110. itevilka.
v Uumjani. » ponedeljek, ll. mola 1908.
tsha;a vssfc dan zvečer Izvzemši »tdeijc in prasnikc ter velja      POiti prejeman ad avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za fici leta 13 r, za četrt leta o *v oU n, za cn meste 2K3Cn. Za L|ubijano s pošiljanjem?na dom za vse leto 54 K, za pol leta 12 K, za četrt       a K, v* ec mesec 2 K« Kdor hodi sam ponj, plača za vse ieto 22 K, za pol leta U K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Neme i* o celo leto 28 K. Za vse druge dežele in Ameriko 99 o »eto 30 K. — Na naročbo btea istmtobnc »poSiljatve naročnine se ne ozira. -- Za oananila se plačuje od peterostopne pettt-vrste po 14 b9 če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 )i, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se ?zvole frankovaH — Rokopisi se na vračajo. — L radništvo ln npravnlstvo je v Knaflovih ulicah it. 5. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari.
IFrataiStv* ioIefoB it M* Posamezne Številke po 10 h. Upravništva telefon št 85.
Uslilna reformo zulminlsKl deželni zbor.
V soboto je imel permanentni ustavni odsek, ki ima razpravljati o spremembi dežeinozborskega volilnega reda, svoju prvo sejo.
Avspicije, pod katerimi se je sestal ta odsek, niso bile posebno ugodne in splošno se je sodilo, da pogajanje med strankami glede volilne reforme ne bode imelo nobenega uspeha.
No, stvar se je zasukala drugače.
Že v dopoldanski seji je bilo razpoloženje v odseku tako. da se je bilo nadejati, da se stranke vsaj v glavnin točkah zedinijo glede volilne reforme, a večerna seja se je končala s popolnim sporazumom
Po načrtu novega volilnega remi, ki ga je sprejel ustavni odsek, bo štel novi deželni zbor 4 9 poslancev in 1 virilista. dočim je dosedaj imel s škofom - virilistom vred samo 37 članov.
Število poslancev se je torej jh>-množilo za 1 3 , in sicer jih od teb odpade 11 na novo splošno kurijo. '2 nova mandata dolu deželno stolno mesto Ljubljana v 111. kuriji.
V smislu teh načelnih določb so se v zakonski načrt novega dežeinozborskega volilnega reda sprejele tele spremembe: 1. Deželno stolno mesto L j u 1) 1 j a n a dobi v obstoječi mestni kuriji poleg dosedanjih dveh še dva nova mandata. V to svrho se razdeli mesto v dva, po davčni moči in po številu prebivalstva kolikor možno enaka volilna okraja. Vsak izmed teh okrajev voli po dva poslane a. Glede sestave in razdelitve teh volilnih (»krajev je prepuščeno narodno-napredni stranki, da stavi tozadevne predloge.
2. Za dopolnilno volitev dveh novih poslancev v mestni skupini Ljubljana ima veljati še vse mesto kot en volilni okraj.
3. Izmed 11 mandatov v novi splošni kuriji odpade en mandat na deželno stolno mesto Ljubljana, 10 mandatov pa se teritorijalno razdeli na ostalo deželo z mesti in trgi vred. Klerikalni stranki se je dala pravica, da sme staviti predloge glede sestave in razdelitve volilnih okrajev v tej skupini.
4. Iz mestnega volilnega okraja Kočevje - Ribnica se izloči na izrecno zahtevo Ribničanov trg Ribnica in se priklopi volilnemu okraju ostalih dolenjskih mest in trgov. Ko-
čevje bo torej odslej samo volilo svojega poslanca.
5. Nova sprememba dežeinozborskega volilnega reda je mogoča samo, ako je navzočih v zbornici vsaj 42 poslancev.
Ti poslanci sklepajo o spremembi volilnega reda s tričetrtinsko večino.
To so glavne točke novega, po ustavnem Odseku sprejetega volilnega reda, 0 katerem bo meseca junija definitivno sklepal plenum deželnega zbora.
Ako bo tudi deželni zbor sprejel ta načrt, potem se razpišejo na jesen volitve v splošni kuriji in dopolnilna volitev dveh novih poslancev v Ljubljani.
V tako izpopolnenem deželnem zboru bodo imeli, kakor kaže sedanja situvacija v deželi, klerikalci 26, na-prednjaki 12, Nemci pa 11 poslancev. _
Jezikovno vprašanje pred celovškim sodiščem.
Ne samo juriste, nego celo slovensko javnost bo zanimalo, kako je celovško okrajno sodišče utemeljilo sklep, s katerim se je zapovedalo strankinima zastopnikoma govoriti nemški ter odredilo p o e i v a n j e po>tnpanja.
Sodišče je izdalo zdaj pismeni sklop, ki se glasi tako: C. kr. okrajno sodišče v Celovcu je v pravdni stvari Ane S. po dr. Mullerju proti Filipu in Neži L. po dr. Brejcu radi motenja posesti pri sporni razina vi dne 1. maja storilo sledeča sklepa: 1. Zahtevi strankinega zastopnika dr. Oblaka, substituta dr. Mnllerja, in dr. Frlana, snb-stita dr. Brejca, da se razpravlja slovenski, se ne ugodi; oba strankina zastopnika se poživljata, da predna-šata ugovore in stavita predloge v nemškem jeziku; 2. Ker se zastopnika ne uklonita temu sklepu, se razglasi sklep na počivanje celega postopanja. Razlogi: Kar se tiče vprašanja, v katerem jeziku ima govoriti strankin zastopnik dr. Oblak in dr. Frlan, se naslanja sodnik na razloge v sklepu z dne 21. aprila, (s katerim je namreč sodnik zabranil na pivi razpravi slovensko govorjenje in preložil vsled branjenja zastopnikov razpravo, da povabi stranki sami na razpravo). Ti razlogi veljajo tudi za to razpravo, ker sta zastopnika prišla brez strank tudi k današnji raz-
pravi, ker slovensko prednašanje zastopnikov v odsotnosti strank ne odgovarja tukajšnjim sodnim običajem, in ker razen tega brez krivde sodišča še zdaj ni ugotovljeno v smislu naredbe justičnega ministra edino merodajno dejstvo, ali sta stranki zmožni izključno samo slovenščine. — Sodnik je povabil stranki k današnji razpravi osebno, seveda ne v svrho dokaza, ker je to po § 457. e. p. r. izključeno, nego zato, da mu razložita stvarni položaj in navedel a dokaze. Stranki pa nista prišli in sta motivirali svojo odsotnost v izjavah, ki sta jih njena zastopnika v obliki »posebnih pooblastil«! sodišču predložila. * To utemeljitev, absentiranja strank natančnejše razmotri vati bi bilo brez smotra, ker sodniku v smislu §-a 380. odst. 2. e. p. r. ni dovoljeno stranke prisiliti, da pridejo k sodišču. Ker stranki sami nista prišli, njih zastopnika pa nista respektirala sodnega sklepa, da imata govoriti nemško, vkljub temu, da se jima je zagrozilo s pravnimi posledicami, — je dan slučaj §-a 133. odst. 2. cj).r., da namreč stranki nista razpravljali k stvari. To pa ima ravno tako kakor izostanje obeh strank od razprave po §-u 170. c. p. r. za posledico — počivanje postopanja.
Oba sklepa sta torej po postavi utemeljena in se samo to še pripomni, da pri današnji razpravi producirani izjavi stranL-, ki vsebujeta med drugim nalog zastopnikom, da imata govoriti v materinem jeziku strank, — ne moreta tangirati postavnih predpisov glede jezika, v katerem imajo zastopniki prednašati pred sodiščem. — C. kr. okrajno sodišče v Celovcu III. dne 1. maja 1908. Dr. Torggler. — Ta famozni sklep je vreden, da smo ga objavili ad perpe-tiiam ineinoriani, da bo videla slovenska javnost, kako se reže kruh pravice koroških Slovencem. Mi bomo o tem sklepu že še govorili; danes pribijemo samo to, da se v sklepu trdi gorostasna neresnica, da slovensko govorjenje zastopnikov v odsotnosti strank ni bilo običajno pred celovškim sodiščem. Res je namreč, da je še gospod dr. K r a u t slovensko govoril pred sodiščem, da se je po odhodu dr. Kratita tudi smel o govoriti slovensko pred celovškim sodiščem. Res pa je tudi, da je gospod dr. Kraut dobival na slovenske tožbe slovenske rešitve in slovenska vabila in da je nemška tudi zavračal! To je resnica in nič drugega.
Cesarske jubilejne slav-nosti.
I) u n a j , 10. maja. Čestitke so poslali sledeči vladarji: italijanski kralj Viktor Emanuel, španski kralj Alfonz, portugalski kralj Manuel, portugalska kraljica-mati Amalija, virtemberška kraljica Charlota, vojvoda Sachsenburg-Altenburg Ernest, pruski princ Friderik Leopold s soprogo, vojvoda Saehsen - Meiningen Juri, vojvoda Sachsen-Koburg-Gota Karel Edvard, bavarski princ Rup-reht, orleanski vojvoda Filip itd. — Dne 30. t. m. bo poklonstvena slavil ost, ki bo imela strogo vojaški značaj. Cesarju se poklonijo v guli vsi generali in admirali pbd vodstvom prestolonaslednika nadvojvoda Frana Ferdinanda ali pa vojnega ministra S c h o n a i c h a. K slavnosti pošljejo deputacije vsi avstro-ogrski polki in tisti inozemski polki, ki nosijo ime našega cesarja.
Iz proračunskega odseka.
Dunaj, 10. maja. Včeraj je proračunski odsek dognal z nenavadno naglico več poglavij, tako s+a se rešili razun nekaterih manjših točk le še poglavji »vodne ceste« in »finančni zakon«. Potemtakem se bo s proračunom bavila poslanska zbornica že prihodnje dni. — Pri poglavju »b o g o č a s t j e« je priporočal poročevalec dr. pl. F n c h s , naj m postavi vsaj za leto 1909. v proračun tudi primeren znesek za starokatoli-ško bogočastje. Naučni minister je obljubil, da bo po mogočnosti upošteval to željo. — Pri točki »obrtno nadzorstvo« je poročevalec poslanec Š r a m e k predlagal resolucijo, naj se pomnoži število okrajev, da dobi vsaka nadzorovalna oblast vsaj dva uradnika, a število specialnih nadzornikov in asistentinj se naj pomnoži. V ta namen se naj pomnoži tudi pavšal. Nadalje se poziva vlada, naj kmalu pritegne v obrtno nadzorovanje vsa rokodelstva in po mogočnosii tudi domača dela. — Posl. dr. Adler je predlagal resolucijo, v kateri se vlada poziva, naj se število nadzoro-valnih organov za obrt podvoji; nadzorstvom se naj da potrebno pisarniško osobje in pisarniške potrebščine, za katere namene se naj postavi v proračun vsaj IV2 milijona kron. Nadalje se vlada poziva, naj prideli obrtnim nadzorništvom higijenično izvežbane zdravnike. — Trgovinski minister je izjavil, da mu je Adler-jeva resolucija simpatična ter se Že vrše   tozadevna   pogajanja s finan-
čnim ministrstvom. — Nato je bilo tudi to poglavje z vsemi resolucijami sprejeto.
Še vedno VVahrmundova afera.
I n o m o s t, 10. maja. Zaradi si-stiranja VVahrmundovih predavanj se pripravlja med svobodomiselnim nemškim dijaštvom na vseh avstrijskih vseučiliščih skupna akcija. Govori se celo o splošnem štrajku na nemških vseučiliščih. Nemškim svobodomiselnim dijakom so obljubili pomoč v boju zoper klerikalizem Italijani in svobodomiselni dijaki drugih narodnosti. Odločitev pride prihodnji teden, a sedaj so še načrti di-jaštva tajni.
Proračunska debata v ogrskem državnem zboru.
Budimpešta, 10. maja. Minister za Hrvaško pl. Josi p o v i e je odgovarjal na petkovo izvajanje poslanca S u p i 1 a. Minister je priznal, da je svoječasno rekel, ako pride v navzkrižje s politiko hrvaško-srbske koalicije, bo izvajal posledice. Skušal je tudi res doseči svoj odstop, toda to ni odvisilp le od njega, teinuč tudi od krone, njegovih ministrskih tovarišev in veČine skupnega ogrskega državnega zbora. (Ministrski predsednik dr. \Vekerle: »Mi tudi ne bomo pripustili, da bi odstopili!«) Potem je govoril slovaški poslanec Milan H o d ž a o volilni reformi. Pozival je vlado, naj se med proračunsko razpravo predloži zbornici volilno reformo. — Nato je imel znamenit govor hrvaški delegat dr. V r b a n i č. Govornik je dokazoval, da je danes na Hrvaškem položaj tako brezupen, kakor ni bil že 40 let. Hrvaška je edina dežela v celi monarhiji, kjer ni ustave in ustavnega življenja. Hrvaško-srbska koalicija je mislila prav pošteno glede reške resolucije. Govornik za svojo osebo ni nikoli veroval v madžarske obljube, vendar bi ne bil pričakoval, da bodo Madžari nastopili proti Hrvatom z očitanji o nelojalnosti. — Sedanji položaj na Hrvaškem je hujši kakor javni absolutizem. — Ko je hotel nato posl. Supilo polemizirati z ministrom Josipovičeni, mu je predsednik vzel besedo ter odgodi] sejo na ponedeljek.
Proti izseljevanju iz Ogrske.
Budimpešta, 10. maja. Minister notranjih del grof A n d r a s-
LISTEK.
Jisra devico.
Povest; spisal K. Oblak. ^ (Dalje.)
Za dobre četrt ure je bila ulica vzlic dežju napolnjena ljudi. Vest o žalostnem koncu gospoda Marolta se je bila seveda hitro raznesla po vseh hišah in ljudje so drveli skupaj, kakor da niso še nikdar videli utopljenega človeka. Kdor je bil količkaj znan z Maroltovimi se je prerinil v njih stanovanje. »Ježeš, ježeš!« — »Taka nesreča.« — »Oh, kdo bi bil kaj takega mislil. . .,« s takimi in enakimi vzkliki so ljudje na deželno-navadni način kondolirali in potem prodajali zijala težko čaka je, kdaj pridejo različni zastopniki javnih oblastni j in kaj bodo ukrenili.
Zbrali so se sčasoma vsi. Prvi so bili seveda orožniki, katerim se je pridružil edini policaj tega srečnega kraja. Potem je prisopihal tolsti župan z občinskim tajnikom, sodnik z vsem sodnim osobjem in naposled še okrajni glavar z velikim spremstvom. In vsi so z globokim glasom, čigar nižava naj bi bila merilo za iskrenost njihovega sočutja konstatirali »mrtev je,« samo gospod okrajni glavar je naredil izjemo in je nos-
ljal »Hbst merkwurdig — manse-tot.«
Gospa Maroltova je sedel«? na zol'i v veliki sobi, držala robec pred očmi in včasih jokala, včasih vzdihovala »kaj bo iz nas?« Fanika je klečala kraj mrtvega očeta in njena resnična in globoka žalost je največ pomagala, da so ljudje hitro zapustili to sobico, kajti bali so se, da jim seže ta žalost vtopljenčeve hčere do srca in ginjenosti so se bali.
Naposled so orožniki stopil] v hišo. Odpravili so ljudi iz veže in odredili, da se prenese vtopljenčevo truplo v mrtvašnico. Hlapca sta bila med tem že prišla z zeleno oblastveno nosil nico. Z ravnodušnost jo in brezčutnostjo grobokopov sta prijela mrliča, ga položila v nosilnico in ga nesla iz hiše po mokri cesti v deževju ven na precej oddaljeno pokopališče, kjer je bila primitivna mrtvašnica.
Ko sta moža odnesla mrtvega Marolta iz hiše, je zaječala gospa Maroltova in je zaplakala Fanika, a zdaj ni imel nihče izmed gledalcev za nju tolažilne besede. Vsi so gnetli okrog nosilcev in pustili vdovo in Faniko sami s stricem Antonom.
Ta je ves čas tega silnega razburjenja v hiši sedel nepremično na svojem stolu in molče, s plahimi pogledi zrl okrog sebe. Ker ga ni nihče poznal, se ni nihče zanj zmenil,
edini mizar Matije ga je včasih od strani pogledal in se na tihem vpraševal, kdo da more biti ta tujec, ki je tako domač pri Maroltovih, a se ne gane s svojega mesta niti toliko, da bi na ponesrečenca vrgel le en sam pogled.
Mizar Matije je bil zadnji tujec, ki se je še mudil pri Maroltovih, ko je prilomastil v hišo upokojeni c. kr. uradni in provizorični hranilni-čni sluga. Mož je bil ves iz sape. Vračuje se iz bližnje vasi, kamor je šel izterjat zapadli dolg, je izvedel za žalostni konec gospoda Marolta in takoj pohitel v njegovo hišo. Ko mu je pri vratih stoječi Matije potrdil tužno novico, je vstopil uradni in h ran i I nični sluga pred vdovo in jo lakonično vprašal, če bo plačala danes zapadlo menico.
»Gospod Marolt mi je naročil, naj pridem ob petih po denar; zdaj je že sedem.«
»Kakšen denar?« je začudeno vprašala vdova, ki niti pojma ni imela o denarnih razmerah svojega moža. »Moj mož vendar ni ničesar dolžan.«
»Pač, pač,« je ugovarjal hranil-nični sluga. »Gospod Marolt bi moral danes plačati 1000 kron dolga. Vzel ga je na menice. Ker je umrl, bo moral plačati njegov brat.«
Zdaj se je zganil stric Anton na svojem stolu.
»Jaz ne plačani ničesar,« je izjavil z odurnim glasom. »Jaz sem sam revež.«
»Kaj ste vi brat gospoda Marolta? Potem bodete morali na vsak način plačati, saj ste žirirali njegovo menico.«
Stricu Antonu je hipoma stopila vsa kri v glavo in ves razjarjen je planil s stola. Nič ni imel ozirov na navzočno vdovo in na Faniko.
»Jaz pa vam povem, da nisem nobene menice žiriral,« je izjavil s srditim glasom, »in zato ne bom ničesar plačal.«
Hranilničnega slugo, vajenega na vljudno in spoštljivo obnašanje dolžnikov, je sirovi nastop strica Antona užalil.
»Počasi, prijatelj, le počasi,« je dejal sluga in odpel svojo suknjo ter vzel iz nje listnico. »Tu imam danes zapadlo menico, in tu — vidite — le poglejte — tu je vaš podpis.«
Srepo je gledal stric Anton menico in motril svoj podpis. Potem je s hripavini glasom vzkliknil:
»Te menice nisem jaz podpisal, moj podpis je ponarejen.«
Hranilnični sluga, dasi malo pristopen mehkejšim čutom, se je boječe ozrl na gospo Maroltovo in na Faniko. Videl je, da nista slišali ali vsaj ne razumeli pomena stričeve izjave, ker se ni nobena zmenila ne za strica, ne za hranilničnega slugo. Tu-
di stric Anton se je spomnil, da mora vsaj v tej preža 1 ost ni uri imeti nekoliko sočutja in obzirnosti s svojo svakinjo. Prijel je slugo za rokav in ga potegnil k oknu.
»Povem vam, da je moj podpis na tej menici ponarejen,« je novic izjavil. »Mene ta dolg nič ne briga. Moj brat me je že toliko veljal, da sem sam obubožal in zato na noben način ne plačani te menice.«
»Strašno, strašno,« je zavzdihnil hranilnični sluga. »Tako imeniten mož, kakor je bil gospod Marolt. Že bolj imeniten je bil, kakor je okrajni glavar. Zdaj pa pridejo take stvari na dan. Kdo ve, če naposled ni tudi podpis drugega žiranta ponarejen.«
Stric Anton je prikimal, kakor bi hotel reči, da je najbrže tako in je potem naglo odslovil hranilničnega slugo.
Toda če si je domišljal, da bo imel zdaj mir, se je hitro prepričal, da je bil v zmoti. Od vseh strani so prihajali ljudje, brezčutni, sirovi liudje, jih je imenovala gospa Maroltova in so razburjeni zahtevali plačila. Upniki so si kar podajali kljuko in neusmiljeno razsajali in psovali, ko jim je stric Anton kar mogoče neprijazno povedal, da ni pokojnik ničesar zapustil, niti toliko, da bi si njegova rodov ina mogla kupiti večerjo.
sy je predložil poslanski zbornici zakonski načrt glede izseljevanja. Zakonski načrt pomeni poostritev dosedanjega izseln iškega zakona ter določa, da se mladoletni ne smejo izseliti brez dovoljenja staršev ali oskrbnikov. Nadalje obsega načrt določbe o izselniškib družbah. V utemeljevanju pravi minister, da leta 1905, ustvarjeni zakon o izseljevanju ni izpolnil svojega namena, ker izseljevanje nele da se ni zmanjšalo, tenmč je ravno zadnje čase strahovito naraslo. V zadnjih petih letih se je izselilo iz Ogrske preko morja nad 800.000 oseb. Med temi je nenavadno visoko število mladoletnih, proti čemur je treba nekaj ukreniti.
O trozvezi.
Berolin, 10. maja. »Kolni-sche Volkszeitung« je priobčila ne kaj novih misli o trozvezi iz odločilnih političnih krogov. Članek pravi, da so med Avstrijo in Italijo nastale tolike diference, da je glavna zasluga trozveze ta, da zabranjuje vojsko med Avstrijo in Italijo. Na Balkanu so pokrajine, kakor Macedonija in Albanija, kjer bo zatonil polumesec, zato je tam doli nastalo tekmovanje med Avstrijo in Italijo. V Italiji sanjajo o nekdanjem beneškem kraljestvu, ko naj plapola italijanska zastava preko Dalmacije, Istre, Reke in Albanije. Med Nemčijo in Avstro-Ogrsko leži vsenemška agitacija in poljsko vprašanje. Dočim kličejo vse-nemški poslanci v avstrijskem parlamentu »hoch« nemškemu cesarju, zahteva se od Poljakov na Pruskem nemški patri jot izem ter se jih razna-roduje na način, ki ga ne pozna ves svet. To pa razburja avstrijske Poljake, ki so bili dosedaj v avstrijskem parlamentu najodločnejši zagovorniki trozveze, a prav lahko se zgodi, da v bodoče razhijejo trozvezo.
Dopisi.
Iz Metlike. Prva dolenjska posojilnica je imela dne 23. aprila 1908 svoj dobro obiskani občni zbor; udeležilo se je občnega zbora 87 zadružnikov s 188 zadružnimi deleži, kateri so z veseljem vzeli na znanje lepe uspehe tega velevažnega denarnega zavoda. Na občnem zboru se je sklenilo, premeniti zadružna pravila; pooblastilo se je ravnateljstvo, da sporazumno z »Zvezo slovenskih zadrug« v Ljubljani sestavi kraju in današnjemu času primerna nova pravila, potem pa je takoj predloži iz-vanrednemu občnemu zboru. Na obenem zboru se je tudi poročalo o prodaji loze v Črnomlju, katera prodaja je našemu dopisniku »Slovenca« in »Domoljuba« zmešala še oni mali ostanek možgan, ki se mu ni izgubil na agitacijah. Občni zbor tako uglednega zavoda , kakor je naša trdna prva dolenjska posojilnica, mogel se je na nesramne napade ozirati le v toliko, kakor je neobhodno potrebno v dognanje stvari same. Ker je ravnateljstvo podalo jasne dokaze, da je pravilno postopalo pri prodaji loze v Črnomlju, mu je izrekel občni zbor priznanje in zahvalo in ga pooblastil, da ta sklep razglasi v »Slovenskem Narodu«. Ravnateljstvo hoče pa za svoje pravilno poslovanje še uraden dokaz in zahteva, da se izvrši pri prvi dolenjski posojilnici stroga revizija in če bi tudi par mesecev trajala. Izid revizije se bo razglasil na izvanrednim občnem zboru — in potem — upamo, da bodo
V nekaj urah se je razkrila vsa grozna skrivnost pokojnega Marolta. Izvedelo se je, da se je posvetil vojaškemu stanu, a da je zaradi dolgov moral zapustiti armado. Od tedaj si je služil kruh kot agent in dopisnik različnih listov. Agentiral je za vi-notržce. izdelovalce šivalnih strojev in zavarovalnice,a da je laglje posloval, se je izdajal za pisatelja. Pisaril je pač za vsakovrstne časopise, a to pisateljevanje je bilo zanj vendar le postranska stvar. Toda s svojim oblastnim nastopom, s svojo drznostjo in prepotentnostjo, je znal ljudem imponirati in če že ni napravil ž njimi nobene kupčije, si je vsaj pri njih izposodil nekaj denarja. Tako je živel nad trideset let, dan na dan v težkih razmerah, ki pa jih je znal do zadnjega trenotka prikrivati. Delal je nove dolgove, da je mogel nekaj starih odplačati, a naposled so mu ti dolgovi vendar zrasli čez glavo. Ker od brata vzlic vsem pismom ni mogel ničesar več izsiliti in izprositi, si je naposled izposloval denar na ponarejeno menico in videč, da je katastrofa neizogibna, si je končal življenje.
Vse podrobnosti tega nesrečnega življenja je izvedel stric Anton še ta večer in spoznavši silne boje, ki jih je moral biti njegov brat, se je v njegovem srcu vzbudilo vendar neko doslej neznano čuvstvo. Postalo mu je žal, da je odrekel bratu zadnjo pomoč, in sklenil je, da vsaj njegove rodovine ne zapusti.
(Dal)« »rlfco4BjJ6.)
pobožni obrekovalci molčali, a ljudstvo se bode še bolj oklenilo »Prve dolenjske posojilnice«. Smešno pri celi stvari je to, da je našo »Prvo dolenjsko posojilnico« v avgustu 1907. revidiral velik zadružni strokovnjak, ki sliši na ime Pušenjak. G. Puše-njak je dobil svoje veliko zadružno strokovnjaštvo v nekem parmese-čneni zadružnem »Schnellsiederkur-su« na Nemškem in se je s tem tudi pri nas ponašal; mož je kmalu nato uskoči] iz celjske zveze, kjer ni imponirala njegova učenost, v ljubljansko »Zadružno zvezo«, s katero je bil skoraj gotovo že takrat dogovorjen ko je pri »Prvi dolenjski posojilnici« revidiral. Omenjamo to, ker bi g. Pušenjak kot revizor moral pri reviziji grajati, in bi tudi s slastjo grajal, če bi bila prodaja loze nepravilna, saj bi sicer slabo izvršil svojo revizijsko dolžnost; v njegovem poročilu take graje ni, akoravno bi jo gotovo rad izrekel, ako bi našel le najmanjšo nepravilnost. Ravnateljstvo je že zaprosilo za podrobno strogo revizijo, izid se razglasi tudi v »Slovenskem Narodu« — in potem — mir!
Mlekarska zadruga v SI Hu-
pertu Ni še dooela dovršen temelj naše železnice in že se pri nas prav marljivo premišlja o različnih gospodarskih vprašanjih, kar je pač naj -boljši dokaz, da naše ljudstvo visoko ceni železno cesto. Kot prvi sad, ki naj bi ga bila rodila nova železnica, je bila določena „Mlekarska zadruga". Ali glej, takoj na cvet prvega sadu je padla pogubonosna taro vika slana ter ga pomorila. Prvi shod v svrho ustanovitve ^Mlekarske zadruge" vršil se je že pretečeno jesen. Navzoča sta bila tudi sklicatelja shoda g. grof Barbo in g. Leg^art iz Ljubljane. Ker se je pa naš prefrigani kaplan-ček takoj izpoČetka z vso silo pehal v ospredje, hotel imeti prvo besedo in se sploh tako predrzno obnašal, kakor da je on spravil to mi*el v tir, so zahtevali napredni kmetje pojasnila. Hoteli so zvedeti od zgoraj ome-ejenih gospodov, na kakšno podlago se postavi oela stvar Njih želja je bila, da bodi mlekarna nepolitična, ker bi edino le na tej podlagi zamogla uspešoo delovati v korist ljudstva. Ker se ni doseglo sporazumljenja, se je ustanovitev preložila na letošnjo spomlad. In res sta se vršila v svrho ustanovitve Še dva shoda, na katerih je bil naš Štrajhar pravi vzor klerikalnega hinavskega zahrbtneža. Na prvem teh shodov je prišel takoj s svojo listo zadružnikov svojih pod-repnikov in hotel zopet vse sam potlačiti v farov^ke malhe, dasiravno je bil od kmetov pozvan, da se naj on, ki nima sploh nobene krave, takoj odstrani, ker nima prav nič iskati na shodu. Ker naprednih kmetov nobeden ne pristopi h kaplanovi mlekarni, se je po prizadevanju grofa Barba doseglo vendar toliko, da bode mlekarna nepristranska in se nastani poleg postajališča Rakovnik v hiši grofa Barba, ki da prostore tri leta brezplačno. Kaplan in Zupančič si po-dasta roke in obljubita, da bosta vsak pri svoji stranki storila v tem smislu svojo dolžnost. Ali čujte, kaplan je pogoltnil dano besedo; zavil je zopet na hinavsko pot. Hodil je po Ljubljani ter prišel domov z načrtom, da mora biti mlekarna v ^Katoliškem domu" v Št. Rupertu in mora imeti klerikalni značaj. Tako, tako, gospod kaplan, taki mož besede so božji namestniki? — Radi bi pač odirali in izsesovali ubogo nevedno ljudstvo. Ono naj Vam znosi denar za Vaš „Katoliski dom", ki stane veliko novcev, ne nese pa nič. Prišel bo čas osvete za sto in sto krivic. Vendar smo skušali naprednjaki vkljub temu Še vedno doseči neDristransko mlekarno in ponudili Štrajharju zadnje sredstvo Ponudili smo jim načelnika in tri odbornike, mi pa dasiravno smo v veČini, bi imeli samo tri odbornike. V nedeljo 3. t. m. vršil se je nato drugi shod, na katerem se je pokazal višek nesramnosti in kap lanove hinavske zavratnosti. Zahtevalo se je naj pristopijo zadružniki, da pravilno izvolijo odbor. Pa glej čudež, cel odbor in načelnik so vpisani že v Mokronogu pri sodišču in mlekarna bo v ^Katoliškem domu" je izjavil Štrajhar. V odboru so seveda sami nezmožni ljudje, ki ne znajo čitati, ne pisati, a so seveda izborni kimavci. Na to je stopil Štrajhar Še pred ljudstvo ter začel nesramno udrihati čez „Kmečko posojilnico", ki najlepše napreduje in si privoščil obrekovati tudi njenega načelnika, kateri mu je trn v peti. Naprednjaki so nato seveda takoj skupno odkorakali, ostali so jim le še kimavci in pričel se je zlati čas duhovskega natolcevanja. Kako bode uspevala kimovska mlekarna, si lahko tolmači javnost ako uvažuje, da so podrepniki sami mali posestniki, ki mleka še za lastne potrebe nimajo. Tako je zopet Štrajhar prav dobro ljudstvo naštrihal. Upamo, da se počasi slehernemu odpro naš tri ha ne oči. Napredni kmetje pa bodemo stali vsikdar na braniku proti farovikim koristolovoem, ki hočejo vsako go-
spodarsko napravo izkoriščati v svoje strankarske namene. Mi hočemo in sahtevamo edino dela v ljudsko korist in ne v korist nenasitljivi bisagi. Zatrli niste spečih, ne boste nas bdečih.
Branitelj.
Dnevne vesti,
V Izubijani, 11. maja.
— »Narodna tiskarna« je imela v soboto pod predsedstvom gosp. dr. Tavčarja svoj občni zbor. O delovanju »Narodne tiskarne« v niiiio-lem letu je poročal g. Josip L a v -r e n č i č. Občni zbor je odobril poročilo in bilanco ter sklenil razdeliti čisti dobiček takole: Delničarjem dividende po 6 K, »Dobrodelnemu društvu tiskarjev« 50 K, »Gledališkemu podpornemu društvu« 200 K, akad. društvu »Sava« 100 K, »Prosveti« 100 K, »Splošnemu slovenskemu ženskemu društvu« 50 K, za »Sokolski dom« v Zireh 100 K, razen tega je tiskarna novic pristopila družbi sv.Cirila in Metoda kot pokroviteljica z zneskom 200 K. Ostanek se prenese na novi račun.
— »Slovenec« očita g. županu Ivanu Hribarju, da je radi tega proti udeležbi Slovencev pri jubilejskem sprevodu na Dunaju, ker bi pri tej prireditvi ne imel on prve besede. Da je to podtikanje, ki ga je sposoben samo list takšne kvalitete, kakor je »Slovenec«, skrajno zlobno, nam pač ni potreba še naglašati. Konštatuje-mo samo, da je bil slikar Jakopič o zadevi jubilejskega sprevoda najprvo pri županu in da ga je baš gosp. župan Ivan Hribar poslal in napotil k deželnemu odboru. Če bi torej g. župan hotel imeti pri stvari prvo besedo, bi vso akcijo vzel v svoje roke in bi ne pošiljal Jakopiča k deželnemu glavarju.
— »Mir« in »Slovenec« nimata v zadnjem času nujnejšega dela kakor napadati narodnega poslanca g. dr. V i 1 f a n a , kateremu očitata, da je pri celovškem sodišču »izdal« pravice slovenskega jezika. Tega pa ta dva »poštena katoliška« lista ne povesta, kolikokrat je izdal narodne pravice g. dr. Breje, ki je vložil in še vlaga nešteto tožb, v imenu slovenskih strank — ne m š k e tožbe!! »Mir« pristavlja še tole naivno vprašanje: Kako more dr. Vilfan kot naroden poslanec vložiti v imenu dr. Oblaka tožbo preti koroškemu listu (»Mir«) ?! Mi pa vprašamo: Kako more »Mir«, ki se dela zadnji čas tako narodnega ,tako grdo napadati koroški slovenski narodni list »Korošca«, kako more »Mir« kot slovenski list tako perfidno napadati slovenska narodnjaka gg. dr. M ii 11 e r j a in dr. Obla k a, — samo zato ker se boji za — klijentelo svojega časnikarskega šefa odvetnika dr. Brejca?! Tu, pokaži »Mir« svoje narodnjaštvo, pusti na miru požrtvovalne narodne delavce koroške in kranjske in ne polivaj jih z gnojnico, kakor je bila to dozdaj tvoja navada! — Glede dr. Vilfana še pripomnimo, da je grda klerikalna laž, da je »izdal« slovenske pravice: kajti vložil je zoper zavrnitev slovenske* tožbe pritožbo pri nad sodišč u in ministrstvu!
— Kaj pa vas to briga, hinavci? Piše se nam iz Trsta: V Trstu izhaja na sicer nedolžnem papirju, vsak teden zakoten listič, ki po krivici sliši na ime »Zarja«, mesto da bi se zval »Mrak«. Za obstoj tega lističa se nik-do ne zanima in Zanj sploh ne ve noben Tržačan —, raznu par na duhu ubogih tercijalk. Ta listič — ki kar cvili hinavske pobožnosti — je glasilo tržaških ultramontnncev, petoliz-nikov Nemca Nagla in novodobnih reformatorjev na tržaškem ozemlju. Temu zakotnemu glasilcu črnili reformatorjev je v želodcu vse, kar ne trobi v hinavski klerikalni rog. Posebno pa jim je v želodcu in na poti njih spletkarskim načrtom »Narodim delavska organizacija« v Trstu. — Ljudje okoli »Zarje« kar preboleti ne morejo, ker jim v Trstu ni dano, kar je to njih kranjskim somišljenikom —, da bi brezpogojno gospodovali nad maso ljudstva in jo držali v ultramontanski temi. V zadnjem svojem lističu so se zopet kar v uvodnem članku prav jezuitsko spravili nad »N. D. O.« češ, kako je le-ta mogla praznovati prvi majnik in prirediti obhod po mestu, saj je to vendar narodna delavska in ne socijalno demokratska organizacija. Sicer je pa javnosti dobro znano, kakšno je naše mnenje o »N. N. O.« pripominjajo reformatorji v svoji dolgi klobasici. — No, Naglovi podrepniki in petolizniki si zapomnijo, da je vodstvu, kakor tudi članom »N. D. O.« preklicano malo na tem ležeče, kako o njih organizaciji sodijo razni »Tončki«. Temu vodstvu je glavni smoter in cttj,, reševati naše delavstvo iz rdečega in ako treba črnega jarma, nevstrašeno braniti njega pravice v dosego opravičenih socijalnih zahtev in je ohraniti nepokvarjeno svojemu rodu. Jeli to prav tržaškim klerikalnim reformatorjem ali ne, za to se nihče ne briga. »Narodna
delavska organizacija« bi se niti zato prav nič ne zmenila, ako bi jo doletela čast, da bi jo škof Nagi — s posredovanjem reformatorjev — dal na »indeks«, kakor je to storil z glasilom tržaških Slovencev — »Edinostjo«. — Vodstvo »Narodne delavske organizacije« si je v svesti, da vrši pošteno in nad vse potrebno delo. Zatorej le na delo, le blatite in obrekujte nadalje! Razkrinkali se boste tem prej. Trezno ljudstvo se pač ne bo oziralo na hinavske članke kakega omejenega ultrainontanea. Plačilo za vaše umazano delo boste pa že prej ali slej dobili, zapomnite si to. Obnemoglo zvijanje in sikanje črnili in rdečih bratcev je porok« da rastemo. da napredujemo. Mi jih v njih nelepem »športu« ne zavidamo, temveč nas veseli, ker je to znak naše moči, našega napredka. »N. D. O.« se za črnuhe niti ne zmeni, a oni jo naprej zalezujejo in jo škodoželjno obrekujejo. Skrbeli naj bi rajše zase in svoje grehe, »N. D. O.« bo pa že sama skrbela za svoje zveličanje.
— »Svoboda« štev. 5. in 6. prinaša sledeči oklic: Naprednjaki! Somišljeniki! Gotovo Vam j<* znano, da bijemo tudi mi, Vaši sinovi in up naroda, boj po vseh mestih, kjer biva slovensko dijaštvo. Nismo se mi začeli bojevati, biti po nas dijakih so začeli Vaši politični nasprotniki. Ti so uvideli, kaj je vsaki stranki d i j a š t v o , ti vedo dobro, da si je treba pridobiti tudi inteligen-c o, in resnično, dobili so pri svojem delu v zadnjem času */< vsega slovenskega dijaštva na svojo stran. Niso jim zadoščali k a t e h e t j e po srednjih šolah, niti list »Zora«, ki se tiska in deli zastonj v več tisoč izvodih, ustanovili so še za dijaštvo nov list »Mladost«. Tega nismo mi bili krivi, temveč, odkrito povedano, Vi, naprednjaki, ki ste nas pustili s podporami na cedilu. Vedite, da se bode to gotovo kruto maščevalo, če se naš položaj ne izpremeni. Je še čas, da nam Vaši nasprotniki ne vzamejo to, kar imamo, ako le Vi k temu pripomorete. Delati hočemo med dija-štvoin, da ne pade v klerikalno žrelo, delati hočemo i potem med narodom, ako nas Vi ne prezrete, ako nas hočete podpirati Vsakdo, ki se imenuje naprednjaka, vsaka čitalnica naj bode naš naročnik, vsakdo naj kaj daruje tiskovnemu skladu »Svobode«. Za zgled Vam naj bodo klerikalci, ki zmečejo tisočake za svoje dijaštvo in ki so vsi naročniki »Zore« i »Mladosti«. Ce nas pa Vi, naprednjaki, zapustite, potem pa vedite, da padete enkrat tudi Vi!!
— Učiteljske usposobi j enostne skušnje so se končale v soboto in so bili reprobirani sledeči kandidatje: za meščanske šole: Albina Golob, definitivna učiteljica v Semiču, iz druge strokovne skupine s slovenskim in nemškim učnim jezikom; Matilda Bauer, učiteljica v zavodu Huth - Hanss v Ljubljani iz prve strokovne skupine z nemškim učnim jezikom (z odliko) ; Helena R e h -feld, pomožna učiteljica na mor-narnični ljudski in meščanski šoli v Pni ju, iz prve skupine z nemškim učnim jezikom; Avgusta W e i b 1 , definitivna učiteljica v Joaehims-talu na Češkem iz druge skupine z nemškim učnim jezikom: za splošne ljudske šole: s slovenskim učnim jezikom: Josip Jeglič, provizoričen učitelj v Selcah. Anton K n a p , provizoričen učitelj v Vrab-čah, Alojzij L i 1 i a , pomožni učitelj v Št. Lambertu; s slovenskim in nemškim učnim jezikom: Franc K r m e 1 j , provizoričen učitelj na Šentruški gori; Alojzij M a rok, provizoričen šolski vodja v Hiujah: Josip Plenic a r , provizoričen šolski vodja v Kropi; Anton S t r i g 1, učiteljski suplent v Prankolovem pri Celju; Ivan Ž a g a r , prov. učitelj v Mengšu; Karo lin a Len č ek , prov. učiteljica pri Sv. Križu pri Kostanjevici; Albina R u p ni k, provizo-rična učiteljica v Loškem potoku; Ljudmila Š i r c e 1 j , prov. učiteljica v Zdoleh na Štajerskem; Marija T a n š e k , bivša učiteljska suplenti-nja v Sevnici; Evgenija Te kavči č, prov. učiteljica v Moravčah; z nemkiui učnim jezikom: Roza Er-m a c o r a , prov. učiteljica v Lien-feldu; Ljudmila S c h i n z e 1 , prov. učiteljica v Frauendorfu pri Juden-burgu; Valerija K a s c h , prov. učiteljica v Kočevju; Tekla Schit-nik, prov. učiteljica v Maria-Zellu na Štajerskem; Alojzij S i e b e r , pomožni učitelj v Jagerbergu na Štajerskem. Dopolnilne skušnje sta napravila: Josip Z u p a n č i č , def. učitelj v Dolenji vasi pri Ribnici iz veronauka in Štefanija H a n d 1 , učiteljica v Huthovem zavodu v Ljubljani iz slovenščine kot učnega jezika za ljudske šole. Specijalno skušnjo iz francoščine z nemškim učnim jezikom je prebila z odliko Vera Veršec, absolvent inja mestne višje dekliške šole v Ljubljani. En kandidat za meščanske šole je bil repro-biran; trije kandidati za meščanske šole in en kandidat za ljudske šole so odstopili med skušnjo, ena kandida-
tinja pa ni prišla k skušnji.
— Iz politične službe. Absolvira-ni pravnik Oton Kette je pripu-ščen li konceptni praksi pri političnih oblastvih na Kranjskem.
— Iz šolske službe. Nad učitelj pri Beli cerkvi g. Maks Š r i b a r je imenovan za učitelja in vodjo eno-razrednice v Žuseniii na Štajerskem. Za pomožno učiteljico na II. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani je imenovana dosedanja šolska praktikan-tinja gdč. Julija T Optika r namesto nadučitelja g. Franca G a b r -ška, ki je postal okrajni šolski nadzornik.
»Sokol« v Šiški je priredil včeraj popoldne na vrtu pri Koslerju vrtno veselico in javno telovadbo. Glavni del prireditve je bila seveda telovadba. Ob sviranju sokolske koračnice je prikorakal na telovadni prostor najprej naraščaj, ki je izvajal proste vaje brez godbe prav povoljno. Za njim je nastopila vrsta na drogu in bradlji in žela za svoje izborno izvajanje burno pohvalo. Proste vaje in vaje na orodju so v občno zadovoljnost izvajale telovadke ter bile istotako predmet splošnega odobravanja. Tudi te proste vaje so se izvajale brez godbe. Končno je nastopil še enkrat naraščaj in izvajal vaje na konju in bradlji z enkratno menjavo orodja. Tudi te vaje so bile prav izvrstno izvedene, kar je pričalo viharno ploskanje. Naraščaj je kakor preje vrsta izvedel jako Kepo napelo skupino. Reči se mora, da je šišenski »Sokol« s to telovadbo pokazal, da se v njegovi telovadnici z vso vnemo od strani telovndk in telovadcev goji telovadba, česar je bila najlepši dokaz točna izvedba vseh točk tako v prostih vajah kakor onih na orodja. — Ostali del prireditve je izpolnilo petje čitalniškcga pevskega zbora pod vodstvom pevovodje g. Ja-vorška. Izvrstno petje je izzvalo viharno odobravanje od vseh strani. Poleg tega so ljubke šišenske n.irodne gospodične prodajale srečke za srečolov, ki je bil prav bogat na lepih dobitkih. Društvena godba ljubljanska je z znano preciznostjo svirala večinoma slovanske in slovenske komade in morala vedno dodajati novih točk. Mnogobrojno občinstvo, ki je do zadnjega prostora zasedlo sedeže, se je kmalu razvnelo, saj je bila to prva veselica prirejena letošnjo pomlad na prostem. Vreme je bilo krasno, da lepše biti ni n >glo, zato upamo, da je tudi gmotni uspeh prireditve tak, kot si ga je želel šišenski »Sokol«, ki je 10 odstotkov čistega dobička odstopil ljubljanskemu »Sokolu«.
Šišenska hranilnica in pr sojil-nica je pričela v sredo, dne (5. maja t. 1. poslovati. Posojilnica sprejema hranilne vloge in je zaobrestuje po ^/■2( < ; vloge na tekoči račun zaobrestuje s 4l/4c/c od dneva vložitve do dneva vzdiga. Posojila se dajejo na vknjižbo po 5'/4fr, (tudi posojila na amortizacijo se dobe), na posestva in proti zastavi po 5V2/* ; dajejo se tudi posojila na tekoči račun, in sicer na 0"/4r/(, računane od dneva izplačila do dneva povračila. Kakor čujemo, upelje šišenska hranilnica in ]X>-sojilnica hišne nabiralnike hranilnih vlog, da s tem pospešuje varčevanje; to je važno socialno delo, do katerega se še žalibog dosedaj ni po-vspel noben slovenski denarni zavod v Ljubljani, pač pa nemška »Kranjska šparkasa«. Ta zgled šišenske hranilnice in posojilnice naj bi bil obenem opomin. Za sedaj uraduje nova posojilnica vsako sredo od {). do 11. ure predpoldne in vsako nedeljo od 10.—1*2. ure predpoldne v hiši gosp. Frana Burgerja v Spodnji Šiški štev. 136.
Z Vranskega. Tukajšnja podružnica sv. Cirila in Metoda kaj vrlo napreduje. V nedeljo, dne '5. maje, je priredila svojim članom zabaven večer v spomin pesniku S. Gregorčiču. Spored je imel 13 točk, koje so izpolnile razne deklamacije v čast proslavljenemu pesniku, tamburaški
in mešani pevski zbori. Najbolj pa nas je navdušil izredno lep govor o S. Gregorčiču. Take slavnosti BO nele zabavne, temveč poučne ter prinašajo mnogo več duševne koristi nego godba in ples. Kakor že znano, namerava podružnica prirediti dne \'2. julija veliko narodno veselico na prostem, katere naj bi se udeležila cela Savinjska dolina in drugo občinstvo daleč naokrog. Tudi naši' pevsko društvo »Vranska Vila« hode na slovesen način praznovala obstanek desetletnice. Združijo naj se stare in nove pevske moči v prospe h društva. Samo ob sebi je razumljivo, da bode obhajala občina vranska šti-ridesetletnico v spomin povzdignje-nja kraja med deželnoknežne trge in se že sedaj na tihem vrše posvetovanja.
Načrt i« preosnovo tržaškega
volilnega reda« Tržaški deželnozbor-ski odsek za volilno reformo je imel — kakor smo mi že poročali — v petek svojo plenarno sejo. V tej seji je bil prečitan in soglasno odobren ves tekst predelanega vladnega na-
crta. Med slovensko manjšino in italijansko veČino je prišlo do spora-zumljenja s tem, da so Slovenci žrtvovali 3 mandate in da so privolili v priklopljenje Grete k okolici. Prvotni načrt, kakor ga je bila predložila vlada, je dajal okolici 15, a mestu 6S mandatov, vsega skupaj 83. Predelani nacrt skrči skupno število poslancev na 80, a pušča mestu določenih 68 V prvotnem načrtu je bila Greta v III. mestnem volilnem okraju, a je sedaj priklopi;ena okolici. I. okoličanskemu volilnemu razredu je bilo določenih 9, a II. razredu 6 poslancev; v predelanem načrtu jih je določenih 8 za I, a 4 za II. volilni razred. To so glavne spremembe vladnega načrta. 11 glede teh sprememb se ni bati, da bi jih vlada ne odobrila. Malo drugače je pa glede dejstva, da je odsek odklonil v vladnem načrtu nahajajoče se določilo o obligatoričnos ti glasovanja, kajti trdi se, da vlada vztraja pri tem da bodi glasovanje obligatorično za vsakega volilca. Odsek je tudi vsprejel zahtevo trgovinske in obrtne zbornice po 5 mandatih. To je bila tudi sprememba, ki se jej vlada — kakor se trdi — ne bo protivila. — Kakor je videti, so bili Slovenci jako popustljivi, ker, ne le da so žrtvovali 3 mandate, ampak so obenem privolili tudi v to, da se III. okoli-eanski volilni okraj poveča s priklop -ljenjem Grete, ki — to treba reči — gotovo ni Slovencem prijazna! — Danes — v ponedeljek — je bil predelani načrt izročen c. kr. na-mestništvu.
— Iz živinozdravniške siužbe
Teterinarni asistent pri tržaškem na-mestništvu Franc ček je imenovan za okrajnega živinozdravnika s sedežem v Voloski.
UradniSko stavbno društvo v
Ljubljani je imelo 9. t. m. ob 8. uri zvečer   v prostorih  uradniškega gospodarskega društva svoj izvanredni mnogobrojno obiskan občni zbor, kojega namen je bil, da se premene na podlagi okvirnih pravil,  ki jih je iz-ielala osrednja zveza državno-urad niških društev na Dunaju, dosedanja praviia in se da zadrugi nova tvrdka. Obenem se je imelo voliti načelstvo in nadzorstvo. Predsednik pripravljalnega odbora, gospe d dr. Rupnik, e podal v kratkih orisih stanje do-*danje akcije. Poudarjal je, da bode druga- na podlagi pravil le kakor -■o če kori s t na zadruga deležna državnega kredita, zato so se pač morala pravila proosnovat:  pc vzornih pravilih.  Regulativ je tadi že predložen v sankcijo  in je  pričakovati takoj potem V\di razdelitev od države v ta nam n doioČenih štirih milijonov kron. Razjasniti   pa   je   potreba napačno mnenja, ki se je razširilo med državnim i adniŠtvom, da mora vsak zidati, ako    ristopi k zadrugi.   Namen zadrug? je v prvi vrsti pač ta, da pre-3krboje svojim Članom zdrava in cenena stanovanja, katera se dotiČnemu ::e morejo odpovedati, dokler redno vrši svoje obveznost. Za posameznike, ki menijo graditi lastna domovja, se pa bo individuelno sklepalo  ter izključuje občnokoristni namen zadruge vsako špekulacijo. Tvrdka zadruge je za vse k osrednji zvezi spadajoče zadruge obvezna in naj se glasi: „Ljubljanska    obČekoristna    zadruga za zgradbo stanovanj  v osrednji zvezi državno uradniških   društev  na Dunaj utu in daje zato tozadevni predlog na  glasovanje,   ki   je   bil soglasno sprejet.   Radi predloga o premembi pravil se razvije kratka debata, naposled se pa sklene, da se nova pravila en bloc sprejmo.   Potem se je vršila volitev načelstva, oziroma nadzorstva po listkih in je bil v načelstvo  zadruge  voljen  ves dosedanji pripravljalni odbor, in sicer gg. dr. Rupnik,   dr.   Papež, Skušek, Hanuš,   R o t h 1,   U r b a n č i č in Bradaška;  v  nadzorstvo  pa gg. Bezjak, Višnikar, Vesel, Man-delj in Rak. Gospod predsednik dr. Rupnik označi nato, da je z izvolitvijo načelstva, oziroma nadzorstva dnevni red izčrpan ter izreče vsem zadružnikom  zahvalo   za zanimanje, ki ga kažejo napram novoosnovani zadrugi, in zaključi zborovanje s pozivom, da n8J se zanese zdrava misel gospodarske samostojnosti med najširše sloje vseh državnih uslužbencev, kojim je namenjena započeta akcija, ker le na ta način bode mogoče paralizirati vedno  rastočo draginjo v splošnem gospodarstvu ter bode regulacija plač imela resnično efektivni pomen za poedinca, kar je pač pod sedanjimi razmerami docela iluzorično.
Umrla le gdč. Mioi Potok ar -jeva, prodajalka v Kollmannovi trgovini. Bila je zavedna Slovenka. N. v m. p.!
Narodnjaki, narodnjakinje! Zahtevajte v vseh gostilnah in kavarnah Ciril-Metodove plačilne liste! Hodite le v take gostilne in kavarne, kjer te dobite!
»Matica  Slovenska"  ima v
sredo, dne 13. maja o 5. popoldne V društvenih prostorih svojo 159. cd-borovo sejo s tem-le dnevnim redom: I. Naznanila predsedništva.  II. Potr-
ditev zapisnika. HL Knesove delnice „Narodne tiskarne". IV. Publikacije zal. 1908: a) rokopisi, b) tisk. V. Priprave za občni zbor. VI. Tajnikovo poročilo. VII. Slučajnosti.
„Slovenski Matici11 je pristopil
kot ustanovnik Fran Stupa r, tajniški pristav c kr. kmetiiske družbe kranjske v Ljubljani.   Vi vat se-
quens!
Pevsko in glasbeno društvo
v Gorici priredi v soboto, dne 16. maja v dvorani ^Trgovskega doma" dijaški konoert
Zveza Jugoslovanskih učiteljskih društev bo imela 20. glavno zborovanje 6., 7. in 8. septembra v Gorici.
Slovensko akademlčno društvo „Adr ja" v Pragi priredi dne 12. maja ob 8, zvečer v vinograd-skem „Nar. domu" soba št. 1 svoj II. redni občni zbor. Gostje, prijatelji društva, dobrodošli.
Za družbo sv. Cirila in Metoda je nabral Mirko Stergulo med gosti Strgulčevi gostilni v Begunjah na Notranjskem 10 K 30 v. Mladi Mirko, čast tebi!
Otroško varstvo. Tukajšnji lekarnar gosp. Gabriel Piocoli je v počaščenje spomina na svojo blagopokojno soprogo gospo Fran-cesco Pioooli roj. Cambiagio naklonil „Dmštvu za otroško varstvo in mladeniško skrb v sodnem okraju Ljubljana" vsoto 200 K.
Ljubljanska sekaija notarskega društva priredi due 16. m a j a t. 1. v zgornjih prostorih restavracije rpri Roži" ob 8. zvečer družabni sestanek s predavanjem o „fldeikomisa-rični substituciji in sorodnih institucijah med živimi s pravnega in gospodarskega stališča." Odbor vljudno vabi vse gg. Člane in kolege notarje in kandidate, da se tega sestanka zanesljivo udeleže, ker se bo obenem razgovarjalo in sklepalo o bodočih enakih prireditvah.
Iz Kamnika se nam piše: Danes, dae 9 t. m., dopoldne ob 9. uri je pogorela hiša Franceta Vrhovnika po domače Gornji Kurež na Kosiših pri Kamniku št. 16. Zgorelo mu je vse, še celo lovski pes, katerega je imel na verigi in ga ni bilo moč vsled hudega ognja rešiti, >e živino so rešili. Škode ima nad 2000 K, zavarovan je pri „Slaviji" za 800 K. Zažgala mu je 6 let stara hčerka. — Ljudje pazite na otroke, saj ravno po njih nastane toliko požarov in nesreč.
Iz Međvođske občine. V Domoljubu piše nekdo iz Preske, da Grmek še sedaj ne miruje. In kaj je bilo? — Ognjegasci iz .Sore so obiskali Grmeka v Komendi, in — Grmek ne miruje! Cadna iogika! Mi pa vprašamo: Kdo iz Preske se tako zanima za g. Grmeka ? Ali ni v Preski tisto ognjišče, kjer je hudič Grmeku kašo kuhal? „Ja", pomaranč, pomaranč . . .
Vinska pokunšja v tukajšnji deželni vinski kleti je v soboto privabila jako veliko obiskovalcev. Naše domače vino se gre pač lahko merit z vsakim drugim, pa tudi marsikatero daleč nadkriljuje. V tej sezoni bo samo še ena vinska po-kušnja.
Posebni vlak vozi k otvoritvi grandhotela „Triglav" v Bohinjsko Bi8urico dne 17. maja 1908. Iz Ljubljane odhaja ob 6. uri zjutraj ter pride nekoliko pred 9. uro dopoTdue v Boh. Bistrico. Izletniki narede potem lahko izlet k divnemu Bohinjskemu jezeru in k slapu Savice, ki je ob tem času najimpozantnejši, tako da človeka naravnost očara. Komur je le mogoče, naj se udeleži tega izleta, ker se redko nudi tako ugodna prilika, da si more človek ogledati rajsko krasni Bohinj v tako kratkem času tako popolnoma kakor bo ta dan mogoče. Popoldne ob 2. uri priredi hotelir „Triglava" izboren banket, pri katerem bo svirala popolna ljubljanska Društvena godba. Zvečer bode ob 6. uri koncert. Posebni vlak odhaja točno ob deseti uri zvečer v Ljubljano, kamor dospe približno ob polu 1. uri ponoči. Torej 17. maja v Bohinjsko Bistrico. Vlak se ustavi v Škofji Loki, Kranju, Radovljici in na Jesenicah. Vozne cene: iz Ljubljane II. razr. 7 K 40 h, III. razr. 4 K. Vozne izkaznice se dobe pri tajniku dežalne zveze za tujski promet Fr. Gartnerju in iz posebne prijaznosti v lekarni Trnkoczy.
Nova hranilniea in posojilnica. Ustanovila se je „Hranilnioa in posojilnica v Dražgošah" in je v naprednih rokah.
NOVO šolsko poslopje zgrade v Kuteževem pri Ilirski Bistrici Še letos Stroški znašajo 25.332 K.
Vožnjo s čolnom čez Sovo pri Podkraju je dovolila deželne vlada posestniku Antonu Wetsu v Podkraju pri Krškem za dobo petih let.
Nagle smrti je umrl v Gorici nadsprevodnik Franc Hahn, doma iz Ljubljane. Bival je stalno v Trstu. Zapustil je vdovo in 7 otrok.
Zastrupljecje s petrolejem. Dveletna Andelina Pele k v Trstu je
izpila preoej petroleja, ko ni bilo nikogar zraven. Poklicali so zdravnika, ki je rešil punčko posledic zastrupljeni a.
Otrpnonjo tilnika se je pojavilo v vasi Pušča v okraju ZaareŠiČ na hrvaško-slovenski meji. Zdravstvena oblast je ukrenila potrebno, da se prepreči razširjenje te hude nalezljive bolezni.
Bol       železniškem stroju.
Ko je v soboto zjutraj odpeljal vlak iz Celja proti Mariboru, je kurjač Štefan Sohuster kar naenkrat odpovedal strojevodji pokorščino in ga napadel. Nastal je med njima boj, koncem katerega je kurjač padel s stroja in se pri tem tako nevarno pobil, da najbrž ne bo okreval. Strojevodja je moral z vlakom nazaj v Celje, kjer je dobil dragega kurjača.
Utonil JO v Savinji 51etni reje-neo kovaškega mojstra Smodija v Laškem. Padli so štirje v Vodo, a rešili so le tri.
Zblaznel je v Mariboru bram-bovski poroČ. iz Jičina Rudoif Poklič.
Aretirali SO v Gorici 191etnega Hermena Jordana, katerega je iskalo deželno sodišče v uelovcu. Jordan je delal v Gorici pri čevljarju Ušaju.
Drevo le pobilo nevarno 60 letnega   Josipa   Kodelja iz Deskel  na Goriškem.   Ko so sekali drevo, se je zvrnilo nanj. Kodelja leži v goriški bolnišnici.
TekOČ stroj j© prijel za prste 291etno delavko Marijo Brata-š e v i ć v tovarni Ajdovščini. V goriški bolnišnici so ji odrezali dva prsta.
Zaradi  ponarejanja denarja
so zaprli v Trstu 43letnega delavca Ivana Facchinija iz Padove. Zopet regnicolo!
Kupčijske razmere v Malti*
Tvrdke, ki imajo z Malto zveze, dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani važna poročila o tamošnjih kupčijskih razmerah.
Št Vid-Grobelno- Dne 9 t. m. ob 9. uri 56 m. čutili smo pri nas jako močan do 4) sekund trajajoč potres, ki mu je bila smer od severa proti jugu. Šolsko poslopje in predmeti stoječi na omari so se močno stresU in viseča slika je padla na tla. Raz stropa je priletel omet — vendar večjih posledic ni bilo. Čutili so potres tudi sosedje.
PosknŠen rop. 251etni delavec Franc O b ersehlosser je v Trstu po noči napadel dve ženski na cesti in ju hotel oropati. £Ta njune klice je prihitela poboija, ki je napadalca vzela seboj.
Samomor. V prepad Žlico pri Trbižu je skočil poslovodja Vir ti č iz Trbiža. Seveda je bil takoj mrtev.
Toča je napravila predvčerajšnjim v goriški okolici precej škode zlasti v Dol. Vrtojbi. Kmalu se je začelo.
Dečka Fettich-Frankheima, ki
je pred par dnevi odšel od svojih staršev in izginil iz Ljubljane,- je policija izsledila na Dunaju in ga prijela.
Sirovi vojak. V soboto ponoči so trije vojaki tukajšnjega o. in kr. 27. pešpolka, med katerimi je bil eden četo vodja, na Sv. Petra cesti nahrulili dva gospoda, š „Kvaine-risehe fiunde". Ko jim je eden rekel, da naj gredo le svojo pot dalje, jo je tako dobil po glavi, da je padel na tla, drugemu pa so izbili, ker se je izognil, le kloouk z glave. Nato je pa še eden vojakov potegnil bodalo, s katerim je kazal svoj pogum. Zadevo bode preiskovala vojaška oblast in nam ni natančno znano, kako se je ves dogocUfe vršil. Javno pa moramo ožigosati, da se predrzne celo c. in kr. vojak vpričo četovodje in sultirati narodnost, med katero živi in kateri slučajno ne pripada sam, menda res s samo Nemcem priljubljeno psovko „Hund". In to ni bilo prvič! Kaj naj pa še pričakujemo od protežiranih in nediscipliniranih Nemcev, ki v narodnem šovinizmu sploh ne poznajo meje?!
Rabijatan VOiak. Včeraj dopoldne je v Bergantovem izkuhu pri mizi zaspal nek vojak c. in kr. 17. pešpolka. Ko ga je služkinja zbudila, ji je dal krepko zaušnico, potem tako rogovilil po lokalu, da so morali poklicati na pomoč policijo. Tudi ti se je upiral in ga je morala spraviti v varnost z odgonskim vozom.
Iz vlaka skočil. Dne 8. t. m. je v sežanski okolici med vožmo skočil skozi okno med postajama Borovnica in Logatec poštnega vlaka 23letnni odgnaneo Aleksander Šabeo is Materije pri Voloski med tem, ko je spremil odgonski sprevodnik nekega drugega odgnanca na pisoir. Ko je vlak odpeljal, se je Šabeo o tresel, kakor mokra kokoš in stekel v bližnji gozd.
Delavsko gibanje. Včeraj se je
pripeljalo is Amerike 185 Hrvatov in Slovencev, 60 Lahov je ilo na Dunaj, 25 tesarjev se je odpeljalo v Zeltweg, 30 pa na Ogrsko.
Našel |o g. Rado Mnrnik na Večnem potu pod Rožnikom IČipalnik v črno usnjatem toku sa dalnovidne in ga oddal našemu uredništvu.
Izgubljene in najdeno ročl.
Gdč. Irma Petkova je izgubila denarnico s manjšo vsoto denarja. — Terezija Horvatova je izgubila denarnico v kateri je imela 6 K 46 v denarja. — Stražnik Anton Zabu-kovšek je našel srebrn obesek. — Ga. Ivana Weinbergerjeva je našla denarnico z manjšo vsoto denarja. — Šolska učenka Štefanija Fin če v a je našla črn ženski pas. — Na južnem kolodvoru je b la izgubljena oziroma najdena tobaČnioa s tobakom. — Pred Šestimi meseci je bil na Marijinem trgu najden zelenobarvan, dvokolesni voziček, katerega dobi lastnik pri magistratu. — Ga. Terezija PovŠetova je izgubila prost bankovec za 10 K.
— Neki gospod je izgubil tolar sv. Jurija kot privesek, vreden 24 K.
— Zasebnica Ana Škrbecova je izgubila zlato žensko uro s srebrno verižico. — Ga. Ana Koširjeva je izgubila zlato zapestnico, vredno 60 K.
„Društvena godba ljubljanska" konoertuje jutri popoldne v kinematografu „Edison", Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropa" in sicer pri predstavah ob 4., 5 , 6., 7. in 8. zvečer.
Drobne novice.
— Cene železu so ae znižale
za 1 K.
— Zopet madžarska žrtev.
Madžarski porotniki so obsodili Vlad Hurbana   zaradi   „ščuvanja proti ogrski državi" v dvomesečno ječo in v globo 1200 K.
— Pašić — izzvižgan. V Šabcu in Sosnici je prebivalstvo izžvižgalo ministrskega predsednika Pašiča, ki je bil na agitacij skem potovanju. Množice so mu klicale: »Proč s Paši-ćem! Proč z ljudskim izdajalcem!«
— Primanjkljaj 100.000 K so zasledili pri češki posojilnici v Nov. JičintL. Blagajnika Clilobila so zaprli.
— Nova   hiša   se je   zrušila v
Zgorelcu na Nemškem ter podsnla 25 delavcev. Dosedaj so izkopali dva mrtva in pet hudo ranjenih.
— Knez Eulenburg je zabredel v finančne težkoče. Že lanska leta je dobival prispevke iz cesarske blagajne, čemur je seveda sedaj konec. Razun tega se hoče ločiti od svojega moža knezova sneha, ki ima vknji-ženo doto 7 milijonov.
— Visoka globa. Na 180.000 K je obsojen lastnik prvega angleškega dnevnika »Timesa«, ker je razžalil list založniku Murra.vja.
— Umrl je v Pragi profesor kemije na češki tehnični visoki šoli dr. Avg. Belohroubek.
— Obravnava proti Navmovu, grofici Tarnovski in odvetniku Pri-lukovu zaradi umora grofa Koma-rovskega ho v Benetkah šele prihodnjo zimo, ker je treba pozvati še več prič iz Rusije potom ministrstva zunanjih del.
— Izseljevanje preko Bremena v Ameriko je padlo od 28.600 v aprilu lani na 3000 v istem mesecu letos. Zaradi tega so družbe odpustile mnogo uslužbencev.
Razne stvari.
* Leopoldina se je premenila v Leopolda. Leopoldina Z., hči neke učiteljske vdove na Dunaju, je preživela svoja otroška leta in prva dekliška leta, kakor jih prežive druge deklice. Mati se je sicer žalostila, da je dekle posebno okorno in da mu ne-čejo zrasti dolgi lasje, a tolažila se je^ da se kaj takega primeri tudi drugim dekletom. Drugače je mati imela resnično veselje s svojo hčerjo. Punica se je pridno učila in je pred štirimi leti vstopila v dekliško gimnazijo, kjer je izvrstno napredovala. Lani je materina žalost, da je njena hči tako malo dekliška, postala kar obupna. Punica se kar ni razvila v »cvetočo devico«. Nič in nikjer ni bila okrogla, a roke in noge so postale velike, začele so poganjati brke in končno je punica dobila — moški glas. To je bil povod, da ji je njen stric daroval za Božič — britev. Naposled je mati poklicala zdravnika, da je punico preiskal in prva posledica te preiskave je bila, da je mati padla v omedle-vico. Zdravnik je namreč konštatiral, da se je punica razvila v — fanta. Po naročilu namestništva je punico oziroma fanta preiskal še profesor Schauta in je dognal, da je treba le prav neznatne operacije in ta fant v krilih se lahko oženi. Med tem ko je bila mati vsa obupana, je bivša hči in sedanji sin, vzkliknila jokaje: Mama — ti ne veš kako sem srečna. Namestništvo je že odredilo, da se popravi krstna knjiga in je določilo, da mora Leopoldina Z. nositi hlače in se imenovati Leopold. Ko je bil ta Leopold še ženskega spola, je imel seveda polno prijateljic. Te so ga seveda vse zapustile in danes jih je grozno sram, kake tajnosti so zaupale prijateljici, ki se je med tem spremenila v fanta. Julija meseca napravi Leopold maturo in bo potem lahko spisal študijo z naslovom: »Ko sem bil še dekle.«
* Umori vdove Guines. Dosedaj je dokazano lepi vdovi Guines pri Ui-kagu najmanj 20 umorov. Zaprli so tudi nadzornika njenih posestev, ki je izpovedal, da je imela vdova tajno čumnato, nekako mučilnico, ki jo je imela vedno zaklenjeno. Morilka je nenavadno močna ženska, rodom iz Drontheima na Norveškem.Moške, ki so se javili na njene ženitne ponudbe, je s strastno zaljubljenimi pismi privabila k sebi, jih nastanila v usodni sobi. Tam je potem svoje žrtve do nagega slekla, omotila s kloro-formom ter jih pravilno zaklala, razkosala, kakor razkosa mesar žival, j kose zašila v* vrečo ter jo pokopala na vrtu. Nadzornik je pripovedoval tudi o tajnem podzemskem prostoru, ki je napolnjen z ledom, in kamor je polagala vdova zaklane svoje žrtve, ako jih ni mogla takoj pokopati. Nadalje so zaprli tudi 201etno hčer sosednjega farmerja Wallaceja, ki je morilki tudi pomagala privabljali mlade moške. V soboto je policija našla usodno spalnico v hiši vdove Guines. Spalnica ima nenavadno debele stene, dvojna vrata, težke ključavnice in zamrežena okna. Privabljala je svoje ^rtve na posebno drzovit način. Kakor brž se je oglasil kak snubač, mu je pisala zelo zaljubljeno, naj jo pride obiskat, toda seboj mora imeti vsaj 1000 dolarjev, češ, da ne mara pasti v mrežo kakemu lovcu za dotami. Policija je razpisala 1000 dolarjev nagrade tistemu, ki bi prijel morilko. — Iz Njujorka je došla vest, da so v ekspresnem vlaku med Čikago in Njujorkom v spalnem vozu na postaji Ttiki prijeli žensko, ki jo smatrajo za morilko Guines. Aretirana to zanika ter trdi, da je vdova po bogatem zdravniku iz Čikage. V kljub temu so jo obdržali v zaporu.
Telefonsko In brzojavna poroiila.
Cesar v dunajskem dvoru. Dunaj, 11. maja. Cesar se je danes po daljšem času zopet vrnil v dunajski dvor, kjer je delil splošne av-dijence.
Minister Prade. Dunaj, 11. maja. Pred splošnimi avdijencami je sprejel cesar v ]x>-sebni avdijenci ministra Pradeja. Zaprisega Pradeja je določena na četrtek.
Danski kralj na Dunaju. Dunaj, 11. maja.   Včeraj je dospel semkaj v najstrožjem inkognito danski kralj Friderik, da čestita cesarju k jubileju.
Cesar pri danskem kralju.
Dunaj, 11. maja. Ob 11. dopoldne je cesar posetil v hotelu »Impe-rial« danskega kralja Frederika; na to je obiskal nadvojvoda Rainerja in nad vojvodin jo Marijo.
Predsednik praškega nadsodišča. Praga, 11. maja. Predsednik praškega nadsodišča Wessely se je vrnil iz Karlovih varov in prevzel zopet vodstvo sodnijskih poslov. \Yessely še torej ne namerava stopiti v pokoj«
Nadvojvoda Karel Fran Josip — boter.
Praga, 11. maja. Nadvojvoda Karel Fran Josip je včeraj kumoval sinu ritmojstra Zelenega. Birmoval je kardinal baron Skrbenskv.
Volilni izgredi na Bolgarskem. Sofija, 11. maja. Na volilnem shodu v Varni je prišlo do krvavega spopada med stambulovišti in socialisti. Vodja stambulolovske stranke bivši minister dr. Genadijev je bil težko ranjen.
Stavka kočijažev. Rim, 11. maja. Vsi tukajšnji ko-čijaži so stopili v stavko. Stavkati so pričeli zaradi tega, ker je neko privatno društvo dalo štiri avtomobile' v javno vporabo.
Poveljnik makedonskega orožništva.
Carigrad, 11. maja. Novoimenovani poveljnik makedanske žandarmerije general Robilaut je prispel semkaj. Sultan ga je sprejel v posebni avdijenci.
Afera Kokovcev. Petrograd, 11. maja. Car Nikolaj je sprejel v poldrugourni avdijenci predsednika gosudarstvene dume Homjakova. Predmet avdijence je bila izjava ministra Kokovceva: »Hvala bogu, da nimamo pri nas še parlamenta.« Afera se je rešila povoljno za dumo.
Volitve na Francoskem. Pariz, 11. maja. Včeraj so bile na Francoskem volitve v municipije. Y pretežni večini minicipijev so pro-* drli vladni pristaši.
Gospa Toselli povila sina. Berolin, 11. maja.   Iz Florence javljajo, da je gospa   Toselli, bivša prestolonaslednica saksonska, povila sina.
Spomenik Bismarcku. Berolin, 11. maja. V Frankobro-dn so včeraj odkrili spomenik knezu Bismarcku    v     proslavo obletnice frankobrodskega miru.
Hefeorolosifoo poročilo.
Vitina nad morjem SOti. Srednji »rsoni tlak 7«8-» mm.
m 75* g	1 Cas opazovanja	Stanje barometra	* 5 S.* 5 2	Vetrovi	Neho
		v mm			
9.	9. 2V.	736 7	»75	sr. zahod	jasno
10. •	7. zj. 2. pop.	7365 7354	123 259	sr.svzhod sr. zahod	del obl. jasno
•	9. zv.	7363	170	si. zahod	n
11	7. zj. Z pop.	737*1 7363	146 sr.svzhod 27*0 sr. j zahod		n •
Srednja včrajšnja in predvčerajšnja tem-
Peratura: 17 5 in 18 4'; norm. i3'2J in 13*4°. adavina v 24 urah 0 0 in 0 0 .
Zahvala.
1697
Za vse dokaze sočutja ob bridki izgubi naše ljubljene soproge, ozir. matere, gospe
Alojzije Schlffrer
izrekamo srčno zahvalo vsem, ki so jo tolažili v njenih težkih zadnjih urah, zahvaljujemo se vsem darovalcem vencev, in vsem, ki so jo spremili na zadnjem potu ter tako počastili njen spomin.
V Ljubljani, 11. maja 1908. Žalujoia obitelj
želi kupiti
romane „Pod noulm orlom";
flPe$am In Lambergar" ter M Plu$a do Krone".
stanovanje
na Starem trgu št. 9 v I. nadstr.
obstoječe iz 4 sob in pritiklin 80
odda s 1 avgustom- 1694—i
VeS se izve pri hiSniku ravnotam.
Novo bik
1 gostilno in več stanovanji, hlevom ter velikim   zasajenim vrtom
se iz proste roke proda.    i696— i
Kje, pove nprav. „Slov. Naroda".
Dva izprašana
kurjača
SO Sprejmeta v našo tukajšnjo predilnico in tkalnico. Vstopita lahko takoj.
Ponudbe s kratkim popisom življenja in prepisi izpričeval naj se pošiljajo na naslov: SchwarZ| Zublin & Co. v Litiji. 1692—1
Zavarovalnica proti ognju s konkurenčnimi ceniki išče
agente
za Ljubljano in ']
ohrajne zastopnihe
za , deželo.   Fiksna plača in velika provizija.
Ponudbe pod „bodočnost" na uprav. „Slov. Naroda". 1695—1
Letni občni zbor
»Samske posojilnice 7 Žalcu"
regis trovana zadruga z ne o mej. zavezo
se vrši
v ponedeljek, 18. maja
ob 5. popoldne
v zadružni pisarni.
Dnevni red:
1. Poročilo ravnateljstva. 1698
2. Poročilo o izvršeni reviziji,
3. Odobrenje letnega računa.
4. Razdelitev čistega dobička za 1907.
5. Volitev novega odbora in nadzor-zorstva.
6. Bazni predlogi in nasveti.
Ako bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se skliče na S. uro popoldne Istega dne drugi občni zbor z zgorajšnjim dnevnim redom, ki bo pa sklepčen brez ozira na število navzočih.
Ordinacija od 9.-11. dop.
les Telefon itt* 44. 33
Sprejme so tako) ali 1. junija
notarski kandidat
najrajše s prakso, v pisarno notarja
Jakoba Kogeja v Loiu.      i§93—1
Ponudbe z navedbo prakse in plače direktno.
M M
*
*
m M
M et M
3
M
$OUL*MM±M ttitttttttttt4tlitl
Pozor!
Pozor!
Kavarno ,Leon'
V Ljubljani S9g is i
na Starem trgu št. 30
vsak torek, četrtek in nedeljo
»so noč odprto.
Na razpolago je najnovejši ameriški biljard in elek-o  o   trični klavir,   o o
Z odličnim spoštovanjem
Leo In Fanl Pogačnik.
L
S
Najnove|ši
1603-4
vozni red
je ravnokar izšel in stane lično vezan
= komad 20 vin. =
Dobiva se pri
Fr. Iglicu, Mestni trg 11.
i K »Š«'j 1:5
Kdor svoje zdravje ljubi, odstrani kašelj.
Kaisefleve
prsne karamele.
a tremi jelkami. Zdravniško preizkušeno in priporočeno pri kašlju in hripavosti, kataru, zaslizenju in kataru v požiralniku, dušijivem (oslovskem) kašlju.
5245 not*  PoverJeijih izpričeval potrjuje uspeh pomoči.
Zavoj po 20 in 40 vin., škatijica BO vin.
Zalogo imajo: V Orlovi lekarni poleg železnega mostu v Ljubljani, v lekarni Joa. Mayr v Ljubljani, v dež. lekarni pri Mariji Pomagaj MIlana Leusteka v LJubljani, pri Ubaidu pl. Trn-koczyju In pri G. Piccollju v Ljubljani. V Novem mestu v lekarni Karel Andrijanic. — V Vipavi v lekarni I. Hus. — V Ribnici v lekarni pri sv. Štefanu Joa. Ancik — V Idriji v lekarni Daniel Pire — V Metliki v lekarni Ivan Gjuričić, v Radovljici lekarnar A. Robiek, Hlnko Brili), lekarnar v Litiji. V Kranju v lekarni Karel Savnlfc, v Ljubljani v lekarni A. Bohinc pri KronI. — Jos. Močnik, ie karna pri Sv. Trojici v Kamniku
Deška obleka od 2 Otroška obleka od 1
»t tf
tt
i „Ansiešho skladišče oblek"
L O. BERNATOVIČ
Jj      v Ljubljani, Mestni trg štev. 5.
s
to
Ferdo Primožič
L_
mizarski mojster 1220-6
Ejubljana,JCilšerjeve ulice štev. 5.
Izdeluje vsa stavbna in pohištvena dela, oprave gostilen, hotelov in prodajalnic. — Načvti in proračuni brezplačno.
— Preskrbuje vse vrste parketov m deščic za tla, njih polaganje in voštenje, kakor tudi popravo starih in snaženje
ooooo stanovanj tu in na deželi. o o o o o Prodaja in pošilja tudi po poŠti domaČe voščilo (kuhani vosek).
Solidno delo, točna in cena postrežba.
Reklamno m plaknterjlio podjetje A. Smole (prej a. um
v prisilni upravi-
P. n. naročnikom navedenega podjetja vljudno naznanjam, da se je glasom sklepa c. kr. dež. sodišča v Ljubljani z dne 3. aprila 1908 Cw 25/8/9 dovolila nad gori imenovanim podjetjem prisilna uprava ter sem podpisani
postavljen     ■ —
sekvestrom
glasom sklepa c. kr. okraj, sodišča v Ljubljani odd. V., z dne 1. maja 1908,
št. E 850/8/5.
G* A. Smole torej nima nikake pravice niti sprejemati naročil niti. plačil.
Vse pošiljatve bodisi denarne ali pa naročila, naj se blagovolijo pošiljati podpisamu, kar naj blagovolijo gg. p. n. naročniki vzeti v lastnem interesu v vednost.
Z odličnim spoštovanjem 1699
PETER MATELIČ _
EJobljao, ŠkoHc^nTict"«'« lastni hiši). -°Jtl«fon it; 155.
&a   Ftlllalka telefona t trgovini I- Eoetevc, Sv. Petra ceeta it 4.
Zobni prniek lrex
v avto-pustei.
A.vU.n%atitho tdda-
Idealni Izdelek najnežnejše finosti, kar si je misliti moči
Ve*k louček obaetfa o»oli
6 u porcij, sadoeti ie 2 mesec*.   Cena K 1*20.
Moderci
I 1128—7
v najnovejših modernih oblicah od najcenejše do najboljše vrste. — Plan^ete peresa /j Je^ta, trakove, vrvice itd. ima v največji ijbiri
vedno v ^aloai
P JV(agdić, JLjubijana, Prešernove ul. 7.
Veletrgovina dalmatiaskega vina
ar. Novaković
Telelon št 244, X^ J*Jlt>I J Otla Telefon št 244.
Lastniki vinogradov na otoku Braču in v Makarskem primorju v Dalmaciji. Priporočajo slav. občinstvu svoja pristna rdeča, črna, bela in desertna vina; kakor tudi domaČi tropinovec, konjak, slivovko itd.
po primernih cenah. i* 10 18
—— Ceniki in vzoroi poštnine prosto. ———
in likatnica
4'»90—11
(z " motornim obratom)
C. J. Hamonn o L\m:i
Po vse do srede vsakega tedna v moji trgovini za pranje in likanje oddano moško perilo se lahko pride v soboto istega tedna ali pa se pošlje ven kaj.
Pe:!!s"?!j:Roycnij2 Zmsmecen?. P^ilokokorira
Oeo. fcr. avstrijske
državna železnice.
izvod iz veznega reda.
Veljaven od dne 1 oktobra 1907. leta
Odhod iz MuMiene faz. zoLi
f05 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, luž. žel., Gorica, d. ž., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec , Prago.
7-07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
aVOO predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago.
I-40 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak luž. žel., Gorico dri. žel., Trs drž. žel, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec
■OB popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje,
3,45 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žel.. Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
MO zveOer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
f 'SO zveder. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
0-40 ponodi. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, Juž. žel., Gorica drž. icl.. Trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čez Podrožčico).
Odhod lz Ljubljane dri. kolodvor s
zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. t-OO popoldne. Osebni vlak v Kamnik f-10 z veder. Osebni vlak v Kamnik O'OO ponoOl. Osebni vlak v Kamnik. (Same ob nedeljah In praznikih v oktobru.)
Oohod v Mnbllano faz. isLs
O-08 zjutraj. Osebni vlak lz  Beljaka Ju?:
žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta. 8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-
Toplic, Rudolf o vega, Gro sup 1 j a. II*IB predpoldne.  Osebni vlak   iz Prage
Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčico
in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic. 2-32 popoldne.  Osebni vlak  iz Kočevja
Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuptja. 4-36 popoldne. Osebni vlak iz Beljaki
juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čea
Podrožčico) Gorice drž. žel- Trsta drž.
žel. Jesenic. 0-60 zvečer. Oseb. vlak iz P*age, Celovca.)
Beljaka (čez Podrožčico) lesenic. 8.37 zvečer. Osebni vlak iz Kočevja, Straže
Toplic, Rudolfovega. Grosuplja.
8- 40 z veder. Osebni vlak iz Beljaka jui žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel« Jesenic.
iioo ponodi. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic.
Dohod w Lfahlfauo dri. kolodvori
0-40 zjutraj- Osebni vlak iz Kamnika. lO*BO predpoldne. Osebni vlak iz Kamnika. O'i O z veće r. Osebni vlak iz Kamnika.
9- 59 peneči. Osebni vlak iz Kamnika. (3a»i ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih zelenic v Trsta.
podružnico o spiietn. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani podružnico:« ceioocu.
proi prom
3% un kred. oreške L on 4% ogrsko hipotečne oroiko •grško premijske srečke
t 4-—
Strttsrlovo nlioe itOT. 2.
rrlporoe« src
polovieo B 7*— 1.5. „
telcočl rač\xn o"braet\a.Je po 4iVr/e
glavni dobitek
II n
V9 99 99
81-53
Iodajateij in odgovorni urednik: Ras t o Puetoelem le k.
Leetaina in tisk .Nerodne tiakame-.
5230^^3938
črta. Med slovensko manjšino in italijansko veČino je prišlo do sporazum ljenja s tem, da so Slovenci žrtvovali 3 mandate in da so privolili v priklopljenje Grete k okolici. Prvotni načrt, kakor ga je bila predložila vlada, je dajal okolici 15, a mestu 6S mandatov, vsega skupaj 83. Predelani načrt skrči skupno Število poslancev na 80, a pušča mestu določenih 68 V prvotnem načrtu je bila Greta v III. mestnem volilnem okraju, a je sedaj priklopi ena okolici. I. okoličanskemu volilnemu razredu je bilo določenih 9, a H. razredu 6 poslancev; v predelanem načrtu jih je določenih 8 za I, a 4 za II. volilni razred. To so glavne spremembe vladnega načrta. Id glede teh sprememb se ni bati, da bi jih vlada ne odobrila. Malo drugače je pa glede dejstva, da je odsek odklooil v vladnem načrtu nahajajoče se določilo o obliga toričnosti glasovanja, kajti trdi se, da vlada vztraja pri tem da bodi glasovanje obligatorično za vsakega volilca. Odsek je tudi vsprejel zahtevo trgovinske in obrtne zbornice po 5 mandatih. To je bila tudi sprememba, ki se jej vlada — kakor se trdi — ne bo protivila. — Kakor je videti, so bili Slovenci jako popustljivi, ker, ne le da so žrtvovali 3 mandate, ampak so obenem privolili tudi v to, da se III. okoli-čanski volilni okraj poveča s priklop-Tjeujem Grete, ki — to treba reči — gotovo ni Slovencem prijazna! — Danes — v ponedeljek — je bil predelani načrt izročen c. kr. na-mestništvu.
— Iz živinozdravniške službe-Veterinami asistent pri tržaškem na-mestništvu Franc ček je imenovan za okrajnega živinozdravnika s sedežem v Voloski.
Uradniško stavbno društvo v Ljubljani je imelo 9. t. m. ob 8. uri zvečer  v prostorih uradniškega gospodarskega društva svoj izvanredni mnogobrojno obiskan občni zbor, kojega namen je bil, da se premene na podlagi okvirnih pravil, ki jih je izdelala osrednja zveza državno-urad niških društev na Dunaju, dosedanja pravila in se da zadrugi nova tvrdka. Obenem se je imelo voliti načelstvo in nadzorstvo. Predsednik pripravljalnega odbora, gospod dr. Rupnik, je podal v kratkih orisih stanje dosedanje akcije. Poudarjal je, da bode zadruga na podlagi pravil le kakor občekoristna zadruga deležna državnega kredita, zato so se pač morala pravila preosnovati po vzornih pravilih. Regulativ je tadi že predložen v sankcijo  in je  pričakovati takoj potem tudi razdelitev od države v ta namen določenih štirih milijonov kron. Razjasniti   pa  je   potreba napačno .mnenje, ki se je razširilo med državnim uradništvom, da mora vsak zidati, ako pristopi k zadrugi.   Namen zadruge je v prvi vrsti pač ta, da preskrbuje svojim Članom zdrava in cenena stanovanja, katera se dotičnomu ne morejo odpovedati, dokler redno vrši svoje obveznost. Za posameznike, M menijo graditi lastna domovja, se pa bo individuelno sklepalo ter izključuje občnokoristni namen zadruge vsako špekulacijo. Tvrdka zadruge je za vse k osrednji zvezi spadajoče zadruge obvezna in naj se glasi: „Ljubljanska    občekoristna    zadruga za zgradbo stanovanj v osrednji zvezi državno uradniških   društev  na Dunaju,u in daje zato tozadevni predlog na  glasovanje,   ki  je  bil soglasno sprejet.   Radi predloga o premembi pravil se razvije kratka debata, naposled se pa sklene, da se nova pravila en bloc sprejmo.   Potem se je vršila volitev načelstva, oziroma nadzorstva po listkih in je bil v načelstvo  zadruge voljen  ves dosedanji pripravljalni odbor, in sicer gg. dr. Rupnik,   dr.  Papež, SkuŠek, Hanuš,   Rothl,    Urbančič in Brada ška;   v   nadzorstvo   pa gg. Bezjak, Višnikar, Vesel, Man-delj in Rak. Gospod predsednik dr. Rupnik označi nato, da je z izvolitvijo načelstva, oziroma nadzorstva dnevni red izčrpan ter izreče vsem zadružnikom zahvalo  za zanimanje, ki ga kažejo napram novoosnovani zadrugi, in zaključi zborovanje s pozivom, da naj se zanese zdrava misel gospodarske samostojnosti med najširše sloje vseh državnih uslužbencev, kojim je namenjena započeta akcija, ker le na ta način bode mogoče paralizirati vedno rastočo draginjo v splošnem gospodarstvu ter bode regulacija plač imela resnično efektivni pomen za p o edin ca, kar je pač pod sedanjimi razmerami docela iluzorično.
Umrla je gdč. Mici Potokar-jeva, prodajalka v Koli mauno vi trgovini. Bila je zavedna Slovenka. N. v m. p.!
Narodnjaki, narodnjakinje I Zahtevajte v vseh gostilnah in kavarnah Ciril-Metodove plačilne liste! Hodite le v take gostilne in kavarne, kjer te dobite!
„Matica  Slovenska" ima v
sredo, dne 13. maja o 5. popoldne v društvenih prostorih svojo 159. od-borovo sejo s tem-le dnevnim redom: I. Naznanila predsedništva.  II. Potr-
ditev zapisnika. HI. Knezove delnice „Narodne tiskarne". IV. Publikacije za 1. 1908: a) rokopisi, b)tdsk. V. Priprave za občni zbor. VI. Tajnikovo poročilo. VIL Slučajnosti.
„Slotenski Matici" je pristopil kot ustanovnik Fran Stupa r, tajniški pristav o kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Vivat se-quens!
Pevsko in glasbeno druitvo
▼ Gorici priredi v soboto, dne 16. maja v dvorani »Trgovskega doma" dijaški konoert
Zveza jugoslovanskih učiteljskih društev bo imela 20. glavno zborovanje 6 , 7. in 8. septembra v Gorici.
Slovensko akademično društvo „Adr ja" V Pragi priredi dne 12. maja ob 8. zvečer v vinograd -skem „Nar. domu" soba Št. 1 svoj II. redni občni zbor. Gostje, prijatelji društva, dobrodošli.
Za družbo sv. Cirila in Metoda je nabral Mirko Stergulo med gosti Strgulčevi gostilni v Begunjah na Notranjskem 10 K 30 v. Mladi Mirko, čast tebi!
Otroško varstvo- Tukajšnji lekarnar gosp. Gabriel Piocoli je v počaščenje spomina na svojo blagopokojno soprogo gospo Fran-cesoo Piocoli roj. Cambiagio naklonil „Diuštvu za otroško varstvo in mladeniško skrb v sodnem okraju Ljubljana" vsoto 200 K.
Ljubljanska sekaija notarskega društva priredi dne 16. m a j a t. 1. v zgornjih prostorih restavracije „pri Roži" ob 8. zvečer družabni sestanek s predavanjem o „fideikomisa-riČni substituciji in sorodnih iustitu-oijah med živimi s pravnega in gospodarskega stališča." Odbor vljudno vabi vse gg. člane in kolege notarje in kandidate, da se tega sestanka zanesljivo udeleže, ker se bo obenem razgovarjalo in sklepalo o bodočih enakih prireditvah.
Iz Kamnika se nam piše: Danes, dne 9 t. m., dopoldne ob 9. uri je pogorela hiša Franceta Vrhovnika po domače Gornji Kurež na Kosiših pri Kamniku št. 16. Zgorelo mu je vse, Š9 celo lovski pes, katerega je imel na verigi in ga ni bilo moč vsled hudega ogDJa rešiti, le živino so rešili. Škode ima nad 2000 K, zavarovan je pri „Slaviji" za 800 K. Zažgala mu je 6 let stara hčerka. — Ljudje pazite na otroke, saj ravno po njih nastane toliko požarov in nesreč.
Iz Medvodske občine. V Domoljubu piše nekdo iz Preske, da Grmek še sedaj ne miruje. In kaj je bilo? — Ognjegasci iz .Sore so obiskali Grmeka y Komendi, in — Grmek ne miruje! Čudna logika! Mi pa vprašamo: Kdo iz Preske se tako zanima za g. Grmeka? Ali ni v Preski tisto ognjišče, kjer je hudič Grmeku kašo kuhal? „Ja", pomaranč, pomaranč . . .
Vinska pokunšja v tukajšnji deželni vinski kleti je v soboto privabila jako veliko obiskovalcev. Naše domače vino se gre pač lahko merit z vsakim drugim, pa tudi marsikatero daleč nadkriljuje. V tej sezoni bo samo še ena vinska po-kušnja.
Posebni vlak vozi k otvoritvi grandhotela „Triglav" v Bohinjsko Bisurico dne 17. maja 1908. Iz Ljubljane odhaja ob 6. uri zjutraj ter pride nekoliko pred 9. uro dopoUlae v Boh. Bistrico. Izletniki narede potem lahko izlet k divnemu Bohinjskemu jezeru in k slapu Savice, ki je ob tem času najimpozantnejši, tako da človeka naravnost očara. Komur je le mogoče, naj se udeleži tega izleta, ker se redko nudi tako ugodna prilika, da si more človek ogledati rajsko krasni Bohinj v tako kratkem Času tako popolnoma kakor bo ta dan mogoče. Popoldne ob 2. uri priredi hotelir „Triglava" izboren banket, pri katerem bo svirala popolna ljubljanska Društvena godba. Zvečer bode ob 6. uri koncert. Posebni vlak odhaja točno ob deseti uri zvečer v Ljubljano, kamor dospe približno ob polu 1. uri ponoči. Torej 17. maja v Bohinjsko Bistrioo. Vlak se ustavi v Škofji Loki, Kranju, Radovljici in na Jesenicah. Vozne cene: iz Ljubljane II. razr. 7 K 40 h, III. razr. 4 K. Vozne izkaznice se dobe pri tajniku deželne zveze za tujski promet Fr. Gartnerju in iz posebne prijaznosti v lekarni Trnkoczy.
Nova hranilnica in posojilnica. Ustanovila se je „Hranilnica in posojilnica v DražgoŠah" in je v naprednih rokah.
NOVO Šolsko poslopje zgrade v Kuteževem pri Ilirski Bistrici še letos Stroški znašajo 25 332 K.
Vožnjo s teinom ćcz Savo pri Podkraju je dovolila deželne vlada posestniku Antonu W e t z u v Podkraju pri Krškem za dobo petih let.
Naglo samrti je umrl v Gorici nadsprevodnik Frano Hahn, doma iz Ljubljane. Bival je stalno v Trstu. Zapustil je vdovo in 7 otrok.
Zastrupljecje s petrolejem. Dveletna Andelina Pelek v Trsta je
izpila preoej petroleja, ko ni bilo nikogar zraven. Poklicali so zdravnika, ki je rešil punčko posledio zastrupljen)'a.
Otrpnenle tilnika se je pojavilo v vasi Pušča v okraju Z a d reši č na hrvaško-slovenski meji. Zdravstvena oblast je ukrenila potrebno, da se prepreči razširjenje te hude nalezljive bolezni.
Bo| na telsiniikom strofa.
Ko je v soboto zjutraj odpeljal vlak iz Celja proti Mariboru, je kurjač Štefan Sohuster kar naenkrat odpovedal strojevodji pokorščino in ga napadel. Nastal je med njima boj, kuncem katerega je kurjač padel s stroja in se pri tem tako nevarno pobil, da najbrž ne bo okreval. Strojevodja je moral z vlakom nazaj v Celje, kjer je dobil drugega kurjača.
Utonil Je v Savinji 51etni reje-neo kovaškega mojstra Smodija v Laškem. Padli so štirje v vodo, a rešili so le tri.
Zblaznel je v Mariboru bram-bovski poroč. iz Jičina Rudoif Poklič.
Aretirali SO v Gorici 191etnega Hermena Jordana, katerega je iskalo deželno sodišče v uelovcu. Jordan je delal v Gorici pri čevljarju Ušaju.
Drevo le pob&lo nevarno 60 letnega   Josipa   Kodelja iz Deskel  na Goriškem.   Ko so sekali drevo,  se je zvrnilo nanj. Kodelja leži v goriški bolnišnici.
TekOČ Stroj je prijel za prste 291etno delavko Marijo Brata-š e v i ć v tovarni Ajdovščini. V goriški bolnišnici so ji odrezali dva prsta.
Zaradi  ponarejanja denarja
so zaprli v Trstu 43ietnega delavca Ivana Facchinija iz Padove. Zopet regnicolo!
Kupcijske  razmero v Malti.
Tvrdke, ki imajo z Malto zveze, dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani važna poročila o tamošnjih kupčijskih razmerah.
Št. Vid Orobelno- Dne 9 t. m. ob 9. uri 56 m. čutili smo pri nas jako močan do 40 sekund trajajoč potres, ki mu je bila smer od severa proti jugu. Šolsko poslopje in predmeti stoječi na omari so se močno stresli in viseča slika je padla na tla. Raz stropa je priletel omet — vendar večjih posledic ni bilo. čutili so potres tudi sosedje.
Poskusen rop. 251etni delavec Franc Obersohlosser je v Trstu po noči napadel dve ženski na cesti in ju hotel oropati. Na njune klice je prihitela pobcija, ki je napadalca vzela seboj.
Samomor. V prepad Žlico pri Trbižu je skočil poslovodja Vir ti č iz Trbiža. Seveda je bil takoj mrtev.
Toča je napravila predvčerajšnjim v goriški okolici preoej škode zlasti v Dol. Vrtojbi. Kmalu se je začelo.
Dečka Fettich-Frankheima, ki
je pred par dnevi odšel od svojih staršev in izginil iz Ljubljane, je policija izsledila na Dunaju in ga-prijela.
Sirovi vojsk. V soboto ponoči so trije vojaki tukajšnjega o. in kr. 27. pešpolka, med katerimi je bil eden četo vodja, na Sv. Petra cesti nahrulili dva gospoda, s „Kraine-rische Hunde". Ko jim je eden rekel, da naj gredo le svojo pot dalje, jo je tako dobil po glavi, da je padel na tla, drugemu pa so izbili, ker se je izognil, le kloouk z glave. Nato je pa še eden vojakov potegnil bodalo, s katerim je kazal svoj pogum. Zadevo bode preiskovala vojaška oblast in nam ni natančno znano, kako se je ves dogodek vršil. Javno pa moramo ožigosati, da se predrzne celo c. in kr. vojak vpričo četo vodje insultirati narodnost, med katero živi in kateri slučajno ne pripada sam, menda res s samo Nemcem priljubljeno psovko „Hund". In to ni bilo prvič! Kaj naj pa še pričakujemo od protežiranih in nediscipliniranih Nemcev, ki v narodnem Šovinizmu sploh ne poznajo meje?!
Rabijatan vojak. Včeraj dopoldne je v Bergantovem izkuhu pri mizi zaspal nek vojak o. in kr. 17. pešpolka. Ko ga je služkinja zbudila, ji je dal krepko zaušnico, potem tako rogovilil po lokalu, da so morali poklicati na pomoč policijo. Tudi ti se je upiral m ga je morala spraviti v varnost z odgonskim vozom.
Iz vlaka Skočit Dne 8. t. m. je v sežanski okolici med vožnjo skočil skozi okno med postajama Borovnioa in Logateo poštnega vlaka 23letnni odgnaneo Aleksander Šabeo iz Materije pri Voloski med tem, ko je spremil odgonski sprevodnik nekega drugega odgnanoa na pisoir. Ko je vlak odpeljal, se je Šabec otresel, kakor mokra kokoš in stekel v bližnji gozd.
Delavsko gibanje. Včeraj se je pripeljalo iz Amerike 185 Hrvatov in Slovencev, 60 Lahov je ilo ua Dunaj, 25 tesarjev se je odpeljalo v Zeltweg, 30 pa na Ogrsko.
Našel Jo g. Kado Mur nik na i Večnem potu pod Rožnikom ščipalnik v črno usnjatem toku za dalnovidne in ga oddal našemu uredništvu.
Izgubljeno in najdeno roči.
GdČ. Irma Petkova je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. — Terezija Horvatova je izgubila denarnico v kateri je imela 6 K 46 v denarja. — Stražnik Anton Zabu-kovšek je našel srebrn obesek. — Ga. Ivana Weinbergerjeva je našla denarnico z manjšo vsoto denarja. — Šolska učenka Štefanija FinČeva je našla črn ženski pas. — Na južnem kolodvoru je b la izgubljena oziroma najdena tobačni ca s tobakom. — Pred šestimi meseci je bil na Marijinem trgu najden zeleno barvan, dvokolesni voziček, katerega dobi lastnik pri magistratu. — Ga. Terezija Povšetova je izgubila prost bankovec za 10 K.
— Neki gospod je izgubil tolar sv. Jurija kot privesek, vreden 24 K.
— Zasebnica Ana Skrbecova je izgubila zlato žensko uro s srebrno verižico. — Ga. Ana Koširjeva je izgubila zlato zapestnico, vredno 60 K.
„Društvena godba ljubljanska11 konoertuje jutri popoldne v kinematografu „Edison", Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropa" in sicer pri predstavah ob 4., 5,6., 7. in 8. zvečer.
Drobne sovice.
— Ceno železo so se znižale
za 1 K.
— Zopet madžarska žrtev.
Madžarski porotniki so obsodili Vlad Hurbana   zaradi   „Ščuvanja proti ogrski državi" v dvomesečno ječo in v globo 1200 K.
— Pašić — izzvižgan. V Šabcu in Sosniei je prebivalstvo izžvižgalo ministrskega predsednika Pašiča, ki je bil na agitacij skem potovanju. Množice so mu klicale: »Proč s Paši-eem! Proč z ljudskim izdajalcem!«
— Primanjkljaj 100.000 K so zasledili pri češki posojilnici v Nov. .ličinu. Blagajnika Clilobila so zaprli.
— Nova   hiša   se je   zrušila v
Zgorelču na Nemškem ter pod suhi 25 delavcev. Dosedaj so izkopali dva mrtva in pet hudo ranjenih.
— Knez Eulenburg je zabredel v finančne težkoče. Že lanska letr. je dobival prispevke iz cesarske blagajne, čemur je seveda sedaj konec. Razun tega se hoče ločiti od svojega moža knezova sneha, ki ima vknji-ženo doto 7 milijonov.
— Visoka globa. Na 180.000 K je obsojen lastnik prvega angleškega dnevnika »Timesa«, ker je razžalil list založnika Murravja.
— Umrl je v Pragi profesor kemije na češki tehnični visoki šoli dr. Avg. Belohroubek.
— Obravnava proti Navmovu, grofici Tarnovski in odvetniku Pri-lukovu zaradi umora grofa Koma-rovskega bo v Benetkah šele prihodnjo zimo, ker je treba pozvati še več prič iz Rusije potom ministrstva zunanjih del.
— Izseljevanje preko Bremena v Ameriko je padlo od 28.600 v aprilu lani na 3000 v istem mesecu letos. Zaradi tega so družbe odpustile mnogo uslužbencev.
Rožne stvari.
* Leopoldina se je premenila v Leopolda. Leopoldina Z., hči neke učiteljske vdove na Dunaju, je preživela svoja otroška leta in prva dekliška leta, kakor jih prežive druge deklice. Mati se je sicer žalostila, tla je dekle posebno okorno in da mu nočejo zrasti dolgi lasje, a tolažila se je, da se kaj takega primeri tudi drugim dekletom. Drugače je mati imela resnično veselje s svojo hčerjo. Punica se je pridno učila in je pred štirimi leti vstopila v dekliško gimnazijo, kjer je izvrstno napredovala. Lani je materina žalost, da je njena hči tako malo dekliška, postala kar obupna. Punica se kar ni razvila v »cvetočo devico«. Nič in nikjer ni bila okrogla, a roke in noge so postale velike, začele so poganjati brke in končno je punica dobila — moški glas. To je bil povod, da ji je njen stric daroval za Božič — britev. Naposled je mati poklicala zdravnika, da je punico preiskal in prva posledica te preiskave je bila, da je mati padla v omedle-vico. Zdravnik je namreč konštatiral, da se je punica razvila v — fant a. Po naročilu namestništva je punico oziroma fanta preiskal še profesor Schauta in je dognal, da je treba le prav neznatne operacije in ta fant v krilili se lahko oženi. Med tem ko je bila mati vsa obupana, je bivša hči in sedanji sin, vzkliknila jokaje: Mama — ti ne veš kako sem srečna. Namestništvo je že odredilo, da se popravi krstna knjiga in je določilo, da mora Leopoldina Z. nositi hlače in se imenovati Leopold. Ko je bil ta Leopold še ženskega spola, je imel seveda polno prijateljic. Te so ga seveda vse zapustile in danes jih je grozno sram, kake tajnosti so zaupale prijateljici, ki se je med tem spremenila v fanta. Julija meseca napravi Leopold maturo in bo potem lahko spisal studijo z naslovom: »Ko sem bil še dekle.«
* Umori vdove Guines. Dosedaj je dokazano lepi vdovi Guines pri Či-kagu najmanj 20 umorov. Zaprli so tudi nadzornika njenih posestev, ki je izpovedal, da je imela vdova tajno čuninato, nekako ni učilnico, ki jo je imela vedno zaklenjeno. Morilka je nenavadno močna ženska, rodom iz Drontheima na Norveškem.Moške, ki so se javili na njene ženitne ponud-be, je s strastno zaljubljenimi pismi privabila k sebi, jih nastanila v usodni sobi. Tam je potem svoje žrtve do nagega slekla, omotila s kloro-formom ter jih pravilno zaklala, razkosala, kakor razkosa mesar žival, kose zašila v vrečo ter jo pokopala na vrtu. Nadzornik je pripovedoval tudi o tajnem podzemskem prostoru, ki je napolnjen z ledom, in kamor je polagala vdova zaklane svoje žrtve, ako jih ni mogla takoj pokopati. Nadalje so zaprli tudi 201etno hčer sosednjega farmerja Wallaceja, ki je morilki tudi pomagala privabljati mlade moške. V soboto je policija našla usodno Spalnico v hiši vdove Guines. Spalnica ima nenavadno debele stene, dvojna vrata, težke ključavnice in zamrežena okna. Privabljala je svoje žrtve na posebno drzovit način. Kakor brž se je oglasil kak snubač, mu je pisala zelo zaljubljeno, naj j<> pride obiskat, toda seboj mora imeti vsaj 1000 dolarjev, češ, da ne mara pasti v mrežo kakemu lovcu za dotami. Policija je razpisala 1000 dolarjev nagrade tistemu, ki bi prijel morilko. — Iz Njujorka je došla vest, da so v ekspresnem vlaku med Cikago in Njujorkom v spalnem vozu na postaji Utiki prijel! žensko, ki jo smatrajo za morilko Guines. Aretirana to zanika ter trdi, da je vdova po bogatem zdravniku iz Cikage. Vkljub temu so jo obdržali v zaporu.
Telefonsko in brzojavno poročila.
Cesar v dunajskem dvoru. Dunaj, 11. maja. Cesar se je danes po daljšem času zopet vrnil v dunajski dvor, kjer je delil splošne av-dijence.
Minister Prade. Dunaj, 11. maja. Pred splošnimi avdijeneami je sprejel cesar v posebni avdijenci ministra Pradeja. Zaprisega Pradeja je določena na četrtek.
Danski kralj na Dunaju.
Dunaj, 11. maja. Včeraj j«- dospel semkaj v najstrožjem inkognito danski kralj Friderik, da čestita cesarju k jubileju.
Cesar pri danskem kralju. Dunaj, 11. maja. Ob 11. dopoldne je cesar posetil v hotelu »Impe-rial« danskega kralja Frederika: na to je obiskal nadvojvoda Rainerja in nad vojvodin jo Marijo.
Predsednik praškega nadsodišča. Praga, 11. maja. Predsednik praškega nadsodišča \Vessely se je vrnil iz Karlovih varov in prevzel zopet vodstvo sodnijskih poslov. \Yessely še torej ne namerava stopiti v pokoj.
Nadvojvoda Karel Fran Josip — boter.
Praga, 11. maja. Nadvojvoda Karel Fran Josip je včeraj kumova 1 sinu ritmojstra Zelenega. Birmo val je kardinal baron Skrbenskv.
Volilni izgredi na Bolgarskem.
Sofija, 11. maja. Na volilnem shodu v Varni je prišlo do krvavega spopada med stambulovišti in socialisti. Vodja stambulolovske stranke bivši minister dr. Genadijev je bil težko ranjen.
Stavka kočijažev.
Rim, 11. maja. Vsi tukajšnji ko-čijaži so stopili v stavko. Stavkati so pričeli zaradi tega, ker je neko privatno društvo dalo štiri avtomobile v javno vporabo.
Poveljnik makedonskega orožništva.
Carigrad, 11. maja. Novoimenovani poveljnik makedanske žandarmerije general Robilaut je prispel semkaj. Sultan ga je sprejel v posebni avdijenci.
Afera Kokovcev. Petrograd, 11. maja. Car Nikolaj je sprejel v poldrugourni avdijenci predsednika gosudarstvene dume Homjakova. Predmet avdijence je bila izjava ministra Kokoveeva: »Hvala bogu, da nimamo pri nas še parlamenta*« Afera se je rešila povoljno za dumo.
Volitve na Francoskem. Pariz, 11. maja.  Včeraj so bile na Francoskem volitve v municipije. V pretežni večini minicipijev so prodrli vladni pristaši.
Gospa Toselli povila sina. Berolin, 11. maja.   Iz Florence javljajo, da je gospa   Toselli, bivšo prestolonaslednica saksonska, povila sina.
Spomenik Bismarcku. Berolin, 11. maja. V Frankobro-du so včeraj odkrili spomenik knezu Bismarcku    v    proslavo obletnice frankobrodskega miru.
MeteercIcgKno poročilo.
Vttina n*d muriem 306. Srednji vratni tlak 736-9 mm.
-A E	Cas opazovanja	Stanje barometra ▼ mm	2 o a« H 5	Vetrovi	Nebo
9.	9. zv.	736 7	175	sr. zahod	jasno
10.	7.zj.	7365	12 3	sr.svzhod	del obl.
•	Z pop.	7354	259	sr. zahod	jasno
w 11 1 i * 1	9. zv. 7. zj. Z pop.	736 3 737-1 ! 7363	170 i si. zahod I 14*6 sr.svzhod 270 sr. j zahod		» n m
Srednja včrajšnja in predvčerajšnja temperatura: 17 5 in 18 4-; norm. i3*2Mn 13"4°. Padavina v 24 urah 0 0' in 0 0 .
Zahvala.
1697
Za vse dokaze sočutja ob bridki izgubi naše ljubljene soproge, ozir. matere, gospe
Alojzije Schlffrer
izrekamo srčno zahvalo vsem, ki so jo tolažili v njenih težkih zadnjih urah, zahvaljujemo se vsem darovalcem vencev, in vsem, ki so jo spremili na zadnjem potu ter tako počastili njen spomin.
V Ljubljani, 11. maja 1908. Žalujoša obitelj
žeti kupili
romane „Pod noulm orlom"; „Pe$am In Lambersar" ter „0d pluga do krone".
paranje
m Starem trga št. 9 v I. nadstr.
obstoječe iz 4 sob in pritiklin se odda s 1- avgustom. 1694—i
Več se izve pri hišniku ravnotam.
Novo hišo
z gostilno in več stanovanji, hlevom ter velikim   zasajenim vrtom se Is proste roke proda.    i696—i * Kje, pove uprav. „Slov. Naroda".
])va izprašana
kurjača
SO sprejmeta V naso tukajšnjo predilnico in tkalnico. Vstopita lahko takoj.
Ponudbe s kratkim popisom življenja in prepisi izpričeval naj se pošiljajo na naslov: Schwarz, Zublin * Co. v Litiji. 1692—1
Zavarovalnica proti ognju s konkurenčnimi ceniki i d če
agente
za Ljubljano in 1
obojne zastopnike
SO deželo-   Fiksna plača in velika provizija. Ponudbe pod    bodočnost" na uprav. „Slov. Naroda". 1695—1
Letni občni zbor
„Uske posojilnice v Žalcu"
regis trovana zadruga z neomej. zavezo
se vrSi
v ponedeljek, 18. maja
ob 5. popoldne
v zadružni pisarni.
1698
Dnevni red:
1. Poročilo ravnateljstva.
2. Poročilo o izvršeni reviziji. 3« Odobrenje letnega računa.
4. Razdelitev Čistega dobička za 1907.
5. Volitev novega odbora in nadzor-sorstva.
6. Basni predlogi in nasveti.
Ako bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se skliče na S. uro popoldne Istega dne drugi občni zbor z zgorajšnjim dnevnim redom, ki bo pa sklepčen brez ozira na število navzočih.
Najnovejši
1603-4
Ordinacija od 9.—11. dop,
les Telefon itov. 44. 33
Sprejme so takoj ali L lunija
notarski kandidat
najrajše s prakso, v pisarno notarja
Jakoba Kogeja v Loiu.      is93—1
Ponudbe s navedbo prakse in plače direktno.
glt^L —■ _ ^Olt?
Pozor I
Na razpolago je najnovejši ameriški biljard m elek-0 o   trični klavir,   o o
Z odličnim spoštovanjem
Leo In Fanl Pogačnik.
Pozorni!
Kavarna ,Leon<
V Ljubljani S99 i8
na Starem trgu št. 30
vsak torek, četrtek in nedeljo
oso noč odprto.
k
__ i
vozni red
je ravnokar izšel in stane lično vezan
= komad 20 vin. =
Dobiva se pri
Fr. Iglicu, Mestni trg 11.
= K a 5 e I j tis
Kdcr svoje zdravje ljubi, odstrani kašelj.
Knisefleve
prsne karamele.
a tremi jelkami. Zdravniško preizkušeno in priporočeno pri kašlju In hrlpavostl, kataru, zaslizenju in kataru v požiralniku, dušljlvem (oslovskem) kašlju.
5245 DOt"  P°veiJerim izpričeval potrjuje uspeh pomoči.
Zavoj po 20 in 40 vin., Skatijica 80 vin. Zalogo imajo: V Orlovi lekarni poleg železnega mostu v LJubljani, v lekarni Jos. Mayr v Ljubljani, v dež. lekarni pri Mariji Pomagaj Milana Leuateka v LJubljani, pri Ubaldu pl. Trn-koczyJu In pri G. Plccollju v LJubljani. V Novem mestu v lekarni Karel Andrijanic. - V Vipavi v lekarni I. Hus. — V Ribnici v lekarni pri sv. Štefanu Jos. Anolk — V Idriji v lekarni Danlel Pire. — V Metliki v lekarni Ivan Gjuričic, v Radovljici lekarnar A. Roblek, Hinko Brilll, lekarnar v Litiji. V Kranju v lekarni Karel Savnlk, v Ljubljani v lekarni A. Bohinc pri Kroni. — Joa. Močnik, le karna pri Sv. Trojici v Kamniku.
3^C 3oC 3^C 3^CMI
Jttoška obleka od 4 gld. naprej. £ Deška obleka od 2 ^ Otroška obleka od 1
9»
99
i „An$leško skladišče ofrleK"
L O. BERNATOVIČ
V      v Ljubljani, Mestni trg štev, 5.
[
Ferdo Primožič
mizarski mojster 1220-6
Ejubljana, JCilšerJeve ulice štev. 5.
Izdeluje vsa stavbna in pohištvena dela, oprave gosttlen, hotelov in prodajalnic. — Načvti in proračuni brezplačno.
— Preskrbuje vse vrste parketov in deščic za tla, njih polaganje in vošienfe, kakor tudi popravo starih in snaženje
ooooo stanovanj tu in na deželi. o o o o o Prodaja in pošilja tudi po pošti domače voščilo (kuhani vosek).
Solidno delo, točna in cena postrežba.
Reklamno in plnkaterjbo podjetje A. Smole (prej a. um
v prisilni upravi-
P. n. naročnikom navedenega podjetja vljudoo naznanjam, da se je glasom sklepa o. kr. dež. sodiSča v Ljubljani z dne 3. aprila 1908 Cw 25/8/9 dovolila nad gori imenovanim podjetjem prisilna oprava ter sem podpisani postavljen —
sekvestrom
glasom sklepa o. kr. okraj, sodišča v Ljubljani odd. V., z dne 1. maja 1908,
št. E 850/8/5.
G. A. Smole torej nima nikake pravice niti sprejemati naročil niti plačil.
Vse pošiljatve bodisi denarne ali pa naroČila, naj se blagovolijo pošiljati podpisamu, kar naj blagovolijo gg. p. n. naročniki vzeti v lastnem interesu v vednost.
Z odličnim spoštovanjem 1699
PETER MATELIČ
m*em«» podtelle-
tjttbljaaa, Škof]« nllet 14 (v lastni MSI). — Talafoa it; 155. FHlJalka telefona v trgovini I. Boatovc, Sv- Petra cesta it 4.
Zobni prošek Irex
v avio-pušici.
A vt<- ttuit*ako t iidnin it/f f>T<>nl;ii. — y*tw!
Idealni izdelek najnežnejše finostf, kar si je misliti moči
V»*k loacek obsega otoli
00 porcij, aadoati ca 2 meseca.   Gena K 1-20.
?
Moderci
I 1128—7
v najnovejših modernih oblicah od najcenejše do najboljše vrste. — Pianjfete peresa  /j je/^la,  trakove,  vrvice  itd.  ima  v  največji ijbiri
vedno v jaloai
P. JVfagdić, JLjubljana, Prešernove ul. T.
Veletrgovina dalmatiaskega vina-
r. Novaković
Ti
Lastniki vinogradov na otoku Braču in v Makarskem primorju v Dalmaciji. Priporočajo slav. občinstvu svoja pristna rdeča, črna, bela in desertna vina; kakor tudi domači tropinovec, konjak, slivovko itd.
po primernih cenah. aio 18
Ceniki in vzorci poštnine prosto.-
Toloton it 244. JL*J*JLt>l Jot Ha Telefon it 244.
4 "90-ti
Parna pralnici in liblnio
(z motornim obratom)
C. i. Humani! o Lluo
Po vse do srede vsakega tedna v moji trgovini za pranje in likanje oddano moško perilo se lahko pride v soboto istega tedna ali pa se pošlje venkaj.
te?ti:z}:lmm]t Zmerne«. PzrllokoRcrnm
Oes. fer. ava
državne železnice.
izvod iz vodnoga reda.
Veljaven od dna i oktobra 1907. lem
Odhod ta t.|a»l|ana fui. ieLi
?*08 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago.
for zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
oVOO predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago.
1-40 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak Juž. žel., Gorico dri. žel, Trs drž. žet, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec.
■-OO popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
1.48 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žeL, Trst drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
f-io zveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
ras zveoer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
0<40 peneoi. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, Juž. žel., Gorica drž. šel.. Trst drž. žeU Beljak juž. žel., (čez Podrožčico).
Odhod ls LjnUlane dri. kolodvori
f*as zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. i-OO popoldne. Osebni vlak v Kamnik f-IO z veder. Osebni vlak v Kamnik O*0O ponodl. Osebni vlak v Kamnik. (Same ob nedeljah In praznikih v oktobru.)
Bohoti v Ifofcltano |ni. ioLi
e-98 uutraj. Osebni vlak iz Beljaka jui žel^ Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta.
8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straž«-Toplic, Rudolfoven, Grosuplja.
n-15 pred poldne. Osebni vlak iz Prage, Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčico in Trbiž, Gorice drž. žeU, Jesenic.
2'32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
4-36 popoldne. Osebni vlak iz Beljakar juž. žel., Trbiža. Celovca. Beljaka (Čes Podrožčico) Gorice drž. žel„ Trsta drž. žel. Jesenic.
©•oo zvečer. Oseb. vlak iz P'age, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic.
8.37 ivedor. Osebni vlak iz Kočevja, Straže • Toplic, Rudolfovega. Grosuplja.
8-4e zveOer. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. Žel. Gorice drž. Žel., Jesenic.
ireo ponodl. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic.
Dohod v L|ubllano dri. kolodvori
©•4© zjutraj. Osebni vlak Iz Kamnika. IO-00 prod poldne. Osebni vlak iz Kamnika. 6-'o zveoer. Osebni vlak iz Kamnika.
peneol. Osebni vlak iz Kamnika. (Same ob nedeljah In praznikih meseca oktobra.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednja-evropejskem času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih
ic v Trstu.
podružnica u spiieto. Ljubljanska kreditna banka
Podružnico v Celovcu.
promaše promoso
3% som. kred. arotto L ml po 4% ogrsko klpototao arotto po 1 ogrsko proaallako arotto oolo po
TTlcgra nai
Strltaiiovo altoo Ust. 2.
prlporoea
glawnl dobitek
■ 5-—
n
polovloo K T—
nat ta))co£i racia.il o"brost\a.3e po ^V370
99 99 99
»1-53
Iadajatelj in odgovorni urednik: Basto Pustoslealek.
Lastnina in tisk .Narodna tiskarne11.
3220553938