,Gorica* izhaja vsaki torek in soboto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprcj. Urednistvo se nahaja v .Narodni Tiskarni", ulica Vptturini St. 9, kamor j« naslavljati pisma. Nefrankirana yinma so iip sprcjpinajo, enako so up uvažujpjo pisma broz podpisa. Rokopisi dopisov se in: viačujo. GORICA TBLEFON St. 201. uane na leto !U K, za pot lets o K, za čeirt leta 2.50. t'pravniUvo se itabaja v „Narodni Tiskarn:" alica Vetturini St. 9. se placuje odtvetftrostolpne pet t vrste po 14 vm. za večkratni natis pnnieren popust. P-mauif m«* ttevilkr sianejo H vin. in se piodajajo v raznih gwiskih trankah. St. 86. V Gorici, v soboto dne 2f>. oktobra 1912. Leto XIII. Goriške cesle v državnen^^računu. Tudi v proračipju z$'Jeto 1913. so postavljene razne sitopteizazgradbo no- vih cest in za popr'ik^c obstoječih, bodisi državnih ali okrajnih, na ozl-iu- lju goriškem. Nase čitatelje bo gotovo zanimalo izvedeti, za katcrc ceste in mostove ter s kakšuimi vsotatni hoče vlada prispevati \' bodočem letu. 1. Za uravnavo hudournika I > r- ganjščeka pri Idrskeni, ki je ncva- rcn tudi državni cesti, jc postavljen v proračun iz cestnega zaloga prispc- vck 1SO0 K. 2. Za uravnavo potoka R i o T a- g 1 i o v Furlaniji bo prispcvala država iz cestnega zaloga znesek 6000 K. 3. Za kanalizacijo ob državni cesti v Solkanu, ki bo stala 14.500 K, bo prispevala država 6000 K. 4. Novi most pri Z a g r a j u na dr- žavni ccsti bo stal 750.0(10 K. Leta Nil in 1912 je bilo postavljenih v državni proračun 520.000 K; v proračun za leto 1913 pa še ostalih 130.000 K. 5. Preložitev državne ceste med T r n o v i m in S r p c n i e o je prora- euujena na 355.000 K. V proraeuu za le- to 1913 je postavljen osmi obrok v zne- sku 75.700 K. 6. Za most eez Vipavo v B a t u j a b plača država polovieo stroškov, nani- ree 7500 K. 7. Za popravo eest p r i B o v c u, in sieer med Koritnico in bovško Klužo 3.000 K tcr za ono iz Bovea v Plužno 800 K. 8. Za zvišanje ceste med V i 11 o V i- e e n t i n o in Terrom ob uravnavi Mor- tesine 1.000 K. 9. Za cesto G o r e n j e - Č o b i v lokavški županiji plača država polovieo stroskov, namreč 5.700 K. 10. Za razširjenje obeiuske ceste v Ži r i a h na Krasu 2.000 K. _____ 11. Za cesto P o I j e-P r a p e t n obrdo pri Št. Viškigori, ki je proraeunjena mi 12.500 K, bo prispevala država 5.000 K. Polovica tega zneska je sprejeta v pro- račun za leto 1913. 12. Nadaljevanje ceste I) o 1 - O 11 i- c a bo stalo 44.000 K. Vlada bo prispe- vala iz cestnega zaloga 13.000 K. Prva polovica zneska 6.500 K je sprejeta v proračun za leto 1913. 13. Cesta z Livka do državne meje proti Beneeiji je proraeunjena na 27.500 K. Od teb da država 22.000 K, katerih prva polovica 11.000 K se na- haja v proračunu za leto 1912, druga v onem za leto 1913. 14. Za zgradbo in uravnavo cestne mreže v B r d i h, južno od Reke, vštev- ši cesto po Kožbanjščeku, bo treba 104.000 K. Od teb prevzame država 62.400 K. V proračun za leto 1912 je bil postavljen prvi obrok v znesku 15.600 K. Enak znesek je postavljen kot drugi obrok v proračnn za leto 1913. 15. Poprava ceste iz Kanal a v L i g CMarijino Celje) bo stala približno 65.000 K, od katerih je prevzela država 39.000 K. Prva polovica v znesku 19.500 K je bila sprejeta v proračun za leto 1912; druga enaka polovica pa v prora- čun za leto 1913. 16. Zvezna cesta M a r i j i n o Ce- H e-B r i t o f in V e 1 e n d o 1-D e b e n ie v idrijski doiini bo stalaj)ribüzno 160.OOw K, od katerih prevzaine država 12N.000 K. V proračimu za leto 1912 je bil spre- jet |)fvi obrok v znesku 16.000 K, v pro- računii za lelo 1913 pa drugi obrok >¦ dvojiuitem znesku novih 32.000 K. 17. Zgradba ceste iz I) o I e u j sko/ S k r 1 j c v o do eesit, ki pclje z Vrhov• lja iniino Kobalarja, bo stala 110.000 K, od katerih da država NK.000 K. Od teh je bil v proračunu za leto 1912 znesek 29.000 K kot prvi obrok. tlnak znesek je postavljen v proračun za leto 1913 kot drugi obrok. is. Za cesto od Srednjega (Puž- no, hizjaki) do Slemenkapele j-j preraeimjenih 60.000 K. Od teh prevza- me država 48.000 K. Prvi obrok v zue- sku 24.000 K je bil postavljen v prora- euu za leto 1912, drugi obrok v cnakeci zuesku pa v oni za leto 1913. 19. Cesta od SI e in e n k a p e 1 e ' Voice bo stala 148.000 K. Od teb pre- vzanic država 118.400 K. V proračunu za leto 1912 je bil prvi obrok v znesku 40.000 K, v onem za leto 1913 ie pa dru- gi obrok v enakeni znesku 40.000 K. 20. Cesta iz Če p o v a n a čez T r i- b u š o v idrijsko dolino bo stala 160.000 K. Vlada bo prispevala z zneskom 96.000 K. V proračunu za leto 1912, so je nahajal znesek 24.000 K: enak znesek kot drugi obrok je postavljen v prom čun za leto 1913. 21. Uravnava ceste ob levem bregu Soče od I' o 1 m i n a do K a in n a in most čez Sočo na K a m n e m zabtevajo potrošek 500.000 K. Država prevzame polovieo 250.000 K. V proračunu za leto 1912 in 1913 je sprejet prvi in drugi ob- rok po 25.000 K. 22. Most med (i r a d i s č e m in Z d r a v š č i n o je proračunjen na kron 315.000. Država prevzame 80.000 K. Z;i leto 1912 in 1913 je postavljen v prora- čun prvi in drugi obrok po 20.000 K. 23. Za popravo obstoječib in zgrad- bo novih eest na k r a š k i p 1 a n o t i, posebno od Pliskovice skoz Brje do (jorjauskega ter dalje do Renč in iz Do- 1-erdoba v Zagraj, se racuna 403.000 K, od katerih prevzame država 241.800 K. V proračunu za leti 1911 in 1912 je bilo postavljenih 60.000 K, v oni za leto 1913 je prišio 40.300 K. 24. Cesta s K a r n i c e, oziroma z Vitovskega vrha, do državne ceste pri Šempasu bo stala 75.000 K. Hrzava prevzame polovieo, namreč 37.500 K. V proračunu za leto 1913 je sprejet tretji obrok v znesku 18.750 K. 25. Preuravnava ceste od Or g a rja skoz Zagorje v Ravnico je pre- udarjeua na 50.000 K. Država place. 30.000 K. Od leta 1910 do 1912 je bilo sprejetih v državne proračune 25.000 K, v oni za leto 1913 je sprcjetib še ostalih 5.000 K. 26. Cesta D o b r o v o-V i p o 1 ž e - St. Ferjan bo stala 160.000 K. l^rža- va prevzame 90.000 K. V proračune z;: leta 1910 do 1912 je bilo sprejetih 65.000 K, v proračun za leto 1913 pa še ostalih 25.000 K. 27. Cesta po b a n j s k i p 1 a n o 11 od Orgarja skoz Bate, Banjšice in Kal do Avč je preračunjena na 380.000 K, od katerih je prevzela država 266.000 K. V proraeuu za leto 1913 je sprejet peti obrok v znesku 50.000 K. Davčna moč na Pri- morskem. (Konec.) Potrebno je, da si sedaj predoümo s'e- Ilo prebivalstva in prostornost z:i uasa izvajanja važnih dežel. Iz nasled- nje tabele je razvidno tozadevno stanje koncem 1. 1910. Dežela Iju.lntvo prO.8to: Prebiv,alcfv J v km2 na km2 Trst in okolica 220.475 95 2409 Goriško 261.721 2.918 90 Istra 403.261 4 955 81 Galicija 8,022.726 78.497 102 Češko 6,774.309 51.947 130 Moravsko 2,620.914 2.21 118 Šlezija 756.590 5.147 147 Nižje Av- strijsko 3,530 698 19.824 178 Ako potegnemo Ooriško in Istro s Trstom v eno celoto, ni s tern za ta pri- mer ravno dosti pridobljeno; na kva- dratni kilometer pride potem Ie 112 prebivalcev. Poglejmo sedaj, kako je z davki'. Na podlagi podatkov dobimo sledeči za- ključek: 1. 1908 1. 1909 zeniljiščni zemljiščni hišni davki Kraj davki davki na na km2 na eno osebo eno osebo Trst 249 K 0.1 K 11-6 K Goriško 142 )! 2'4 !> 2-1 >> Istra 77 M 0-9 M 15 Galicija 92 )» 0-9 ») 1-1 >j Češko 325 >> 2-0 II 115 V Moravsko 349 )J 2-9 »1 2-1 »1 Slezija 222 »> 1-5 >» 1-7 •> Nižje Av- strijsko 338 >) 1-9 M 11*8 >> Ta tabela je jako podučna. Vidi se, da plača posamezna oseba na Goriškem več zemljiškega davka kot na Nižje Av- strijskem, Češkem, v Šleziji ali Oaliciji. Kar se tiče hišnega davka pa se Trst meri s Ceškim in Nižjeavstrijskim (t. j. Praga in Dunaj). Tudi Goriško ni v tern ('Ziru za vsemi severnimi deželami; Ga- licija n. pr. plača Ie 1,1 K hišnega davka na osebo. na Ooriškeiu pa 2.1 K. Kar se tiče iudustrije so seveda razmere na Ceskem in Nižje Avstrijskem nekoliko ugodnejše kot pri nas, zato so tarn tudi dohodninski davki nekoliko visji, a Trst se tudi tukaj prav krepko postavi. Ta- bela kaže sledeče razmerje: splošni posebni osebni pridobninski pridobninski dohodninski Kruj davek davek davek na osebo na osebo na osebo I. 1907 1. 1907 1. 1908 Trst 2 6 K 74 K 69 K Goriško 0-5 „ 1-2 „ H „ Istra 0-3 „ V\ „ 07 „ Galicija 0.3 „ 0*4 „ 0"6 „ Češko 1-4 „ 2-6 „ 2-0 „ Moravsko 1*3 „ 2'3 „ 16 „ Šlezija 1-4 „ 30 „ 2'0 „ Nižje Av- strijsko 36 „ 7-4 „ 4-8 „ Sicer ne plača Goriško ravno dosti na osebni dobodnini, a vendar razmero- ma v e č kot Galicija. Če pritegnemo /raven pa Trst, potem so severne pro- vince prav očitno v ozadju, kajti Trst sam plačuje na osebo 6.9 t. j. skoro 7 K dohodninskega davka. Tudi kar se tice drugili pristojbin in podobnih denar- iiill dolžnosti napram državi nismo na Primorskem nikjer tako \ ozadju. ka- kor to povdarjajo vedno in vedno za- stopniki (ialicije in sosedskih dežel, češ, da tie plaCujemo skoro nikakega davka. Po razmerah placujeino'mi prav ogrom- ne davke, kar ti gospodje gotovo prav üobro vedo, a skrbno zamolčijo, da hi mi na jugu ne dobili kakega miljončka preveč, kar se pa itak še ni in se brž- kone nikdar ne bo zgodilo. Iz tabel. katere smo priobčili. raz- vidijo naši čitatelji prav lahko, da i^ uasa dezela davčno pra\' tako, če ne tu- patam še bolj obtežena kot so dežele na ^everu monarhije. Zakaj bi potem oni tain gori dobili vse. mi pa nič? Oni miljone. mi pa Ie kako kronen. Podali smo uradne številke in številke ne laže- jo. Po teh številkah naj presodi \ sak čitatelj stanje in upravičene zaliteve na- šega ljudstva. Poslanci in že vlada sa- ma bi niorala poskrbeti, da se nam ne bo več godila krivica. Plačaino pošteno svoje kronice, a zato hoeemo, da se nam tudi od skupne sklede deli pošteno. Vsakemu svoje in vedno po pravici: te- ga gesla naj se drži vlada in naj bo tudi nam na jugu pravična. Dopisi. 17. Črnič nam porocaio. da se ie te dni konstituiralo tamkajšnje novo izvo- ljeno ob:insko staresinst\o% Za župaiia je bil soglasno ponovno izvoijen dolgo- letni župan in veleposestnik gosp. Leop. B o 1 k o. Za podžupane pa so bili izvo- ljeni in sicer: Cigoj Jožef iz Črnič št. 37, Ušaj Anton iz Batuj St. 48, Krkoč Anton iz Sela St. 84. Krušec Jožei \z Batuj št. 2S. Vetrih Ivan iz Batuj St. 64, Bavcon Anton iz Črnič št. 46, Ušaj Le- opold iz Ravne St. 5. Majti Albert iz Sela št. 24. — Novemu g. zupanu in vsem gg. podžupanom čestitamo na iz- \olitvi. Sv. Križ. Kmečka hraiiilnica in po- sojilnica v sv. Križu vabi na redni obč- ni zbor. ki se bode vršil v nedeljo 3. no- vembra 1912 po blagoslovu v lastni hi- ši. Dne\ni red: 1. Poročilo nacelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje ra- cunskega sklepa za leto 1911. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slueajni predlogi. Odbor. Politični preglei Državni zbor. V torek dne 22. t. m. se je vršila prva seja letosnjega jesenskega zaseda- nja. Takoj v začetku so nastali nemiri radi justičnega ministra dr. Hochenbur- gerja, ki je pri Cehih radi zuanih jezi- kovuih naredb skrajno nepriljubljen. — »Proč s Hochenburgerjem! Pfuj itd.« je grmelo s češke strani. Ministerski predsednik grof Stiirgkh predstavi nato nova ministra dr. Schusterj-a in Zen- kerja. Minister pi. Zaleski poda nato proračun za 1. 1913. Stroški znašajo 3.137 miljonov in še čez, dohodki nekaj tisoč več, tako da je preostanka 278.973 K. Proracim presega tedaj tri miljarde,. kar ni majhna svota. Jako občutna toč- ka v proračunu so državne železnice, ki ne nesejo nič, temveč še požro vsako leto večjo svoto denarja. Za 1. 1913 bo znašal sicer dobiček nekaj miljonov, ki pa gredo vsi za plačevanje obresti na amortizaeijovželeznicah naloženega ka- pitala. Minister je dalje povdarjal v svo- jem ekspozeju, da se vojna na Baikanu, ki irna za dunajsko borzo in ves dcnarui trg nemajhno važnost ter velik po- men, prav gotovo lokalizira in omeji. Si- cer pa povdarja minister nujno potrebno reformo finančnih razmer, kajti tako ne gre več dalje. Vojaštvo potrebuje. obru potrebujejo. šolstvo je treba povzdigniti. Brez refonne pri najboljši volji ne bo šlo vec dalje. Posebno bo treba gledati. da se država gospodarsko povzdigne. Na vrsto je prišel nato zakon o epi- demičnih, nalezljivili boleznili. Minister Heinold je zelo toplo priporočal. naj bi se uvedel tozadeven zakon. ki ni le zdravstvenega, anipak tudi socijalnega in gospodarskega pomena. Vendar pre- dlaga poslanec Tobis. da gre predloga nazaj v odsek. lnterpelacije so bile vlo- žene od več strani. Vitez Pantz in to- variši so interpelirali vlado z ozironi na jako revno stanje zgornještajerskili kmetov. kjer ni bilo skoro nobenih pri- delkov. Poslanec Biankini iz Palmacije vpraša. ali je vlada intervenirala glede razmer na Hrvaškeni. V drngi seii dne 2,*. t. in. se je ua- daljcvala razprava o zakonn glede na- lczljivih bolezni. Velika večina parla- inenta je proti in tako je skoro odločena lisoda vladne predloge: namrec naz:ij v zdravstveni odsek. Ta dan je bil v zbor- nici še veeji ropot kot prejsnji. Ko je namreč poslanee T o ni a š e k interpe- liral radi zaprtja ceške sole v III. okraju na Dnnaju so začeli freati na štirih kra- jih z galerije listki. kjer je bilo napisano. da Čehi protestirajo proti takhn skan- dalom. Sluge so lioteli deinonstrante po vecini ženske z galerije odstraniti, a ni šlo. Branili so jih tudi eeški radikalci in kmaln ie nastal ined Čelii in Neiik.i v dvorani ropot in sunder. Krieali so si razne psovke v obraz, na kar je bila se- ja ined ropotom zakljueena. Cehi so imeli ta dan posvetovanje, kako bi uve- dli akcijo proti justicnenui ministru tlo- elienburgerju. Zastopniki Rusinov so bi- li pri ininisterskem preuscdniku radi rusinske univerze. Rusini hoeejo v tej stvari interpeurati tudi uauenega mini— stra. V cetrtek se je vrsila tretja seja. Zbornieni predsednik je grajal češke ra- dikalee radi denioustracij v sredo in povdaril, da je potrebno. da se obdrži v zborniei pravi paiiamentarizem. Pri glasovanju za zakon glede naleziiivüi bolezni je vlada propadla. veeina ie glasovala proti. Listi pišejo. da je to blamaža za Stiirgkha. ker je ravno via- dna veeina bila proti. Nato pride na vr- sto prvo eitanje proraeuna. (Irof Stürgkh ! je podal par besed kot razlago k citanju i pror; cuna, a nikjer ni bilo slisati bese- diee pritrjevanja. Ootaknil se je v svo- jeni govoru tudi eesko-nemske sprave. katero hoče vlada tudi v bodoče podpi- rati. Stiirgkhov govor ni napravil nika- kega vtisa. Neniški listi so skoro vsi proti njenui in odrekajo mu vsako na- daljno podporo. Ob koncu seje je sprožil dr. Pitaceo zadevo o 1 a s k i u- n i v e r /. i in naprosil predsednika naj zastavi ves svoj vpliv, da se to vpraša- nje tigodno reši. Na vrsto ie prisel tudi nuiiii predlog posl. .1 a r c a in tovari- sev glede povrnitve brezobrestnili pre- jetili posojil. nakar se je seja zakljticih. Petkova seja našega drzavnegn zbora je bila pa bolj mirna. Nadaljevaln se je razprava o provizornein državiun proračunu. Danes zbornica ninia seje. Prva sei:: bo v pondeljek. Vojna na Baikanu Orozovito klanje je na Balkanu, ka- koršnega ne poinni Evropa. Balkanska zemlja bo napita človeške krvi in gro- bovi na Balkanu se odpirajo in požirajo na tisoče in tisoee mladih ljudi. Ta voj- na jih pokonca veliko vee kakor najhuj- ša lakota ali kuga. Žrela topov meeejo iz sebe smrtne granate in šrapnele med vojščake, ki umirajo za domovino. Oj ta Balkan, ta vroea zemlja, ki je stoletja dolgo pokrivala tleeo žerjavico, iz kate- re jebruhnil sedaj strahovit planien! Ali bo Balkan iniren po končani vojski? Ali se umiri ta nesreena zemlja, ki se je nasrkala že toliko eloveške krvi, ki ie pogreznila vase toliko človeških tru- pel? To je vprašanje, na katero se ne more danes nie odgovoriti. Tu naj sledijo najnovejša poroeila z bojišča. Bolgai i. Grozno turško-bolgarsko klanje. Bolgari zmagovalci na celi erti. Z nemirom sino pričakovali poro- eila o velikem boju, ki se je bil te dni med Bolgari in Turki. Bolgari so namreč že tako globoko v Turčiji, da so se te dni po strašnih bojili. v katerih je padlo na obeh straneh na tisoee in tisoee vo- jakov, približali turškcmu inestu Kirki- Jisu. Število bolgarske arniade, ki se jc Jiapotila proti Kirkilisu je znašala do 100.000 mož. Prvi boj za Kirkilis. Prvi boji za Kirkilis so se zaeeli v sredo. Qrozne bolgarske granate iz tež- kih oblegovalnih topov so letele v Kir- kilis, iz Kirkilisa pa turške. Mrtveeev je bilo na kupe. Preko mrtvih trupel so jeli Bolgari le naprej prodirati. Turkov seje vsled tega polastil grozen strah. Napeli ?o vse žile, z grozno hitrostjo so metali bombe in kroglje v bolgarsko vojsko. A Bolgari so šli naprej in naprej. Turški strah. — Kirkilise padla. Na grozovit bolaarski uritisk in. garoin v roke. Med velikanskim navdu- šenjem so udrle bolgarske eete v mc- sto in pognale Türke v beg. Poroeila pa pravijo, da so Bolgari ujeli v Kirkilisu 40.00(1 Turkov in dva generala. Ostali Turki so pobegnili v smeri proti Cari- gradu. — Ta bolgarska zmaga je groz- no učinkovala v inozemstvu. Turki so vsi iz sebe. Krivdo zvraeajo sedaj eden na drugega. Kaj pisejo listi o padeu Kirklise? Bitka pri Kirklisi tako pišejo po- sebno angleški listi —¦ je bila najhujša, kar jih je \- moderni zgodovini. Bolgar- ska težka artilerija je \- obeudovani:- vredno sigurnostjo inetala sinrtonosn-.' kroglje v turške vrsie. Dvakrat je bol- garska pehota naskočila mesto z bajo- neti. V turških vrstah je zavladal velik nered in naenkrat so Turki na vseb kra- jih v divjem begu zapustili svoje pozi- cije. Turki so metali na begu puške in drugo orožje od sebe. Bolgarska zmaga pri Kirkilisi je ena najsijajnejših ecle zgodovinc. Kaj pravijo Francozi o zmagi pri Kir- kilisu? Francoski publicist Naudeau se iz- raža o veliki zmagi Bolgarov pri Kirki- lisi sledeee: Vsa Mvropa inora priznati, da ie vodstvo turške armade strahovito pomankljivo. Turčija sama ne upa, dv bi turška armada dosegla kje na Balka- nu kake vazne uspeh. vujmanj pa pri- eakuje vodstvo turske .. .u.'de, da bi-se rnogla totalno poražena 'i. ska armada postaviti v bran zmagovitim in zmage- pijanim bolgarskim četam. Po njegovem mnenju bo prodirala bolgarska armada neprenehoma in brez večjega odpora naravnost proti Carigradu. Publicist Naudeau, ki se nahaja v prvih vojnih [)o- zieijah Bolgarov, pravi, da je zavladala v turskem glavnem taborišču grozovita panika. To poročajo turški vjetniki. V bolgarskih glavnih taboriščih pa se do- f.'ii;iin crinlii\/i nrivrvri fv>nt.-1«;H «-/-. «I,: ,. jaki, ki so pred par urami brez usmilje- nja gospodarili s svojinii bajoueti v tur- ških vrstah, se joeejo ginjenja ter v sa- mozavesti prcpevajo bolgarsko liiniuo: ^Carigrad je našu in »$umi Mariea« ob bregovih okrvavljene Mariee. Veselie v Sofiji. Due 24. t. in. zveeer je bolgarski vojni minister Kikiforov v Sofiji stopil k oknu miuisterstva in množici zaklical: >»Kirk Kilisse je padlo'.u ^Sovražnik je popolnoma poražen in je v strašnem ne- redu zbe/.aüu ..Osvojili sino nebrojno trofej!« »živela Bolgarija!« »Hurrah !^ vriurrah!» Množice se je polastilo nepo- pisno uavduseiije. Ljudje se radosti ob- jemajo. Muo/.ica se z zastavauii poiuika po ulicali. Pred poslanistvi (irčije, Sr- bije. Rusije in Auglijc so s.e priredile o- vaeije, kakor tudi pred kraljevo palačo. \ si zvouovi cerkvä pojo. Mesto ie v zastavah. Bitka pri Kirkilisi je trajala dva dni in eno noe. Po noči so razsvetljevali ki - vavo boiisče velikanski refletorji z obe'.i strani. Bolgarske žrtve so bile jako v.- like, toda naravuost levja hrahrost bol- garskih vojakov, ki so jih niorali cast- niki pogostouia drževati, da se uiso spu- stili v najhujši ogenj je razbila turške pozieije tako. da so niestoma ostali celi oddelki Turko\' na bojiseu. Plcu je bil velikanski. Bolgarski plen pri Kirdžalu. Bolgari so pri Kirdžalu zaplenili 1 miliion patron, 40 zabojev granat, IS.ooii kg nicke, dO.000 kg žita in .^(i.oon kg jeemena. Bolgari v okolici IWehania. \ okolici Mehania so Bolgari po- polnorna imičili eden turski polk, eder. bataljon ebstojee iz Basibozukov in red- nih eet se je podal. Bolgari so zasedli iiicMo l-"üskevo. V dolini Mesta so vsta- ši zascdli 30 vasi. Turki potisnjeni proti Črnemu morju. Bolgari so potisnili Türke proti Cr- nemu morju in sicer proti v/.liodni stra- ni skoraj do Trnova. Kcr jc Turcija vi- dela v zadnjem času svoje nevsp.ehe, jc zaukazala, naj odpluje turška liiornari ca v bolgarsko Crno morje in naj ustra- huje bolgarska obtnorska mesta Bur- gas, Varno in spioh prebivalstvo ob c,- brežju. A Bolgarja ima svoje vojno bro- dovje, in tako je prieakovati. da se una- mc ljut boj tudi v bolgarskem Crnciii morju. Bolgarski boj za Odrin. Nedalee od Kirkilisa na levo st ran se nahaja veliko turško mesto Odrin. Tu je vee turških utrdb. Bolgarske čete so že tudi pred Odrinom, in grozna bit- ka se bije. Turki upajo, da zabranijo Bolgarom pohod v Odrin. Ali kakor ka- žejo znamenja, se varajo, kajti Bolgari so se z vso srditostjo vrgli na Odrin in najnovejša poroeila pravijo, da so Bolgari že zavzeli nekatere najvažnej- še utrdbe pred mestom. Bolgari z goto- vostjo pričakujejo, da v |)ar dneh mora pasti njim v roke tudi Odrin. Topovi grozno gnnijo in mrtveeev je na tisoee. Grozovit boj za Odrin. Kakor sino rekli že zgoraj, sedaj se bije grozovit boj za Odrin. Turki sicer omalovažujejo zrnago Bolgarov pri Kir- kilisu in pravijo, da glavna bitka se bo bila pri Odrinu. Najnovejša poroeila pravijo, da pri Odrinu je zbranih 236.000 Turkov in 250.000 Bolgarov. One 24. t. in. se je raznesla po So- fiji vest, da se je bolgarskim četam po- srečilo priti tako blizo Odrina, da je bol- garsko vojaštvo zascdlo celo že odrin- ski kolodvor. Dne 25. t. m. so dospele v Sofijo vesti, da je Odrin popolnoma obkoljen. Bol- gari so že zavzeli tudi notranje utrdbe. Olavne bolgarske vojne sile stoje 5 km od Odrina. V ^lavno bolgarsko ta- borišče pri Stari Zagori so pripeljali 24. t. m. turske vjetnike, katerih je bilo vee tisoč, med njimi 342 turških in nemških eastnikov. Vjetniki pravijo, da so jih + ....X1,: v.....i..:i.:_______il_y.i____ j______ii__ Bolgari io udarijo naravnost proti Cari- gradu. Ako se Bolgarom posreei dobiti Odrin, to veliko turško mesto, po- teiu jo udarijo še na Carigrad. To je bolgarska parola. Od nje ne oduehajo. Turku se torej Imda prerokuje. Ka- kor se vidi, potiskajo Turka z vseh strani proti Carigradu. Bolgari so v sedanji vojski najbolj uevarui Tur- ku. X najveeji nevarnosti je seveda Carigrad. Srbl. Novipazar tudi v srbskih rokah. O bitki pri Novenipazarju po'roeajo, da so se Srbi v nepopisuo krvavih na- skokih štirikrat p"ribližali inestu. Razvilo se je zlasti pri zadnjem naskoku krva- vo klanje. V Novenipazarju je bilo zbra- nih nad 30.000 Arnavtov, od katerih je bila vee kakor polovica deloma ubi- tili deloma pa vjetih. Ostale Arnavte so Srbi pri ljutem zaslcdovanju raz- pršili. Iz Novega Pazarja poročajo, da je bil tarn srhski plen ogromen. Vsa javna I-ioslopja in džamije so bile pohie zivil. ¦— Srbi so povsod uvedli svojo lastno upravo. V .Novenipazarju, Pristiui in Kuniauovi so uredili srbske |)ošte s srb- skimi peeati in znamkami. Torej Novipazar je sedaj srbski. Naši starejši veterani se gotovo se spo- minjajo Novegapazarja, v katerem je imela še pred 5 leti Avstrija svoje vo- jaštvo. Siiajno prodiranje srbske vojske, Ku- manovo padlo Srbom v roke. Kakor je bilo pričakovati, tako se je tudi zgodilo: Turško mesto Kumario- vo ie paeüo po strahovito ljutern boju Srbcm v roke. Že v zadnji naši št. sino poroeali. da Srbi napredujejo hitro in da si osvaiajo vas za vasjo. Da pa v tako kratkem easu zavzemajo Kuinanovo, ni nihee iirieakoval. () tej gro/.ni srbsko- turški bitki se poroča sledeee: Turška artiljerija je iz dobrih pozi- cij zacela streljati na srbske čete ter se je zdel ogenj turških baterij nekaj tre- notkov uničujoč. Že so začele srbske ette oinahovati, ko se je posrečilo srb- ski artileriji zavzeti izborne pozieije. Razvil se je strahovit artilerijski dvoboj. Srbski artileriji sc je posrečilo po dalj- šem hudem boju popolnoma uničiti tur- ško artilerijo. Ko so utihnile turške ba- terije je začela srbska pehota z nasko- kom. Turki so se začeli umikati in njili umikanje je prešlo v najkrajšem easu v divji beg proti Skoplju. rI'urki so pustili v svojih pozicijah mnogo hrane in-mu- nicije ter so napravili Srbi velik plen. Srbi so pri tern vjeü tudi vee tisoe rl"ur- kov. Uradno se potrjuje, da so v eetrt- kovi bitki pri Kumanovu bile poražene 3 turške divizije, ki so se morale v po- polnem neredu umikati proti Skoplju. Srbi so namenjeni v Skoplje. Sedaj, ko so Srbi zavzeli Kumano- vo, je niih cilj Skoplje, ki je že globoko v hirškem ozemlju. In dobri poznavalci srbskili namenov trde, da mislijo Srbi priti celo do Monastirja, kjer da bi se združili z grško armada. Seveda je to še vprašanje se li jirn namen posreči, kaj- ti zna se zgoditi kako razočaranje. Združenje bolgarskih in srbskih čet. Iz Kumanovega poročajo, da se je r-rva srbska vojaska armada združila s srbsko-bolgarsko armado, kateri napre- dujete zdruzeno proti Skopljem. 6rr\tgorci. Strahovit boj Črnogorcev za Skader. Crnogorci se pripravljajo na napad na mesto Skadar. Najuovejša poroeila pravijo, da se je boj že pričel in da se pričakuje vsak trenutek padca Ska- dra v črnogorske roke. Ce pade Skadar Črnogorcem v roke, poteni se obrnejo Crnogorci —- tako pravijo dobro pou- čeni krogi, proti Djakovu. Nasproti bo- do šli srbski armadi. Kje da se združijo obe armadi, ni še določeno. ziuagujejo Črnogorci. Pritožujejo se, da sc jini ic v turški vojski slabo godilo. Place da niso dobivali nobene, lirano so iiiicli slabo. Vsi razcapani in raztrgani so. Kralj Nikolaj jc še vedno na bojišču in vodi sam celo vojaško opcracijo. Crnogorci so sc pokazali kot izvrstni vojaki. Padec Skadra sc pričakuje za da- ncs, Turško prcbivalstvo v Skadru se je izsclilo v Crnogoro. (iromenje topov je grozno. Mrtvih jc na obeli straneh na stotiiie. GrkS. poročila iz Atcn pravijo, da so Orki že obkolili 20.000 Turkov na ravnini A- liakinaii. Najnovejše poročilo pa pravi, da so sc Turki žc udali. Grki namenjem v Solun. (Irška armada je uamenjena v So- luii, v to jako važno obmorsko liiesto. Če se jim to posreči, potcm jc Turek na Balkanu imičen. Angleški listi poročajo. da so (irki zajeli te diii blizu Scrvije 15.(H)ii ttirških vojakov. Grki so otok Krcto okupirali in so že imenovali guvernerja. Turkl. Turki pred Varno. Turško vojno biodovje je priplulo pred Varno, bolgarsko obmorsko mesto. Da li so začcli mcsto boinbardirati, ni šc ziiano. Probivalstva sc k polotil strali. Turške tolažbe. Kakor smo še na drugcm mcstu po- veilali. se tolažijo Turki po porazu pri Kirkilisi s tern, da pravijo, da so se oU tain nainenonia uinaknili, ker hočcjo zbrati svojc vojne sile med Baba-F.sk i in ined Lule-Burgas, kjer naj bi prišlo do odločilnc bitke. Tam postavijo Turki sedem vojnih zborov vojaštva, katerirn bi prišli na pomoč še štiri vojni zbori re- zerve. Lažnjive vesti o Rumuniji. Slovanom sovražni listi so pisali, da bo Kiuriunija, ki meji z Bnlgarijo na vzliodni strani, mobilizirala proti Bolga- riji. Tc vesti so se pa pokazale kakor iažniive, in so se vrgle v svet od one strani, ki se grozno jezi, da zmagujejo na Balkanu slovanske državicc. Domače in razne vesti. t Josip Kosec, župnik v Katnnjah. Svojim čitateljem moramo sporočiti ža- lostno vest, da se je Vsemogočnemu do- padlo poklicati k sebi preč. gosp. Josipa Kosec a, župnika v Kamnjah na Vi- pavskeni. V sredo zjutraj ob X uri je iz- dihnil blagi mož svojo dušo v bolnisnici usmiljenih bratov v Oorici, kjer se je podvrgel nevarni operaciji na. slepiču. Blagi pokojnik je maševel še predminulo nedeljo v svoji sari in o- pravljal vse dušnopastirske dolžnosti, a kmalu popoludne se je čutil slabega in poda! se je v Oorico v bolnišnico, kjer so ga v par dneli trikrat operirali. — Pokojniku je bilo šele 46 let. Rojen je bil v Gorici. V mašnika je bil posvečen leta 1888. Služboval je kot katehet na goriš- ki vadnici, potem kot kaplan v Cer- knern, kot kurat v Novakih, in 1. 1898. je prišel za župnika v Kamnje, kjer je ostal do svoje smrti. Tudi naš list je zgubil v blagein pokojniku zvestega na- ročnika in dopisnika. — Pogreb se je vršil včeraj zjutraj ob 7. uri. Truplo so prepeljali v Kamnje. — Svetila nui ve- čna luč! Opozarjamo naše vinogradnikc. da je za 1. 1913 na razpolago 125.000 K za brezobrestna posojila za obnavljanje po trtni uši uničenih vinosradov. Prošnje je vlagati pri deželne >dboru. Potreb- ne tiskovine se dobe v »Narodni Tiskar- ni« v Gorici. Neinško časopisje je vse od kraja v sedanji balkanski vojski na strani Tur- čijc V neštetih člankili so smešili bal- kanske države, češ, kaj bodo one proti velikaiiu Turku. Do prvih dni tega tedna so onialovaževali zmage balkanskih Slovanov in sploh poročali le, kako 'i'urki zmagujejo. V drugi polovici tega tedna pa že sramežljivo in polagoma I.riznavajo, da zmagujejo zvezane bal- kanske državice. (irdo sovraštvo do vsega, kar je slovanskega cvete pri Nemcih. Plesi v goriški okolici poneluijejo vsled že po/.ne jesenske sezone. Nekdo je preračunil, da je bilo1 v goriš- kem političnem okraju v pretc- klem poletju nič niaiij kakor M) plesov. Penimo, da se je zaplcsalo na vsakem plcsu najinanj 200 K, "imamo ogromno svoto 60 tisoč K, ki je šla v žep povečini krčmarjcm. Lep denar. S tem denar jem bi lahko zgradili goriški Sloveiici še eiio šolsko poslopjc, ali pa bi se lahko zc otvorilo tako potrebno »Slovcnsko Si- rotišee«. K sobotnemu predavaniu v »Trg. domu«. «Wiener Abendpost« z dne 24. t. m. ocenjuje knjigo nekega A. Heller- ja o bistvu razuma (Das Wesen der Vernunft. Berlin, GroM Lichterieldc 1911) in piše doslovno: »Ako pisatelj de- finira razuni kot nekaK kcmičen pro- ces, tedaj se prav lahko misli, da si ic; tnkaj upal zopet na dan ze davno pre- magani materiializc-m. Zdi sc mi pa lx>l.i. da je stališče knjige hilozoistieni moni- zem, ki misli, da je z zvezo dveh čisto nasprotnili pojniov kot sta atom in oh- čutek, že rcšil svetovno uganko. Bistvo razuma sc bo potom fiziologije dalo še težje dognati kot bistvo čustev. Ako Heller drzno trdi, da je spomin le rcfleks možganske tvarine, tedaj ga opozarjam na B e r g s o n-ova raziskavanja, katera so dokazala, da se duševno in telesno ne da niti nieriti z eno mero, nikakor da bi bilo eno in isto.« Učeniaki v »Trgov- skem douniK so »dokazali« scveda na- sprotno, da je namreč matcrija isto kot duh; oboje je namreč Ic »veena« mate- rija. Lepe reči se gode na goriskem ma- gistratu. Te dni se jc razsirila po niestu vest, eeš, da je neki višji inagistratni u- radnik poneveril večjo svoto denaria. A storilo se ni še koraka, da hi se ta reč spravila na čisto. Laški list »L'Kco» pravi, da je ta uradnik velik agita- tor gospode na magistratu. Zaradi tega da se bo skušala vsa zadeva potlaeiti. Mi pravimo: Če je to res, potem ni no- beno eudo, če so blagajnc na nicstueiii magistratu poveeini prazne. Mnogo solkanskih mizarjev je te dni na goriškem sodišču. Pravijo, da od- meva po goriški sodniji «Mizarska in mizarska«. Gre se za poldrugi stotiso- čak kron in za neko pisnio. Smrtna kosa. Tc dni je mini v Spljetu v Dalmaciji g. Rudolf M a k a r o v ič, sin bivšega gostilničarja na Sv. Gori. Star je bil šele 28 let. Dovtip je napravil nek Slovenec te dni, rekoe: Kdo bi bil mislil, da se bodo kedaj Lahi veselili slovanskega napre- dovanja? In vendar se je to sedaj lire- sničilo. Lahi se namree z nami Slovani veselijo vojnih uspehov, katere so do- sedaj dosegle združeue bolgarskc slo- vanske državice proti Turku, iivala Bo- gu — Slovani in Ttalijani smo sedaj edi- ni. Kako se časi spreminjajo. Seveda. Lahi se vesele vspehov slovauskih bal- kanskih narodov, ker toleejo ravno po oiTeni Turku, ki jim je, namreč ltalija- nom, v Tripolitauiji izpraznil lepe mili- jončke___ Korni komandant feldcajgmajster Leithner, ki je te dni nadzoroval tukajš- no garnizijo, je obiskal tudi vojaške zra- koplovce na Velikih rojah. Z nadporoc- nikom S t o h a n z 1 o in je nato zletel v zrak do višine 400 m. Polet se je izvršil prav izborno in v veliko zadovoljstvo kornega poveljnika. Pohvalil je zrako- plovce, ki tako pridno napredujejo ^ svoji stroki. Nato so poleteli šc tukajšiii lirigadir Scotti, oberst Müller in adju- tant Salis. Zrakoplovni oddelek pridno dela svoje vaje in ima tudi skoro vsak dan dovolj občudovalcev. (Jdmev gospodinjskega tečaja na slov. oddelku deželne kmetijske sole. — Od gojenkc, ki je .obiskovala ta tečaj smo dobili: Svetujem dekletom prav re- sno, naj sc za prihodnje leto oglasijo za s|)rcjem v to prckoristno solo. Pomen t«j sole poznarn sedaj, ko sem solo zapusti- la. Reorgaiiizirati scm začcla hišo, po- sebno kuhinjo. Snaga jc prva reč. O, ko- liko nesnage jc po naših kmečkih hišah! Koliko ucpraktičuega gospodinjstva! Koliko zahclc zavrzcjo gospodinje. ker i;c znajo praktieno uporabiti vsake naj- novejse reči. Da, jaz pravim: Ncobhod- no potrchna je bila ustanovitcv te sole. Lepo svoto denaria lahko prilirani skozi celo leto gospodiuia. ki zna obrniti vsa- ko najnumjšo rcč \- dobro. In tc prak- tične, Ijubczniivc in v gospodini.-tvu iz- vrstno pndkovane šolske scstrc! Da. da, mnogo koristnega se nauči kmečko de- kle v tej soli, in jaz bom do svoje smrti hvaležna onim, ki so me poshili v to res koristno solo. Napravlja se protest proti naniera- vani otvoritvi nesrainne hiše na Tržaški cesti v Ooriei. Vse prebivalstvo dole- njega dela mesta jc ogorčcno in za- hteva, da se ta javna poliujsevalnica ne sme otvoriti. Posestva zgubc na vcliavi. In tudi nihee ne ho hotel slanovati \- blizini tc umazanosti. Divje tiskovne razmere v Zagrebu. Z raüovednostjo sino pričakovali, kakš- no poročilo prinese o nedeljskem lirvat- sko-slovenskem zborovaniu v Ljuhljani glavno glasilo »Hrvatske Stranke Pra- va«, »Hrvatska« v Zagrebu. Cujte. kiij je smela poročati: »Kako citaino v liub- ljanskiiii novinania. tamo su probo- ravili nekoliko dana dr. Mile Starčevic. Stjepan Zagorac, dr. Ivan Bonjavčič. Cezar Akačic i neki drugovi poznati Hrvati«. — To je vse, kar je snielo po- ročati o tem vclevažnem političnem do- godku glavno glasilo »Stranke Prava '. r\o so razmere, vredne edino tirana Cu- vaja in njegove bande. Konjska razstava v Gradiški. Na konjski razstavi v (iradiški dne 2X sep- tembra t. 1. so bili obdarovani tudi sle- deei posestniki iz goriške okolice: 1. Za oplenienjene kobile sta dobila deželni darili Pelos .ložef iz Vrtojbc M) K in Ko- glot Ivan iz Vrtojbe 20 K. 2. Za žre- bice pa so bili obdarovani sledeči: Bla- žica Jožef, §t. Peter, državno darilo 10 K, deželno darilo 10 K in svetinjo. Dežena darila po 20 K sta dobila Lasič Jozef iz Vrtojbe in Nemec Jožef iz Vr- tv.jbe. Prezgodnja vest. V zadnji St. smo poročali, da jc bila prodana kavania »Central« v Gorici. X našc urednistvo je prisel lastnik kavarne g. Pečenko ter pojasuil, da kavarne ni sc prodal, ampak da je bil glede prodaie le v dogovoru. Tlak po goriških ulicah je tako slab, da bi bilo ponckod bo'jse, da bi ga no bilo. Ob dežju se potopi kar eel čevelj v vodo. Mestni magistrat se za to prav nič ne hriga. Saj tudi ni treba dokler so goriski Lahi tako »kuuštni«, da volijo \- mestni svet take svetnike. Nadomestne občinske volitve v Cer- knem so sc vršile prcdininuli cetrtek, in sicer volil je samo prvi razred, ker jc namestnistvo razveljavilo volitev v tem razredu na pritožbo pristašev naše stra- nke. Izid volitev je ta, da je prišlo v ob- činski zastop 5 pristasev S. L. S. in pet liberalne stranke. Trije naši volilci so volili iz osebnega nasprotstva liberalne kandidate. >uNovi Cas« pravi zaradi te- ga: ..Mo/Je, naeelo bodi Yam sveto». ¦¦— ludi mi pravimo: Možje, naeelo bodi Vam sveto!!! Za narodni muzej je po deželi pre- cej zanimanja, in nabralo se jc zc mno- go zanimivih predmetov. Nekaj gospo- dov je poklonilo muzeju celo vse svoje zbirkc. v katerili jc več prav redkih predmetov. Seve pa je po deželi še prav mnogo narodnega blaga, in ljudje bi to prav radi darovali muzeju, ako bi jih le kdo opomnil. Pov.sod se dobe še stare slike. včasih prav umctniške, redke slo- venske knjige, orodja iz prejsniih stole- tii, izkoi)anine, na katere nalete ljudje slučaino, ko obdelujejo zemljo. i. dr. Po- berinio to. sicer pridejo zopet tujci in odneso šc zadnie ostanke. Seve ne mo- re storiti vsega odbor. sodclovati ino- rajo \si, kateri se zanimajo za stvar in nimajo narodnosti samo na jeziku. da poiščcio starine, ki lcžc skrite po praš- nili policah in zakaienih podstrešjih. Sprcime se \sc, kar je zanimivega in kaze življenje nasih prednikov. Odbor ie sklenil v zadnji seji. da dobi primcrcti prostor. kicr naj se otvori muzej. Na dclo tedaj. da pokazemo sve- tu, da so tudi naši predniki kaj znali. da so tudi oni kaj imdi. Mar^ikdo hrani do- ma kako znanienitost. da tam trohni in gineva. Pošjitc to Narodncinu muzeju, tarn bo koristil vsej dczcli! Odbor. Za -Rdeči Križ« ic daroval dr. Fr. Oblak 2 K. Otrok je zgorel v Poljuhinju pri Tol- minu. Mati ga ic pustila samega pri og- niu. Otroku sc ic undo krilci- in po njem ie bilo. Nož na prsi ic postavil nek lopov Jožefu Počkarju. ko se ic vračal iz Se- žane. rekoe, da inu mora dati denar. si- cer ga zabode. Prestrascni mož mu je izročil 264 K. nakar ie lo|)ov pobegnil. Kdo je bil. se ne ve. Slovenski zdravnik iz Gorice v srb- ski vojski. Te dni sc ic podal v srbsko \oisko zdravit ranicne vojake bivši se- kimdarij v dezelni umobolnici v Gorici .lust dr. B a č a r. 20-letnega mladeniča so krstili mi- milc dni \" Cerovem. . Poštni voz je sel preko nog nekega moža blizu Ajčovščine. Ogniti se ic ho- tel dveina vozovoma, ki sta se sreeala, a je revež zadel ob grusč ob cesti, se ta- ko spodtaknil in padcl pod kolesa pošt- nega voza. K sreči poskodbe niso prav hude. Goriška podrnžnica SI. PI. Dr. je v zadnjem času zaziiaiuovala oziroma po- pravila sledeča pota v okolici Gorice: 1, Pot iz Solkana (od eerkve) k sv. Ka- tarini. 2. Pot iz Kronberga mimo Peči ua Trnovo. X Pot iz Kanala na Marijino Celje. 4. Pot od postaje v Plaveh čez Zamedveje na Vrtačo in mimo Kobali- šca k sv. Gendri, potem pa nazaj po se- vernem pobočju Planine doli v Plave. 5. Iz Podsabotina cez Pol k razvalini sv. Primo/.a in po vrliu do \'rliovelj. Požar v Mirnu. Ob 2. urah pono- či v noci od pond, na torck vzbudil je prebivalce zvon ter nam naznauil. da gori v vasi. Gorela je hiša tuk. mizar- skega mojstra Jožka Beltrama. Ker je bilo v hiši veliko lesa, ni bilo mogoče gasiti. Zgorcla jc liiša do tal — pohišni- no so resili. liiša je bila zavarovana. — Kako je nastal ogenj. se ue ve natančno. Avtomobilska nesreča bi se bila kmalu zgodila v cetrtek med Tolminom in Sv. Lucijo. Poštnemu avtomobilu, ki je vozil od Sv. Lucije proti Tolminu, je prišel blizo Modrej nasproti voz s se- nom. Avtomobil se je ognil kolikor se je tnogel v stran, a ker jc cesta premoče- na, se je rob iidrl in avtomobil je na eni strani zdrknil pod cesto. Sam ob sebi Vsem gospodinjam toplo Drittoro^ftiii n_ KOMHSKO CIKORIJO v korlst seveda ni niogel več nazaj na cestni tir. S trenii pari konj so ga potegnili na cc- sto, na kar je počasi iiadaljcval svop pot. Razun par luci so ni poskodovah» nič. Tndi dru^e ncsrcčo ni hilo. Ljuhljanski slovenski /dravniki na balkanskem bojisču. Iz Liubliano odpo- tujcjo na hojiščc v s\ rho /dravljonia ra- njencev slovenski zdravniki in sicer: dr. ^lajmor. dr. Krajc. dr. Ora/.en, dr. Pok in bajc tndi dr. Premrou. L'siniljena sestra Marija Podlesnik iz Ljubljane se jo podala na balkansk.) bojisce na pomoe ranjonoom. Naula srnrt žene. — Mož zaprt. V torok popoludno jo Šia Marija Soalo- tari, žena pcka Scalotari k svoji pri.ia- teljid v nlici Posta YlvvIiui. lvo jo pri- šla na stopnjice je rekla: »O kaksnega moža imam« in so pri tej prici z^nulila na tla. Pritokli so Ijudje, a poinoei /a njo ni bilo vec. Ostala jo inrtva. Kinaln nato so aretirali njcuega nio/a in sieer \ slod tejja. kor je - tako so go- \ ori y.eno vedno tropotal in jo z no- gaini snval. Pravijo, da jo jo niocno sn- nil 7. noLo ono nro prodno jo inuiia. Največji posestnik na svetn jo rusk! oar. Zemljisca, ki so nje^ova osobn.i last, so obširnejša kakor jo vsa Kranoo- ska. Car dobiva od svojo lastniiie lotnüi doliodkov do 120 milijonov. Kaksna je v Avstriji vinska letinar Na Spoilnjem Avsirijskem. na Českoiu in Moravskom jo vedii del slaba. Na l-ri- niorskom in v Palmaciji je razmeroma dobra, na jažnotn Tirolskoin pray do- bra. Stev. 157 Dražbeni oklic, Podpisani cestni odbor odda v zakup nadaljevanje z^radbe nove ceste >empas-Jazbine. Ponudniki naj vlagajo svoje postavno kolekovane pismene ponudbe opremljene z 51"' varsčino v zncsku 9bO kroii pri cestnemu odboru za ^oriški okraj v Podgori do 11. novembra \V\2. Po^oji. načrt in proračuni so razpoloženi na ogled v uradu cestnega odbora od -2S. t. m. naprej, vsaki dan od 10. do 12. ure opoldne. Pismene ponudbe se bodo resile najdalje v 11. dneh po preteku dneva vložbe. Cestni odbor za goriško okolico V Podgori. due 24. oktobra IQI2. Xacelnik : K I a n č i 6. Stev. 2844 — 12. uciteljsk'h mest v definitivno nameščenje v sežanskem okraju. 1. Mesto višega učitelja na stirirazredni ljudski šoli v Komnu. 2. Mesto višjega učitelja na trorazredni ljudski šoli v Lokvi. 3. Mesto učiteljice na trorazredni ljudski soli v Povirju. Službeni prejemki so določeni v deželnem zakonu od dne 14. januvarja li»0r# 1. dež. zak. in uk. St. 10. Za mesta navedena pod zaporedno st. 1 in 2 zavrača se na do- ločbo sj 48. 2. odstavek državnega šolskega zakona od dne 2. maja 1883 i. drž. zak. št. 53. Pravilno opravljene prošnje mora se predložiti službenim po- tom podpisanemu okrajnemu solskemu svetu v dobi 4 (štirih) ted- nov po oglasu tega razpisa v uradnem časopisu „Osservatore Triestinou. Nezadostno opremljene in po določenem roku vložene prošnje se zavrnejo. Okrožnica okr. sol. sveta 2. avgusta 1906 1. st. I860. C. kr. okrajni šolski sues. SeSatta, dne 24. oktobra 1912. * Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev v Gorici reglstroyana zadruga z omejeno zavezo posrednje pri oatapo tmetijskib potrebii id pri prodaji «V «vv* kietiidjl päot. •/v -v "V Zalaga j* v hiši „CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici, TEKRLIŠ^E JOS. VERDI ST. 32. , VABILO na izredni občni zbor „Goriške zveze gospodarskih zadru^ In društev, registro- vane zadruge z omejeno zavezo v Gorici11, ki se vrsi dne 4. novembra 1912 (pondeljek) ob 10. uri zjutraj v posvetovalnici „CENTRALNK POSOJILNICE" v (iORICI s sledečim dnevnim redom : 1. Verifikacija pooblastil zastopnikov zadrug. 2. \'olitev nadzorstva. 3. Slučajnosti. - NaČelstvO. Nnnut s Bregant aut. stavbena tvrdba v Gorici ulica Adelaide Ristori Stev. 5. Se priporoča p. n. občinstvu za vsa stavbena dela kakor tudi za izdelovanje vsakovrstnih načrtov, proračunov ter kolavdacij po najnižjih cenah. BISER med vsemi žitnimi kavami je Fyan ck o v a Perl- rž. Vsak požirek iz škodelice potrjuje premoč te fine kakovost. K vsaki žitni kavi pa je, da se doseže v resnici poln okus in lepa okusna barva, treba pridjati malo por- cijo pravega za^rebškega Franckovega pridatka za kavo. Obe vrsti dobite se v vsaki spec, trgovini. SPOMINJAJTE SE OB VSAKI PRILIKI »ŠOLSKEGA DOMA«! Najboljsi f'eski dobavni vir! Perje zablazine po zelo nizkih cenah. 1 kji l'azi'eiiljciicga sivega porj;i 2 K; boljše vrstc 2 K 40 v; polubolo iiajholjše 2 K 80 v; čisto b(>lo •i K; bolo, puh 5 K 10 v: 1 kg njijliiioj.šc belo razcepljono 6 K 40 v, 8 K; 1 kg puh-pcrja. sivo K 6, 7; bolo fino 10 K; najfinojšo prsno 12 K. Pošiljatcv 5 kg, poštniin1 prosto. Izgotovljena postcli[na oprava iz gosk'jm. rilcčcga, plavcua. bclcga ali niinpn- kastega nankinga; 1 perinea dolga 180 cm. si- roka 120 cm tor 2 blazini vsaka po 80 cm dolga ter (50 cm široka s liniin, Irpožiiim puhom K 16 s pol-puhoni K 20. s l'inim puhim I. vrstc K 24; posamezne pernice 10 K, 12 K, 14 K, 16 K: blazine za pod glavo K 3, K 350, K 4. Per- nice 200 cm dolge in 140 cm široke K 1H, K 14-70, K 17-80 in K 21. Pernati madraci iz moč- nega križastega Gradlna 189 cm dolgi in 11G cm iiroki K 12*50 in 11 80. Hazpošilja so proti povzetju, in sicer od K 12 poštnine prosto Neugajajoče sr zamenja ali pa se vzame nazaj ter se vine denar. Ceniki za- stonj in poštnine prosto. 5. Benisch, Deschenits st. QQ2, Ceško. Kupujte samo clvokolesa „ALTENA", francoske vrste, ki so najitrpežnejši in naj boljši bod si za na- vadno rabo ali za dirke. Šivalni strojiOriginal „Victoria" so naipraktičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno ši- vanje in stikanje (vezenje). Stroj teče brezšumno in je jako trpe- žen. Puške, samokrese, slamo- reznice in vse v to stroko spa- dajode predmete se dobi po to- varniški ceni pri tvrd ki Keršeuani s Cuk, G O R I C A — Stolni trg St. 9. Velika izbera eevUev za moške, ženske in otroke J. Drufovka-Gorica Qosposka ul. 3, rcasproti JVConta. PoiMa „Ljubljanske kreditne bante' ------se bavi z vsemi v banöno stroko spadajoöimi posli.------ Vloge na hnpee obrestuje po 4/2%, vloge v UMm raiunü po dogovopu. f GORICI Dtlnlika glavnlca K 8,000.000. Centrala v Ljubljani. - Rezervnl zaklad K 800.000. — Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bay car. Tiska vNarodna Tiskarnatt (odgov. L. L u k e ž i č.)