V Trstu dne 2. Oktobra 1908. Št. 40. S -* Izhaja v Trstu vsak = petek popoldne = Uredništvo in upravništvo ulita Boschetto št. 5. II. nad. Telefon št. 1570 = Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. — i—n ii Posamezna številka = 6 vin. .== Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K., četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. J IZJAVA Izvrševalni odbor jugoslovanske socialno- (jeinokratične stranke se je na svoji seji v petek 26. t. m. temeljito bavil z zadnjimi dogodki na Spodnjem Štajerskem in Kranj¬ skem ter izjavlja z ozirom na dejstva, ki se daje dokazati, sledeče: Narodnostni boj, ki je dobil v zadnjih časih zopet brutalne oblike pouličnih iz¬ gredov, podpihujejo meščanske stranke ne zaradi narodnih potreb in ciljev, temveč v egoistične strankarske namene, predvsem zato, da bi razvnele strasti in preslepile delavne sloje, ki naj bi v brezumnem na¬ cionalnem boju pozabili na svojo gospo¬ darsko sužnost in na razredna nasprotja. Izvrševalni odbor obžaluje in obsoja tero¬ ristično tahtiko nacionalističnih strank, naj že meri proti Slovencem, ali pa proti drugim narodom. Izvrševalni odbor pov- darja z vso odločnostjo razredno stališče socialne demokracije in mednarodno soli¬ darnost delavstva vseh narodov, ki je edino vspešno sredstvo delavskega razreda v bojn za osvoboditev iz tiranije mednarodnega kapitalizma. Izvrševalni odbor konstatira, da nacio¬ nalistične stranke ne iščejo narodne ena¬ kopravnosti in svobode, ki je pogoj na¬ rodnega miru, temveč namenoma podžigajo nacionalna nasprotja na škodo delavskega razreda svojega in vseh drugih narodov. Zoper take nekulturne tendence se mora tem čvrsteje združevati delavstvo vseh na¬ rodov za varstvo svojih pravic in za boj proti vsemu proletariatu skupnemu sovraž¬ niku, kapitalizmu. Izvrševalni odbor poziva slovenske de¬ lavce, naj odločno zavrnejo vse poskuse nacionalističnih strank, ki merijo na to, da odvrnejo proletariat od njegove poti in od njegovih ciljev ter da ga vprežejo pred voz buržoaznih interesov, nasprotnih inte¬ resom delavstva. Izvrševalni odbor izreka, da so zadnji dogodki meščanskim strankam dobro došel povod za razredno buržoazno politiko, kar dokazuje najbolje zbliževanje liberalne in klerikalne stranke, iz katerega naj bi se razvila popolna sloga dosedanjih nasprot¬ nikov. Ost teda združevanja meri proti razredno zavednemu delavstvu, proti nje¬ govem razvoju, proti njegovim gospodar¬ skim in političnim pravicam, proti njegovi bojni moči. Ce izvrševalni odbor obsoja vse izgrede, za katere so odgovorni nacionalistični vo¬ dilni krogi, bodisi da so jih, kakor v Ptuju, namenoma vprizorili, bodisi, kakor v Ljub¬ ljani, zagrešili z brezbrižnostjo, pa tudi konstatira, da je glavni sokrivec vseh po¬ dobnih izgredov avstrijski vladni zistem, ki sc deloma pasivno, deloma aktivno upira temeljiti rešitvi narodnega vprašanja in ovira demokratiziranje javnih zastopov v škodo ljudstva in v korist fevdalnih in ka¬ pitalističnih krogov. Izvrševalni odbor izreka, da v Ljubljani ni bilo resnega povoda za tiste represalije, ki so povzročile smrt dveh in težko po¬ škodbo številnih drugih oseb. Zlasti izreka, da je deželna vlada v Ljubljani v kritičnih dneh pokazala usodepolno neznanje doma¬ čih razmer in nesposobnost v izbiranju sredstev za varstvo javnega miru in reda. Nepobitno je tudi dejstvo, da se je med vojaštvom, ki je bilo poklicano na var¬ nostno službo, javno pokazalo toliko pri¬ stranosti, da je bila sposobnost nekaterih oddelkov za tako kritično službo nad vse dvomljiva. Nepobitno je pa tudi, da so ne¬ katere vojaške osebe brez zakonitega raz¬ loga prekoračile svoje pooblastilo in s tem povzročile nad vse tragične posledice in novo razburjenost med prebivalstvom. Izvrševalni odbor zahteva, da se strogo preišče raba orožja, da se pozovejo na od¬ govornost vsi, ki so obdolženi, da so za¬ krivili smrt dveh in poškodbe mnogih oseb brez zakonitega razloga in da se jav¬ nosti naznani vspeh preiskave. Zahteva pa tudi, da odškoduje država nedolžne žrtve, odnosno njih družine kolikor je mogoče, da se materialno odškoduje izgubljeno življenje m zdravje. Izvrševalni odbor jugoslov. soc.-dem. stranke. Velika mednarodna manifestacija delavske solidarnosti V nedeljo dne 27. septembra se je vršila na Dunaju socialistična konferenca zaradi splošne volilne pravice na Ogrskem. Velika dvorana Delavskega doma v Ottagringu je bila polna že ob 9. tiri zjutraj. Navzoči so skoraj vsi avstrijski socialistični državni poslanci in zastopniki izvrževalnih odborov socialističnih strank vseh avstrijskih na¬ rodov. Vseh delegatov je nad 200. Ogrski sodrugi so zastopani po sodrugih Bukinger, Garami in Kumfi. Hrvatske socialiste za¬ stopata sodrnga Hunč in Bukšeg. Etbin in Anton Kristan zastopata jugoslov. soc. dem. stranko. Sodr. Bittoni pa italijansko. Konferenco otvori strankini tajnik sodr. Skaret. Predsednikom je izvoljen sodr. Pernerstorfer. Prva sta govorila Adler in Nemec. Sodr. Pittoni je izjavil da je in da bo italijansko delavstvo vedno združeno z delavci vseh narodov, tedaj tudi z ogrskim delavstvom v njegovi borbi za splošno vo¬ lilno pravo. Sodr. Kristan .Etbin je govoril v imenu jugoslovanske soc. dem. stranke. Rekel je približno: «Ako se zavzemamo za težnje ogrskih sodrugov za splošno volilno pravico, sto¬ rimo zato, ker odgovarja to našim pro¬ letarskim interesom. Ti nas silijo pod¬ pirati ogrske sodruge s vsemi sredstvi in jim po možnosti pripomoči do zmage. Bili so časi, ko se je z Ogrske glasila pesem svobode po celi Evropi. Od kar se je zbudil ogrski proletarijat, se je to korenito spremenilo in danes vidimo, da je izven ogrsko mnenje o položaju na Ogrskem, čisto drugačno kakor nekdaj. Ce je na Ogrskem še kdo, ki je odkritosrčen prija¬ telj svobode je to za svoje pravice se bo¬ reči ogrski proletarijat. (Prav je! Tako je). Da ta proletarijat pride do svojih pravic, do zmage, je za nas velike važnosti, kajti, ako ogrsko delavstvo ne napreduje, obtiče tudi naši interesi v blatu. To čutimo in vidimo že danes. Pri vsaki železniški gradbi prihajajo k nam trume ogrskih in hrvatskih delavcev in kvarijo mezdo. To bo trajalo toliko časa, dokler se politične in gospo¬ darske razmere na Ogrskem ne prilagode Evropejskim. (Pritrjevanje). Sicer ni v Avstriji naroda, ki ne bi imel svojih ljudi na Ogrskem. Toda mi, Jugoslovani smo še posebno zvezani v velikem delu z deželami onkraj Litve. Za nas je največega pomena kako se razvijajo tam narodne in politične razmere. Naši hrvatski sodrugi v Dalmaciji in Istri, imajo veliko skupnega s lirvat- skimi sodrugi v trojedinem kraljestvu. Mi vemo, da je uvedba splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice na Ogrskem pred- pogoj za uvedbo enakega volilnega reda na Hrvatskem. Ako prodajajo danes hrvat¬ ski šovenisti od hiše do hiše fraze o dr- žavnopravnosti in brskajo za tisoč let na¬ zaj po zgodovini, da bi našli snov za svoj program in s tem uplivali na mase, vemo, da je to zgolj humbug. Uvedba splošne, enake in tajne volilne pravice na Hrvatskem, do katere se pa ne pride drugače, kakor samo po spremembi na Ogrskem, je v korist hrvatskemu ljud¬ stvu. Tudi jugoslovanski socialisti zago¬ tavljajo ogrskim sodrugom, da jih bodo podpirali v njih boju in pokazati se mora uplivnim vladajočim krogom, da se bo avstrijska socialna demokracija zavzela za težnje ogrskega proletarijata ravno tako, kakor za svoje koristi. (Splošno odobra¬ vanje). Po govoru zastopnikov socialističnih strank drugih narodov v Avstriji, se je na predlog sodr. Adlerja sprejelo sledečo re¬ solucijo : ^Zastopniki avstrijsko socialne demokra¬ cije, zbrani na današnji konferenci, po- i zdravljajo z veseljem zastopnike ogrske in hrvatske socialne demokracije in izjavljajo i.vojo solidarnost z delavstvom sosednje države v njegovem boju za volilno jednako- pravo. Konferenca izjavlja, da nvedenje splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice na Ogrskem ni samo zahteva po¬ litična, socialne in narodne enakopravnosti, temveč direktna potreba življenskih inte¬ resov države, posebno pa potreba prole- tarjata vseh narodnosti v Avstriji in na Ogrskem. Zaradi tega sledi avstrijska socialna demokracija borbi za dosego vo¬ lilne pravice na ogrskem z vročo željo do vspeha in je pripravljeno s vso svojo močjo pomagati pri tem boju ogrskim bratom. Mednarodna solidarnost, ki veže delavstvo celega sveta, je za avstrijsko in ogrsko de¬ lavstvo neposredna in globoka vez skupnih interesov ki imajo svoj izvor v raznih gospodarskih in političnih vzajemnih odno- šajih obeh držav. Zaostalost ogrskega za- konodajstva, tvori veliko zapreko politi¬ čnemu in socialnemu razvoju Avstrije. — Fevdalno barbarstvo ogrske vladajoče oli¬ garhije, ki odreka delavstvu vsako pravico in hoče potlačiti njegov obstanek, tvori ti di za razvoj avstrijskega delavstva veliko nevarnost. Protinarodni vlastodršči na Ogrskem, ki se naslanjajo na sedanji kri¬ vični volilni zakon, so odkriti zavezniki vseh sovražnikov avstrijskega delavstva in sovražniki njegove osamosvojitve. Demokratizacija Ogrske in Avstrije je razven tega tudi nujna potreba, v svrho pametnega sporazumljenja v odnošajih obeh držav. Samo demokratizirani Avstriji in demokratizirani Ogrski bo mogoče vstvariti trdno podlago trajnemu miru, ki bo jamčil samostalnost in svobodo obeh držav in za¬ gotovil ob enem vsem narodom obeli držav trajno vživanje skupnih interesov. Enakost volilnega prava je neobhodno potrebna za države in narodov obstanek. Prav zaradi tega je tudi resen opomin vladnemu nasilstvu, ki ga je pravkar upe- ljala na Ogrskem takozvana koalicijska vlada. Poslednje izjave te vlade nam jasno dokazujejo, da mesto splošne, enake, di¬ rektne in tajne volilne pravice, snuje novo krivico. In vse to dela sedaj, ko se je že obve¬ zala kroni, da uvede splošno volilno pra¬ vico, za katero jamči javno in svečano po¬ dana beseda avstrijskega cesarja in ogrskega kralja. Uvesti hoče javni in pluralni volilni sistem. Tako se hoče oropati delavstvo njegovih pravic; razočarati se hoče upe tlačenih narodov in poteptati njihove nade ter ove¬ kovečiti se hoče narodno nezadovoljstvo. To nečuveno izdajstvo vladne koalicije in drzni poskus hoteti dokazati, da je tudi krona deležna temu izdajstvu in zvaliti vso odgovornost za nepreprečljive posledice na krono samo, tvori nečuveno provoka¬ cijo, vsled katere je opravičen in potreben najenergičnejši odpor. Avstrijska socialna demokracija naredi samo svojo dolžnost, da resno opominja vse odgovorne faktorje, da naj ne dovole, da bi se uresničil ta političen zločin, ki bi bil v veliko nevarnost za bodočnost Ogr¬ ske in Avstrije. Poživlja ogrsko delavstvo, ki se je znalo do sedaj za volilno pravo tako hrabro in energično boriti, da ostane na svojem mestu neomejeno, do konca borbe za splošno volilno pravico in izjavlja, da ne bo pozabila svoje dolžnosti bratsko podpirati ogrsko delavstvo v tej borbi za njegove pravice. Čeravno je bila dunajska socialistična konferenca sklicana samo zaradi ogrske volilne reforme, zastopniki avstrijskih so¬ cialistov niso vendar mogli pozabiti na zadnje dogodke. Uporabili so to priliko, da protestirajo zoper šovinistične izbruhe in I zoper uporabe vojaške moči v izgredih. V to svrho je bila enoglasno sprejeta, sledeča resolucija: «Zastopniki avstrijske socialne demokra¬ cije protestirajo v imenu avstrijskega de¬ lavstva najodločneje zoper šovinistično pri¬ ganjanje, ki ga vrše razne občine naprann narodnim manjšinam. Preganjanje narodnih manjšin ne donaša nobenih koristi in nima. nobenega smisla; tako preganjanje je zoper lieomajeni človeški pravici, manifestirati svojo narodnost in posluževati se svojega jezika. Konferenca zahteva, da se brani to’ narodno pravico bodisi za Slovence, ki bi¬ vajo v nemških okrajih, kakor za Nemce,, ki bivajo v slovenskih okrajih in sploh za vse narodne manjšine. Zastopniki avstrijskega delavstva prote¬ stirajo pa tudi proti državni oblasti, katera izrablja te, proti manjšinam naperjene de¬ monstracije, hoteč vrniti se k nekdanji poli¬ cijski metodi, da se postavi v odpor zoper svobodne državljane z oboroženo močjo in ki stri plačati gmotne škode s človeškimi žrtvami. Protestirajo zoper krvave izgrede orožništva in vojaštva in zahtevajo, da se strogo kaznuje vse one uradnike in vojake, ki so zakrivili te krvave izgrede. Izgredi oslepnjočega šovinizma, ki se jih udeležuje en del ljudstva, podpira in pro¬ vocira današnji vladni sistem, ki hoče re¬ šiti zamotana narodna vprašanja potom malenkostnih sredstev parlamentarističnih hodnikov in nima poguma poprijeti se resnega dela, da se obnovi popolnoma nstavo in upravo na podlagi narodne svobode in narodne avtonomije. Prihodnji korak k uvedbi narodne avtonomije je uvedba splošne, enake, direktne in lajne volilne pravice za deželne zbore in občinske za- stope. Zaradi tega poživlja konferenca delavstvo vseh dežel in vseh narodnosti, da nadaljuje energično boj v dosego splošni* volilne pravice za deželne zbore in protestira proti obnašanju narodnjaških strank kate¬ rim ste oblast in narodna čast samo pret¬ veza, da zamorejo preprečiti ali ovirati uvedbo deželnozborske splošne volilne pravice. Delavstvo inježelni zbori. Nenavadno dolgo je premišljevala vlada predno je naznanila zasedanje večine de¬ želnih zborov. Politični krogi so pričakovali to zasedanje z mrzlično nervoznostjo. Av¬ strijsko delavstvo je pa napovedalo boj, da doseže enakost glasu tudi pri volitvah za deželne zbore in občinske zastope. Iv tej mrzlični nervoznosti pričakovanja in delavskemu gibanju za dosego splošne volilne pravice za deželne zbore, se je oglasil tudi sodr. Otto Bauer z enim svo¬ jih krasnih člankov v socialistični reviji «Der Kampi'». Narodnjaki vseh narodov govore pač mnogo o narodnem vprašanju in vedno pripovedujejo, da hočejo to vpra¬ šanje rešiti. Nebodo ga rešili, ker ga no¬ čejo. In če bi ga hoteli rešiti, ga, na način s katerim pravijo, da hočejo, ne morejo. Slovenski narodnjaki napišejo včasih tudi besedico o avtonomiji. Toda kdo veruje, da ti ljudje razumejo narodno avtonomijo. Pa če tudi poznajo natančno kar mislimo mi pod narodno avtonomijo, ne morejo govoriti o njej jasno in odločno, ne smejo je odkritosrčno priporočati, ker jim je le¬ žeče na tem, da se ohranijo. dosedanje na¬ rodnostne razmere, da se ponavljajo dan za dnem narodni boji in da smejo še n w- dalje pripovedovati, da so socialni demo- kratje izdajalci naroda. Pripovedovati o brezdomovinstvu socialnih demokratov, jav¬ kati nad napredovanjem klarikalizma, netiti sovraštvo med narodi in vživati slave brezdelnega rodoljubnega življenja, je pač bolj komodno nego reševati važna vpraša¬ nja. Toda pustimo te stvari v božjem miru in pustimo govoriti sodrugu Bauerju. *** Ob koncu srednjega in začetku novega veka, so začeli deželni knezi z razširjenjem cestnih komunikacij in z nastopom meščan- DELAVSKI LIST skega kapitalizma, izpodrivati fevdalni par¬ tikularnem, ter uveljavljati sebe, ki so se bolj in bolj nagibali absolutizmu, centra¬ lizmu in burokratiz.mil. Proti temu so- na¬ stopili fevdalci in veliki plemenitaši s svojo organizacijo, in iz te organizacije sb izšli deželni zbori. Ta spor med deželnimi knezi in fevdalci in plemstvom, je imel to dobro lastnost,da je v gmotnem oziru koristil takratnim ljudskim masam t. j. kmetom delavcem in tistemu tretjemu stanu iz katerega se je razvilo meščanstvo. Bilo je popolnoma na¬ ravno. Vsak od nasprotnikov je želel imeti ljudstvo na svoji strani, čeravno je bilo to ljudstvo' na vse kraje ražstrescno in v sebi jo imelo veliko manj življenske silo nego dandanes: P' osebni in politični svobodi, o priv nanju narodnih pravic, ni bilo takrat mogoče še govoriti/ Kazličiie kronovinc, iz katerih je sestav¬ ljena avstrijska država, so bile združene z vojno sito. s kupovanjem oporok. Delalo sef‘je; pač tako, kakor se dela, kadar si hoče kedo nabrati lepo privatno imetje. Ljudstvo je bilo takrat zadovoljno že tedaj, da se' mu je dovolilo živeti in mu pustilo srajco ali vsaj kožo. Hrepenenje po svobodi, po samoupravi kakor tudi narodni ljubezni, še ni čutila ni : želela tedanja masa «podjarmlje¬ nih*. V boju med absolutnim vladarjem prin- eoin in med deželnim laičnim in cerkvenim fevdalizmom je zmagal prvi. Gospodarski razvoj; meščanstva je nudil knezom mo¬ gočni vir davčnih dohodkov, vsled. česar je bilo vladarjem lahko imeti lastno plačano vojsko, svoje sodnike in uradništvo. Na tak način so knezi prevzeli fevdalnemu plemstvu vse tiste funkcije, ki so opravičevale njegov obstanek. Toda deželni zbori so [oživeli šele v bojih med burokratično političnem absolu¬ tizmom in moralnimi in gospodarskimi po¬ trebami kapitalističnega meščanstva, ki je hrepenelo po oblasti. Bilo je to v dobi od leta 1848 do 1868. Prvi se je moral ukloniti vsled izgub v zunanjih vojnah, in prisiljen od potrebe delati Vedne veče dolgove v imenu vsega državnega prebivalstva. Avstrijsko kapitalistično meščanstvo, se je po kratki perijodi mladeniškega radi¬ kalizma kmalu postaralo. Bilo je tudi na¬ ravno. Poljedelska produkcija je tedaj skoraj v celi državi nadkriljevala industri- jčlno in trgovinsko; med meščanstvom raznih narodnosti je vladala ljubosumnost in sovraštvo; cerkev in veleposestvo je bilo poslužno dvornemu vplivu; od vse¬ povsod se jo kar tekmovalo v prosjačenju pri vladi za male in velike miloščine, za nadomeščenje služb; krajevne potrebe in gospodarki protekcionizem in slednič in¬ stinktivna bojazen pred prebujenjem de¬ lavske zavesti, vse to je napravilo, da je bilo meščanstvo vseh narodov že v prvih letih konstitucije neverjetno ponižno med tem ko se je iz dvora vedno bolj pritis¬ kalo in plemstvo je stavilo vedno nove zahteve. 'Sad kompromisov, ki so se naredili v takih razmerah, med dvorom, fevdalci in novim meščanstvom, je bil, da so zopet oživeli stari deželni zbori. Poslužili so se starega srednjeveškega vzorca le dodali so mu še zastopstvo sicer neplemenitih toda vseeno blagoživečih stanov v mestu in na deželi. Stari in novi gospodje so dobili tako v roke mogočno sredstvo v svrlio nadvladja in gospodarskega protekcionizma. Več de¬ setletij so vihrali zastavo deželne avtono¬ mije — ne zamenjati z narodno avtonomijo — 1 in so mislili, da se bo dalo spremeniti Avstrijo v državo, kakšna je bila v preteklih stoletjih t. j. nekak konglomerat malih med seboj neodvisnih državic združeno podložne edemu vladarju. Toda vzbujati mrtve k življenju, je res brezpomembno delo. — Moderno gospo¬ darsko življenje in kulturne potrebe, pra¬ vica, obramba in vse drugo kar je vir kulture, pride do naravnega razvoja samo v združenem zakonodaj stvu in v mogočnih sredstvih velike države. Osrednja država s svojim osrednjim parlamentom jemlje vedno več upliva deželni politiki. In ravno splošna volilna pravica je temu veliko pripomogla. Iz druge strani, je pa v sedanjih časih nemogoče zahtevati da bi ostale pod enim samim zakonodajstvom in eno samo upravo različne narodnosti, kakor bi se hotelo spraviti v en sam hlev bele in črne ovce. Skoraj povsod je pa odkrita ali prikrita obstrukcija, ki ovira normalno delovanje deželnega življenja. (Konec prih.) Trgovskim uradnikom! Ustanovni odbor tržaške skupine «Zveze trgovinskih uradnikov in uslužbencev v Avstriji » je izdal na trgovinske uradnike sledeči poziv, ki ga radovoljno objavimo: Tovariši! Delavci vseh strok se v se¬ danji historični perijodi organizirajo vedno močneje, da se zamorejo tako vspešno bo¬ jevati napram delodajalcem v dosego svojih pravic. Mi trgovski uradniki smo ostali pa dpsedaj izven vsakega strokovnega gi¬ banja, da bi si bili zboljšali naše neugodne razmer . Ml, trgovski uradniki nimamo še niti svoje prave strokovne organizacije. Poslednje smo se vedno izogibali zaradi mnenja, ki vlada v naši stroki, da smo namreč nekaj več nego navadni delavci. Zaradi smotra iti načina bojevanja, smo vedno odklanjali vsakršno tako organiza¬ cijo, meneč, da se to ne strinja z našo strokovno častjo. Odrekali smo vedno ta¬ kim organizacijam vsakršno pravilnost in nismo hoteli jemati v poštev dragocenih podukov. In čim več so nam delodajalci pripovedovali, da tvorimo mi kulturo in inteligenco delavstva, tem bolj se je uko¬ reninilo v nas prepričanje, da smo res več nego navadni delavci tem bolj smo prezi¬ rali smoter strokovnih organizacij. Ampak kako je plačano to delo inteli¬ gence, kakor ga radi imenujejo naši delo¬ dajalci ? Kako ravnajo z nami delodajalci potem, ko smo vse naše telesne in duševne moči izčrpali v njihovih acijendah? Zakaj se nam takrat pokaže vrata in se nam ne pripozna nobenih konkrekt.nih pravic? Res je sicer, da je vlada v najnovejšem času skrpucala skupaj nek zakonski načrt za starostno zavarovanje uradnikov in da smo v omenjenem načrtu upoštevani tudi mi, toda ta načrt je tako predrzna mistifi- kacija, da moramo združeno in s vsemi si¬ lami delati na to, da se iz njega odstrani popolnoma vse nas se tičoče dispozicije. Tudi imamo še mnogo tovarišev, ki sa¬ njajo, da si bodo potom lastnih moči pri¬ dobili sčasoma popolnoma neodvisno živ¬ ljenje. Ros je sicer, da je bilo to, če že ne lahko, pa vsaj mogoče, ko je bilo še daleč do današnjega industrijolnega in trgovinske¬ ga razvoja; ko se pri obrti in trgovini še ni zahtevalo velikih kapitalov in sO male acijende zahtevale malega števila uslužben¬ cev od inteligence, delavnosti in izkušeno¬ sti katerih je bil res odvisen obstanek in razvoj prvih. Dandanašnji pa, ko velike anonimne tvrdke veleobrti in veletrgovine z ogromnimi kapitali uničujejo male, ko je veliko delo razdeljeno med veliko število uradnikov, katere je mogoče lahko nado¬ mestiti, dandanes je več nemogoče. Če pa pomislimo, da .so začeli delodajalci z vedno večo vnemo jemati v službe takozvane ,, prostake 1 ali ,.praktikante z malo ali brez nobene plače, tedaj vidimo, da se naše razmere dan za dnem slabšajo. Preprečiti pa, ali vsaj omejiti napredek teh pogubonosnih razmer, je mogoče samo potom trajnega in združenega napora s strani vseh katerih se stvar tiče. Mogoče je. oko smo vsi združi ni v bojno strokovno organizacijo na stališču razrednega boja in med narodnosti, napram delodajalcem, ki so se že davno in povsod mogočno združili preko mejnih in narodnih in plemenskih diferenc v bran skupnih razrednih inte¬ resov. Organizacija pa, ki lažje nego vsaka druga nas zamore, zaradi čistega smotra, zaradi trajnega dela, zaradi števila od vseh narodov v njej združenih članov, braniti pred delodajalci, je organ zacija trgovinskih uradnikov in uslužbencev v Avstriji, ki ima svoj sedež na Dunaju in ima veliko število krajevnih skupin. V Avstriji imamo tudi mnogo drugih organizacij trgovskih uslužbencev, toda več ali manj so vse nekake podrepnice in po¬ družnice političnih strank, katere ali slu¬ žijo direktno namenom reakcijonarne po¬ litike, ali se pa izčrpajo v narodnostnih bojih. Toliko prve, kakor tudi druge imajo namen preprečiti, da bi delavstvo pojmilo braniti svoje koristi ter služe namenom konservativnega meščanstva. Da. dokažemo pozitivno delo, ki ga vrši v prid trgovinskim uslužbencem „Zreza trgovskih uradnikov in uslužbencev v Av¬ striji' spominjamo tu na principalna po- boljš anja, katere neutrudljivo zahteva: Zakonito upeljavo popolnega nedeljskega počitka za celo leto in po vsej državi. Zakonito upeljavo osemurnega delavnega časa. Uradi naj se zapro ob 6. uri zvečer. Zakonito obligatorično trimesečno odpoved. Prepoved izkoriščanja, ki se ga vrši danes na praktikantih. Reforma zakona bolniških blagajn. Vladno preskrbovanje za zavaro¬ vanje za. starost in onemoglost ter zavaro vanje sirot. Vladno ustanovitev trgovinskih ispektor- jev, ki naj jih izvole trgovski uradniki in uslužbenci. Tovariši !, Ako res želite, da sc vaše sedanje razmere zboljšajo, ako se zavedate vaših pravic, ako se čutite solidarni z va¬ šimi tovariši trpljenja in dela, 'agitiraj e ,a našo inicijatiro. Pošljite .vašo izjavo da pristopite tržaški skupini zveze trgov¬ ski!) uradnikov in uslužbencev v Av¬ striji. Začasni sedež tržaške skupine jc v pro¬ storih društva „Cossa di protez/one (legli adcleti ai negozi at dettaghb ul. S. Gio- vanni št. 14. Slovenski uradniki, ki se zavedajo svojih pravic, in ki se čutijo solidarni s tujerod¬ nimi tovariši, bodo pač naredili svojo dolžnost. Politični pregled. Delegacije se snidejo dne 7. oktobra v Budimpešti. Na dnevnem redu bodo tudi bosenske razmere. Za deželnozborske volitve na Nižjem Avstrijskem, ki bodo prihodnji mesec, so razvili socialni demokratje veliko agitacijo. V češkem deželnem zboru delajo nemške stranke obstrukcijo. Začelo se je s tem, da niso denile za deželni zbor nem¬ škega »aktuarja* (pisarja): potem so bili jezni na deželnega maršala princa Lobko- vica, ki je za svoje mesto res nesposoben. Toda pravi razlog je starejši. Stare boje med Čehi in Nemci so razne sodnij ske je¬ zikovne zadeve in krvavi dogodki v Berg- reiehensteinu še poostrili. Cehi in Nemci bi radi po sili zmagali s svojimi zahtevami, obema je pa všeč, če deželni zbor ne more delovati, ker se s tem zavlači volilna -re¬ forma. Ministrski predsednik baron Beck je povabil voditelje strank na Dunaj, da bi jih spravil. Nemci so prišli, Cehi so od¬ klonili vabilo, češ, da imajo ministra-rojaka. — V sredo ima biti zopet seja deželnega zbora. Precej verjetno je, da se Becku dotlej posreči, za silo zamazati razpoke. Ampak več kakor za silo ne bo. Demonstracije za deželnozborsko volilno pravico v Galiciji. Poljski in rusinski socialisti so v nedeijo priredili v Lvovu velikansko demonstracijo za splošno in enako volilno pravico za deželni zbor. Delavski zastopniki so prišli iz vse dežele. Po sprevodu je odšla deputacija, sestav¬ ljena iz 40 članov, ki so zastopali 25 mest, k deželnemu maršalu Badeniju; v imenu poljskih sodrugov je razložil poslanec Das- zynski, v imenu rusinskih pa poslanec Vitij k zahtevo delavstva. Daszynski je izjavil, da ne more biti govora o novi kuriji. Take reforme ne bi ljudstvo sprejelo na noben način. Maršal grof Badcni je izjavil, da je za razširjenje volilne pravice, ampak «kot pristaš počasnega raz voja » misli, da ni upati na splošno in enako volilno pravico. Deputacija je potem odšla k načelniku de¬ mokratične levice drju. Rutovvskemu. V klubu je bilo navzočih mnogo članov te stranke, ki so obljubili deputaciji, da bodo krepko podpirali zahtevo splošne in enake volilne pravice. Odtod je odšla deputacija k načelniku mladorusinskega kluba drju. Olesnickemu; ta in vodstvo poljske ljudske stranke so obljubili, da se bodo bojevali s socialnimi demokrati za splošno in enako volilno pravico. Pred deželnim zborom je poslanec Daszvnski množici naznanil, kaj je deputacija cula. Ko sta se pokazali med množico dve rdeči zastavi, je zahteval po¬ licaj ni komisar, naj ji ljudstvo takoj od¬ strani. Poslanci Daszynski, Vitijak in Dia- maud so komaj preprečili krvav spopad. Pred deželno bolnico je poslanec Hudec po kratkem nagovoru pozval množico, naj se mirno razide. Ljudstvo je hotelo slišati še Daszynskega. Na to je poskočil policajni komisar Tauer, da na noben način ne do¬ voli shoda pod milim nebom, ter je pognal policiste na ljudstvo, ki se ni moglo golim sabljam dovolj hitro umakniti. Mnogo ljudi je popadalo, med njimi štiri mlada dekleta. 721etnega starca so tako pohodiji, da sta mu dve rebri zlomljeni. Ranjenih je 28 oseb, med njimi 9 težko. Popoldne je bila deputacija pri namestniku drju. Bobrzyn- skem, kateremu se je pritožila tudi zaradi poli cajn ih brutalnosti. Namestnik je obljubil strogo preiskavo. Glede volilne reforme je dejal, da mu je simpatična zahteva, da dobe volilno pravico tudi tisti državljani, ki j.c še nimajo. Tudi ta odgovor je depu¬ tacija sporočila ljudstvu, ki je čakalo pred namestniško palačo, Domače stvari. Velika veselica v korist „D e , lavskemu IastiT* se vrši v Delavskem domu ulica Boschetto št. 5 v nedeljo dne 4 oktobra 1908. ob 7 m pol uri zvečer. Vspored: 1. ALI PLAVAJ ALI UTONI; iflrj v enem dejanju. 2. D0<e noče nastopiti. Morda ji celo. zdi, da je tako potrebno. Če j i. 0 bi ne bilo, bi bil moral gospod Po- vzeti vso stvar na znanje takrat, ko Vidav zahteval njegovo intervencijo, ki }ii bila veliko koristila. — Zakaj ni na¬ prav il? Vse to pa prav gotovo ni niti v korist administracije niti pravilnosti. Od vodstva carinskih skladišč zahtevamo, dn nastopi zoper ta umazani maščevalni in muhasti zistem najstrožje, 'sicer bomo pri¬ siljeni, kakor smo rekli, nastopiti drugo pot. (Op. ur.) Izvedeli smo, da je naša zadnja notica ros vplivala na vodstvo, da je začelo nekam hitreje baviti se s to stvarjo in upamo, da se te razmere kmalu odpravijo. Tudi gospod Zorzenoni se je čutil užalje¬ nega, pa jc rekel, da če izve, kdo neki da je pisal v naš list, da bo dotičnika drago stalo. No gospodu Zorzenonu lahko rečemo, da ne bo izvedel, in če bi tudi izvedel ne bi mogel narediti nič drugega nego prijeti se za.nos. Poštenost nekega gostilničarja. Za danes samo to: Gostilničar je Josip Furlan. Neka žena je naredila pri njemu menda kake 1 — 5 kron dolga za svojo družino. Zadnje dneve ji je soprog obolel, in je še sedaj bolan, Zato ni mogla dolga, kakor po navadi poravnati. Gostilničar ji je uračunal tudi dolg njenega brata. Ob¬ ljubila mu je da mu plača v obrokih. Ho¬ tela mu je že dati prve tri krone. On ni hotel sprejeti in jo je tožil. Dan pred raz¬ pravo je prišel k nji in ji je rekel, da če ravno jo je tožil, ne bo šel na razpravo in da ni treba, da gre niti ona. Poravnala da bosta sama. Zena, ki se imenuje Josipina Kosič, res ni šla na razpravo kamor je bila povabljena, šel je pa kljub dani be¬ sedi, gospod Furlan. Tako je bila ona kaznovana poravnati ves dolg, tudi njego¬ vega brata, ker ni prišla na sodnijsko raz¬ pravo. Po našem mnenju je to sleparija, in upamo, da bo sodnijska oblast strogo postopala proti omenjenemu gostilničarju. Ker je pa ta gostilničar še posebej slo¬ venski narodnjak, ga je zastopal dr. Rybnr. Res imenitna poštenost narodnega gostilni¬ čarja. Poslanec Bur!val, češki narodni socialist je prišel v Trst iskat slavo. Na Češkem ni mogel do nje. „Edinost“ pravi, da je predsednik močne češke narodne organizacije, ki šteje 23 tisoč članov in da je prišel v Trst radevolje, da bi tu položil temelj k skupni organizaciji železničarjev. Burival se je najprej spozabil, da imajo železničarji že svojo močno organizacijo; potem pa ta (Burival ni vedel, da so tržaški železničarji najmanj pripravljeni vjeti se na njegove limanice. Pri resnih ljudeh ne opravljajo Burivali ničesar. Potem pa ima Burival tudi Mandičevo navado. On nam¬ reč laže, grozno laže. Rekel je, da ima nje¬ gova organizacija železničarjev 23 tisoč članov. Na lanski seji koalicijskega odbora je zastopal 5 tisoč železničarjev. Od tedaj naprej je število članov mednarodne želez¬ ničarske organizacije na Češkem naraslo na 15 tisoč samo čeških članov, brez nem¬ ških. Na zadnji seji odbora koaliranih že¬ lezničarjev, ga je odbor vprašal, kaj neki hoče imeti opraviti pri tem odboru s svo¬ jimi petini burši. Tajnik železničarjev, sodr. Kopač nam je zagotovil, da se je Burival ASgal najmanj za 20 tisoč članov. In k takim voditeljem, ki se lažejo, ki, če so hoteli priti v državni zbor so morali pro¬ siti glasove češkega meščanstva, k takim naj bi se podali železničarji. No Burival naj bo le gotov, da bo denar, ki ga trosi N. D. O. za njegove pohode v Trst ostal popolnoma brezuspešen. Sodr. Kopač nam je pa zagotovil, da nam pripravi za prihodnjo št. natančno statistiko članov Bufevnlove želez, organizacije. Ljudstvo mora pač ve¬ deti, kako neumno se znajo ti ljudje "'lagati. Slovanska iiiternazionala je naj¬ novejša iznajdba dr. Mandiča. Na nedeljskem 'shodu N.D.O. jc izustil to velepomembno modrost. Rekel je namreč, da se morajo eni (narodnjaki) postaviti na stališče slo - vanske internacijonale. Mi bi svetovali dr. -Mandiču, da se postavi raje na svojo glavo. ‘ rižot- bo veliko lepši nego da govori o stvareh o katerih nima niti toliko pojma kakor nnjnavadnejši socialistični delavec.. Po Mandičevem načrtu se bodo Slovani sedaj mednarodno med seboj združili. Slo¬ vanska mednarodnost. Le žal, da nimamo nobenega Mandiča, ki bi se zavzemal za germansko in latinsko mednarodnost. In ko bo Mandič uresničil slovansko interna- zionalo, potom bo lahko priredil slovansko mednarodni lov na ... . kozle. r I* bazovske fare ... Nedavno je «Zarja», glasilo slovenskega popovstva za Trst in okolico, temeljito dokazala, da so, ljudske knjižnice za črno gospodo narav¬ nost pogubonosne. Zaradi tega so kleri¬ kalni patrijotje z vso klerikalno energijo gledali na vse mogoče načine, da, te knjiž¬ nice ovirajo. Naš g. Warto se je n. pr. prepiral z akademiki, pisal je notice v »Zarjo" itd. Posrečilo se mu ni seveda ničesar; akad. fer. društvo ..Balkan" se ni veliko zmenilo za njegovo jezico in je ustanovilo ljudsko knjižnico, kakor smo nekdaj žc omenili. V zadnjem času pa jc dobilo društvo močnega konkurenta; da bi sc najzvestejši njegovi klijenti ne «pohiijšali» in da reši vsaj tisto, kar se da še rešiti, ustanovil je tudi g. župnik knjižnico. S tem je gosp. Warto razdelil ljudstvo na dva tabora, kakor bomo vsi mi, če Bog da, na sodnji dan razdeljeni. Sedaj ne manjka drugega, kakor cin pri- drdrata iz Ljubljane Šušteršič in Terseglav, in strankarski fanatizem za par desetletij je v Bazovici gotov. Slovensko popovstvo za Trst in okolico! Svetujemo Vam v vašem interesu: ne ši¬ rite svojih idej po okolici, ne uvajajte ultra- montanskih umazanosti v naše kraje, sicer bodemo tak < Potrebujete srajce, spodnje hlače otroške obleke, obleke za gospice in gospe in razne dru¬ ge domače obleke? Pišite na podpisano trdko rokodelnega tkanega platnenega in volnenega blaga 78 ct. široko 25 m. stane 10 kron 50 20 » franko! Trpežno Pozor! Raznobarvno! Zahtevaite vzorce! 'V' Marie Cerna, 1 1 I Ručni tkalcovna, Novy Hradek u Nov. Mesta n. M., Čechy. .. i. U KROJAČNIGA A. SPANGARO TRST. ul. S. talil it. 13III nad. TRST. Vina najfinejša, domača kuhinja Družinske zabave. == Zbirka ražličnega tu in inozemskega blaga za moške obleke. Vsako naročbo se izgotovi točno in natančno. Cene zmerne . . - JOSIP ZLOBEC priporoča svojo pekarno in prodajalno jestvin v kateri ima na razpolago raznovrstne jest¬ vine po nnjnižjih cenah ; posebno priporoča svojo moko iz prvih avstro-ogerskih mlinov. Pulj - via Lissa št. 34 - Pulj Na razpolago vedno pripravljena peč(izvzem- ši nedelje in praznike) za privatno pecivo. Delavci! podpirajte delavca tovariša. Slovani! Podpirajte edino Slovani! Slovansko knjigarno in papirnico Josipa Gorenjca, Trst, ul. Valdirivo 40 MVsi kron samo stane popolna moška obleka edino v zalogi zgotovljenega blaga V. DOBAUSCHEK — TRST, ul. Giosue Carducci št. 11. PO ZELO A1ZKIH CENAH sc dobi tudi raznobarvne in črne moške in deške obleke kakor tudi kostume za otroke. Dobi se tudi svršuike, kratke zimske jope, jopice in hlače. Plave obleke za kovače in mehanikarje. Klobuke *« 1 kape. perilo in ovratnice, sploli vsakojaka moška oblačila. Izgotavlja se obleke po naročilu. Govori se tudi slovenski. Gostilna ft Časa dei Popolo H (Zadružna delavska gostilna) Trst, til. S. Lazzaro iti ut. S. Catterina Domača kuhinja vedno dobro preskrbljena. = Cene zmerne. = Shajat išče zunanjih s od nuj ov. TT in , ' i ■ ■ i » \c ;a\ s . : TRST. Ulica Acquedotto št. 6. : Velika zbirka igrač, okraskov, parfu- marij, mila, ovratnikov, zapestnikov, kravat, i. t. d. = KAROL GEKBEC = BRIVEC v ulici delle Acque št. 17. Enotni mesečni tarif. Sterilna svetilka Long. %birka parfuma rij in mila. = TRST = Ulica Caserma = in ulica = Torre Bianca. Napitnina je odpravljena. Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih. v Dobravljah na Goriškem Registrovana zadruga z omejeno zavezo. Pred kratkim ustanovljena Na razpolago ima 10.000 hi. vina (mošta) zdru¬ ženih kmetov iz najboljših vinogradnih krajev, kakor: Brje, Skrilje, Dobravlje, Kamnje in drugih bližnjih vasi. — — «A LASTNE, KLETI m Priporoča se cenjenim konsumentom, zadrugam, trgovcem in gostilničarjem po Goriškem, Kranjskem Koroškem v Trstu in drugod. — Postrežba točna in prava. == Cene zmerne. = ZADRUŽNO VODSTVO. ■— I fl fl 1 I i i n i