srednješolskega
centra urejena najkasneje do 10.
septembra, razen če ne bi izjemno
motil dež, izgledi pa so, da bo v
naslednjih dneh pretežno lepo
vreme.
Pri delu na odseku med Tiho
potjo in Potrčevo cesto pridno
pomagajo tudi dijaki in sezonski
delavci. Delovni čas traja dnevno
po 12 ur (od 6. do 18. ure), delajo
pa tudi ob sobotah in nedeljah.
Glede na dosedanji uspešen potek
del tudi predvidevajo, da stroški
ne bodo bistveno višji od prvotno
načrtovanih. Organizatorjem dela
in delavcem gre prav gotovo priz-
nanje že za uspehe, ki so jih
dosegli doslej.	-f
Varnostno politična ocena
rg^ torek seje na drugi redni seji sestalo predsedstvo bočinske konfe-
SZDL Ptuj. Obravnavali in sprejeli so varnostno politično oceno v
Ptuj in se dogovorili o drugih neposrednih nalogah, ki so pred
•nsko organizacijo Socialistične zveze.	F
DELA TEČEJO
PO NAČRTU
Cementne cevi ob Grajeni so pripravljene za položitev v izkopani jarek za
kanalizatijo mimo srednjeiU)iskega centra
Foto: Alfred Bradač
V septembru otvoritev
nove ceste
Močno deževje je v nedeljo, 19. avgusta, preprečilo, da bi občani in
delovni ljudje krajevnih skupnosti Kog in Sr«lišče ob Dravi praznovali in
odprli nad šest kilometrov dolgo asfaltirano cesto. Za cesto so denarna
sredstva prispevali občani obeh krajevnih skupnosti, del sredstev pa je
vložila tudi občinska komunalna skupnost. Tako so občani za cesto
prispevali blizu 6 milijonov dinarjev, v katerih se zrcalijo sredstva iz
samoprispevka in prostovoljni prispevki kmetov.
Predstavniki obeh krajevnih skupnosti so se dogovorili, da bodo
cesto odprli na zelo svečan in neobičanjen način. Po cesti bi namreč kot
prvi zapeljali kočijaži s starimi kočijami in koleslji, ki jih je na Kogu in v
KS Središče še nekaj. Slabo vreme jim je načrte prekrižalo. Tako ni bilo
tekmovanja v streljanju na glinaste golobe in dirke kolesarjev starih nad
75 let. Dogovorili so se, da bodo praznik in veselje ob otvoritvi nove
ceste, slavili v septembru, ko svojo barvo dobiva gozd. vinska trta in
grozdje.	zk
Nezadovoljive
priprave
še pred 29. septembrom bo treba v krajevnih skupnostih ptujske
občine izvesti obrambno izobraževanje prebivalstva, kajti od dobre
obrambne vzgoje je odvisen tudi uspeh akcije Nič nas ne sme prese-
netili. Takšnega mnenja so bili tudi člani koordinacijskega odbora za
ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri predsedstvu občinske
kontcrence-SZDL Ptuj. Nosilec obrambne vzgoje je socialistična zveza,
naloge pa bodo izvajali delegati sveta in skupščine KS, krajevne
organizacije SZDL. predstavniki civilne in narodne zaščite ter člani ZK.
Obrambna vzgoja prebivalstva bo tekla od 17. do 28. septembra;
izobraževanje pa bi obsegalo: varnostno oceno KS, prikaz mednarodne
politične situacije, samozaščitne ukrepe občanov in varnost ter družbeno
samozaščito.
Člani koordinacijskega odbora so ocenili tudi priprave na vajo Nič
nas ne sme presenetiti in med drugim ugotovili, da stanje v krajevnih
skupnostih ni povsem zadovoljivo. V petih krajevnih skupnostih še
vedno niso začeli z aktivnostmi, v devetih KS pa se še niso dogovorili za
predpostavko: v ostalih KS pa so priprave na akcijo NNNP zelo
zadovoljive. Skrajni čas je, da socialistična zveza v tistih krajevnih
skupnostih, kjer priprave še niso stekle, začne s konkretnimi pripravami.
zk
ŠTUDIJA O DOLGOROČNEM RAZVOJU
TURIZMA V PTUJSKI OBČINI
Strokovni odgovori
iz javne razprave
Fakulteta za zunanjo trgovino univerze v Zagrebu — centra za
turizem se je ob zaključku javne razprave študije o dolgoročnem
razvoju turizma v ptujski občini zavezala, da bo pripravila pismene
odgovore na vsa vprašanja, pripombe in predloge iz javne razprave.
Vsi odgovori so strokovno utemeljeni in lih bodo vsi nosilci razvoja
turizma v ptujski občini in ostali; ki se vključujejo v turistično verigo,
prejeli skupaj s študijo.
V javni razpravi, vanjo so se v polni meri vključili najbolj zaintere-
sirani in delno ostali, je bilo postavljenih več vprašanj. Največ vprašanj
je bilo okrog kmečkega turizma, ki v klasičnem pogledu v ptujski
občini nima posebne perspektive. Izdelovalec študije to utemeljuje iz
več vidikov. Tu je poudarjeno, daje individualno kmetijstvo, ki bi naj
bilo nosilec kmečkega turizma, v "bistvu polikulturno in zato zahteva
stalno prisotnost družinskih članov kmetovalca in to v glavnem v teku
turistične sezone. Za razvoj kmečkega turizma je v mnogočem boljše
monokulturno kmetijstvo, "ki omogoča tudi strojno obddavo in talco
pušča kmetovalcu vec prostega časa. ki bi se v danem primeru lahko
mnogo bolje posvetil turizmu Kot v prvem primeru. V takih pogojih pa
tudi turisti lahko sodelujejo pri raznem kmečkem delu.
Posebno težo v kmečkem turizmu imajo sami prostori, ki morajo
imeti svojstvene značilnosti, saj morajo turistu dopuščati široko aktiv-
nost in nuditi polno sprostitev. Tako izdelovalec študije ugotavlja, da
vaška naselja in kmečka gospodarstva v ptujski občini imajo zelo malo
lakih dodatnih privlačnosti, ki bi lahlo pritegnile turiste in "bi ga tudi za
dalj časa zadržale.
Razvoj kmečkega turizma pa tudi onemogoča nerazvita infra-
struktura in tudi pomanjkanje stanovanjskega prostora za turista. Vse
lo bi zahtevalo velika vlaganja tako na področju infrastrukturne
opreme, kakor tudi pri opremi ustreznega stanovanjskega prostora.
Poleg tega pa na teh področjih tudi ni ustreznih možnosti za različne
oblilTc zabavnega življenja.
Kmečka gospodinjsva ptujske občine se lahko mnogo bolj vklju-
čujejo v kme<^i turizem prek organizirane proizvodnje in plasmaja
specialnih poljedelskih proizvodov za polreoe gostinskotunstičnega
gospodarstva. Dane ugotovitve pa ne izključujejo možnosti razvoja
Tega turizma v posamičnih primerih. Velikega razvoja kmečkega
luTizma torej pri nas ni pričakovati, saj tudi le—ta ne more v bistvu
kakovostno vplivati na zmanjšanje izseljevanja prebivalcev iz neraz-
vitih predelov.
Ostali predlogi, ki so bili dani v javni razpravi pa so povezani z
gradnjo motela na območju Hajdine oziroma, da se v te namene
Tzkoristi grad Turniščc. Pri tem je izdelovalec študije predlagal, da se
lokacija Turnišče sprejme kot alternativna lokacija.
Poleg lega je bilo več predlogov Zavoda za urbanizem Maribor.
Prvi se nanaša na prostorsko razdelitev občine na Slovenske gorice,
Haloze in Dravsko polje, drugi pa na planirano število izletnikov na
območju ptujske občine. Več pripomb pa je bilo glede skupnih sedež-
nih zmogljivosti gostinstva, ki bi naj bile po teh razpravan prenizko
planirane.
Va/no vprašanje je tudi turistična pot skozi Haloze in Slovenske
gorice. Ugotovljeno je. da Haloze in Slovenske gorice s turističnega
pogleda nimajo enakih razvojnih možnosti. Območje Haloz je v tem
pogledu v znatni prednosti, s^ ima razvejano cestno mrežo, kije na
območju Slovenskih goric ni. Z.ato je na tem obmodu planirano, da se
razvijejo pjosamični turistični predeli kot Gomila. Destrnik. Trnovska
\as. Poicnšak in drugi.
Izdelovalec študije tudi meni. da ugotovitve, da so kulturne vred-
note premalo vključene v turistično ponudbo, ne drže. Center za
turizem tudi odgovarja glede uporabe aerodroma Maribor, ki bo lahko
imel pomembnejšo viojb v turistični ponudbi občine šele z dograditvi-
jo zdravstvenega dela Ptujskih toplic. Medtem ko značaj ostale ponud-
"be ne zadovoljuje možnosti za vključevanje ptujskega turističnega
območja na mednarodni turistični trg.
To so v glavnem odgovori na postavljena vprašanja iz Javne
ra/pravc o študiji dolgoročnega razvoja turizma ptujske občine. S temi
seje na zadnji seji seznanil tudi izvršni svet skupščine občine Ptuj. Pred
\semi nosilci razvoja turizma in ostalimi dejavniki pa je sedaj naloga,
da se na podlagi študije pravilno usmerijo in tako skušajo razvijati
luri/cm \ skladu z danimi usmeritvami.
Pripravila : MG
4 - BESEDA DOPISNIKOV
30. avgust 1979 -	f
Vsakodnevne
neprijetnosti
Nikogar ni, ki ne bi doživel neprijetnosti. Včasih smo zanje bolj,
drugič manj ali pa sploh nič občutljivi. Vse je odvisno od razpoloženja, ki
se spreminja včasih hitreje kot vreme; zdaj sonce, zdaj dež... Tudi sama
sem doživela nekaj takih, ki o njih ne morem molčati.
Pri frizerju:
V	juliju sem se odločila, da si ostrižem lase, ker sem šla na morje.
Frizerka je bila prijazna: ,,Kako si želite ostriči? Moderno? Želite sušenje s
krtačo?" Prijaznih vprašanj ni bilo konca. Dolgi lasje so počasi padali na
ramena in na tla. Opazovala sem jo pri striženju in razmišljala: ,,Prijate-
ljica je imela prav, da sem prišla k Elzi Berličevi. Končno bom imela tako
pričesko, ki si jo želim. Drugje delajo po svoje... ,,UŠ, uš, uš imate".
Nisem takoj dojela zakaj in za koga gre. ,,Hitro, hitro," se je lomil nepo-
trpežljivi glas, ,,hitro, naj ena prinese bel papir, papir...", ki je glasno od-
meval po ženskem salonu. Okrog mene so se zbrale vse, ki so tisto
popoldan delale. Napeto so sledile roki frizerke, ki me je strigla: ,,Leze,
leze..., pazi, da ne pade... Zdaj, zdaj jo bom ujela. Sem jo že," zmagoslav-
no vzdihne. Na belem papirju je bila drobna pernata bolha, ki se med prsti
hitro zdrobi, po domače ji pravijo ,,kurešica". Sele zdaj spregovorim:
,,Dobila sem jo od lastovičke, ki je padla iz gnezda in sem jo naSla na ploč-
niku. Dvakrat mi je iz rok skočila na rame, kjer si je poisk^a v dolgih laseh
zavetje. Težko sem jo dobila iz njih!" Osorno mi odgovori: „CloveSke uši
ne grejo na ptičke. Ne bi vas smela striči!" Z jeznimi gibi razkušuje vse kar
je prišlo v dotik z menoj. Mučila me je. Končno sem smela oditi. Zunaj mi
Manica pove: „Videle so ti jih Sest, ne samo eno uš!"
Malokdaj grem k frizerju, zadovoljna sem bila prvič s pričesko. Z
Manico sva bili hudo vznemirjeni. Mama me doma potolaži. Vera pa do-
končno pomiri. Pozna dobro uši. Imela jih je njena deklica, ki jih je dobila
v Soli.
Ne nisem se spotaknila ob tej neprijetnosti zato ker je bila krivična.
Vsi smo zmotljivi. Njeno prijaznost sem j^reSala. Kam se je zgubila
ravno zdaj ko je bila najbolj potrebna. O uvidevnosti in prizanesljivosti ni
bilo niti sledu. Ko bi mi povedala tiho: ,.Oprostite, neka živalca je v vaših
laseh, spominja me na uS..." itn., bi odšla pomirjena in verjela bi, da ne
daje prednost zaslužku.
V	mestni hranilnici:
Pridem iz morja. Čakajo me položnice, ki sem jih dobila medtem, ko
me ni bilo doma. Nimam rada dolgov. Poravnala bom dolgove, da sem
lahko brez skrbi. Moj dober namen je bil poplačan: „Gotovo ste celo leto
zbirali te položnice!" je bila pikra uslužbenka, ki je dobila v roke mojo
hranilno knjižico. ,,Se nikoli nisem v nobeni hranilnici ali banki doživela
podobno neprijaznost pa sem jih imela še več, kot jih imam danes. Dolgove
za knjige poravnavam sproti ali v naprej." Razumela bi jo, če bi bilo veliko
strank, bila sem pa edina, ki je imela delo z njo. Ko je končala nisem mogla
molčati: ..Ogromno dela, kaj!" in sem odSla.
Naštevala bi lahko še kar naprej, kakšni so uslužbenci na pošti, kakšni
so trgovci, kako se obnašajo stranke v trgovskih, gostinskih lokalih ali v
naSem zavodu Radio-Tednik. Ugotavljam le eno, da smo premalo potrpe-
žljivi drug z drugim. Ob tem razmišljanju se mi vsiljuje vprašanje:,,Zakaj
ne ravnamo z drugimi tako, kot si sami želimo, da bi drugi ravnali z
nami?" Pa do takih neprijetnosti bi le malokdaj prišlo.
Erika Zupančič
Naj govore
posnetki
Nekateri pravijo, da dobra fotografija včasih bralcu pove več kot
cela stran napisanih besed. To me je tudi vodilo k temu, da vam pošiljam
dva posnetka, ki sama po sebi opozarjata.
Zdi se mi namreč potrebno z opozoriti javnost na nekdaj čist in živ
potoček Studenčnica, ki ga naši občani zadnja leta vse bolj uporabljajo
za odlagališče navlake. Nekoč tega ni bilo, danes pa ko še ni urejen redni
odtok pa ljudje mislijo, da lahko vanj odlagajo vso šaro, ki jim je odveč.
Drugi problem pa je v tem. Pred leti so naši arheologi in drugi,
odgovorni s področja kulture na Bregu pri Ptuju odkrili rimsko peč za
žganje posode. To peč so obnovili, da bi jo kot kulturni spomenik lahko
ob vsaki priložnosti pokazali našim in tujim turistom. Zal dela okrog tega
kulturnega spomenika niso končali in tako vse skupaj na soncu in dežju
že tri leta propada. Ce niso mogli dela končati, potem je bilo škoda za
denar, ki so ga porabili za zemljišče in za že opravljena dela.
Besedilo in posnetka:
Dušan Ris, Rimska ul. 7 Ptuj
Tako izgleda Studcninica pred Jezom edinega mUna v Pti^u
Rimsks 5>e5 za žganje posode sredi neurejenega okoija propada
Zakaj letos kulturna srečanja brez festivala
domačih viž?
Verjetno nisem edini izmed
tisočev ljubiteljev domače zabavne
glasbe, ki me je prizadela vest, da
letos tega festivala ne bo. Ne vem
sicer, kaj naj ob vsem tem zapišem
drugo kot, da je to za Ptuj velika
škoda, da ne rečem celo udarec
ptujski kulturi nasploh, zlasti pa
udarec VII. kulturnim srečanjem,
ki se prav sedaj odvijajo v Ptuju,
ko se bo zvrstilo 21 raznih kultur-
nih prireditev, žal brez festivala
domače zabavne glasbe Slovenije.
Vsi smo torej prikrajšani za res
enkratno in resnici na ljubo pove-
dano tudi najbolje obiskano kul-
turno prireditev. Vsi sicer vemo,
da je bilo doslej že deset festivalov,
da pa se je pri enajstem zataknilo
je res škoda. Ni mi sicer
znano,koliko ljudi si je vsa ta leta
ta festival ogledalo, poslušalo
izvajanje številnih dokaj popular-
nih ansamblov iz raznih koncev
Slovenije pa tudi iz zamejstva, celo
iz daljnje Avstralije. Bilo je ver-
jetno v^ kot 60.000 obiskovalcev
doslej. Niso bili redki, ki so si
ogledali vse prireditve. In prepri-
čan sem, da ni bilo nobenemu žal
denarja, ki ga je dal za vstopnino.
Resda se je zadnje čase govorilo,
da je treba temu festivalu dati
nekakšno novo obliko, vsebino. V
to se sicer ne bo spuščal, kajti to je
resda še važnejše pod čigavim
okriljem se naj organizra ta edin-
stveni festival domače zabavne
glasbe Slovenije? Ali ni že po
samem poslanstvu, ki ga opravlja,
to dolžna organizirati prav kul-
turna skupnost. Pa ne samo občin-
ska, ampak je to brez dvoma tako
pomembno, da bi morale kore-
nine tega festivala globoko seči do
same republiške kulturne skup-
nosti, kajti po mojem organizacija
takšne prireditve res ni lahka
naloga. Pa tudi ni preveč poceni,
še zlasti zato ne, če vmes posežejo
kakšne naravne sile, kot je recimo
vreme, ker je avditorij pač — žal
še vedno na prostem — pod milim
nebom.
Ali ni prav Kulturna skupnost
Slovenije dolžna pospeševati
slovensko domačo zabavno glasbo.
prispevati k njenemu kakovost-
nemu razvoju in spodbujati
ustvarjalnost na področju te v
zvrsti glasbe, ki je res prava
domača — slovenska glasba, saj
zadovoljuje potrebe kulturno
zabavnega življenja občanov in
delovnih ljudi. Ne smemo namreč
pozabiti, da si pride festival
ogledat mnogo ljudi iz cele Slove-
nije pa tudi iz zamejstva, da to še
zdaleč ni samo nekakšna domena
Ptujčanov.
Vzroki, zakaj letos festival
odpade, so sicer bili objavljeni v
eni zadnjih številk TEDNIKA.
Med drugim je vzrok tudi v tem,
da se vedno na novo rojevajo razni
ansambli, ki se poskušajo uveljaviti
v širšem slovenskem kulturnem
prost domače zabavne glasbe. Zal
pa mnogim manjka kvaliteta,
nekakšna tenkočutnost igranja.
Mogoče je bolj kritično pri avtor-
jih, ki napišejo ustrezna besedila in
pa tistih, ki besedilo potem nekako
uglasbijo.
Upajmo, torej, da še ni vse
zamujeno, da lanski deseti in prav-
zaprav jubilejni festival domače za-
bavtle glasbe res ni bil zadnji, da bo
festival prihodnje leto. Kot je sicer
bilo v Tedniku že objavljeno, neko-
liko prej, se pravi še pred pričet-
kom letnih dopustov. Tedaj naj zo-
pet zadonijo pod arkadami in zido-
vi minoritskega samostana akordi
in zvoki domačih melodij, združe-
nih v glasbi in petjem, ki jim pravi-
mo polke in valčki.
Ce me spomin ne vara, je na pr-
vem festivalu, ki seje tedaj imeno-
val ,,Festival narodno-zabavne
glasbe", prejel prvo nagrado an-
sambel Jožeta Krežeta za skladbo
„STOJ SE DOLGO PTUJ Pa
NOSNI!" Res je. Naj Ptuj Se dolgo
stoji. Ptuj, kije mesto muzej. Tako
kot naj stoji naš starodavni Ptuj_
tako naj živi fudi domača zabavna
glasba, ki je kot prireditev bila do-
slej vsako leto med najbolje obiska-
nimi ptujskimi kulturnimi prire-
ditvami nasploh, ki je že nekaj let
nazaj sovpadala v čas, ko imamo
v Ptuju tudi že prav tako tradicio-
nalna ptujska kuhurna srečanja,
kajti prav festival domače zabavne
glasbe je mnogim nudil res
kar največ zdravega kulturnega
razvedrila in prepričan sem, da
doslej nad prireditvijo ni bil še
nihče razočaran.
Ko že govorimo, da bo, da ne
rečem, da mora biti festival
prihodnje leto, bi morda ne bilo
napak, da naj že sedaj opozorimo
vse tiste, ki bi se radi uveljavili, ki
bi radi nastopili na tej pomembni
kulturni prireditvi, da se naj že
sedaj prične pripravljati, kajti tudi
od izvajalcev se pravi ansamblov je
v mnogočem kvaliteta festivala in
ne nazadnje tudi afirmacija njih
samih.
Naj k temu zapišemo še
del pesmi, ki jo je za deseti, se pravi
lanski festival domače zabavne
glasbe napisal Tone Videč, ki med
drugim pravi: ,,V pesmi dobrih
ljudi stari Ptuj naj živi, polka naj
zadoni ob kapljici! Le naj čas kar
beži, zdaj nazdravimo si vsi: spet
pridemo čez leto dni!" Pesem je
izvajal ansambel Vikija Ašiča iz
Celja. Letos vas dragi muzikantje
domačih viž in napevov žal ne bo v
Ptuj, a upajmo, da drugo leto
podamo si roke!
Besedilo in posnetek:
Franjo Hovnik
Posnetek z lanskega festivala.
VRSTA PROBLEMOV
V Tedniku smo že poročali o stanju požarne var-
nosti v vasi Kungota na Dravskem polju v KS Kid-
ričevo. Takrat so imenovali tudi poseben odbor za
požarno varnost z nalogo, da stopijo v stik z
odgovornimi organi za to področje v Ptuju in nato
poroča na skupni seji KO SZDL in KO Kungota. To
so tudi opravili in navedli v poročilu, da so jim ne-
kateri v Ptuju predlagali kot najboljšo rešitev zgra-
ditev cisterne, ker se kaj lahko zgodi, da bi v studencu
/manjkalo vode.
I'i av tako soj ih napotili na KS. dajim naj ta poskrbi
/a vso potrebno dokumentacijo. Pri tem je najbolj
aktualno vprašanje sredstev, zato so se obrnili na
gasilsko zvezo, da bi kakšna sredstva dobili od njih in
od sosednjih gasilskih društev, od KK Ptuj pa tudi
za\ arovalnica bi morala pri tem imeti precej posluha,
saj gre enako tudi za njen interes.
Razumljivo je. da sami občani nikakor ne smejo
stali ob strani in bodo v tem primeru morali tudi sami
prispe\ati del sredstev, saj gre predvsem za varnost
njihovega imetja. Zato so tudi ob koncu zanimive in
aktualne razprave sprejeli sklep o tem. KS Kidričevo
pa so zaprosili za zagotovitev dokumentacije za ure-
ditev požarne varnosti v njihovi vasi.
V nadaljevanju seje so razpravljali še o drugih
žgočih problemih, kijih pestijo, kot na pimerodrugi
plasti asfalta, ki ni bila v celoti izvedena. Za to ure-
ditev bi potrebovali 27 milijonov dinarjev. Pogovar-
jali so se tudi o finančnem stanju za leto 1978. Nadalje
so razpravljali o problemu avtobusnega postajališča.
Povdarjeno je bilo da v Kidričevem gradijo avto-
busno postajo in da bi tudi v Kungoto naj prišla
komisija, ki bi naj odločila na katerem prostoru bi bilo
avtobusno postajališče.
Še in še so razpravljali o tem in onem. o mnogih
potrebah, vendar se žal tudi pri njih. kot vsepovsod
zatakne, kje in odkod zagotoviti potrebna denarna
sredstva, da bi rešili toliko problemov. Prav gotovo
vsega naenkrat ne bodo zmogli, zato bo treba na-
praviti prioritetni red. kaj je trenutno najbolj po-
»irebno. Zares vse. bodo dejali v Kungoti. vendar žal
skoraj gotovo ne bo šlo vse hkrati. Sicer pa o vsem
največji meri odločajo krajani vasi Kungota sami.
Mnogi uspehi iz prejšnjih let. so jim najboljše po-
roštvo za nadaljnje uspehe.
France Meško
Tudi v hribih za zdravo, lepo
in čisto okolje
Povsod gledam lepo urejeno okolico stanovanjskih
hiš. Tudi mi v hribih si radi uredimo okolico. Radi ži-
vimo v lepem, zdravem in čistem okolju. Toda včasih
dobro raznoloženje pokvarijo drugi.
Tako se je zgodilo tudi pri nas. Delavci
kmetijskega kombinata Ptuj so ob cestah navozili
,,kokošji gnoj". Rekli boste, nič takega. Za nas, ki
vsak dan brodimo po naših luknjastih cestah, to ni pri-
jetno. Tega gnoja niso navozili samo ob cestah (seveda
tam kjer je bil prpstor), namreč tudi pri stanovanjskih
hišah so ga pustili cele kupe.
Vse lepo in prav. Morali bi pa videti kakšno ,,gne-
zdo" ga leži v Dravinjskem vrhu. Ob glavni cesti, ki
vodi naprej skozi Majski vrh in Podlehnik je bil lep
kos površine. Včasih je tam parkiral kakšen traktor s
prikolico in tudi osebni avtomobili niso bili izjema.
Lansko jesen pa so s traktorji začeli navažati gnoj in
traktoristi so ga odložili tam, kjer je bil pač prostor.
Takrat ni nihče pomislil na neprijeten vonj in zdravo
človekovo okolje. Od začetka je bilo res malo hudo.
Smrad ti je segel v telo in včasih ti je postalo po tako
neprijetnem vonju slabo. Skozi zimo je smrad po-
jenjal, toda spomladi, ko je sneg skopnel in je nasto-
pilo obilno deževje, se je smrad zopet pojavil. Venda
je bil vonj vse bolj neprijeten. Sedaj so se med temi
kupi naredile luže. Dež se je pomešal z gnojnico. Ka-
dar pade veliko dežja, voda odteka po gozdu v doli-
no.
Ob vznožju gozda stoji majhna in prikupna hiša.
Vedela sem, da tukaj še živijo ljudje. Ta voda pa teče
po jarku, ki je skopan kakšen meter od studenca in
hiše. Ker me je zanimalo ali tudi starca občutita ne-
prijeten vonj, sem se odločila, da ju obiščem. Tam
živita Pavel in Rozalija Cižič iz Dravinskega vrha 5.
Vsak jih že šteje prek 67. Doma sem našla samo Pav-
la. Bil me je zelo vesel. Nekaj časa sva se pogovarja-
la, nato pa sem mu povedala zakaj sem prišla.
Zal Pavla noge ne ubogajo več. Sama sem šla po
jarku, kjer je pritekala voda s hriba. Zadnje leto pa
teče samo kalna voda, ki je z seboj prinesla tudi gnoj
in namesto kalne vode-gnojnico.
Pavel Cižič mi je takole dejal: ,,Poskušali smo že
ukrepati, vendar je bilo vse zaman. Vse moje in ženi-
ne besede, so padale v prazno. Prej je dol pritekla
voda, sedaj pa priteka gnojnica. Ne morem ti pove-
dati, kako smrdi. Z ženo ne upava odpreti oken in
tudi iz stanovanja ne hodiva. Zmeraj kadar bi se rad
nadihal svežega zraka, lahko globoko vdihneš smrad.
Potem sem poskušal na krajevni skupnosti v Vidmu.
Prišli so gledat kakšno je v resnici stanje. Odločili so,
da se na vrhu hriba skoplje jama in se obzida. Jamo
so skopali, vendar je ostalo le pri tem. Sedaj sploh ne
vem, kam naj se še obrnem. Vsi samo obljubljajo,
tako eni kot drugi. Nikogar ne bi rad krivil ali vso
zadevo stresal na eno osebo. Vsi so krivi. Ker je jarek
skopan samo kakšen meter od studenca, se bojim, da
je voda neužitna. Ce ne bodo kmalu uredili tako,da
človekovo okolje ne bo več ogroženo, bom moral
poklicati ljudi, ki bodo nekaj ukrenili in dali vodo
preizkati."
Pavel Cižič mi je še govoril. Zvedela sem, da ima
do najbližjega soseda nekaj več kot pol kilometra.
Sama z ženo bi težko prinašala vodo za vsakdanje
potrebe. Pavel, zaradi kravja ne bi mogel, žena pa
tudi ne. Pripomb zaradi gnoja nisem slišala samo od
Pavla in Rozalije Cižič. Tudi Rudolf in Rozalija Ma-
roh iz Dravinjskega vrha 13. prekopavata jarke, da
ne bi gnojnica tekla proti hiši in studencu.
Da. Daleč je treba iti po vodo. Vendar tudi tistim,
ki imajo studence blizu doma, sreča ni naklonjena.
Sprašujem se, ali sploh lahko živimo z mirno vestjo?
Voda v studencih, ki so skopani po grapah, postane,
kadar je dež, kalna. Sedaj pa se je tej kalnosti pri-
družila še gnojnica. Ce bo prebivalstvo zbolelo kdo
bo odgovarjal za to. Verjetno nihče, vsak pK)skrbi
najprej zase, šele nato za druge. Kupi gnoja, ki so jih
navozili delajo neprijetnosti prebivalcem in sramoto
domačemu kraju.
Zelja vseh prebivalcev, ki živimo v Halozah, ki sre-
čujemo to nevsakdanjost sleherni dan je, da se to
čimprej odstrani.
Marjana Hvaleč
Zakaj
dobivam
Tednik
z zamudo
Sem redni naročnik Tednika, žal
pa ga dobivam zelo neredno,
včasih pa se zgodi, da ga sploh ne
dobim. Pa ne samo pri Tedniku,
tudi s Kmečkim glasom je po-
dobno, saj sem nanj prav tako na-
ročen. Le da Kmečki glas še dobim
včasih z večtedensko zamudo,
Tednika pa sploh ne. Domnevam,
da je za okolje, kjer je obležal bolj
zanimiv, zato si ga je pač kdo
izposodil pa se mu ga je potem
,,smililo" vrniti.
Pozanimal sem se, zakaj je temu
tako in vse kaže, da je vzrok v
neredni dostavi oziroma v
malomarnem odnosu do dela
pristojnega pismonoše. Čeprav je
tudi v naš občinsko obmejni kraj
predvidena dostava pošte vsak
drugi dan, pismonošo ori nas zelo
redko vidimo. Ce ga pa slučajno
srečam in ga vprašam, kje je mOj
časopis pa mi reče ,,tam in tam
sem ga pustil", včasih se pa niti ne
more spomniti komu ga je izročil-
No, potem pa ga naj človek išče.
Predlagam vašemu uredništvtJ.
da se pogovori s pristoininu
podjetja za PTT promet, da bodo
poskrbeli za večjo doslednost p^^.
sameznih pismonoš, da bodo i
opravljali svoje delo tako kot Jt
opisu del in nalog navedeno..*-
bomo vsi, vsak na svojei"
področju, na svojem delovnem
mestu opravljali delo tako Aj
treba, če bomo vsi izpolnjeva'
družbene obveznosti, potem "j
precej manj problemov in maj J
pritožb občanov. Pa brez zamere-
Franc SoštafiJ-
Bodkovci
62257 JurŠinC
f EDNIK -30, avgust 1979
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
IZ MAPE JAVNEGA T02ILCA...
HALOSKE MLAKE - SMRTONOSNA
PAST ZA OTROKE
Temeljno javno tožilstvo Mari-
l^f —enota Ptuj je 17. avgusta
l^os vložilo obtožbo zoper Za-
Lnca B- Gradišča pri Cirkula-
Lh. C)t»a sta obdolžena, da sta
jiorila kaznivo dejanje po 48.
.[gnu kazenskega zakona SRS —
povzročitev smrti iz malomarno-
^"zakonca sta po mnenju tožil-
stva kriva, da sta v neposredni
bližini stanovanjske hiše, kjer
prebivata z otroci, imela za
napajanje živine večjo mlako
dolgo okoli 4 m, široko okoli 2 m
ler globoko 1,30 m. Mlaka ni bila
ustrezno zavarovana, tako da so
do nje lahko prišli nedoletni
otroci — tri deklice Marija (5),
Renata (7) in Matejka (1 leto).
Čeprav sta se zavedala, da je
obstoj take nezavarovane mlake
lahko nevaren, da lahko kateri
od otrok pade vanjo, nista ukre-
pala kot bi morala. Tem bolj, ker
sta vedela, da enoletno Matejko
privlači voda.
Pa je prišel tisti črni dan,
petek. 27. julija. Okoli 14.30 se je
1 leto in 9 mesecev stara Matejka
izognila varstvu sester in matere
ter verjetno ob igri padla v mlako
in se utopila.
Njena mati je v zagovor pove-
dala. da so tega ustnega dne
vse tri sestre pod njenim občas-
nim nadzorstvom nabirale slive.
Med igro je najmaljša Matejka
stekla proti hiši. Sestri sta bili
prepričani, da je šla k materi, ki
je v kuhinji čistila okna. Ko je
mati prišla na dvorišče nadzirat
otroke je takoj opazila, da ni
Matejke. Vprašala je kam je šla,
pa so dejali sestri, da mora biti
pri njej v kuhinji. Mati je v
strahu takoj stekla za hišo k
mlaki in v ^ej našla Matejko.
Ležala je s trebuhom in z glavo
navzdol. Ni več kazala znakov
življenja. Poleg njenega trupla je
ležala v vodi še duda, ki jo je
Matejka sicer nosila okrog vratu.
Domnevajo, da je otroku padla
duda v vodo in ko jo je hotela
pobrati je izgubila ravnotežje in
padla nemočna v mlako.
Zakonca B. sta povedala, daje
pri hiši mlaka že nad 60 let, pa se
ni še noben vtopil. Mlaka ima
nepravilno obliko črke L in je s
treh strani ograjena z grmovjem,
tam. kjer zajemajo vodo za
živino pa obrežje ni ograjeno.
Oče v času tragedije ni bil doma.
Starša zatrjujeta, da sta se že
večkrat pogovarjala o tem, da bi
mlako zasula, vendar do tega še
ni prišlo.
Sosedje povedo, da so imeli z
zakoncema B. zelo dobre odnose.
Oba sta bila dobra delavca in
oba sta imela otroke zelo rada, še
posebej oče. Tudi če sama nista
preveč dobro shajala, sta skrbela,
da otroci niso bili lačni in da so
bili čisto in toplo oblečeni. Obe-
ma so bili otroci prvo. Leta 1972
je umrla 2 mesečna deklica, ki se
je rodila na poti v bolnišnico kar
v gozdu, kjer se je hudo prehla-
dila. Tako je tragedija še večja.
Starši so hudo prizadeti, bolečina
jih bo spremljala v neskončnost.
A nič ne pomaga, male Matejke
ni več.
In koliko takih »Matejk« še
čaka usoda hišnih mlak? Povsod,
predvsem v hribovitih kmetijah
je takšnih mlak še veliko in
največ od njih je nezavarovanih.
Otroci imajo dostop do njih
kdajkoli. Neroden korak, pre-
dolg skok ali spodrsljaj in konec
je veselja za večno.
Vodja temeljnega javnega to-
žilstva Maribor — enota Ptuj,
Karel Rajniš. nam je med dru-
gim tudi postregel s podatkom,
da se v ptujski občini letno na tak
način utopita vsaj dva otroka.
Naj bo ta primer opozorilo vsem.
ki imajo v bližini svojih hiš
takšne mlake, ki so povrhu še
neograjene. Vsaj ogradijo jih naj,
če že ne zasujejo ali zgradijo
prave cisterne kot je predpisano.
Po mnenju Karla Rajniša pa bi v
prihodnje morali zaživeti v takš-
ni vlogi tudi odbori za obrambo
in družbeno samozaščito predv-
sem na območju krajevnih skup-
nosti v Halozah in Slovenskih
goricah, kjer je mlak za napaja-
nje živine še veliko. Odbori so
prvi dolžni opozarjati na takšne
in podobne nevarnosti. Razen
mlak je še precej opuščenih
gramoznic, kjer je podtalnica, za
tiste pa je dožan poskrbeti še kdo
drugi. Upamo, da se bo na to
sam spomnil, ali pa. ..
Sicer pa spet pride do veljave
stari rek — po toči zvoniti je
prepozno. Menim, da je pravi
čas. da zazvonimo na ves glas,
kajti temni oblaki so za vsako
domačijo ob kateri je smrtonosna
mlaka.
M. Ozmec
Karel Rajniš: naj bo to
opozorflo vsem, ki im^jo v
bližini hiš mlake ali druge
Devamosti. (foto: M. Ozmec)
Takšnih in podobnih mlak je še veliko, prave pasti so za otroke, (foto:
M. Ozmec)
Gramoz
za
krajevne
ceste
v zboru krajevnih skupnosti
skupSčine občine Ptuj in tudi na se-
jah ostalih zborov se pogosto poja-
vljajo delegatska vpraSanja glede
slabega odnosa Komunalnega pod-
jetja Ptuj pri navozu gramoza na
krajevne ceste. Da bi ta problem v
bodoče reSevali kar najuspešnejše,
je o tem stekla razprava na posvetu
predsednikov skuf^in in svetov KS
in tajnikov krajevnih skupnosti z
območja ptujske občine, ki je bil
24. avgusta v Ptuju.
Skupaj s predstavnikom komu-
nalnega podjetja je bilo ugotovlje-
no, da posamezne krajevne
skupnosti često prihajajo z manjši-
mi zahtevki in povrh še nekoordi-
nirano, zato pogosto ni moč opra-
viti prevoza gramoza, saj nastajajo
veliki stroški zaradi selitve nakla-
dalca, ki ostaja povrh še neizkori-
ščen.
V razpravi so predstavniki kra-
jevnih skupnosti kritično sprego-
vorili zaradi preveč pavšdnega
administrativnega ukrepa zapore
gramoznic. Zaradi tega je za mnoge
krajevne skupnosti gramoziranje
znatno dražje, saj znaša poprečna
cena dovoza za kubik gramoza 300
dinarjev, f>ovrh pa še gre to za kra-
jevne skupnosti na manj razvitih
območjih, saj se razvitejše bolj
ukvarjajo z asfaltiranjem kot gra-
moziranjem. Opozorili so tudi na
to, da ponekod nastajajo „divje"
gramoznice.
Po daljši razpravi je bilo
dogovorjeno, da bo Komunalno
podjetje Ptuj pripravilo letni pre-
gled dovoza gramoza na območju
celotne občine in ga poslalo vsem
krajevnih skupnosti potrebe po
gramozu do leta 1985, glede na na-
loge v naslednjem srednjeročnem
obdobju, da se na podlagi tdi po-
treb lahko za nekaj let aktivirajo
nove gramoznice, kot je to npr.
kamnolom v Dobrini pri Žetalah in
podobno. Vsako aktiviranje nove
gramoznice mora biti v skladu s
predpisi in temeljiti na ekonomski
računici.
FF
Mlinar
[Martin Skerjanec
pravi, da temu
ni tako
Spominjam se mladosti. Nič ni
lepšega na svetu kot žuboreč
potoček, vodni mlinček, hišica z
rdečo streho, pa vrbe, jelše in
breze ter spokojen stari konj, ki
ga pase razoglav in kratkohlač
pastirc. Nič ni lepšega na svetu
kot velika mlinska kolesa, velik
potok, beli mlinarjevi lasje in
svinčnik za ušesom ter kmetič z
vrečo pšenice na plečih... Ej, fant
moj, to doživeti, je radost!
Tako nekako sem si predsta-
vljal tudi mlin v Pušencih pri
Ormožu. Danes je sicer njegova
slika nekoliko drugača. Bolj
električna bi rekel in moderna.
»Ce bo naftna kriza še naprej
tako huda, mlinarstvo ne te
izumrlo, vsaj na vasi ne. Voda in
veter, kakšna moč in sila je to.
Človek se k temu spet vrača, mar
ne.« sprašuje Martin Škerjanec.
Po njegovem je mlinarstvo obrt,
ki oživlja in ne izumira. Kdo ve,
kako bo? Čas bo zagotovo prine-
sel. povedal in dokazal svoje...
»Z mlinarstvom se ukvarjam
že od leta 1934«. je začel pripove-
dovati mlinar Martin. Živahen
mož. z živahnimi očmi in kretnja-
mi. pravšnjimi za mlinarja, le
vitka postava bi ga izdala, češ, to
pa ne more biti mlinar. Toda, če
ga človek pogleda, lahko mirne
duše po mišicah, žilavosti in v
spretnosti kako zasuče jezik,
presodi: mlinarje.
»Najprej sem bil navaden
mlinar, nato že leta 1939 pomoč-
nik. Med okupacijo sem delal v
Središču ob Dravi, pred tem pa v
Sodincih. potem v Savcih v
Stajnkovem mlinu, kasneje pa
sem prišel na svoje. V Pušence
me je zanesla pot.« Star mlin
mora biti. sem si rekel in ga
vprašal za njegovo poreklo in
starost. »V mlinu je na lesenem
ogrodju vrezana letnica 1845, po
vsej verjetnosti pa je mlin še
starejši. O poreklu pa bi težko
karkoli otipljivega rekel. Naj k
temu dodam še naslednje: mli-
narstvo je včasih bilo bolj roman-
tično. veliko je pomenilo, danes
temu ni tako. To pa zato. ker smo
nekoč mlinarji, pravzaprav mlini
so nekoč izkoriščali le naravne
moči. vodo in veter. Vsak poto-
ček je bil izkoriščen, zato je bilo
tako lepo in zato so bile stare
obrti bolj čislane. Danes pa je
električna energija uničila^ tisto
domačnost, originalnost in če že
hočete romantičnost.«
in kako je z delom danes?
»Tako kot z vsemi ostalimi
deli. Človek mora biti zdrav,
imeti voljo za tako delo in tudi
nekaj moči v svoji mišicah. Tudi
brez korajže ne gre.« Potem seje
Martin malo zamislil in najbrž so
mu misli ušle v preteklost, nazaj
v prečute noči, ko se je boril z
vetrom, neurjem, z vodo, ki je
drla z vseh strani. Gotovo se je
spomnil svoje mladosti, kajti
začel je pripovedovati o tem,
kako seje izučil za mUnarja. »Tri
leta sem se učil obrti, pri mojstru
seveda, domačem, nisem bil na
svetlem Dunaju, tako kot nekate-
ri mojstri. Kar doma sem ostal in
reči moram, da sem se dobro
naučil te^a poklica. Najbrž ne bi
bilo v tujmi boljše. O trpljenju in
drugih stvareh pa vam ne bi
govoril. Kaj bi o tem?
In kako delo teče, od začetka
pa do konca, od zrnja do moke?
»Ja, nekako takole teče vse
skupaj: najprej kmet vrečo pripe-
lje, potem zrnje dobro prečistim,
bodisi to z električnim ali vod-
nim pogonom. Seveda pred tem
zrnje stehtam, izračunati »pro-
cente«, še kaj postoriti in šele
potem na čiščenje. Od tega je
marsikaj odvisno. Čim čistejše je
zrnje, tem več moke se obeta,
kvalitetne moke, seveda. Potem
sledi »šrotanje«, s tem dobim
zdrob, ki ga kasneje še posebej
čistim, potem meljem. Najprej z
drobnim valjem za belo moko,
lahko tudi s kakšnim drugim va-
ljem, bolj grobim recimo. Iz valja
pada moka na sita. Tudi tu je
razlika, poznamo ostro moko, to
dobimo, če moka pada skozi
redko mrežo sita, mehko moko
pa spustim skozi sito, ki ima
gosto mrežo. Seveda pa je ob tem
še mnogo dela, pazljivosti in
iznajdljivosti.«
Potomci so me zanimali, kajti
mlin je v njihovih rokah, ali ne.
»Že od leta 1945 delam sam.
Ropot je moj pomočnik, voda
moja prijateljica in zrnje moj
zaslužek. Imam dva sina, vendar
ju ta poklic, ta obrt ne zanima.
Najbrž bo z mojim koncem tudi
konec z mlinom. Do mlinarije
nobeden ni imel veselja. Škoda.«
Ali davki kaj pritiskajo?
»Včasih je bilo hudo, danes pa
se ne smem pritoževati. Nisem
preveč obremenjen, kajti tudi
dela ni več toliko. Ne. čez davke
pa nobene slabe besede. Škoda,
da je iz leta v leto manj meljave.
Kam to vodi. ne vem?«
Zakaj je temu tako?
»Po vsej verjetnosti je meljave
manj zaradi načina prehranjeva-
nja ljudi. Način življenja in
prehrane sta se zelo spremenila.
Večina kmetov kruh kupuje,
pšenice, ki jo proizvedejo na
zasebnem sektorju pa ja ne bodo
mleli v mojem mlinu.«
Torej z meljavo ni več pravega
zaslužka oziroma kruha?
»Kruh sicer je še. zaslužka
nekoliko manj, mlinom pa se
obeta konec. Najbrž se ne bodo
več vrnili časi. ko smo mlinarji
imeli svojo organizacijo, svojo
zadrugo, kije skrbela za nas.«
Od 15. avgusta do februarja bo
v mlinu še ropotalo, je rekel
Martin Škerjanec, »potem bom
razmislil kako naprej, imel bom
namreč 30 let delovne dobe in 62
let starosti.«
In najbrž bo mlinar Martin še
mlel. Da bi le.
besedilo in slike: zk
Martin Škeijanec: Oja, še bom
mlel
Na tem lesenem ogrodju je vrezana letnica 1845, je povedal mlinar
Martin
6 - NASE KMETIJSTVO
30. avgust 1979-
TEDNIK
Vsak košček zemlje
je dragocen
Slovenija ima izredno malo
obdelovalnih površiji na prebi-
valca m je glede lega med najre-
vnejšimi deželami v Evropi. F'rav
/aloje vsak košček le zemlje vse
bolj in bolj dragocen pri skupnih
naporih za proizvodnjo hrane. Še
/lasti v času energetske in surov-
vinske krize, ko je povsod prisot-
no vse več naporov za izrabo
lastnih izvorov surovin in energi-
je. Zato nekjer na svetu zemlja ni
Ic lastnina posameznikov, ki na
njej delajo in služijo kruh. tem-
več del nacionalnega bogatstva.
ki ga moramo izkoriščati na
najboljši možni način. V tem
pogledu obstaja tako dolžnost
vse družbene skupnosti, da us-
merja obdelovanje in zahteva
boljše gospodarjenje na zemlji
kot tudi pravica vsakega, ki na
zemlji dela. da ustvarja največji
mogoči dohodek. Prav zato svo
meliorativni posegi združeni s
komasacijami v opredju bitke za
visoko produktivnost, večji doho-
dek in boljšo oskrbljenost z
osnovnimi kmetijskimi surovina-
mi.
Živinorejske težave v preteklo-
sti niso le težave, ki izvirajo iz
cen. temveč kriza slovenskega
poljedelstva, ki ne pridela zadosti
in dovolj racionalno svojih suro-
vin. l ežave pri kruhu so predv-
sem problemi intenzivnosti celot-
ne obdelave in zalo mora biti v
ospredju razporejanja nalog za
bodoče pridobivanje nove zem-
lje. njeno izboljševanje in zložbo
ter združevanje pravica in dolž-
nost vseh. ki želijo živeli iz
kmetijstva in vseh delovnih ljudi
v Sloveniji, ki so porabniki
hrane.
Korak v Derbetincih. še prej
pa na raznih koncih Slovenije in
tudi v vaši občini, pomeni za vse
nas spopad ne le z neprijazno
naravo, ampak predvsem z nami
samimi, ko se otresamo miselno-
sti stoletij, da le delo za lastnim
plotom pomeni uspeh. Sodobna
tehnologija naravnost terja hi-
trejše osvobajanje od spon tradi-
cionalnega v obdelavi in zato
odločanje za takšne posege ni le
ekonomski, ampak tudi človeški
problem. Prepričan sem. da bodo
kmetje in delavci na Ptujskem in
Dravskem polju ter vseh teh
dolinah to zmogli, da bodo
uživuli vso podporo občine in
tudi vseh dek)vnih ljudi v Slove-
niji. Zato pomeni ta. sicer mali
korak, začetek revolucionarnega
preobrata v razvoju kmetijstva v
tem delu Slovenije.»
Dovolite mi. da zlasti čestitam
vsem. ki sle se odločali in odločili
za ta korak, izvajalcem, vsem, ki
ste pomagali in zlasti tovarišem,
ki so v okviru občine in kmetij-
skih organizacij pripomogli, da
seje ta korak storil. Menim, daje
to najlepša kmetijska čestitka
prazniku občine Ptuj.
/Ivo Marenk — republiški
sekretar za kmetijstvo goz-
darstvo in prehrano ob ob-
isku v Derbetincih /
Ivo Marenk
Izboljšanje zemljišč v Pesniški
dolini
Kmetijstvo je v družbenem proiz-
vodu ptujske občine udeleženo s 15
odstotki. Od skupnih 64500 hektar-
jev, koliko meri občina, je 41 tisoč
hektarjev kmetijskih. Njiv in vrtov
je 18 tisoč ha, od tega le slaba šesti-
na v družbenem delu kmetijstva,
travnikov pa je 13 tisoč ha.
Razdrobljenost je zelo velika saj je
v 169 katastrskih občinah kar 205
tisoč parcel. Kmečk^a prebival-
stva je 40 odstotkov, od vseh zapo-
slenih v občini je 8 odstotkov zapo-
slenih v kmetijstvu. Območje ob-
čine je razdeljeno na tri specifične
dele in sicer na gričevnate Haloze in
Slovenske gorice, kjer so manjraz-
vita območja, ter na ravninski del z
Dravskim in Ptujskim poljem, kjer
se kmetijstvo v razvitosti lahko me-
ri z ostalimi panogami gospodar-
stva. V vseh treh delih pa so bile in
so še velika ovira poplavne vode in
to Pesnica s pritoki, Polskava s pri-
toki in Dravinja. Zato intenzivno
usmerjamo v regulacije, meliora-
cije in komasacije povsod tam, kjer
so možnosti za smotrno in učinko-
vito pridelovanje hrane.
Pot do urejenih površin, kot so
na območju Levanjc in Derbetinc v
Pesniški dolini, je dolga in zahteva
veliko strokovnega dela, sredstev in
pripravljenosti vseh vključenih za
sodelovanje.
Pesniška dolina obsega v obči-
nah Ptuj, Lenart in Ormož nekaj
nad 10 tisoč ha zemljišč. Do leta
1964 so za to območje bile značilne
redne in dolgotrajne poplave, ki so
leto za letom uničevale pridelke na
približno 6 tisoč ha zemljišč in pov-
zročale trajno zamočvirjenost
nekaterih površin. Regulacija
Pesnice je bila dolgoletna želja. Po
prvih načrtih iz leta 1871 so že v
prejšnjem stoletju bili urejeni posa-
mezniki odseki med Zgornjo Kun-
goto in Pesniškim dvorom, leta
1900 pa od izliva Pesnice v Dravo
do vasi Tibolci. Regulacijska dela
so se nadaljevala leta 1929 in 1940,
po drugi svetovni vojni pa so mla-
dinske delovne brigade uredile od-
sek Pesnice od Dornave do Mez-
gove. Posegi pa med seboj niso bili
vsklajeni in niso reševali ureditev
pritokov in izsuševanje zemljišč.
Leta 1954 so bile izdelane vodno-
gospodarske osnove za celotno ob-
močje Pesnice in to predstavlja za-
četek sistematičnega projektiranja.
Idejni projekt in investicijski
program za izsušitev Pesniške
doline v letu 1958 predstavljata za-
četek sistematičnega urejanja. Pro-
jekt je predvideval vkopani profil
Pesnice in pritokov. Vzporedno je
bil izdelan drugi projekt hidrosi-
stema, ki je predvideval izgradnjo
Pesnice in pritokov v nasipih. Spre-
jeta je bila druga varianta, zaradi
cenejše izvedbe. Po tem sistemu
tvorijo Pesnica, pritoki in robni
jarki zaključeni sistem kaset v kate-
re zunanja voda nima dostopa. In-
vesticija je bila začeta leta 1964,
glavnina del pa zaključena leta
1966. Z dokončanjem del čez nekaj
let, je bila Pesniška dolina zavaro-
vana pred poplavami. Istočasno je
bila urejena osnovna odvodna mre-
ža. S tem so bili dani vsi pogoji za
izvedbo hidromelioracij na celot-
nem območju Pesnice.
Leta 1970 so se pričele prve večje
agrarne operacije na območju Pes-
niške doline in v nadaljnjih šestih
letih je bila večina vseh družbenih
zemljišč združena v velike obdelo-
valne komplekse. Arondacija zem-
ljišč je zajela prek 300 zasebnih po-
sestnikov, ves postopek pa je pote-
kal sporazumno z izredno majhnim
številom pritožb. Združitev družbe-
nih zemljišč je omogočila izvedbo
melioracijskih del na formiranih
kompleksih. Tako je Kmetijski
kombinat Ptuj leta 1974 pričel z
melioracijami. Do letos je hidro in
agromelioriranih približno 1300 ha
družbenih zemljišč, ki predstavlja-
jo 18 zaokroženih kompleksov,
med zasebnimi površinami pa ima
kombinat še 250 ha nemelioriranih
zemljišč.
Prej slabi zamočvirjeni travniki
so z melioracijami postali donosne
njive, popreček pridelka na teh po-
vršinah pa znaša 75 stotov koruze
in 45 stotov pšenice, v letu 1976 pa
celo prek 80 stotov pšenice in koru-
ze. Takšni uspehi so nedvomno bili
vzpodbuda, da je Kmetijska zemlji-
ška skupnost občine Ptuj naročila v
letu 1977 pri VGP Maribor poseben
projekt za zasebne površine, ki ob-
ravnava 12 melioracijskih območij
ob Pesnici, Brnci in Krki na površi-
ni 1640 ha. Po načrtu je teren
potrebno očistiti, zasipati stare
struge in opuščene jarke, izkopati
melioracijske jarke, zemljišča
drenažirati, izpeljati cestno omre-
žje z betonskimi propusti in izvesti
agromelioracijske ukrepe kot so
globoko oranje, rahlanje, kalcifi-
kacija z gnojenjem. Predračunska
vrednost za hidromelioracijo vseh
1640 ha je v letu 1977 znašala
92 917 tisoč din in se gibala od
42500 do 8770adin po hektarju. Za
agromelioracije pa skupno 18 260
tisoč din ali 11100 din po hektarju.
Skupen strošek za urejeno zemlji-
šče je v letu 1977 znašal od 54 tisoč
do 98,8 tisoč din po hektarju bruto
površin, vendar se je do danes že
bistveno povečal.
Omeniti velja, da je na pobudo
posestnikov iz Levanjc bila pred-
časno izvedena melioracija in poz-
neje tudi komasacija, kjer je po-
stopek zaključen s popolnim spora-
zumom brez pritožbe.
V družbenem planu občine za
obdobje 1976/80 smo nameravali v
Pesniški dolini meliorirati v obeh
sektorjih približno 3000 hektarjev
zemljišč, sočasno pa smo sprejeli
nalogo, da zemljišča, kjer je to po-
trebno, po melioraciji tudi komasi-
ramo, zložimo in na novo razdeli-
mo med lastnike. Danes lahko za-
ključimo, da smo pri urejanju kme-
tijskega prostora uspeli le v družbe-
nem sektorju, medtem ko smo v za-
sebnem v občutnem zaostanku in to
takšnem, da ga v tem srednjeroč-
nem obdobju ne bomo mogli nado-
knaditi. Razlogi za zaostajanje so
doslej bili v predpisih, organizaciji
službe, ki je pripravljala postopke,
predvsem pa v financiranju del in
zmožnosti investitorjev za vračilo
kreditov in s tem njihove prostovo-
ljne pripravljenosti za sodelovanje
pri melioracijah. Marsikaj od
začetka melioracij do danes je spre-
menjeno.
Kmetijska zemljiška skupnost
občine Ptuj je v mesecu februarju
letos dala v skladu s spremenjenimi
kmetijskimi predpisi pobudo
sklenitev samoupravnega sporaz^,
ma za ustanovitev samouprav^j
interesne skupnosti za melioracije ^
Pesniški dolini. Sporazum je tii.
pred sklenitvijo. Tako obstoje vs{
možnosti, da letošnjo resolucijo ^
tistem delu, ki govori <^meliorajj
jah, v celoti izpolnimo, seveda v
kolikor bodo na razpolago dodatnj
finančna sredstva zaradi podraži,
tev. Upamo, da bomo tudi v
naslednjem letu pri melioracijah
delali s pospešenim tempom.
Službe za izvajanje melioracij s^
ustrezno spreminjajo. Kmetijsltj
zemljiška skupnost občine Ptuj jj
zaposlila strokovnega delavca zj
pripravo aktov za kmetijske
prostorskoureditvene operacije
Kmetijska zadruga Ptuj ima refe.
renta za melioracije, v upravi skup.
ščine občine Ptuj pa se oblikuje po-
seben organ, ki se bo izkljuCno
ukvarjal samo s kmetijskimi pros-
torskimi operacijami.
Z melioracijo postanejo doslej
neobdelovalna zemljišča obdelo-
valna, s tem pa se pri večjih po-
sestnikih pojavi presežek nad zem-
Ijiškim maksimumom. To vpraJa-
nje ni nerešljivo, saj nam kmetijski
predpisi dajejo vse možnosti za
združevanje dela, zemljišč in delov-
nih sredstev med kmetovalci, kme-
tijsko zadrugo ali drugimi oblikami
združevanja kmetov.
V prvih letih izvajanja je cena
melioracije znaSala 11 tisoč dinar-
jev po hektarju. Danes pa se na
nekaterih območjih približuje že
številki 100 tisoč dinarjev. V zače-
tku je strošek melioracije približno
ustrezal prometni vrednosti zem-
ljišča pred melioracijo, sedanji
stroški pa presegajo to vrednost
dva do trikrat. Zaradi strahu pred
visokimi stroški, se 20 do 30 lastni-
kov zemljišč, predvsem starejših,
na melioracijskih območjih o^oii
za prodajo zemljišča. S tem pa se
odpirajo novi problemi. Ni čudno,
da nam zaradi vsega tega izvajanje
melioracij doslej ni ustrezno uspe-
valo. Upamo, da bo možno najti
sistemske r^itve za uspešno reše-
vanje financiranja melioracij, kre-
ditnih pogojev, deleža vračanja i
sredstev ter vzdrževanja objektov v |
trdnem prepričanju, da je urejeno i
kmetijsko zemljišče trajna družbe-
na dobrina. Apeliramo na vse fak-
torje v širši družbenopolitični
skupnosti, da se aktivno vključijo v
reševanje navedenih problemov,
kajti le tako bomo lahko izpolnje-
vali svoje planske obveznosti.
Prehojena pot, končana regula-
cija, melioracije in prvi začetki ko-
masacij pa kljub vsemu ni majhna.
Zato je potrebno pohvaliti delo
vseh, ki so bili udeleženi pri izva-
janju kmetijskih prostorskouredi-
tvenih operacij od Kmetijske
zemljiške skupnosti, investitorja,
izvajalcev, financerjev in ostaJih
organov in organizacij, ki so se
vključevali v to zahtevno nalogo,
predvsem pa kmetovalce, ki so
dajali pobude, da so se akcije prije-
le na njihovih območjih in so z vso ,
razumnostjo pomagali in omogočili
reševati in poenostavljati dolgo-
trajne in zapletene postopke, ki jih
določajo predpisi. Zelja nas vseh
je, da bo v bodoče to sodelovanje
še trdnejše, in uspešnejše ter da
bomo v bodoče vse probleme, s ka;
terimi se danes srečujemo, reševali
v splošno zadovoljstvo naše celotne
družbe.
(Zvonka Kneževič, članica
SO Ptuj ob predaji melioriranif
in komasiranih površin v Def'
betincih ob občinskem prazJU-
ku)
Zvonka Kneževič med govorom v
Derbetincih
(foto R)
Pogled z Vitomarc na urejene površine v Pesniški dolini
(foto R)
Delovni izlet kooperantov
Prejšnjo soboto je Kmetijska zadruga Dravsko polje od Lovrenca
Dr. polju organizirala enodnevno delovno ekskurzijo v Gornjo RadgO" '
Ormož in Križevce. Ob tej priložnosti so si kooperanti ogledali kmetijs*
živilski sejem v Gornji Radgoni, sladkorno tovarno v Ormožu in melior
cijska dela, ki jih izvaja KZ Križevci v Cezanjevcih. 40 kooperantov J^
zanimanjem sililo izsuševanju kmetijskih površin predvsem iz tega ^^
loga, ker se bodo podobna dela v bližnji prihodnosti pričela tudi na ju^.
območju Dravskega polja.
Čimprej poskrbeti za sebe
Na seji UO zadružne zveze Slovenije, ki se je sestal v Gornji
so med drugim ugotovili, da bo letošnjo jesen v Sloveniji skupno jye
okrog 50.000 ha pšenice, semena pa imamo na razpolago le za dobri ^
tretjini te površine. Iz tega izhaja, da bo treba čimprej poskrbeti za na^.
kvalitetnega semena, sicer se bo treba zadovoljiti z manj kakovostmm- _f
ZAČETEK REVOLUCIONARNEGA PREOBRATA V RAZVOJU
KMETIJSTVA
Ob letošnjem občinskem prazniku smo
namenu predali meliorirane in komasirane
površine melioracijske skupnosti Derbelinci.
V primerjavi s skupnimi površinami je veli-
kost urejenih površin v melioracijskih skup-
nostih Levanjci in Derbelinci majhna, vendar
zelo pomembna pri nadaljnjem usposabljanju
kmetijskih površin v tem delu ptujske občine.
Ustanovni sestanek melioracijske skupnosti
Derbelinci je bil 6. junija 1976. Od priprav pa
.dp spravila prvih prol^UiOV oa urejenih
površinah so torej pretekla tri leta. Velikost
celotnega objekta znaša 82 hektarjev od lega
67 ha v zasebni lastnini, razteza pa se na
območju katastrskih občin Biš. Trnovska vas.
Derbelinci in Spodnje Verjane v sosednji
občini Lenart. Zraven družbenega sektorja je
pred melioracijo na tem območju bilo 110
lastnikov, ki so posedovali kar 249 parcel, po
novem stanju pa je na tem območju 36
lastnikov s 40 zemljiškimi parcelami, oziroma,
.hfi,)^,zasebni, lasti in 28.5 ha v družbeni
lasti. Poprečna velikost parcele pred zložbo je
znašala 35 arov. po zložbi pa 2.15 hektarja.
Napori za ureditev Pesniške doline niso bili
majhni in pred nami so še odgovorne naloge.
\anjc želimo opozoriti v današnji številki
IcJnika. V naslednji pa bomo največ pozor-
ni>sti namenili pristopu, organizaciji in ptne-
ku del na usposabljanju zemljišč za intenziv-
.no kknu-U>sko proizvodnjo.
1. kolar
Zapisali so
28. in 29. julija je aktiv kmečkih
žena KS Gorišnica pripravil pisano
paleto kmečkega življenja in dela v
preteklosti. Razstava in prikaz sta-
rosvetskega kmečkega opravila sta
miselno in čustveno razgibala
obiskovalce, ki še danes segajo v
nedrja zemlje, ki so ji utekli in jo
zatajili in ki ob svojem delu nikoli
niso doživljali lepote in bogastva
naših polj, travnikov in gozdov.
Na razstavnem prostoru je
obiskovalce vabila knjiga vtisov s
prologom:
,,Dragi obiskovalci!
Pripravili smo razstavo. Želimo,
da bi o njej napisali misli in
čustva, ki so se porajala v vas ob
pogledu na naše nekdanje delo in
življenje. To bo kažipot za naše
delo. Hvala!"
In zapisali so:
,,Razstava je izredna in enkraten
prikaz dela kmečkih žena. Prav je,
da imajo žene, ki skrivajo talente,
se razdajajo ob delu, tudi
možnost, da se kuhurno izživljajo,
da pokažejo, kaj zmorejo. Razsta-
vo bi si morali ogledati zlasti
mladi, da bi lahko nadaljevali delo
svojih mater in očetov. Čestitam
vsem sodelujočim ženam in jim
želim še mnogo uspehov."
,,Polje, kot morje spominov,
sonce in smeh
v vedrih očeh,
za danes,
za jutri,
za vse dni
in vse ljudi,
ki nas zdruiujejo,
motike in srpi,
statve in prti,
pesmi, upi, srdi, joki,
vse, kar je človeškega... "
,,Pričujoča razstava je name na-
redila prisrčen vtis. Z nje veje duh
nekdanjega kmečkega žitja. Orga-
nizatorkam in sodelavkam vse
priznanje za njihovo odlično
delo."
,,Samo pesnik bi mogel z
besedami opisati lepoto prelepe
kmečke razstave. Kmečka žena,
vsa čast!"
,,Želim si še več takih razstav in
dejavnosti, s katerimi se ohranja
staro kmečko izročilo. Pohvala
vsem, ki so sodelovali!"
,,Razstava je čudovito
pripravljena. Želimo, da bi postala
tradicionalna, da bi stari običaji
ne tonili v pozabo."
,,Pridnim ženam gorišniškega
sveta iskrene čestitke za tako lepo
pripravljeno razstavo. Razstava in
prikaz dela v preteklosti naj posta-
neta tradicionalna. Predlagamo
širšo propagando!"
Vsa zahvala organizatorjem, ki
ne pozabljajo na svoj kmečki stan
in njegovo trdo življenje v
preteklosti, ki je bilo vendar lepo
in bogato, četudi je živelo
preprosto."
,,Razstava je enkratna. Skoda,
da je ni ujelo oko TV Ljubljana."
,,Ženam gorišniškega polja za
kratko, a čudovito vrnitev v čas
srečnih in mladih let — hvala!"
Izpovedi, ki so jih zapisali, pri-
čajo, da je kmečki človek kljub
inustrializaciji, ki je segla v njego-
vo bitje in žitje, ostal zvest
staremu izročilu in da so stroji in
mehanizacija boleče zaorali v nje-
govo kmečko srce in dušo. Da bo
ostal njegov prostor pod soncem
topel in svetel, bo skrbno in zvesto
čuval svojo svetinjo in se potrudil,
da je tudi njegovi potomci ne bodo
več oskrunjevali. Pregrenko je
namreč spoznanje, ujeto v verzu:
polje, kdo bo tebe ljubil? F. H.
tednik -30. avgust 1979
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
Markovski folkloristi med brigadirji
v Dornavi
v lepo preurejenem kulturnem
jomu v Dornavi je bila v soboto
25. avgusta zaključna slovesnost
letošnje republiške mladinske
jelovne akcije »Slovenske gorice
_ 79<<.Tudi letošnjo slovesnost so
l^ot običajno pričeli govorniki, ki
so poudarili vlogo in pomen
mladinskih delovnih akcij, s ka-
terimi naj bi se nadaljevalo tudi v
bodoče, obenem pa so se zahvalili
brigadirjem za velik trud, ki so ga
vložili za naš lepši jutrišnji dan.
V kulturnem programu so pre-
težno sodelovali brigadirji s pes-
nijo in glasbo. Markovski fol-
kloristi, ki so že šestič gostovali pri
brigadirjih, so popestrili program
1 venčkom domačih štajerskih
plesov, za katere so bili nagrajeni
z dolgotrajnim ploskanjem.
Markovski folkloristi, ki letos
plešejo kar čez celo poletje, do-
besedno niso imeli počitnic, z
nastopom v Dornavi pa so skupaj
s člansko folklorno skupino za-
beležili že svoj 25. nastop, kar
pomeni, da bo za markovske
folkloriste letošnje leto spet eno
najuspešnejših v zadnjih letih.
fk
Mali markovski plesalci med brigadirji v Dornavi
Invalidska uprava - drobec razstavljenega
gradiva iz 18. stoletja
v septembru bo otvoritev
razstave z naslovom: »600 let
ustavne in upravne zgodovine
mesta Ptuja.« Ob pripravi razsta-
ve se je utrnil drobec, ki zelo ži-
vahno osvetljuje razmere v našem
mestu sredi 18. stol. Do tega časa
seje namreč vlekla v Ptuju sred-
njeveška avtonomija, kije mestu
in meščanom dajala posebne
ugodnosti kar se tiče trgovanja in
obrti, vendar je v tem času že po-
stala zavora, ker se s svojo zapr-
tostjo ni vključevala v novi gos-
podarski sistem porajajočega se
kapitalizma. Slaba gospodarska
osnova trgovine in obrti je v Ptuju
privedla do nerednosti v upravi,
do poneverb, do prilaščanja mes-
tnih površin itd. Pa tudi novi
državni absolutizem je vse bolj
pometal s srednjeveško organiza-
cijo mest in njihovo samoupravo
in uveljavljal državno upravo,
sodstvo in zakonodajo.
Marija Terezija je skušala v
skladu z merkantilistično politiko
države rešiti gospodarsko propa-
danje mesta, njegovo nezmožnost
vključevanja v začetke kapitalis-
tične proizvodnje. Dvig je hotela
doseči z naselitvijo stalne vojaške
garnizije in pospešiti trgovino z
zgraditvijo ceste do Slovenske
Bistrice. Nerednosti v upravi,, ki so
se vlekle že iz začetka stoletja pa bi
naj rešila s tako-imenovano inva-
lidsko upravo. Invalidska uprava
je bila uvedena v Ptuju leta 1752 in
je na eni strani upravljala velik
invalidski dom. kije bil nekaj časa
na Prešernovi ulici št. 18. na drugi
strani pa je prevzela tudi vrhovno
oblast nad mestom. Vojaška in-
validna uprava je bila kot ekspo-
nent centralne absolutistične
oblasti hkrati zakonodajna in
izvršilna. Odločala je v upravi in
sodstvu in nameščala lastne
uradnike. Vojaška invalidska
uprava je celo POSTAVLJALA
MESTNEGA SODNIKA in
ČLANE MAGISTRATA in tako
pometla z ostanki srednjeveške
avtonomije.
Leta 1752 (glej fotografijo) je
cesarsko kraljevsko visočanstvo
za generalne vojaške invalidne
probleme poslalo mestnemu sod-
niku Danielu Stettnerju in vsemu
magistratu navodila za predajo
ključev. Ključ-simbol mestne av-
tonomije je mesto Ptuj moralo
predali grotu Choteckhu pri
mestni mitnici ob prehodu čez
Dravo. Zahtevana je bila prisot-
nost vseh članov magistrata,
godba, mestna zastava in mešča-
ni.
S simbolično predajo mestnega
ključa je Ptuj zapadel pod držav-
no upravo. Ptuj je bil izoblikovan
kol poseben delokrog—DEPAR-
TEMENT in dobil od cesarja
imenovanega kantonskega pred-
sednika grofa Fr. Aniona Inzag-
hi-a. ki je imel svoje svetovalce.
Invalidska upravaje bila ukinjena
v 60. letih 19. stoletja.
Kristina Šamperl
Navodila mestnemu sodniku in magistratu v zvezi s predajo ključev mesta
Ptuja, 1752 (Zgodovinski arhiv Ptuj, fotokseroteka—škatla št. 60).
ENAJSTO
SREČANJE
SLIKARJEV
NA BORLU
Tudi slovesna otvoritev začetka
dela slikarske kolonije POETOVIO
— PTUJ je bila v petek na Borlu v
okviru letošnjih sedmih ptujskih
kulturnih srečanj, ki jih organizira
ptujska kulturna skupnost pod
pokroviteljstvom Kreditne banke
Maribor, poslovne enote v Ptuju.
Zbranim slikarjem je uvodoma
spregovoril predsednik upravnega
odbora kolonije dr. Vladimir Bra-
čič, ki je povdaril, da kolonija s
svojim umetniškim delom stopa ta-
korekoč v enajsto leto in da si je v
minulem obdobju ustvarila velik
ugled med sorodnimi srečanji v slo-
venskem prostoru. Doslej se je na
Borlu predstavilo 126 likovnih ust-
varjalcev med katerimi so bili tudi
trije kiparji. Po svojem umetniš-
kem izrazu so bili to ljudje najraz-
ličnejših pogledov na likovno umet-
nost, po starosti pa od 20-letnega
študenta do 80-letnega slikarja Mi-
he Mal^a.
V nadaljevanju predstavitve do-
sedanjega dela borlske slikarske
kolonije, je dr, Bračič zaželel le-
tošnjim udeležencem, da bi kar se
da lepo in prijetno doživljali po-
krajino in kraje v katerih bodo sli-
kali in da bi vsak po svoje prenesli
na platno delček tega, kar bo mor-
da že jutri izginilo in tako s svojim
izraznim sredstvom — čopičem in
barvo vse to predstavili sedanjim in
bodočim rodovom.
Podatki za dosedanjo udeležbo
govore, da je bilo na koloniji okrog
70 odstotkov slikarjev iz Slovenije,
med njimi pa so naše kraje in ljudi
slikali tudi slikarji iz drugih naših
republik in in pokrajin ta iz Zvez-
ne republike Nemčije, Avstrije,
Italije, Č^koslovaške in Madžar-
ske. Letos sicer gostov iz tujine ni
prisotnih, zabeležili pa smo imena
kot so: Nada Madjarac, Nada
Djerkovič, Bogdan Cobal, Marjan
Jelene, Dušan Kirbiš, France Sla-
na, Bine KovaCič, Bora StanCič,
Vlado Potočnik, Gorazd Sotlar in
Albin Kramberger.
V imenu skupščine občine Ptuj in
družbenopolitičnih organizacij je
zaželel usiješno delo letošnje sli-
karske kolonije podpredsednik ob-
činske skupščine Ptuj dr. Mitja
Mrgole, pozdravil pa jih je še pred-
sednik izvršnega odbora kulturne
skupnosti Franc Potočnik.
Slikarji bodo preživeli v ptujski
občini deset dni, v četrtek, 30. av-
gusta pa bo tudi slovesna otvoritev
del, ki so nastala ob lanskoletnem
srečanju.
mš
UspeSno delo Je slikaijem zaield
dr. Vtedlmir Bračič, predsednik
upravnega odbora kolonije, (foto:
mš)
Letošnji udeleženci XI. slikarske kolonije Poetovio — Pti^.
(foto: mS)
■	VIDA ROJIC	I
ZU UPORNE
SLOVENSKE GORICE
en. nadaljevanje)
ČETNIKI
Četništvo ni pognalo v Slovenskih goricah globljih korenin, hotelo
pa se je vsidrati že leta 1943. S svojim glasilom »Zemlja in kri« je
Napadalo Osbobodilno fronto in hotelo po končani vojni obnoviti
kraljevino Jugoslavijo. Vzporedno s plavogardizmom, ki so mu služili
letniki, so hoteli tudi voditelji belogardizma v Ljubljani, razpresti
^^oje niti po Slovenskih goricah. Med temi je bil bivši poslanec JRZ
j^ože Spindler, doma iz Zg. Ščavnice (Sv. Ana) ter izgnani župnik
^ranc Stuhec, pred vojno v Jurju ob Ščavnici. Glavni organizator
^etništva je bil bivši učitelj Jože Melohar—Zmagoslav iz Zrkovec pri
■Mariboru.
Zmagoslavje pridobil nekaj pristašev že jeseni 1943 na Dravskem
Nj"- leta 1944 pa je skušal prodreti v Slovenske gorice. Po vaseh je
'Skal zaupnike in zbiral okrog sebe vojaške ubežnike, jih oboroževal s
^'abim orožjem, največ z lovskimi puškami. Z njimi je hodil na eko-
nomske akcije, ali pa jih vsaj pripravljal. Četniki so želi večji uspeh
li^m, kamor še niso prodrli aktivisti OP s svojim tiskom in živo besedo,
roje pristaše so našli v Malečniku. Trčkov. Zg. Sčavnici (Sv. Ana), Sp.
Ravnici (Jurij ob Šč.) Šmarjeti ob Pesnici, največ pa v Šenpetru pri
■^ariboru (Malečnik). kjer so imeli svoj glavni tabor. O četništvu na
"oniočju Lenarta že vemo iz poglavja o zgodovini osvobodilnega boja
eia 1944 v tem območju. Znana sta nam Mimika Vajngerl in Ludvik
"■"eznik. zaupnika četnikov.
POROČILA O ČETNIKIH
V obširnem ptiročilu članov PO OF za Štajersko, ki so ga napisali
.Poti po severnovzhodnem predelu Štajerske 28. maja 1944. beremo.
^ Sla zapeljani vasi Zlatoličje in Slovenja vas na Dravskem polju m da
___
le nekaj sledov četništva še pri Sv. Ani (G. Ščavnici) in Sv. Jurju ob
Sčavnici (Sp. Ščavnica).
Pri Jurju razmnožujejo četniki svoj list Zemlja in kri, ki ga raznaša
ljudem pismonoška Megličeva. Za četnike propagira že od leta 1943
tudi farovška kuharica v Sp. Ščavnici.
V	radgonskem območju so našli delegati PO OF nekaj izvodov
lista Zemlja in kri. ki so prispeli do ljudi po pošti, kar dokazuje poveza-
vo četništva z okupatorjem.
V	drugem poročilu o četnikih, ki gaje napisala Atena 23. septem-
bra 1944. beremo, da je vodja četnikov v severnovzhodni Sloveniji
Melohar. kije organiziral v navedenih krajih Slovenskih goric četniške
skupine. Štejejo po 15 do 20 domačinov, ki so se skrivali pred nemško
mobilizacijo, ali zbežali iz nemške vojske. Skrivače je pridobil z gesli,
da se četniki borijo za svobodo in ohranitev vere, medtem ko so parti-
zani komunisti, ki bodo po vojni ljudem vzeli zemljo in prepovedali
vero. Četniki so oblečeni v jugoslovanske vojaške in nemške vojaške
uniforme in jemljejo pri kmetih živež, za kar izdajajo potrdila. Izdali so
že pozive skrivačem, naj se ne prijavijo v partizane, ampak naj čakajo,
da bo ponje prišla redna jugoslovanska vojska, v kateri se bodo bojeva-
li proti Nemcem in komunizmu. To seje dogajalo v tedanjih občinah
Mali,>iedelji in Jurju ob Ščavnici. Da so četniki prav v teh občinah
nastopili, je krivda aktivistov OF, ki so ta predel zanemarili, kar sta
izkoristili bela in plava garda.
Atena je napisala še. da se sedaj Osvobodilna fronta trudi z
mitingi prikazati ljudem, kaj so četniki. kaj je belo in plavogardizem.
Ljudje mitinge lepo sprejemajo in radi poslušajo partizanske pesmi, ki
jih na njih aktivisti pojejo. »Mitinge prirejamo na kožuhanju. prešanju
sadja. Iu.ščenju in tolčenju sončnic.« piše Atena. Z mitnigi je OF
odvrnila ljudi od bele garde. Iz Ateninega pisma zvemo še, da so
zaupniki bele garde delili v omenjenih krajih najprej ljubljanske
časopise Jutro. Slovenec. Slovenski domobranec, nato seje pojavil šele
list Zemlja in kri. V Malo Nedeljo je prinesel ta tisk kmet Sobočan.
Dalje nas Atena seznanja, da prihaja belo in plavogardistični tisk na
plan vsakih štirinajst dni.
Četniki so pretepli nekaj znanih hitlerjevcev po Slovenskih
goricah. Pri Sv. Ani (Zg. Ščavnica) so zažgali nekaj telefonskih drogov.
Oktobra 1944 so napadli četniki tri orožnike v gostilni v Gradišču.
Tedaj je bila v gostilni tudi nemška sestra Rdečega križa. Ker se je z
besedo vmešala med orožnike in četnike. jo je eden od četnikov ustre-
lil. Hudo ranjena je ranam podlegla. V spopadu je padel eden od
orožnikov, enega so četniki ujeli, eden pa je pobegnil. Od ujetega
orožnika so zahtevali, naj četnikom izroči orožje in strelivo iz orožniške
postaje, kar jim je ugodil. V kroniki NOB Šmarjete ob Pesnici beremo,
da se je pojavila pred novim letom 1945 v občini večja skupina četni-
kov. Pozneje, ko je mobilizirala domačine v svoje vrste, je narasla na
okrog 250 mož. Nekateri so se ji sami pridružili, ker so četnikom
verjeli, da so redna jugoslovanska vojska. Med domačine so širili svoj
tisk: Kri mučencev, Turjak, Črne bukve. Slovenski dom, Salezijanski
koledarček in drugo, ka so pošiljali po pošti.
VIKTOR STOPAR O ČETNIKIH
V pismu, ki gaje pisal 31. novembra 1944 Viktor Stopar, sekretar
ljutomerskega okrožja — pokrajinskemu vodstvu OF na Štajerskem,
beremo, da so ljudje povedali o štirinajstih precej dobro oboroženih
četnikih v okolici Jurja ob Sčavnici, kamor so pripeljali Nemci večjo
količino orožja. Četniki so naslednjega dne orožje odnesli. Večjo
količino orožja so zaplenili četniki tudi v Gradišču. Četniki še partiza-
nov ne napadajo, ampak jim očitajo, da so komunisti, in le četniki
pravi borci za svobodo. Ljudem razlagajo, da bodo imeli zadnjo
besedo po končani vojni zahodni zavezniki, ki so proti komunizmu.
Stopar navaja v pismu, da se Osvobodilna fronta trudi, pripeljati
zapeljance v svoje vrste. Ko je prišel pred kratkim Miško Kranjec s
kurirji v Slovenske gorice, je povedal, da je v Prekmurju tudi že bela
garda, ki sodeluje z Nemci pri mobilizaciji.
Zadnje poročilo o četnikih je poslala PO OF za Štajersko Cvetka
Praprotnik—Štefka s poti po Slovenskih goricah. 27. februarja 1945,
ko so se četniki prebivalcem Slovenskih goric že razkrinkali, ker so
sklenili pogodbo s Steindlom na gradu Vurberku o skupnem nastopa-
nju z nemškimi oboroženimi enotami.
Naj tu navedem še roparsko tolpo bivšega partizana Franca
Klemenčiča iz Sp. Voličine, ki se je izdajala za partizane, kradla in z
nastopi kvarila ugled partizanov. Lackov odred je poslal s Kozjaka po
ubežnika Klemenčiča Engelberta Šoba in Jožeta Vogrina. Vogrin je bil
doma iz Zg. Voličine. izučen za trgovskega pomočnika. Iz nemške
vojske je odšel avgusta 1944 v partizane, v Benjaminovo skupino. Šoba
in Vogrin sta našla ubežnika Klemenčiča na njegovem domu. Odvedla
sta ga s seboj, toda v gozdu za domačim pokopališčem je Klemenčič
oba partizana ustrelil in pobegnil. Leta 1945 je prejel za svoj zločin
smrtno kazen.
Nadaljevanje prihodnjič
8 - IZ NASm KRAJEV
30. avgust 1979 - TgMOTW
Avtobusna postaja
v Apačah
v vasi Apače na Dravskem polju se lahko pohvalijo z raznimi
stvarmi, ki so si jih v zadnjih letih uredili vaščani sami. Od asfaltnih
površin, prosvetnega doma itd. Ker pač ne gre skozi vas veliko avtobu-
sov oz.jihpredletisplohnibilo,sedaiskozivasvozižekarpreceiavtobusov,
zato je Dilo skoraj nujno, da so začeli z cradnio avtobusne postaje.
Obstajala je sicer že sedaj, vendar je voda stala prav na tistem mestu, kjer
ie stal avtobus...
Sedaj bodo dobili lepo avtobusno postajo, sicer ne tako lepo kot bo
v K idričevem. vendar pa bo pridobitev za vse tiste, ki se vozijo z avtobusi.
Tako jim ne bo treba stati na dežju m v vodi ali blatu, marveč bodo imeli
lepo urejeno avtobusno postajo. Skozi vas bi lahko vozilo še več avto-
busov in to bi bilo tudi vse kar bi si vaščani želeli v zvezi z avtobusnim
prometom.
Besedilo in posnetek: Danilo Klajnšek
Avtobusno postajališče v Apačah dobiva lepši videz..
POTOKI NA
CESTI
Pod Ptujsko goro je križiSCe, kjer je odcep ceste za Slovensko
Bistrico. Dd te ceste je makedamski in sicer okrog tri kilometre. VaSčani
vasi Podleže so tako večkrat v nerodnem položaju. Zakaj gre?
Cesto najprej popravijo in nasujejo. S tem sicer prekrijejo jame ali
jamice, vendar se je s kolesom ali z mopedom težko voziti, ker je cesta
preveč posuta. Ko pa prične deževati se spričo prometa naredijo na cesti
velike luknje. Ker niso urejeni kanali na obeh strandi ceste, se z bregov
steka voda „v cestno strugo" do prve odprtine, da steče po travniku v
potok Polskavo.
Luknja pri Luknji, mlaka in zopet mlaka ali luknja. Človek ne ve
kako bi se jim izogibal. Praktično se tega ne da storiti. R^itev bi bila ta,
da bi se avtomobili lahko dvignili viSini enega metra in lepo „ plavali to
arakii" Cesta je zares nemogoča in v deževnem vremenu predstavna
veliko oviro za vse udekženceVprometu.
Potrebno bo razmisliti kako bi cesto popravili, mislim tudi na
ureditev kanalov in jarkov na obeh straneh ceste, ali cdo asfaltirali.
Valčani Podlož bi vsekakor Diii vesdi, če bi se to zares zgoauo. Vendar
pa je le malo upanja, čeprav se po tej cesti vozi na ddo v Kidričevo in
druge kraje veliko ljudi. Potrd>no bi se bilo o tem pogovoriti in nekaj
tudi storiti in ne čakati Se nekaj dolgih let. Ali ni tako?
Besedilo in posnetdc: Danilo KlajnSek
Dd potoka ccftt T PodloU.
Prijatelju v spomin
Bila je sreda 1. avjvsta 1979. Ddal sem v naSi prodajalni, opravljal
svoje vsakdanje delo. Že nekaj dni se nisem srečal s svojim {H-gateljem
Danilom iz Skorbe. Sosed je bil moje stare mame in najina srečai^a so
bila pogosta.
Končal je srednjo šolo in prihodnji mesec bi dobil prvo plačo. Star je
bil komaj osemnajst let. Bil je navduSen glasbenik. Imel je harmoniko in
dve električni kitari. Oba instrumenta je dobro obvladal. Bil je odličen
pevec. Mnogokrat sem bil pri njem na obisku. Igrala sva in prepevala,
vesdila sva se najine mladostne sreče.
Ob Štirinajsti uri je neki moSki prinesel v prodajalno pretresljivo
novico. Kot blisk se je razSirila po vsdi. Moj prijetelj Danilo je imel pro-
metno nesrečo. Danilo in neki motorist sta se v Skorbi na nepreglednem
ovinku strahovito zaletda. Dobil je dvakratni zlom lobanje kri se je
razlila po cesti.
Obstal sem kot pribit. Nisem mogel, nisem dojel, kaj se je zgodilo.
„Saj ni mogoče, saj ni res" sem govoril sam pri sebi.
Cez dvajset minut i« Danilo oočjv^ QaJxiiniSK> oostelii v aiot)oki
nezavesti iz katere se ni več prebudil. Cez tri dni je ugasnilo njegovo
življenje. Niso ga prebudile solze, ne vzdihi svojcev in nas vseh. V pone-
.^deliek smo ea tx)ložili v grob i^egov^a očka na Hajditii.
Zvečer nisem mogei zaspati. BoIcKina mi Je stiskala srce. Na nebu je
sij?''; luna, nocoj prvič na njegovem grobu. V mislih sem imel vrstico
■% ::šemov<i- pc^,mi: „Dolgost življenja naSega je kratka."
Boris Cafuta
Enotnost vaščanov
na vsakem koraku
Pred kratkim smo obiskali KS Ze-
tale, kjer kljub poletju vaščani Cer-
možiš. Nadel, Kočic, Dobrine in Zetal
ne mirujejo. Vseskozi skrbijo, da je
njihova okolica čim lepša, radi bi, da bi
blatne haloške ceste čim prej zamenjal
asfalt. Problemov je toliko kot želja,
kljub temu pa eno in drugo uspešno
usklajujejo in se dan za dnem dvigajo
iz zaostalep in manj razvitega
območja. Edino kar imajo so roke in
zemlja. Z delom se trudijo, da ta čim
bogatcje obrodi, čeprav je precej ilov-
nata. Precej je takšnih, ki so segli po
lepSem kosu kruha v Ptuj. Kidričevo
ali celo v Maribor, predvsem mladi.
Tisti, ki so ostali zvesti svoji haloški
zemlji pa hitijo za časom, kolikor jim
dajejo moči.,
Stanko Letonja. predsednik sveta
KS Zetale: »Trenutno gradimo asfal-
tno cesto na relaciji Dobrina — Koz-
minci. V glavnem smo sredstva zbrali s
krajevnim samoprispevkom, razen
tega pa smo po hišah nabrali še do-
datnih 260.000 dinarjev. Pa Se vseeno
ni dovolj. Sami si moramo pomagati,
druge pomoči ni, nič ne pade z neba.
Celotna modernizacija te ceste nas bo
veljala prek 700.000 dinarjev, vpraša-
nje pa je, kje bomo dobili denar. Razen
tega gradimo še drugo zajetje vodo-
voda v Zetalah. Cevi so že položene. V
glavnem je tudi to prispevek krajanov,
vse skupaj nas bo veljalo 150.000 din.
Razen tega imamo veliko dela s
sprotnim gramoziranjem cest do za-
selkov v celotni KS, v»,c opravljamo
sami s svojimi sredstvi.«
Maks Butolen. predsednik kraievne
konference SZDL Zetale: »Res je, da
imamo veliko problemov, pa jih rešu-
jemo kolikor se da. Tu v tem domu se
sestajamo vsi družbenopolitični de-
javniki na vasi. Zal pa ugotavljamo, da
povezava med družbenopolitičnimi
organizacijami ni koordinirana. Zelo
težko pritegnemo k delu veliko ljudi,
oddaljeni so pa še delo jih čaka doma.
Tudi mladina je pridna, čeprav ima
svoje specifične probleme mladi
uspešno delujejo, kadarkoli je po-
trebno nam priskočijo na pomoč, bo-
disi pri volitvah, delovni akciji ali
organizaciji kakšne zabave. Zal pa
pogrešamo prisotnost komunistov, si-
cer jih je samo 9, a bi lahko s svojim
delom marsikaj pripomogli.«
M. Ozmec
Stanko Letonja, predsednik
sveta KS Žetale.
Maks Butolen, predsednik KK
SZDL Žetale. (Foto: M. Ozmec)
Praznik krajevne
skupnosti
Prebivalci krajev Leskovec in Stari
log so bili do leta 1975 vključeni v KS
Pragersko. Ker v tako veliki skup-
nosti niso uspevali uresničevati vseh
svojih interesov, so sklenili ustanoviti
svojo krajevno skupnost. Ta šteje da-
nes nekaj nad 600 prebivalcev, ki so
združeni v okoli 160 gospodinjstev.
Čeprav krajevna skupnost Leskovec
nima na svojem območju proizvodnih
obratov, so zabeležili v zadnjih letih
hiter razvoj predvsem na področju
urejanja komunalnih objektov, kar še
zlasti velja za asfaltiranje cest. Uredili
so si tudi nove prostore krajevne
skupnosti, pred kratkim pa jim je
uspelo dobiti tudi večje število tele-
fonskih priključkov. Ob tem je po-
membno poudariti, da pride sedaj v tej
KS že na vsake štiri hiše po en tele-
fonski priključek, kar je brez dvoma
velika pridobitev za vasi Leskovec in
Stari log.
Letos tudi že tretjič praznujejo svoj
krajevni praznik, zanj so si izbrali 31.
avgust, to je datum, ko so pred štirimi
leti ustanovili svojo krajevno skupnost.
To je bila zavestna odločitev krajanov,
ki s svojim delom na delovnih mestih v
Mariboru in Slovenski Bistrici, kamor
se dnevno vozijo ustvarjajo tudi boljše
pogoje dela in življenja v kraju bivanja.
Krajevni praznik bodo obeležili
predvsem s kulturnimi in drugimi
prireditvami. V središču naselja Les-
kovec je tudi v gradnji oddelek otroš-
kega vrtca, v Starem logu pa se pri-
pravljajo na gradnjo doma krajevnih
organizacii in društev. Poleg tega pa
vse bolj uspešno razvijajo krajevno
samoupravo, kjer aktivno sodeluje
večina krajanov pri oblikovanju raz-
voja krajevne skupnosti.
Besedilo in posnetek: Viktor Horvat
Motiv iz središča KS Leskovev pri Pragerskem
Cestni „križ" razvozlan - voda vse močneje
odteka
Krajevna skupnost Studenice
se skupno s KS Makole in
Laporje uvršča med nerazvita
območja v SR Sloveniji. Tega se
dobro zaveda tudi prek 1000
prebivalcev, ki živijo v KS Stude-
nice. saj so kljub skromnim
materialnim zmožnostim pripra-
vljeni vlagati veliko lastnih sred-
stev in prostovoljnega dela, da bi
se kar najhitreje izkopali iz
gospodarske zaostalosti.
Svoj hitrejši razvoj vidijo
predvsem v urejenih komunalnih
objektih med katerimi postavlja-
jo na prvo mesto izgradnjo
vodovodnega in cestnega omrež-
ja. To je bil tudi vzrok, da so se
leta 1974 resno lotili uresničitve
svojih ciljev. Člani sveta KS in
družbeno politične organizacije
K S Studenice so na skupni seji
decembra 1974 izvolili iniciativni
odbor za obnovo cestnih površin.
Že januarja naslednjega leta so
se prestavniki IS Studenice sesta-
li s takratnim vodstvom komu-
nalnega sklada Slovenska Bistri-
ca kjer so se dogovorili o načinu
pristopa k investiciji. Skrbni
Studeničani so sklenili reševati
skupno s cestno problematiko
tudi težave oskrbe z vodo, zato so
se vzporedno dogovarjali s pred-
stavniki Vodne skupnosti Dra-
va—Mura o rešitvah vodnega
omrežja na območju svoje kra-
jevne skupnosti.
Velika želja po hitrih rešitvah
komunalnih problemov se je
pokazala 27. aprila 1975, ko so
uspešno izvedb referendum za
samoprispevek. Sredstva bi naj
vlagali v razmerju polovico K S,
drugo polovico pa bi prispevala
komunalna skupnost občine Slo-
venska Bistrica. Zavedajoč se
vsakoletnih podražitev so kmalu
pričeli z deli na asfaltiranju cest v
Studenicah in Križeči vasi. Prav
ob tem pa je nastal prvi problem,
da bi morala komunalna skup-
nost Slovenska Bistrica poravnati
del anuitet iz določil referendu-
ma in medsebojnega dogovora,
le tega pa ni storila, s pojasnilom,
da so trenutno vsa razpoložljiva
sredstva že uporabljena pri grad-
nji drugih cest v občini, tako, da
bodo sredstva dobili v prihod-
njem letu.
Ob oceni plana za leto 1978 je
skupščina KS Studenice sprejela
sklep, da se Ztnaui stalne rasti
cen gradbenih del v tem letu
zaključi celotni srednjeročni pro-
gram asfaltiranja cest v KS.
Ponovno so dobili enotno podpo-
ro od SKIS občine in izvršnega
sveta kjer so sprejeli tudi sklep da
mora SKIS odplačati dvakrat po
180.000 dinarjev za prvo in
drugo etapo gradnje cest v KS
Studenice, po določilih referen-
duma. ter da polovico celotne
investicije v višini 1,150.000 di-
narjev prevzame SKIS. Kljub
tem dogovorom in sprejetim
sklepom SKIS iz Slovenske Bi-
strice do nedavnega ni izpolnila
svojih obveznosti, kar je povzro-
čilo pri KS Studenice težave, saj
se lahko znajde tudi na zatožni
klopi, ker ji graditelj cest že grozi
s tožbami.
Neugodna situacija je nareko-
vala takojšnje ukrepanje, zato je
vodstvo K S Studenice pred dnevi
sklicalo skupen posvet, ki so se
ga udeležili najvidnejši predstav-
niki družbenopolitičnega življe-
nja obcinc Slovenska Bistrica.
Mod iTjimi sekretar OK ZSMS
Adi Zunec. predsednik OK
SZDL Ladislav Cvahte. pred-
stavnik. .'kupščme občine
občr :ke >KIS. Sk,;pno so oceni-
li -ren. • stanje v katerem seje
znašla KS Studenice in sprejeli
zaključke, daje potrebno takoj
ukrepati, predvsem pa spoštovati
dogovore iz preteklega obdobja.
Na skupnem sestanku pred-
stavnikov družbenopolitičnih or-
ganizacij skupščine občine Slo-
venska Bistrica in KS Studenice
so ocenili tudi težave pri oskrbi s
pitno vodo za območje KS Stu-
denice, kjer že vrsto let ne uspe-
vajo najti prave rešitve, medtem
ko jim iz samega središča Stude-
nic odvajajo vodo za potrebe
Komunalnega podjetja Rogaška
Slatina. Nerešena vpraSanja na
liniji SKIS občin Slovenska Bi-
strica in Šmarje pri Jelšah ter
komunalnega podjetja-iz Roga-
ške Slatine in KS Studenice bodo
po dogovoru na tem sestanku, v
naslednjih dneh rešili z medse-
bojnim dogovorom.
Posnetka in besedilo:
Viktor Horvat
Dobro
gospodarili
Samoupravna stanovanjska
skupnost Lenart je *
letošnjem prvem polletju dobro
gospodarila. Veliko pozornosti w
namenili popravilu in adaptaciji
starejših stanovanjskih poslopij, l^i
jih imajo v nekaterih krajevnih
skupnostih občine Lenart. Za
popravilo so porabili tudi veliko
denarja.
Zv^eli smo, da jih je samo
adaptacija starejšega stanovanj-
skega poslopja v GradiSČU stala
okrog 200.000 dinarjev. S tcffl
delom pa še niso končni, ostalo jc
še nekaj starejših hiS, ki so
potrebne popravila.
Stanovanjska skupnost je tudi v
letošniem letu pričela z aradnio
stanovanjskega doma v GraiSču,
ki bo vseljiv pomladi prihodnje
leto. V njem bodo dobili stan^
vanja prosvetni delavci, ki so
nujno potrebni, saj se morajo
nekateri voziti v ta kraj celo ^
Maribora.
Omeniti vdja, da je stano"
vanjska skupnost pri Lenartu na-
redila v zadnjih treh letih veli''
napredek, saj je dobilo stanov^J®
okrog 80 stanovalcev, odpraviti P®
želijo še trenutno stanovanjsko
problematiko in s tem tudi zagot'^
viti mlajšim delavcem boljše ^
vljenjske pogoje.
Janez Lorber
Slovesnost ob otvoritvi ceste Studenice Makole
V središču Studenic, iz dvorišča studeni^kega samostana je
Komunalni podjetje Rogaška Slatina zgradila zajetje vodnega
vira.

TELESNA KULTURA IN SPORT - 9
SEOKARTINGUVHAJDOSAfI
TAKSEN JE
KARTING
prv a dirl^a za državno prvenstvo v kartingu v Hajdošah je za
j Tekmovalci in njihovi mehaniki se sedaj vneto pripra-
H'''^ ■ fia naslednjo preizkušnjo, ki bo v nedeljo v Zagrebu. Dela
saj so mnogi imeli na ptujski dirki težave s stroji. Med
"^' mi	državni pravak v kategoriji do 100 ccm Uroš
HJ'ggrholc. ki mu startna številka 1 tokrat ni primesia sreče
L^?^ št. !)• Sicer pa so tekmovalci AMD Ptuj nastopili zelo
.jgni. saj sta med drugimi manjkala, vendar le kot tekmo-
ica-	drugi v kategoriji 100 ccm Otmar Artenjak ter
dla^ski državni prvak v kategoriji do 125 ccm Milan Slana.
''ha	opravljala zelo odgovorni nalogi. Milan Slana je
jarier-finišer, Artenjak pa predstarter. Slani ob dežju in
l'^'^j|.pnosti tekmovalcev ni bilo lahko, pravtako ne Artenjaku.
lan sije takrat, ko sta predstarterja Artenjak in znani moto-
čist Peter Šegula razvrščala tekmovalce, lahko malce
Tekmovalci so hiirost vožnje dobro prilagodili razmeram
, cestišču« in tako ni bilo nesreč niti poškodb. Odstopi v mali
niti'' 1 je bilo veliko. Podobno kot Niki Lauda v veliki formuli
'^tokrat moral odstopiti Toni Bobnjar iz AMD Ljubljana Moste,
.^^^ghanikom že ugotavljata vzrok odstona (slika št.. 3)..
;;azmere zaradi dežja res niso bile ugodne, naravna pra-
caje opravila svoje. Kljub temu ni skalila tovariških odnosov,
lopotrjuje v objektiv ujeta čestitka (slika 5t. 4).
pred neusmiljeno mokroto seje bilo potrebno zavarovati pa
. fav z enostavnim šotorom in pokrivalom za kart. Najbolj
• vahno je bilo v boksih, kjer so tekmovalci in mehaniki pri-
pravljali stroje pred vsako .vožnjo in ob koncu, ko je bilo
Lavljeno vožnjo potrebno analizirati, (slika št. 5.)
1. kotar
fotografije B. Rode
P^o je višina najvišjega vrha v
tvropi - Mont Blanca. Rahlo
^ooljen, pokrit s snegom kraljuje
Tanroskih Alpah na meji z Itali-
J m Švico. V sončni svetlobi se
J" hrbet čudovito odraža od
^^nne neba in venca sosednjih
, Snežni kristali jemljejo vid,
sončno svetlobo. Mraz
liita	naporna pot nare-
doi	utrujenega, vendar
^jertojivejsega. Nič posebnega se
Qov t vrhu, več morda, ko še-
v zav ^ počasi prihaja
jei	je zmagal, da je zmo-
dvi'z močjo volje, ki je
in (j J® noge, obute v težke čevlje
^isi o Mont Blancu. Člani
l4 kega društva Ptuj smo letos
ta bei'^^^^ "" uspeli osvojiti
'^red Na pot smo se podali
za srejP^^j^^^ega hotela, kjer nas je
sedni^°	„častil" pred-
tudi ^P'®"inskega društva in nam
naj pot dal — steklenico. Pot
fido^odila do Trsta, Benetk,
• *erone, Brescie, Milana v
dolino Aoste, skozi tunel pod
Mont Blancom v Chamonx, kjer se
je dokaj naporna pot končala pod
šotorom. Chamonix je turistično
mestece sredi Alp, prepreženih z
žičnicami in gorsko železnico, zdi
se da bolj na gosto, kot pa s klini
in zajlami. V teh alpinistični
,,Meki" smo nakupili še manjka-
jočo opremo in tudi zamejali
staro. Dereze, temna očala in čelne
svetilke so bile nujnost.
Naš vzpon se je začel z ledenika
— Glacier de Boinnassay do koder
smo se pripeljali z zobato železni-
co. Ustavili smo se pri žari, kjer je
zagorel olimpijski ogenj, pomali-
cali in se ločili, pet nas je nadalje-
valo pot in sicer naš vodja Janez
Vrtič, zveza — Ivan Petrovič,
koordinator — Tone Purg, prva
pomoč Albina Potrč in baza —
Kristina Šamperl; Danica Kmjc in
Albina iz Portoroža sta se vrnila v
dolino.
Hodili smo po starih vulkanskih
kameninah in srečevali ogromno
ljudi, ki so bili v bližnjem zave-
4807 METROV
tišču. Pot nas je pripeljala do
prvih snežišč, pri zadnjem je
kamenje neusmiljeno padalo,
vendar prehod ni bil z ničemer za-
varovan, pač pa je helikopter
francoske policije ravno takrat
prišel po ponesrečenca, ki ga je
zadel kamen. Srečno smo prečili to
snežišče in se znašli pod približno
400 m visoko steno. Po samem,
nezavarovanem grebenu smo se
pomikali proti koči, ki je na višini
3865 m. Dajala nas je višina in
vedno redkejši zrak. Pred večerom
nam je uspelo priti v kočo, kjer je
bilo že polno planincev in alpi-
nistov vseh narodnosti in r:is. Za
spanje smo si izborili prostor pod
mizo in ga tudi pošteno plačali. Ob
drugi uri zjutraj smo se pričeli
pripravljati na vzpon. Oblekli smo
se za nizko temperaturo, nadeli
dereze, svetilke in vzeli v roke
cepine ter se navezali. Krenili smo
preko ledu v sneg. Svetili so nam
luna in zvezde. Nepozabna je bila
pot po snegu, ki je bleščal v luni-
nem soju in v svetlobi naših sve-
tilk. Pot se je enakomerno in
neprestano dvigala. Počasi je
prihajala utrujenost, dihali smo
hitreje, ozirali smo se proti vrhu,
ki se je že svetil v žaru jutranjega
sonca. Še zadnji koraki in bili smo
na vrhu, kjer so nas pričakali drugi
planinci, sonce in veličasten
razgled. Po nekaj minutah nam je
uspelo celo zajucicati, kot smo tega
vajeni.
Vračali smo se po isti poti, po
snežnem grebenu, po katerem ni
bril zloglasni veter, niti ga ni
ovijala megla, temveč je bil
kristalno čist in miren. Vrnitev se
je kar precej zavlekla, vendar smo
še isti dan krenili iz koče Aiquille
du Gouter(3865) do železnice in
potem v dolino, v naš tabor, kjer
smo na dušek pospravili dva litra
kompota in steklenico vina.
Naslednji dan smo ,,zapili" naš
uspeh in se preko Švice vrnili
domov. Ob vrnitvi smo zvečer
imeli na vrtu gostišča pri Roziki
tiskovno konferenco, na kateri
smo, se zbrali predsednik društva,
naši prijatelji in mi. Poročali smo
o vzponu, popili nekaj domače
kaplice in bili veselo presenečeni
ob govoru tov. predsednika in ob
njegovem šopku rož, ki ga je dobi-
la medicinska moč naše ekipe in ni
pozabil poudariti, da smo delali
brez velike reklame, šli in uspeli in
tudi to, da sve bili z Albino prvi
ženski iz društva ali celo iz občine
na najvišjem vrhu Evrope.
K. S.
Vrh Mont Blanca
Novi motorni piloti
"•oto^ljg^^ki aeroklub je že četrtič zapored organiziral internat v
Nj I '®tenju. sodelovali so učenci iz več aeroklubov iz vse Slovenije.
so bili mesec in pol, vsak je opravil več kot §tirideset ur
''^Itat	AERO-3. Vsi učenci so končali šolanje z zelo dobrim
S tem ko so bivali na letališču v Moškanjcih, so se lahko
oficirj posvetili delu. Ob tem so se šolali tudi za SRCA (šola rezervnih
^""aviacije).
internata je bil Danilo Hojnik, Učitelji pa so bili Aleš Vihar,
-P^. Hojnik Danilo. Mladi pUoti so lahko ob izkušenih
^^ samo napredovali in se veliko naučili. Vse to pa bodo s
okoriščali v praksi.
NOGOMET
Uspešen nastop v Lendavi
Drava: Golob, Plevnik, Tement, MatiČ, Trlep, Šnigoc, Štainer, Čuš,
Emerišič, Radolič, Skok;
Igralci pete selekcije NK Drava so uspešno startali v novo prvenstvo,
desaj v enotni republiški ligi. Srečanje v Lendavi z domačo selekcijo je
bilo zanimivo in polno lepih kombinacij, čeprav napadalci obeh moštev
niso uspeli premagati vratarjev. Priložnosti so bile na obeh straneh,
vendar se vratarja nista dala presenetiti in sta bila najboljša igralca
srečanja, ki gaje pred 400 gledalci dobro vidil Damiš iz Maribora.
Igralci in vodstvo selekcije so si uspeha v Lendavi zelo želeli, saj imajo
v prvih kolih zelo težak razpored. Pred tem srečanjem so mladinci Drave
izgubili z domačimi vrstniki z 2:0.
V nedeljo gostuje
Mercator
v drugem kolu se bodo igralci pete selekcije NK Drava v Ptuju
pomerili z ljubljanskim Mercatorjem. Povratniki iz druge zvezne ro-
kometne lige so ob Obali in Muri najresnejši kandidat za prvo mesto.
Zato se nam v nedeljo na stadionu v Ptuju obeta zanimivo srečanje, saj
so Ptujčani z gostovanjem v Lendavi in osvojeno točko dokazali, da znajo
igrati dobro in da točk ne bodo kar tako prodajali. Proti moštvom
kakršen je Mercator jim bo težko, vendar z borbeno igro in zavzetostjo
vseh ter seveda doslednem izpolnjevanju postavljenih nalog lahko
uspejo. Srečanje se bo v nedeljo pričelo ob 16.30. V predtekmi se bodo
mladinci Drave pomerili z mladinci Mercatorja.
Posvet igralcev in vodstva Drave pred treningom
(foto Ž. Marinkovič)
Prvi nastop in prvi
uspeh
Stadion Aluminija v Kidričevem, vreme deževno in oblačno, gle-
dalcev 150, sodnik: Kupljen (Maribor);
Aluminij: Klajnšek, Hadler, Kokot, Podvršek, Panikvar, Vindiš,
Pignar, Bek, Dončec ( Vinkler ), Vidiš II ( Šmigoc ), Škrjanc;
Domžale: Capuder. Jeretina. Diurkič, Šuštar ( Vrtačnik ), Zlata-
novič. Bjeloševič, Medved. Kovačevič, Korošef Orešek, Homar (Kecler);
Strelci: 1:0(4)Bek,2:0(18)i}eK,3:U ( 60 ) Bek, 3:1 ( 78 )Kovačevič;
Igralci Aluminija so brez večjih težav premagali selekcijo iz Domžal
po boljši igri v večjem delu srečanja. Gostje so več pokazali le v zaključku
srečanja, ko so domačine potisnili na njihovo polovico.
Razpoloženi Bek je prvi zadetek dosegel z izrednim strelom po
prekršku na robu kazenskega prostora, drugega pa iz gneče v kazenskem
prostoru gostov. V prvem delu so gostje imeli le eno zrelo priložnost,
vendar se je izkazal domači vratar Klajnšek.
V drugem delu so imeli domači v začetky več zrelih priložnosti,
vendar niso bili dovolj prisebni. Tretji zadetek je plod izrednega prodora
Škrjanca po desni strani, Bek je akcijo samo zaključil in dosegel svoj tretji
zadetek. Gostje so igro odprli in proti koncu prevzeli pobudo. To se jim
je obrestovalo 12 minut pred koncem in z zadetkom Kovačeviča so
rezultat znižali.
Srečanje je bilo tipično prvenstveno, več pa smo pravgotovo ori-
čakovali od gostov, ki so nekaj več poprečnega nogometnega znannja
prikazali šele v zaključku srečanja, ko je domačinom pošel elan. Zmaga
Aluminija je popolnoma zaslužena, pohvalimo lahko vse igralce. Če pa
bi vseeno poskušali koga izdvoiiti bi lahko vratarja Klajnška, zanesljiva
Panikvarja in Vindiša.	v napadu pa Beka m Skrjanca. Na
kvaliteto igre je delno vplivalo tudi slabo vreme, saj so ob takšnih pogojih
t^di nenamerni prekrški lahko nevarni. Bolj kot na igro pa je vplivalo m
obisk. Ta bi ob lepem vremenu pravgoto bil. veliko boljši. V naslednjen
kolu gostuje Aluminij v Kamniku.
Pred srečanjem Alumir^a in Domžal so mladinci Maribora pre
magali domače igralce s 3: L	1. kotar
Tretji zadetek Beka (št. 8) je plod izredne akcije Škrjanca ( prvi z leve
( foto B. Rode )
10-NASI DOPISNIKI
30. avgust 1979- TKDIM
Problemi
zaposlovanja mladih
Eden velikih problemov, s katerimi se danes sreCuje določeno število
mladih ljudi, je nezaposlenost. Res je, da so bili v minulem štiriletnem
obdobju doseženi veliki rezultati na tem področju. Stopnja rasti za-
poslovanja je bila planirana s 3,5 Vo dosežena pa je s 4,5 Vo kar pomeni
veliko več od planiranega.
Predvsem je potrebno voditi akcijo za plansko proizvodnjo in večjo
produktivnost pri delu tudi na vasi. Nekateri podatki kažejo, da danes v
vsej državi ne obdelujemo in ne izkoriščamo okrog 720.000 ha obdelo-
valnih površin. Določeno število mladih ljudi neguje zavest in pojmovanje
o vasi kot bedi življenja, namesto, da bi se usmerili v kmetijstvo kot
pomembno gospodarsko panogo. Ta pa nudi celo boljše možnosti za
ustvarjanje večjega dohodka in boljšega standarda, kot pa kakšne druge
gospodarske panoge posebno sedaj, ko se vse bolj razvija kmečki turizem.
S tem bi postali mladi, ki ostanejo na vasi — kmetiji glavni nosilci
socialistične preobrazbe vasi. So pa seveda tudi takšne vasi hribovitih
območij, kjer je težko spremeniti stanje.
Drugi problem je v razlikah med realnimi potrebami gospodarstva in
strokovnimi kvalifikacijami tistih, ki iščejo delo.
V Jugoslaviji je že danes čutiti veliko pomanjkanje delavcev različnih
kvalifikacij. Tako primanjkuje okrog 17.000 strokovnih grad gradbenih
delavcev, okrog 4.000 kvalificiranih monterjev, instalaterjev in nekaj tisoč
v drugih strokah. Po drugi strani pa čaka danes na delo 41.000 fantov in
deklet s končano gimnazijo ali kakšne druge podobne šole, 34.000
trgovskih delavcev 37.000 mehanikov in drugih kadrov iz raznih tehničnih
Sol, 17,000 tekstilcev itd... Samo v Beogradu čaka na zavodih za za-
poslovanje na delo okrog 8.000 mladih s končano gimnazijo. Koliko jih
čaka na Ptuju mi ni poznano ampak mislim, da jih je tudi tukaj kar
precej.
Vzroke za takšno stanje je treba iskati tudi v sistemu izobraževanja,
ki ni bil usmerjen tako, da bi zadovoljeval realne družbene potrebe,
temveč je omogočal, da se je vsak lahko učil in študiral tisto, kar je hotel.
Vse to je privedlo do take situacije, da imamo na eni strani evindentiranih
okrog 735.000 nezaposlenih, na drugi strani pa imata naše gospodarstvo
in naSa družba okrog 400.000 prostih delovnih mest, ali pa so ne teh
mestih ljudje brez ustrezne kvalifikacije.
Sedaj pa se postavlja vprašanje, kaj in kako dalje? Mislim, da je
potrebno to akcijo vo^ti predvsem v smeri izpopolnjevanja sistema
nagrajevanja po delu in ustvarjanja takšnih delovnih pogojev, da bi se
delo v proizvodnji ustrezneje oziroma bolje nagrajevalo. To je osnovni
dejavnik, ki bo spodbujal ljudi, da bi se usmerjali za delo v proizvodnji in
za tiste poklice, ki so družbi dejansko potrebni. Za takSno usmeritev se
mora mladina boriti v delegatskih skupščinah, v samoupravnih organih, v
Socialističnih zvezi skupaj z Zvezo komunistov in sindikati. Tako bi vsaj
malo izboljšali problan zaposlovanja in odhod mladih na delo v tujino,
in pospešili akcijo vračanja naSih delavcev z dela iz tujine.
Torej na koncu je potrebno nekaj storiti, da se takšni in podobni
problemi ne bi pojavljali Se naprej v takšnem obsegu. K temu pa lahko
doprinese velik delež vsak mlad človek in tudi vsak član SZDL.
B. Zupanič
Aktivnost mladih v
bistriški občini
v organizaciji občinske konference ZSMS se je okoH 50 mladih iz ob-
čine Slov. Bistrica udeležilo osrednjega srečanja slovenske mladine ob
praznovanju 60. obletnice SKOJ, ki je bilo v ponedeljek, 27. avgusta na
Mali planini. S svojim programom so se aktivno vključili v prikaz dejav-
nosti mlade generacije; vzpostavili pa so tudi Številne nove stike z mladimi
iz drugih krajev Slovenije.
Aktiv mladih kmetovalcev je v okviru OO ZSMS Pohorje iz Zg. Pol-
skave tudi letos pripravil v Kočnem na Pohorju že tradicionalno tekmo-
vanje mladih traktoristov. Po zaslugi mladih iz tega kraja je to tekmovanje
že preraslo iz občinskega v medobčinsko. Prvotno je bilo tekmovanje pred-
videno za v nedeljo, 19. av^ta, vendar so ga morali zaradi izredno slabe-
ga vremena prestaviti na minulo nedeljo, 26. avgusta. Mladi tekmovalci —
bodoči kmetovalci so morali pokazati veliko znanja in spretnosti v uprav-
ljanju s traktorjem in prikolico, poznavanju in odpravljanju okvar teri
spretnosti pri nakladanju in razkladanju prikolice.
Viktor Horvat
Znanci iz Apač
Kulturne prireditve kjerkoli so navadno pritegnejo precejšnje Število
obiskovalcev, da pridejo na prireditev, zlasti Se, če je program dobro pri-
pravljen in so izvajalci znani. Med take spada tudi tamburaSki zbor iz Apač
na Dravskem polju. Odkar deluje pri krajevni konferenci SZDL Kidričevo
odbor za proslave in kulturne prireditve, navadno za vsako proslavo ali
prireditev v okviru krajevne skupnosti tudi angažira tamburaSe iz Apač, ki
jih v Kidričevem dobro poznajo in so njihovemu občinstvu vedno dobro-
došU.
F. MeSko
Novi instrumenti v mojstrskih rokah izvajakev vselej navduSlJo publiko
Foto: K. Zoreč
VABIJO NA GOMILO
Turistično društvo Gomila je organizator srečanja turističnih zvez in
društev Posavskega, Podravskega in Pomurskega turističnega območja, ki
bo v soboto in nedeljo, 8. in 9. septembra 1979 na Gomili v Slovenskih go-
ricah. Prireditelji naprezajo vse turistične zveze in turistična druStva, da Se
do 3. septembra sporočijo, koliko udeležencev bo prišlo, predvsem pa, s
kakšnim programom in s kolikim številom udeležencev želijo sodelovati v
programu, ki je predviden za v soboto popoldne. Sporočilo naj poSljgo na
TD Gomila, 62256 JurSinci.
J. M.
Draga
Karmen
Dolgo sem razmišljal, s čim bi ti
napravil veselje in ti pokazal svojo
ljubezen. Zadnjič sem končno
opazil kaj najbolj potrebuješ in ti
to pošiljam v prUoženem zavitku.
Rad bi bil zraven, ko jih boš prvič
nataknila, še raje ti bi jih sam
oblekel, najraje pa — šele v pismu
se ti upam razodeti, bi ti jih v prvi
priliki slekel. Vsekakor pa želim,
da preživiš v njih srečne trenutke,
saj so zelo lepe in so mnogim všeč.
Namenoma sem vzel manjše
številko, ker se s časoma raz-
tehnejo, a to se ve, da je veliko
lepše, če se prilegajo. Imeli so tudi
dolge v sklepu, sem si mislil čim
krajše so tem boljše, saj sama veš,
da se kratke hitreje snamejo. Tudi
s krznom podložene bi lahko vzel,
ampak takšne bi te ščegetale, razen
tega so prevroče in bi se pod njimi
oznojila, kar sem opazil tudi pri
svoji sošolki in prodajalki, ko sem'
jih preizkusil in smo jih z zdru-
ženimi močmi komaj sneli.
Sploh pa bo kmalu pomlad, ko
jih ti, kakor mi je znano ne nosiS-
več. Najprej sem hotel kupovati
usnjeno z bogatim narodnim
motivom. Z njimi bi si sigurno
lahko postavljala, če bi odšla na
zimske počitnice v Švico. Potem
pa sem se spomnil, da bi pod njimi
komaj mogel otipati tisto, za kar
sem te želel zaprositi. Ne pozabi
jih, če bc^ kdaj povabljena v fino
društvo. Vzel sem jih nalašč
takšne, ki se hitro snamejo, če bo
sila in se bo tebi in drugim mudilo.
Kadar bo malo toplo, jih na
sprehodu nesi kar v roki. To je
predvsem v parkih ali na pro-
menadi.
Dolgo ne bodo ostale čiste, ker
imajo ljudje večinoma umazane
roke. Kolikor veš, moSki večinoma
snamejo svoje, medtem ko damam
to ni potrebno. Ce jih hočeš
očistiti jih enostavno polij z
bencinom in z njimi sedi na sončno
mesto v parku, da se posušijo,
zato naj bodo vedno namazane s
polimo žavbo, da ostanejo mehke.
Se nekaj; če ti mogoče le niso
všeč, jih lahko neseva zamenjat.
Prodajalka ti bo rada dala druge.
Ko bodo raztrgane jih prosim ne
vrzi proč. Daj jih meni, da bom z
njimi brisal očala. Razen tega
bodo odišavljene z opojno
vonjavo, ki me bo vedno spo-
minjala nate, kadar boš d^eč
proč.
Vedno na te misleči
Brigadirska
Kramp, lopata,
kramp, lopata,
to je naša ljubezen zlata.
Zamahni in udari,
nikar se ne ustavi.
Delaj veliko,
da te ne dobijo na piko.
Splača se potruditi
in zatem odmor dobiti.
Delal boš še lahko naprej,
to veselje bo-juhej.
Tatjana
Ata, svetuj mi
Ata, tebi res ni bilo hudo,
ko mamo dobil si za ženo.
Kaj pa naj jaz naredim,
ko tujega fanta dobim.
Bila je pomlad,
ko si tudi ti bil mlad,
zato nekatere izkušnje imaš,
kijih zdaj meni lahko predaš.
Z veseljem jih bom sprejela,
toda vsega ti ne bom verjela,
zdaj drugačna je pomlad,
kot bila je takrat,
ko ti si bil mlad.
Tatjana
mi BRIGflDIRJ
NEKAJ O BRIGADIRJIH IZ NASE
POBRATENE OBCINE
Pri nas, v naši brigadi gostujejo tudi kolegi iz po-
bratene občine SVILAJNAC. To so zelo posrečeni
fantje in vestni brigadirji. Pridno štejejo dneve do
konca akcije in kandidate za udamiSke značke.
Predstavitev brigadirjev: JUHAS vestno pripravlja
skeče, tako da nam na trasi ni nikoli dolgčas. Gavro
pridno riše, saj je velik umetnik, ki mu ne zmanjka
idej, pa Se prikupen je povrhu.
GRUJO vedno rad pomaga našim mlajšim briga-
dirjem, ki kar naprej skačejo okoli njega... postal jim
je cel očka. Gico rad dela na trasi in hodi na sestam
čeprav bolj malo razume kaj se pogovarjajo. ^
Tu imamo Se CAKIJA, ki nam pridno ra»it
formule, razumemo pa jih nikdar ne. Nedeljko
brodušen in miren fant, ki je vedno znova žrtev nnju
kolodont-mazačev. (Nastala je neljuba pomota
smo napisali nekaj tudi o brigadirju, ki ni iz Svi^J[
ampak živi v Boh. Bistrici).	^
To je bilo le nekaj brigadirjev iz pobratene obji.
ostale pa bomo opisali v naslednji številki. ^
MDBStane2^
Brigadirska noč
Ura je že enajst, ko počasi kričanje in govorjenje pojenja. Pričenja pa
se drugi del brigadirskega življenja — spanje, ki pa ni vedno najlepSe.
Skoraj sem že zaspal, ko slišim nekakSne čudne zvoke, ki so prihajali od
brigadirja, ki je pravkar zaspal. Najprej je malo zažvižgal, nato pa je
zahreščal kot da je vključil traktor. Ko je bil prav pri vžiganju traktorja se
je vstal Damjan, ki se je prebudil zaradi njegovega vžiganja. ,,Ti, kolega bi
lahko malo tišje spal," pravi prijazno. Za trenutek je prenehal, toda komaj
je priSel v posteljo, se je ponovila ista pesem.
Damjan ponovno vstane, gre k njemu ter mu pravi: „Ti, če nimaS
,,dušilca" ti ga bom jaz dal!" Položi mu brisačo preko glave. Brisača seje
izkazala zelo koristno, kajti smrčanje ni imelo več učinka.
Kmalu nato se je oglasil brigadir, ki je spal pod mano, zapel je: ,,Med-
žimurje, Medžimurje!" Ta-le je pa zelo nadarjen pevec. Najbolje je, da ga
pošljem na WC, da bo svoje nadarjenosti izkazoval sam v sebi. „Pojdi na
stranišče!" MMMmm... „Bom Sel," pravi zaspano, se odkrije, pogleda
okrog sebe, „ne me zafrkavat!" pravi in se uleže nazaj. Upal sem, da bo se-
daj mir. Toda zmotil sem se. Ponovno se oglaSa smrčanje. Sosed ga zbudi.
Brigadir se je počutil užaljenega pri svojem izvajanju, zato ga prav pošteno
udari.
Ko je bila ura polnoči, pride v sobo komandant in prižge luč. Zaslepi
me svetloba, najraje bi razbil vse luči, toda imam premalo denarja s sabo.
Namesto da bi šel komandant spat, gre k enemu brigadirju in mu prijazno
svetuje naj gre na WC. Zelo veste brigadir je ubogal komandanta. Zaspan
je ,,racal" na stranišče. Revež se mi celo malo smili, kajti ko bo priSel na
stranišče ne bo vedel kaj bi počel. Kmalu se vrne in gre spat.
Končno nastane tišina, mene pa je premagal spanec. Tako je brigadir-
sko življenje. Je zelo razburljivo pa tudi usodno, 6e koga po nepotrebnem
budiS.
boSko
v petek se je zgodilo
nekaj resničnega
Ob 12.30 je nekdo Bohincu obljubil vodko in pa seveda ostalim klad-
vom, ki so bili poleg, med njimi tudi kolega iz brigade Kozjanski odred.
Skupaj so bili le štirje. Torej da preidemo na bistvo tega zapisa.
Ti trije kladvi in ena petarda bohinjska so se pohvalili, da bodo v pol
ure prekopali kanal, ki je meril kake tri metre v dolžino in povprečno
50 cm v globino. Komandant temu seveda ni verjel. Sledila je stava, da
vsakdo prejme dvojno vodko, če kanal res prekopljejo.
NaSi junaki so se izprsili, in zasajali krampe in lopate in začeli težko
borbo s časom. Vsi so se seveda izka^ in nalogo izvrSili uspešno v zada-
nem času.
Sedaj čakajo, da dobijo obljubljeno vodko, ki so si jo resnično prislu-
žili, saj so v pol ure prekopali več, kot pa nekateri, ki so delali seveda v na-
rekovajih oz. naredili v vseh sedmih urah.
Športno
popoldne
„Dekleta, hitro na tekmo," s{,
slišalo po naselju. Skočili svavi^
se in tek proti igriSču. ,,Počakaj'
zakliče Natalija in že sva obe obi«
li. Ob cesti je ležal neki km«
Dornave, ki se je prevrgel s koi
som. „Pomagajva mu," semdejj
in že sva obe stali ob njem in ga
težavo vzdignili. 2e je bil nanogi
se zahvaljeval, ko sva mu pob«
še klobuk in kolo. Mudilo se n«
je naprej.
Ustavili sva se na igriSču in ulJ
začeli tekati malo okrog gola,^
talimi smo metali žogo malo levo]
desno, naprej in nazaj, ko je sodri
Bojan zažvižgal na piSčal. PriU
se je s pozdravom in nadaljev^
borbo med obema ekipama.
smo dobre navijalce, Ici so kriq
,,Radlje, plavi, Radlje." Sevedjj
je igra končala z 8:4 za plave. Bi
smo srečne, ko so nam čestitali p
tudi ponosne, ker smo imele dk
navijače.
A zdaj še ni bilo konec. CaU
nas je Se nogometna tekma p
štabu. Bila sem vratar, ko sejetd
ma pričela. Stala sem v golu in rti
so se mi tresle, kadar so z žogotd
proti meni. Izkušeni nogometaSi
mi dajali nasvete, pa ni i
pomagalo. Dobila sem 8 goh
prav toliko pa jih je dobil tudin
tar nasprotne ekipe. Za razliko i
mene je bil z eno roko privezaai
gol, da ni imel toliko svobode b
jaz. Tudi štabovd so imeli zve«
roke. Med njimi je igral tudi b
mandant naSe brigade — Rudi.B
je malo preoster za žaisko-mo8
nogomet. Kljub temu smo sevni
ponosne z igriSča v naselje.
Tatj«
Brez besed
Brez besed sem ostala,
tvoja nežna roka mi je dala čutiti,
več, mnogo več kot beseda,
ki bi bila mogoče tudi laž.
Rekel si mi, nežno, ie moje ime
in ob tvojem nežnem dotiku,
toplem dihu, sem vztrepetala
kot jutranja rosa.
A vse je ostalo le pri vročih željah,
ki v meni še vedno niso ugasnile,
kot ogenj, žgoči ogenj, vzplamteie,
a, čutim, da to nikoli ne bi smela.
Ne poznam te, a si močno želim,
da s teboj nekam vstran zbežim,
vstran od ljudi in nevoščljivih pogledov,
tja, kjer ni grenkih izgledov.
Enkrat samo v moji mladosti
v kateri že ni več brezkrbne mladosti
želim odteči med trave zelene,
pa če tudi boš potem pozabil na mene.
Tudi pri željah vročih lepo mi je,
ko te zagledam vztrepeče srce
in ne morem, ne...
brez nasmeha ne gre.
Upanje mi pa ostane
in dokler te moje oko zre,
v meni ostanejo skrite ielje,
vendar ne pozabim te.
MINA
Deževna
misel
Čeprav tu v brigadi ni ^
časa za sanjarjanje mi ga
ko dežuje, ne zmankuje. Spo®"
sem se svoje velike ljubezni^
tem pomislil, če morda ne
isto kot jaz. Morda se ona^
zabava z nekom drugim, kar H'
bi bilo vseeno.
Sam sem si že n« začetku^
dobiti zamenjavo za
mestljivo dekle. Vendar sc®
živel neuspeh, ki si ga ne
srcu. Vedno, ko se s^
nim tega osv^anja P®^
najprej nanjo. Želim si,
morju ne bi podlegla skušn)®^
si ona priskrbela zameOL
Upam, da ne bodo osvaj«^
poizkusi rodiH sadu.
Ljubim življenje, obe^^i
tudi sovražim, kajti vedn"^,
mislim na življenjske
večkrat prepletajo brez
cilja. Večkrat pomislim
možnosti, ki jih nudi Življe^
njem sem že velikokrat ^
marsikatero bridko razo^
vendar moram ob tem
tudi na srečne trenutke.
bil
Najsrečnejši trenutek ° ^
je v moje življenje stop"®^
Zaradi nje se večkrat P ^ t
sanjarjanju in premiSljanJ". |
daljnjih možnosrih.
premišljujem, bolj seffl
mi ta poizkus osvajanja ^^ i
ni uspel, kajti pomislil s«^!
možnost, da zve za to io ® ^
bilo verjetno konec m^J®
ljubezni.
^(DNIK -30. avgust 1979
TELESNA KULTURA IN SPORT - 11
y ncueiju prvu
kolo za
nogometni
pokal
7a tekmovanje rekreacijskih ekip v
.firu medobčinske nogometne zveze
' ic/.a tekmovalno sezono 1979/80
'''"avljcnih 38 ekip. lorej dve več kot v
sezoni. Razdeljene so v 5iiri
P^pjnc. I.noina medobčinska liga
., • dcsel članov, pravtako tudi vz-
'Hp,, področna in skupina center. V
,jni skupini pa je osem ekip. No-
letošnji sezoni je uvedba rume-
'li kartonov in mo/nost menjave treh
iJev. Z zamenjavo zelenih z ru-
kartoni je uvedeno tudi tek-
Svanjc ekip za rair-play. torej
irino 'S'"'^^- ''Vnašanje in dobro
f«;ir wcij0 srečanj.
V,v)boto I. in nedeljo 2. septembra
■ tiodo vse prijavljene ekipe pomerila
"nfvcm kolu tekmovanja za nogo-
* ijni pokal. Pari so naslednji: sobota:
["•^.jr-Pragersko 75. Ptuj—Gerečja
s B. Hajdina—Leskovec in Skor-
ujLvIladinec: nedelja: Lovren-
.,Varnica. Markovci—Osankarica.
/Tornja Polskava—Bukovci. Kidričč-
^...Makole. Grajena—Boč A. Boč
B-Kungota. Gerečja vas A—Spod-
il Polskava. Hajdoše—Oplotnica.
Videm— l^t^rnava. Središče—Stonjci.
5i)betinci —Močkanjci. Slovenja va-
,^Zavrč.	Rogoznica—Tržeč.
Draženci—Gorišnica in Podvin-
•i^Apače.
Prvo kolo tekmovanja v novi sezoni
pjbo v vseh štirih ligah v soboto 8. in
nedeljo 9. septembra.
l.k.
Pokal Ptujskih toplic
Mariborčanom
Tekmovanja v plavanju za
prehodni pokal Ptujskih toplic so
se prejšnjo soboto udeležili
plavalci in plavalke iz občin Ko-
privnica, Cakovec, Varaždin,
Maribor in Ptuj. Bilo je že tretje,
namenjeno pa je popularizaciji
plavanja in utrjevanju bratskih
vezi. Potekalo je v zunanjem 50-
metrskem bazenu in v deževnem
vremenu. Kljub temu je bilo za-
nimivo, saj se je vsak po svojih
najboljših močeh boril za
čimboljši rezultat in točke za svojo
ekipo. Rezultati tekmovanja:
—	ženske: 50 m kravi 1. Alda
Juras (Ptuj); 50 m hrbtno Ana
Lesjak (Maribor), ki je zmagala
tudi v disciplini prsnega plavanja.
V štafeti je zmagal Ptuj v postavi
Tepež, Cater, Mileta in Juras.
—	moški: 50 m kravi Janez
Kocmur, 50 m hrbtno Matjaž
Brander in 50 m prsno Andrej
Turšek, vsi iz ekipe Maribora, ki je
zmagala tudi v štafeti 4 krat 50 m.
V skupni uvrstitvi se je prehodni
pokal Ptujskih toplic iz Cakovca
preselil v Maribor. Drugi je
Varaždin, tretji Ptuj, četrti
Cakovec in peta Koprivnica.
Tekmovanje so vzorno izpeljali
člani plavalnega kluba TopUce, v
sodelovanju s komisijo za delavske
športne igre pri Občinskem svetu
zveze sindikatov Ptuj. 1. kotar
Predstavnik ekipe Maribora prejema zmagovalni pokal (foto B. Rode)
Prehodni pokal
v Koprivnico
Na rokometnem turnirju ženskih reprezentanc bratskih občin, ki je
potekal v soboto dopoldan in popoldan, so sodelovale reprezentance Ko-
privnice, Cakovca, Varaždina, Maribora in Ptuja. Razdeljene so bile v dve
skupini, kvalifikacije pa so dopoldan potekale na rokometnem stadionu in
igrišču OŠ Tone Znidarič. V prvi skupini je zmagala Koprivnica, ki je pre-
magala Cakovec s 14:10. Drugih sre^nj v tej skupini ni bilo, ker se ekipa
Krapine turnirja ni udeležila. Zanimivo je bilo v drugi skupini. Igralke
?tuja so najprej premagale Maribor z 11:5 in za tem še Varaždin z 8:5.
Maribor in Var^din sta se razšla z neodločenim izidom 12:12, naprej pa so
se uvrstile igralke Varaždina zaradi boljše razlike v zadetkih.
Popoldan so se na stadionu RK Drava po svečani otvoritvi pričela fi-
nalna srečanja. V boju za tretje mesto je reprezentanca Cakovca visoko
premagala Varaždinke, rezultat je bil 22:10. Za tem je v okviru praznovanj
30-letnice rokometa v Ptuju sledila zanimiva tekma veteranov Varaždina in
Drave. Gledalci, zbralo se jih je okrog 400, so lahko uživali ob igri. Vetera-
ni so dokazali, da kljub letom rokometa še niso pozabili. V izenačenem sre-
ianju so ob koncu zmagali veterani Drave z 21:19.
Drava: Podpadec, Cernezl 1, Gorazd Jurkovič 2, Perger 3, Grame 3,
MeSko 1, Zlender 5, Gašperšič 4, Peter Jurkovič 2, Kuhar;
Varaždin: Mencinger, Jerič 2, Janušič 3, Divjak 1, Novak 3, A. Djurič
V. Djurič 8, Vukotič, Levatič;
Za konec je sledil veliki finale rokometnega turnirja ženskih reprezen-
tanc.
Ptuj Koprivnica 12:16(7:7).
Ptuj: Sitsenfrai, Kučko 3, Cerne 3, Ivančič 1, Cuš 4, Novak, Lepej 1,
•^"letec, Galič. Tomažič, Farič;
Koprivnica: Šoštarič, Pajska 1, Vranič, Brusač 4, Slukič, Malogorski,
Podunajec 4, Havlas 1, Vincek 2, Popijač 4, Samardjič, Mijajlovič;
V	prvem delu so bile domačinke ves čas v vodstvu, priigrale so si pred-
.nost tudi treh zadetkov, vendar so jih gostje proti koncu prvega dela po za-
slugi državne reprezentantke Brusačeve ujele.
V	drugem delu so igralke Koprivnice izkoristile zgrešene mete Ptuj-
čank v napadu in si ustvarile prednost štirih zadetkov ter jo zanesljivo ob-
držale do konca. Srečanje je bilo kvalitetno, podobno je bilo prvenstvenim
v drugi zvezni ligi, saj sta za Ptuj in Koprivnico nastopili kompletni ekipi
PP Drava in Podravka, znanki iz ligašk^a tekmovanja. Srečanje sta
vodila zvezna sodnika Žižek in Zvan iz Maribora.
Prehodni pokal skupščine občine Ptuj in pokal Zveze telesnokuhurnih
organizacij je za prvo mesto tako prejela reprezentanca Koprivnice. Igralke
Ptuja so za drugo mesto prejele pokal krajevne skupnosti Dušan Kveder,
pokal občinskega sindikalnega sveta Ptuj pa so za tretje mesto prejele
igralke Cakovca. Vse reprezentance so prejele tudi spominska priznanja.
Trenerji reprezentanc so za najboljšo igralko turnirja izbrali vratarko ekipe
Ptuja Darjo Sitsenfrai, ki seje zlasti izkazala v finalnem srečanju.
Turnir so uspešno organizirali člani RK Drava in je popolnoma uspel.
Zato ga lahko ocenimo kot najvaklitetnejšega dosedaj.
S spomladanskega srečanja PP Drava — Koka (foto B. Rode)
Jubilejna skupščina
RK Drava
v soboto 25. avgusta so se v domu Franc Kramberger v Ptuju na
jubilejni skupščini ob 30 letnici rokometa v ptujski občini zbrali nekdanji
in sedanji člani, vabljeni gostje in prijatelji rokometa. Obudili so ore-
hojeno pot ter najzaslužnejšim posameznikom in organizacijam podelili
spominska priznanja.
Pregled opravljenega dela v tridesetih letih delovanja je na skupščini
podal sedanji predsednik RK Drava Lojze Arko. Zametki rokometa v
Ptuju segajo v sezono 1948/49, ko so ga prvi pričeli igrati dijaki ptujske
gimnazije. Takrat so največ pozornosti posvečali velikemu rokometu.
Leta 1950 se je rokometna ekipa pripojila športnemu društvu Drava, za
prvega predsednika pa so izbrali Rudija Koširja. Po velikih uspehih v
šestdesetih letih tako moške in zlasti ženske vrste ter dograditvijo
sedanjega rokometnega stadiona, je nastopilo obdobje manjših uspehov.
Leta 1975 so v rokometnem klubu Drava pričeli s sistematičnim delom z
mladimi in v štirih letih dosegli to kar je klub danes, — močan in enoten
športni kolektiv.
Na skupščini so klubu čestitali in zaželeli veliko nadaljnih uspehov
predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine, telesno-
kulturne skupnosti in sosednjih rokometnih kolektivov s katerimi
Ptujčani zelo dobro in uspešno sodelujejo.
Pregled tridesetletnega dela v rokometu ptujske občine bomo objavili
v prihodnji številki.	1. kotar
Med slavnostnim govorom (foto B. Rode)
PP DRAVA GOSTUJE
VVARAŽDINU
Nova tekmovalna sezona v severni skupini druge zvezne lige za člani-
ce se bo pričela v soboto 1. septembra. Igralke PP Drave, ki so se na novo
sezono marljivo in zavzeto pripravljale, v prvem kolu gostujejo v
Varaždinu, kjer se bodo pomerile z domačo KOKO. Prvi nastop pred
domačim občinstvom bo v soboto 8. septembra. V Ptuju se bosta v slo-
venskem derbiju pomerili ekipi Velenja in domača ekipa.
L k.
ZDENKI MATJAŠIČ
REPUBLIŠKI NASLOV
v Ljubljani je bilo republiško prvenstvo v streljanju z malo-
kaliberskim orožjem in vojaško puško. Od strelcev in strelk iz ptujske ob-
čine se je že po tradiciii naibolie odrezala Zdenka Matiašič. V streljanju z
malokalibersko puško je z rezultatom 473 krogov prepričljivo osvojila
naslov republiške prvakmje.
12-ZA RAZVEDRILO
30. avgust 1979 - TBP||H||
fglMtflK -30 avgust 1979
OGLASI iN OBJAVE - 13
ZAKLJUČEK MDA SLOVENSKE GORICE 79
Odšli SO bogatejši
v soboto. 25. avgustasoobjemi,
stiski rok in brigadirska pesem
zaključili sedem republiškin mla-
dinsKih delovnih akcij v Sloveniji.
Kot leta nazaj so tudi letos te ak-
cije potrdile, da so za mlade iz
vseh življenskih in delovnih sre-
din ena najbogatejših življenskih
šol. Brigadirii iz rij^ličnih krajev
Slovenije so s svojim delom do-
kazali. da sodelovanje na akcijah
ne pomeni le bogatih delovnih
rezultatov, temveč tudi utrjevanje
bratskih vezi, krepitev tovarištva,
razvijanje delovnih navad in kre-
pitev ter razvoj samoupravne so-
cialistične zavesti.
Slovesnost ob zaključku letoš-
nje republiške mladinske delovne
akcije Slovenske gorice 79 je po-
tekala v kulturnem domu v Dor-
navi. na njej pa so se razen bri-
gadirjev četrte izmene zbrali tudi
irigadirji prejšnjih izmen, briga-
dirji veterani, predstavniki SO
Ptuj in družbenopolitičnih
organizacij občine, regije in re-
puolike.
O pomenu akcije in dosežkih
brigadirjev na vseh področjih de-
lovanjaje govoril Franjo Gnilšek,
predsednik skupščine MDA Slo-
venske gorice. Na letošnji akciji je
od 2. junija do 25. avgusta v štirih
izmenah sodelovalo 465 briga-
diriev iz enaistih občinskih
ferenc ZSMS m sicer: V prvi iz-
meni MDB Tone Tomšič iz
l.iubliane— Moste Poliein MOR
Milke Sobar — Nataše iz
Črnomlja. V dru^ izmeni so so-
delovale brigade Brežiška četa iz
Brežic, MDB Vojka Smuc iz Izole
in MDB Simon Gregorič iz Nove
Gorice. V tretji izmeni so sodelo-
vale brieade Miloš Zidanšek iz
Šentjurja, MDB Danile Kumar iz
LjuDljane — bežigrada ter MDB
Jože Boldan Silni iz Kočevja. V
četrti izmeni pa so sodelovale
brigade Kozjanski odred iz Sev-
nice, MDB "Stane Žagar iz Ra-
dovljice m MDB Xr SNOUB
Miloš Zidanšek iz Radelj ob
Dravi.
Brigadirji so izvajali dela na
trasi primarnega vodovodnega
cevovoda v smeri Dolane — Cir-
Iculane in Dornava-Moškanici ter
na trasi sekundarnega cevovoda v
Cirkulanah, Dornavi in Mezgov-
cih. Razen tega so brigadirji po-
magali tudi pri raznosu m montaži
cevi. V 60 delovnih dneh so
opravili 30.781,5 efektivnih de-
lovnih ur, kar predstavlja izkop
zemlje tretje kategorije v skupni
dolžini Jarka 6.965 m, zasipa v
dolžini 3.420 m in obtežitev cevi v
dolžini 5.330 m.
Skupna vrednost opravljenih
del na letošnji akciji znaša
3.389.008.20 dinarjev, od tega
znaša vrednost opravljenega dela
na delovišču 5.142.658.20 in
vrednost opravljenih del na petih
udarniških akcijah 246.350 di-
narjev.
Kazen tega je na letošnji akciji
uspešno potekalo tudi idejno —
politično izobraževanje. Briga-
dirji so imeli številna predavanja,
okrogle mize in mladinsko mili-
tičnošolo Edvarda Kardelja, ki jo
le obiskovalo 120 brigadirjev.
Razen tega so skrbeli za informi-
ranje zelo dobro, saj so med akcijo
izdelali številne stenčase in bri-
gadnc biltene, redno pa se je
oglašal tudi interni radio Brigadir.
Izredno bogato in razgibano je
bilo tudi kulturno in športno živ-
ljenje brigadirjev. Zanimivo je
tudi. da je več kot polovica bri-
gadirjev sodelovala na raznih te-
čajih.
"Brigadirjem sta se na zaključni
slovesnosti .še posebej zahvalila
Aton Velikonja. predsednik sveta
KS Dornava in Mirko Soba.
predsednik skupščine KS Cirku-
lane. V obeh KS je potekalo le-
tošnje brigadirsko poletje kjer je
pišlo do izraza sodelovanje z do-
mačini.
Marko Potočnik, komandant
letošnje akcije je za tem podelil
priznanja najtesnejšim sodelav-
cem brfgadirjev m jim ob tej pri-
ložnosti izrekel tudi zahvalo.
Za tem je Nevenka Grgič. se-
kretarka republiške konference
ZSMS iz Ljubljane nodelila pri-
znanje RK ZSMS članom štaba
letošnje akcije: Marku Potočniku
— komandantu. Tonetu Bezgov-
šku — manestniku komandanta
za interesne dejavnosti Slavku
Dobnikarju — namestniku ko-
mandanta za delovišče. Branku
Baboseku — namestniku ko-
ijiandanta za naselje in Borisu
Zlendru — ekonomu akcije.
Nevenka Grgič je nato čestitala
.še ostalim brigadirjem, za tem pa
je zaključila letošnio MDA SG 79
z brigadirskim ZDRAVO.
Slovo brigadirjev je bilo težko.
Solze.stiski rok,objemi — a znova
in znovaobljube: prihodnje letose
spet vidimo na akciji!
M. Ozmec
V kulturnem domu v Dornavi, ob zaključku letolinje MDA SG 79 (Foto:
M. Ozmec)
V kmečki povorki so kmetje iz Prvenc in Strele na petih vozovih komaj-
da zmlatili pšenico — že jfli je napodil dež. (foto: J. S.)
PRVE KMEČKE IGRE
NAMOČIL DEŽ
Prosvetno društvo Prvenci-Strelci je za v nedeljo 26. avgusta
pripravilo prireditev — prve kmečke igre brez meja. Vreme že tako in
tako ni bilo preveč obetavno, takoj po kmečki povorki pa je dež napo-
dil člane devetih ekip, ki bi se naj pomerile med seboj v šestih zanimi-
vih igrah. Prireditev, ki je vzbujala med občani veliko zanimanja je
tako odpadla.
. Prizadevni člani prosvetnega društva Prvenci pa se ne dajo kar
tako. V nedeljo 2. septembra bodo spet poskušali srečo. Prve kmečke
igre bodo pričele ob 14. uri. pred tamkajšnjim prosvetnim domom.
Program bo isti kot so ga že objavili. Tudi ekipe bodo ostale iste — le
vreme upajo, da bo drugačno!	— OM
OB 40 LETNICI GD MEZGOVCI
Odprli dograjen
in prenovljen
gasilski dom
Slabo deževno vreme ni zmoti-
lo gasilcev iz Mezgove, da ne bi
dostojno proslavili 40 letnice
svojega delovanja. V nedeljo. 26.
avgusta popoldne je na dograje-
nem in prenovljenem gasilskem
domu. v katerega so vložili prek
5000 prostovoljnih ur. zavihrala
zastava. Gasilci in ostali vaščani
so s ponosom zrli v plod svojega
dela. Leta 1977 so se odločili —
dom je treba razširiti in prenovi-
ti. Skupaj so stopili stari in mladi,
ni bilo hiše. ki ne bi prispevala
denarja za gradnjo. Vaščani so
opravili vse prevoze sami. daro-
vali so 37 kubičnih metrov lesa. S
skupnimi močmi so pridobili 128
kvadratnih metrov korisne povr-
šine gasilskega doma. dvorano in
garažo pa so prenovili.
Na nedeljski slovesnosti je po
himni, ki jo je odlično izvedel
mešani pevski zbor iz Dornave.
zbranim govoril o 40 letnem
jubileju Mirko Donaj. predsed-
nik GD Mezgovci. Slavnostni
govornik je bil Anton Velikonja.
predsednik skupščine KS Dorna-
va. ki je ob koncu simbolično
predal dom svojemu namenu. Za
tem je Martin Cajnko. eden
ustanovnih članov G D Mezgovci
predal svojemu namenu še novo
motorno brizgalno. v kulturnem
programu pa so srečne gasilce
razvedrili še člani mešanega
pevskega zbora in pionirji iz
Dornave. Nedeljski večer so
zaključili s primerno gasilsko
zabavo.	— O M
Prenovljen in dograjen gasilski dom v Mezgovcih je ponos vsakega
vai^ana. (foto: M. Ozmec)
V tednu od 20. do vključno 27. avgusta so miličniki P M Ptuj in
oddelkov posredovali v štirih prometnih nesrečah. Dve sta bili hujši, dve
pa lažji. Smrtnih žrtev ni bilo, dve osebi sta bili huje, tri pa lažje poškodo-
vani. Skupna materialna škoda na vozilih znaša okoli 260.000 dinarjev.
Glavni vzroki nesreč so bili izsiljevanje prednosti, nenadno zavijanje in
neprimerna hitrost.
g^PREVIDNOST V KRIŽI-
Do nezgode je prišlo v petek,
24. avgusta ob 6.05 na križišču s
Ciril-Metodovim drevoredom v
Ptuju. Voznik osebnega avtomo-
bila Janez Kokol iz Pobrežja je
peljal po Osojnikovi cesti proti
zelezniski postni. V križišču je
zavijal v CM D in tako izsilil
prednost vozniku osebnega avto-
mobila Mirku Meznariču iz Bod-
kovc. V trčenju je dobila poškod-
be sovoznica v Meznaričevem
avtomobilu Marija Meznarič.
materialne škode pa je za okoli
55.000 dinarjev. Varnostni paso-
vi niso bili uporabljeni.
HUDO IZSILJEVANJE PRED-
NOSTI
Zelo huda prometna nezgoda
se je zgodila v ponedeljek, 27.
avgusta ob 16.45 na cesti Ptuj—-
Sikole. v neposredni bližini Si-
kol. Voznik tovornega avtomobi-
la — vlačilca Andjelko Soldič iz
Djakova jLf peljal proti Prager-
skemu. VSikolah je iz smeri Rač
pripeljal na glavno cesto voznik
oseonega avtomobila Josep Bol-
ko, začasno zaposlen v ZRN.
sicer stanujoč v Žgornji Polskavi.
Prišlo je do silovitega trčenja v
katerem sta dobila hude poškod-
be voznik Bolko in sopotnica
Marija Kumej iz Laškega. Lažje
poškodovana sta bila še sopotni-
ka Brigita in Tatjana Ekard iz
Slovence Bistrice. Na vozilih je
za okoli 200.000 dinarjev mate-
rialne škode.
NENADOMA ZAVIL V LEVO
V ponedeljek. 27. avgusta ob
13.45 se je zgodila prometna
nezgoda tudi na cesti pri Lovren-
cu na Dravskem polju. Voznik
traktorja Silvo Beranič od Lo-
vrenca na Dravskem polju je
peljal no cesti od Kid^ričevega
proti Ptujski gori. Za njim je
pripeljal voznik motornega kole-
sa Franc Pišek iz Ptujske gore in
ga začel prehitevati. V tem tre-
nutku pa j-e Beranič nenadoma
zavil v levo in tako zaprl pot
Pišku. Ta je padel in se lažje
poškodoval.	— OM
Gasilci iz Gerečje
vasi so slavili
v prejšnji številki Tednika smo pisali o uspehih gasilcev iz Ger„
je vasi. ko so ponovno dokazali da je v slogi res moč. Tesno sodelov
nje vseh krajanov z gasilci in obratno je rodilo nove sadove. AvoJ''
lani so pričeli z adaptacijo starega orodišča, dogradili so še eno sobo'^
prepotrebne sanitarije. Pri tem so opravili 6.772 delovnih ur, 65 raz«'?
prevozov, zbrali pa so tudi sredstva — prek 538 tisoč dinarjev. Ta^!''
dograjen in prenovljen dom sedaj rasprostira na 444 kvadratnih tneir,^
koristne površine, kar je precej. Pomembno je dejstvo, da so v Ger^
vasi enotnega mnenja, da ni potrebno (kot to ponekod radi delajo
bi imela vsaka organizacija ali društvo svoj dom. Mnogo pametneje^
boh poceni je, če združijo sredstva in s skupnimi močmi zgradijo dom
ki lahko služi vsem. To jim je uspelo in ponosni so nanj.
V nedeljo, 26. avgusta, kljub deževnemu vremenu je bila vsa v,
zbrana ob prenovljenem domu. Maks Kajsesberger, predsednik
Gerečja vas je uvodoma podal poročilo o gradnji doma in o prispevi,
posameznikov pri tem. Najzaslužnejšim krajanom m gasilcem i!
podelili priznanja in diplome. Gasilcem sta k pomembni pridobil
čestitala še predstavnika KS Hajdina in občinske gasilske zveze K,'
Višek nedeljske slovesnosti pa je opravil predsednik GD Gerečja v^
Maks Kajsesberger, ki je predal klj'uče dograjenega doma gospodaiju
gereških gasilcev Ivanu Drevenšku.
Sledila je skupna »mokra« vaja članov poklicne industrijske
gasilske enote iz TAM Maribor, ki so krajanom pokazali več načinov
gašenja s sodobnimi gasilskimi prip)omočki. Veselje pa je pozneje
trajalo še pozno v noč na gasilski zabavi s plesom.	m. Ozm«
Smernice za pripravo planov
v skladu z rokovnikom nalog pri pripravah planskih dokumen-
tov. ki ga je sprejel izvršni svet skupščine občine Ptuj, morajo do konca
avgusta pripraviti smernice za srednjeročni plan 1981 —1985 in ele-
mente za sklepanje samoupravnih sporazumov, vse temeljne organiza-
cije združenega dela in krajevne skupnosti.
Na posvetu predstavnikov vseh krajevnih skupnosti z obmo^a
ptujske občine, ki je bil v petek 24. avgusta, so ugotovili, da precej
krajevnih skupnosti zamuja z roki priprave dokunientov, zato sc
opozorili na večje spoštovanje dogovorjenih rokov in na potrebno
pomoč mentorjev.	p
Člani GD Gerečja vas, skupaj z gasilci Iz TAM-a pred dograjenim j]
prenovljenim domom na neaeljski slovesnosti. (Foto: M. Ozmec)
Rcxlile so:
Marija Raškovič. Ptuj. Ciril-
—	Metodov drevored 13 — Radi-
voja: Ana Toplak. Lešnica 40 —
Darjo; Ana Zoreč. Kicar 39/a —
deklico Katarina Predikaka,
Grajena 44 — Sandija; Ana Pe-
trovič Pleterje 70 — deklico; Sonja
Gašljevič. Mihovci pri Veliki
Nedelji 87 — Boštjana; Marija
Seruga. Majski vrh 7 — dečka;
Marija Tikvič. Mestni vrh 121 —
Damjana; Silva Jus, Dobrina 32
—	Rajka; Slobodanka Kosi. Že-
rovinci 6 — dečka; Ana Sukič,
Ormož. dr. Hrovata 1 — Davorja;
Slavica Žmauc. Zagorci n.h. —
dek lico; Jožefa Cizerl. Mala vas 11
—	dečka; Štefanija Ilijevec, Kid-
ričevo 10 — Špelco; Ljudmila
Feguš. Brezovci 21 — deklico;
Darinka Panger. Veličane 15; —
Barbaro; Zvezdana Ovčar, Koz-
minci 23 — Sandro; Marija
Klajderič—Rašl. Ptuj, Mežanova
18 — Igorja; Angela Bobnarič,
Miklavž pri Ormožu 58 — Fran-
ca; Marjana Veber, Orešje. Cesta
kurirjev NOV 40 — deklico;
Frančiška Veršič. Polenci 48 —
deklico; Majda Bizjak. Ptuj.
Obrtniška 2 — dečka; Ivica Ka-
izba. Kidričevo 14 — Viktorja;
Veronika Vičar, Rotman 18 —
dečka; Marija Šacer. Placerovi 15
—	dečka; IVIarta Žiher. Bresnica
22 —dečka; Frančiška Šumečnik.
Lancova vas 71 — dečka; Karo-
lina Kodela. Ptuj. Potrčeva 48 —
Urško: Cvetka Slavinec. Jeruza-
lem 4 — Natalijo; Danica Lesko-
var. Breg 21 — Helenco; Marjana
Kok. Sela 4 — deklico; Božiča
Ostroško. Pobrežjc 119 — dečka;
Danica Kozel. Popovci 17 —
dečka: Zvonka Igerc. Trgovišče 50
— Ireno; Angela Krajnc. Velicane
73 — Matejo; Jožica Sanda, Pod-
lehnik 6/b — dečka; Marija Bel-
šak. Zamušani — dečka; Mira
Krasnič. Hardek4 — Hila; Majda
Veršič. Markovci 35 — Simona;
Olga Blažič, Vitomarci 46 -
Bernardo.	!
Poroke:
Franci Stare, Turnišče 13 in
Elizabeta Mlinarič, Rodica, Per-
kova 2; Anton Markež, Štuki 18 in
Mariia Korez, Štuki 18; Janez
Plošinjak, Stojnci 33 in Ana
Krajnc. Sp. Leskovec 17.; Stanis-
lav Gregorec, Majski vrh 18 in
Silva Mlakar, Majski vrh 18; An-
drej Kodela, Draženci 10 in Jelka
Novak. Kidričevo 4; Ivan Fe§uš.
Pobrežie 144 in Anica Krajnc.
Pobrežje 11 f; Zvonko Ferčec, Po
povci I in Kristina Kogler-
Destrnik 29; Ivan Sagadin, Ge-
rečja vas 19. in Darja Metličar.
Trniče 36; Veseljko Rimele.
Kidričevo 58 in Cvetka Kelenc.
Kidričevo 58.
Umrli so:
Stanislav Potočnik, Maribof.
Jarčeva 15, roj. 1940, umrl 1®:
avgusta; Janez Halec, Velit
Brebrovnik 58, roj. 1929, umrl 19
avgusta 1979; Franc Meznarič.
Šturmovci 25, roj. 1929, umrl 20
avausta 1979i Rozaliia Giažar.
Zg. Pristava 28, roj. 1923, umrl«
21. avgusta 1979; Elizabeta Ce-
bek, Ptuj, Vošnjakova 12, rol
1900, umrla 10- avgusta
Elizabeta Meško, roj. Smigoj^'
Ptuj. Mlinska 7; roj. 1922. umrla
23. avgusta 1979.
TEDNIK
izdaja zavod za časopisno in gjjj^
sko dejavnost RADIO-JEDNL
62250 Ptuj, Vošnjakova 5. po^,.
predal 99. Ureja uredniški kol^
ki ga sestavljajo vsi
da, direktor in glavni uredniK
HAEL GOBEC, odgovorni ur^
FRANC FIDERŠEK. Uredniš ko )
uprava Radio-Tednik telefon
771-261 in 771-226.
naročnina znaša 200 dinar)e^p,(
tujino 300 dinarjev. Žiro račun^ ^
Ptuj 52400-603-31
ČGP Mariborski tisk. Na P^^,
zakona o obdavčevanju
m storitev v prometu spada ^
NIK med proizvode, za katere
plačuje teme';-; davek od prt*
proizvodov.