ftofal LXVH PoStnlna plačana t gotovini t Ljubljani, v nedeljo, dne 10. decembra 1939 Stev. 282 Cena 2 din Naročnina mesečno 29 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, ca inozemstvo 120 Din UredniitTo je ▼ Kopitarjevi n 1.6/111 SCOVENEC Telefoni uredništva In nprave: 40-01, 40-03, 40-03, 40-04, 40-04 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznik« Cekernl račun: Ljubljana številki 10.699 in 10.349 za insnrate. (J prava: Kopitarjeva ulica številka 6. I Pravica družine Papež Pij XII. je v svoji prvi okrožnici, v kateri razmotriva vzroke, zakaj se sodobna človeška družba tako hudo maje, in obenem kaže na edino pravo pot, po kateri se more rešiti propada in se preroditi, posvetil važno poglavje družini. Cerkev kot varhinja krščanskega življenja in omike je vedno povzdigovala družino, ki je osnovna celica človeške družbe, in je zato v vseh časih odločno poudarjala in branila njene pravice v državnem občestvu. Kdor podira družino, ta podira tudi državo in izpodkoptije splošni blagor, to zlasti v zadnjih vekih neprestano kličejo papeži in rotijo odgovorne voditelje posvetne oblasti, naj se zavejo temeljnega pomena družine za obstoj in srečno bodočnost naroda. Papež. Pij XII. pa je porabil sedanjo priliko, ko grozijo v krščanstvu vzgojenemu svetu najhujše razdiralne sile, da je v svoji poslanici državnike s posebno krepkimi razlogi in z vso prepričevalnostjo opozoril, kako zelo se greši zoper družino in kako je treba spoštovati njene od Boga samega dane pravice, če hočemo dobro državi in človeštvu, da ga dvignemo iz sodobnega prepada. Državni oblasti — tako ugotavlja papež — je Stvarnik določil za nalogo in namen, da ureja družabno življenje po postavah nravstvenega reda, ki je v svojih občih načelih neizpremenljiv. Po tem redu naj vsak posameznik doseže primerno stopnjo telesne, umske in nravne popolnosti, uravnavajoč to svoje prizadevanje v skladu s svojimi sodržavljani v blagor vseh tako, kar se tiče dostojnega gmotnega blagostanja, kakor duhovne kulture in večnega izveličnnja. Država mora svoje delovanje usmerjati po tem namenu, ki meri na blagor posameznika, tako da je država za človeka in zaradi njega, ne pa narobe. Že pri-rodna pamet nam pove, da je tako in da tako mora biti, zaradi česar je zmota, češ da je država sama sebi namen brez ozira na pravice posameznika in posameznih naravnih družb v njej, zmota proti sami prirodi stvari. Tako posameznik kakor družina imata svoje od državnega občestva nezavisne pravice, ki se jih občestvo ne sme dotakniti, če noče samo podreti temelja, na katerem je zgrajeno. Torej je družba, oziroma država sredstvo, po katerem se pospešuje, kakor pravi Pij XII., Skladni razvoj in nravstvena izpopolnitev človeka po načelih božjega nravstvenega reda, ne pa mulik, ki bi smei vse, kar bi se mu zahotelo, nemeneč se za avtonomne temeljne pravice človekove osebe in družine, v katero je posameznik prirodno najgloblje vraščen. Država. ki ima danes — in to čisto v skladu s sodobnimi razmerami — itak izredne in velike ravice do posameznika in tudi do družine, akršnih prej ni izvajala, ker to ni bilo potrebno, mora brezpogojno pustiti nedotaknjene najosnovnejše pravice osebe in njenega družinskega kroga tem bolj, čim bolj je sicer primorana posegati v privatno življenje Potem ko je papež tako zavrnil tiste sodobne nauke, ki človeka popolnoma zasužnju-jejo »vsegamogočnemu« občestvu ter ga tako ponižujejo v brezpravnega in brezvoljnega člana Črede, se obrača proti prizadevanju gotovih oblastnikov, ki si prisvajajo edino in izključno pravico, da država posreduje mladi duši tudi življenjski svetovni nazor, gazeč voljo starišev, pravice družine, oblast verskega občestva Cerkve nad krščanskimi dušami ter versko izporočilo ljudstva. Slovesno kliče Pij XII.: »Kolikor težje žrtve danes zahteva država od posameznikov in družin, toliko bolj svete in nedotakljive morajo biti pravice vesti. Država more zahtevati blago in kri, nikdar pa ne duše, ki jo je Bog odrešil. Naloge, ki jo je Bog zaupal starišem, da skrbe za telesni in duhovni blagor svojih otrok in da rastejo v verskem duhu, jim nihče nima pravice odvzeti — to bi bila strašna krivica.« To je opomin, vreden namestnikov Kristusovih na rimski stolici, ki se je v vseh dobah zgodovine omikanega krščanskega človeštva pogumno brez ozira na katerikoli režim zavzemala za pravico človeka, da svobodno sledi svoji vesti, svoji veri in svo- i'emu dobremu prepričanju ter se upre poiz-:usu,_ da bi gola sila odločala o najsvetejšem, kar človek veruje in po katerem hoče uravnavati svoje življenje v blagor občestva. In tudi danes povzdiguje svoj glas v obrambo te najosnovnejše zahteve človeške duše, ki jo hočejo potlačiti poganski nauki našega časa ter tako porušiti temeljni kamen, na katerem naša omika sloni! Toda papež se ne straši. On, ki je poglavar Cerkve, ki bo vse čase prestala, ve, da so režimi danes, jutri pa jih več ne bo, da so zatonile države in vladavine, ki so menile, da so večne, in da se je še vsaka tiranija morala umakniti pravici žaljenega božjega ljudstva. »Kristus, sin božji,« tako pravi Pij, »ima v svoji vsemogočni roki usodo držav in narodov. On daje in zadržuje rast, uspeh in veličino. Od vsega, kar je na zemlji, samo duša ne pozna smrti. Vsaka vzgoja, ki ne prizna in ne čisla svetih vezi družine in jih razdira ter odpad od Kristusa povzdiguje v znamenje zvestobe do naroda ali do kakšnega družabnega razreda, vsaka taka vzgoja si sama piše sodbo in prišel bo čas, ko bodo nasilniki, ki s tem rušijo sami sebe, bridko občutili resničnost napovedi velikega preroka Jeremije: »Vsi, ki zapustijo Tvoja pota, bodo treščeni na tla.« Veličasten opomin, ki nam kliče v spomin čas, ko se je podiralo kraljestvo, ki si je prisvajala kulturno prvenstvo na svetu, se ponašalo s svojo tradicijo in gazilo božje postave v brezobzirni tiraniji. Tako se bo zgodilo vsem, ki prezirajo to večno postavo, če se v predzadnjem trenutku ne zavedo, da so na poti v prepad. Zagrebška vremenska napoved: Zboljšanje Tremena, hladneje in jasno. Zemunska vremenska napoved: Zjutraj megleno, čez dan jasno. ff Na Balkanu - nič brez Italije Veliki fašistični svet je prvič proglasil nevtralnost Italije ff Sovjetska pomirjuje Romunijo Rim, 9. decembra. A A. Štefani: V četrtek zvečer je pod predsedstvom predsednika vlade Musso-linija imel veliki fašistični svet svojo prvo sejo v 18. letu fašistične dobe. Zunanji minister grof Ciano je poročal o italijanski politiki v zvezi z mednarodnim položajem v zadnjih mesecih. Poročilo je trajalo 2 uri in 15 minut in so ga člani velikega fašističnega sveta z navdušenjem sprejeli. Spregovoril je za grofom Cianom predsednik vlade Mussolini. Njegov govor je bil dolg poldrugo uro. Po njegovem govoru je veliki fašistični svet sprejel naslednji sklep: Uradno poročilo Veliki fašistični svet je slišal obširno poročilo zunanjega ministra grofa Ciana, ki je bilo zelo temeljito, ter ugotavlja, da je vojna obsednega statičnega značaja na zahodnem bojišču. Na gospodarskem polju se ta vojna izvaja z zaporo in protizaporo. Veliki fašistični svet popolnoma odobrava sklep ministrskega sveta od 1. septembra, s katerim je vzpostavljena nevtralnost Italije, ter smatra, da je ta sklep povzročil, da se vojna ni razširila na jugovzhodno Evropo in na Sredozemsko morje. V zvezi s tendencioznimi vestmi tujega porekla veliki fašistični svet izjavlja, da odnošaji med Italijo in Nemčijo ostanejo kakršni so bili, zasnovani na zavezniški pogodbi in izmenjavi naziranj, do katerih je prišlo po Milanu, Salzburgu in Berlinu. Veliki fašistični svet poudarja, da vse, kar bi se moglo pripetiti v Podonavju in na Balkanu, neposredno zanima Italijo, ker ima ona s tem delom Evrope skupne teritorialne in pomorske meje, potegnjene po priključitvi kraljevine Albanije h kraljevini Italiji. Kar se tiče pomorskega prometa, namerava Italija svoj promet na morju ohraniti na jasen način, in to zaradi svojega pre-. stiža in svojih nespornih življenjskih potreb. Gayda razlaga sklepe Vel. fašističnega sveta »G i o r n a 1 e d'I t a 1 i a« objavlja članek, ki ga je napisal ravnatelj tega lista Virginio G a y d a in v katerem razpravlja o sklepih velikega fašističnega sveta. Pravi, da ta resolucija jasno izraža stališče Italije v sedanjih časih in da istočasno odklanja zelo odločno vse tendenciozne vesti, ki so se v zadnjem času razširile po nekaterih krajih v tujini glede smernic italijanske politike. Sklepi velikega fašističnega sveta — tako nadaljuje člankar — potrjujejo, da v italijanski zunanji politiki niso nastopile nobene spremembe, in ti sklepi nedvoumno in odločno potrjujejo, da je italijanska zunanja politika ostala takšna kot prej. Italijansko-nemški odnošaji so ostali nespremenjeni. Kar se tiče nevtralnosti Italije, je ta nevtralnost v popolnem skladu z bitnimi interesi italijanskega naroda. Ne udeleževati se vojne ne -iomeni biti popolnoma nevtralen, in to tembolj, er si Italija pridržuje pravico do nadaljnjih sklepov in korakov. Olede Balkana je jasno, da se Italija zanima za vse tisto, kar se dogaja na njem. Nemogoče je posegati v interese Balkana, ne da bi se posegalo istočasno v interese Italije. Zaradi tega Italija z največjim zanimanjem spremlja vse dogodke na Balkanu in vse, kar bi se v bodoče moglo zgoditi. Člankar končno poudarja, da bo zunanji minister grof Ciano v govoru, ki ga bo imel ob priliki otvoritve korporativne fašistične zbornice 14. decembra, razložil stališče Italije. Pripominja, da evropska javnost že zdaj z velikim zanimanjem pričakuje ta govor. Odmev v Nemčiji Berlin, 9. decembra. AA. DNB: »Nemška diplomatična politična korespondenca« piše: Ako drži Italija puško ob nogi, potem to pomeni, da je razširitev vojne nemogoča, kar tudi po nemškem mnenju nikakor ne bi odgovarjalo potrebam položaja. Danes se je že vsakdo sprijaznil s tem, da je Italija na Balkanu okrepila svoj položaj. Samo po sebi se razume, da je Italiji v sedanjem sporu tako zaradi prestiža, kakor zaradi njenih življenjskih potreb posebno na tem, da si zavaruje svobodo interesov svoje pomorske plovbe, kakor to odgovarja položaju velesile in italijanskemu naravnemu življenjskemu prostora, to je Sredozemskemu morju. Fašistična Italija in narodno socialistična Nemčija nimata niti najmanjše ambicije vmešavati se v razmere tujih življenjskih prostorov, ker se obe zavedata, da s tem nikomur ne pomagata. S toliko večjim fanatizmom je fašizem odločen braniti se proti ogrožanju lastnih življenjskih interesov. Zanimiva odkritja pariškega lista Zakaj Italija ni šla v vojno skupno z Nemčijo Pariz, 9. decembra. AA. »Ordre« pojasnjuje, zakaj je lahko Italija kot podpisnica napadalnega in obrambnega pakta z Nemčijo ostala ob strani sedanje vojne. V pogodbi z dne 22. maja v ^ rvl 1 rv/"nn rp?ann- Nemčiji in ne Italiji, namreč, da odvrača Anglijo proč od Dardanel, ki so edini izhod črnomorskih držav ven na velika morja. Ta vrata morajo biti varna. Angleži jih ne smejo imeti ▼ rokah. Italija ima prav gotovo iste želje. Tudi Nemčija, ki na Balkanu prav gotovo nima nobenih življenjskih političnih koristi, ampak samo gospodarske, proti takšni politiki nima nič. Kar bo Italija ukrenila na Balkanu, bo gotovo tudi v interesu nemške države.« Nemški glas onevtralnostnem bloku Berlin, 9. dec. t. Gilbert in der Maur piše v »W e s t d e u t s c h e r Beobachter« o položaju na Balkanu ter pravi, da je Anglija tamkaj zasledovala naslednje cilje: 1. Najprej naj se vBelgradu zbere konleren-ca vseh balkanskih nevtralnih držav. 2. Belgrajska konferenca naj bi sklepala o predlogu, da se vse balkanske države združijo v nevtral-nostni blok južnovzhodne Evrope. 3. Nevtralnostni blok Balkana naf se potem obrne na skandinavske države, tiste, ki so v Oslu sklenile nevtralnost Skandinavije, da naj se obe nevtralnostni zvezi združita v veliki skupni nevtralnostni blok, ki bi mu pristopila tudi Severna Amerika. 4. Zatem bi se zbrala konferenca vseh nevtralnih držav, kjer bi sklepali o novih mirovnih predlogih. Ti predlogi naj bi se ujemali z angleškimi mirovnimi pogoji. Uresničitev teh načrtov je onemogočila Italija, ko je rekla odločno: Ne! (Nemški pisec sam odgovarja za verodostojnost gornjih navedb, ki ne zvenijo verjetno.) Na sovjetsko-turški meji ni zbiranja čet Ankara, 9. dec. n. Turška agencija poroča, da je tako Sovjetska Rusija kakor tudi Turčija zanikala poročila, da sta obe državi koncentrirali na svojih mejah čete. Isto poročilo objavlja danes tudi agencija Tas. (Glej poročila na 8. strani) je v čl. 3. odločno rečeno: ---------------- Čeprav bi kljub željam in nadam pogodbenic moralo priti do vojne, in če bi prišlo tako daleč, _ m _ __ da bi bila ena izmed pogodbenic potegnjena v HM S MS ClM0>l#AlM spor, ki bi pripeljal do vojne, potem bi druga po- vLJIlICl llO rilljKCIII godbenica nastopila takoj kot zaveznik s svojo voj- 1 B no silo na kopnem, v zraku in na morju. Toda ta določba je izpopolnjena s tajnim dopolnilom, o katerem je že tisk pisal, in to je, da do leta 1942., to je do konca svetovne razstave v Rimu, Italija ni prisiljena zgrabiti za orožje v primeru spopada. Ko je bil 10. avgusta grof Ciano obveščen o namerah Hitlerja, piše dalje »Ordre*, je takoj odpotoval v Salzburg, da bi obvestil nemške vodilne osebnosti o tem, da bo Italija izrabila tajno klavzulo. Italija se je še nadejala, da bo s tem rešila mir. Jasno je, pravi list na koncu, da Italija ni pogazila svoje besede, ko je 1. septembra objavila svojo nevtralnost. Italija spet svari Romunijo »Treba zadovoljiti Madžare in Bolgare, sicer...« Rim, 9. decembra, t »Corriere Pa dan o« (glasilo maršala Balba) spet pošilja svarila Romuniji, naj ugodi madžarskim in bolgarskim težnjam. List piše: »V Franciji in Angliji pišejo, da je Italija odločena, da se na Balkanu postavi v bran prodiranju Sovjetske Rusije, kot je to storila tudi v Španiji. To je do gotove meje res. Toda iz tega naj nikdo ne dela samovoljnih zaključkov. Mnogo so namreč govorili o ustanovitvi balkanskega ne-vtralnostnega bloka pod vodstvom Italije. Toda o kakšnem takem bloku tako dolgo ne bo moglo biti govora, dokler se Romunija uporno brani, da bi zadovoljila madžarske in bolgarske upravičene težnje. Ali bo Romunija to naje svarilo razumela? Prav bi bilo, če bi razumela in si naša svarila vzela k srcu, kajti če jih ne bo, bo nekega dne doživela hudo presenečenje. Takrat bo sprevidela, da bo tudi najboljša mirovna volja Italije preslaba, da bi Romunijo ubranila pred neprijetnostmi Mogoče je, da se ustvari nevtralnostni blok na Balkanu pod vodstvom Italije, toda gotovo je, da ta blok ne bi bil naperjen proti nobeni tretji državi. Italija ima na področju Sredozemlja, kamor spada Balkan, svoje interese, ki fih bo branila z vsemi močmi. Toda dalje ne bo šla. Vse ostalo je prazno besedičenje.« Sovjeti Romune pomirjujejo »Kominterna ne govori Ie v imenu sovjetske vlade ...« Moskva, 9. dec. t. Reuter: Moskovski radio je sinoči razglasil naslednje uradno poročilo sovjetskega tiskovnega urada: »Tiskovni oddelek komisariata za zunanje zadere je pooblaščen objaviti, da članek, ki je bil nedavno objavljen v listu »Komunistična interna-cionala« (Kominterna) glede Romunije, ne pred- stavlja uradne politike sovjetske vlade, ter ne podaja pravilne in točne slike o sedanjem stanju odnošajev med Sovjetsko Rusijo in Romunijo, Isto velja glede vsega, kar se v omenjenem članku nanaša na Turčijo.« (V omenjenem članku, ki ga je posnel tudi »Slovenec«, je glasilo Kominterne napadlo Romunijo in ji grozilo, naj uredi manjšinska vprašanja. Članek so po vsem mednarodnem svetu smatrali, da je izraz sovjetske politike in znamenje, da se bo Sovjetija za Finsko zaletela v Romunijo. Sovjetska vlada 6e je sedaj — najbrž zaradi nekaterih zunanjih pritiskov — skrila za gornjim zanikanjem, ki mu pa lahko vsakdo, kdor pozna vrednost sovjetskih zagotovil, verjame kolikor hoče. Op. ured.) Bukarešta, 9. decembra. AA. Reuter: Sovjetski odpravnik poslov Kauduljev je obiskal zunanjega ministra Gafenca in mu sporočil, da znani članek v listu Komunistične internacionale ne odgovarja smernicam sovjetske zunanje politike. Romunski uradni krogi so sprejeli to sporočilo z zadovoljstvom na znanje. Nemško mnenje o Sovjetih in Balkanu »Sovjeti hočejo samo Anglijo odgnati od Dardanel« — »Nemčija na Balkanu nima političnih interesov« Berlin, 9. dec. t. V reviji »WilleundMacht« razglabljajo o sovjetskih namenih t Podonavju in na Balkanu. Člankar, ki je očividno črpal ra uradnih virov, pravi, da Sovjetsko Rusija na podonavskem in na balkanskem področju gotovo ni v vlogi napadalca, ker se je odrekla vsakemu prodiranju čez prostor, ki ga je po delitvi Poljske d"«egla. Sovjetska politika na Balkanu ima samo en čili ki pa ni neprijeten ne Zemljevida pojasnjujeta dogodke na Finskem. Prvf zemljevid predočuje lego Finske, čisto na severu, kjer je polotok Ribačji (v angleščini Ribachi), leži pristanišče Petsamo, kjer so hudi boji. Glavno bojišče, ki leži na jugu med jezerom Ladoga in Finskim zalivom na ie naslikano v povečani obliki na spodnjem zemljevidu, iz katerega si lahko vsak sam napravi sodbo o težavah, ki še čakajo sovjet. čete. Razstava nemške knjige v Belgradu odprta Odprl jo je knez namestnik Pavle v navzočnosti vlade In diplomat, zbora Previdno napeljevanja vodo na Stalinov mlin V Mariboru že drugo leto Izhaja tednik, ki nosi ime »Edinost«. List je sicer že od vsega začetka imel svojevrsten duhovni obraz, vendar se odkrito ni kazal, kaj je. Zadnje čase, zlasti pa, odkar hočejo nekateri šariti s svojo rdečo Zvezo delovnega ljudstva Slovenije, postaja obraz tega lista bolj viden, dasi ni še odkrit. Tako na primer v zadnji številki prinaša dolg članek, kjer napoveduje »križarsko vojno zoper sovjete« ter med drugim ne govori o sovjetih, temveč o Rusiji, ki na Baltiku nima ugodnih strateških meja. »Rusi so prepričani, da si morajo te meje za vsako ceno zavarovati.« V članku o političnem obrazu »Finske« piše, da je »komunistična stranka na Finskem najstrožje prepovedana, čeprav so Finci že doživeli boljševizem in bi morali torej zoper njihovo propagando biti vendar imuni.« To se pravi, kakor da bi se boljševikom krivica godila, če so prepovedani. Sicer pa je na Finskem vladajoča stranka socialisti. — V poročilu iz Francije piše, kako Francozi razpuščajo delavske organizacije, dasi ves svet ve, da tamkaj razpuščajo le komunistične organizacije, ki so v rokah izdajalcev francoske države. — O baltiških državah poroča, da Sovjetska Rusija ni poskusila vmešavati se v njihove notranje razmere« (t). Med drobižem je posebna rubrika »Iz SSSR« — iz sovjetske Rusije, kjer prinaša novice, katere so sovjetom in njihovi vladi ugodne, ker jih razpošilja komunistična korespondenca. To je doslej vidni obraz tega lista, dasi ni še docela razkrit. Med dopisi pa prinaša poročila o sokolskih slavnostih 1. decembra iz Murske Sobote, kjer se je vse lepo končalo, vabi na akademski ples prekmurskih akademikov, zato pa od Sv. Ane v Slov. goricah prinaša poročilo o slavnostih 1. decembra, kier so se baje uganjale strankarske stvari. V dopisu iz Ljubljane poroča o prireditvi kmečkega prosvetnega društva »Brazda« v Šiški, kjer je »ves čas igrala banda skupine prekmurskih akademikov iz Dolinskega«. Sploh je en del Prekmurja v listu dobro zastopan, kar daje listu tudi svojo označbo, če jo primerjamo z nekaterimi drugimi dejstvi iz zadnjega časa. Treba je hitrega reševanja Belgrajska »Politika« od 8. t. m. prinaša članek, kako vlada rešuje volivni zakon ter med drugim pravi: »Belgrajski in srbski politični krogi so že večkrat naglašali, da je prvi pogoj za prihodnje volitve to, da se sporazum čim prej razširi ali dopolni s tem, da se ustanove še dve banovini. Sodijo, da bi volitve brez jasnosti v vprašanju, nadaljnje preureditve države povzročile nasprotja v tako velikih in važnih vprašanjih, kar bi utegnilo močno škodovati v sedanjem času splošnim državnim interesom... Politični kregi zlasti naglašajo, da je država v izjemnih razmerah reorganizacije ter da zato političnih in pa upravnih vprašanj ni mogoče reševati s tako počasnim upravljanjem kakor v rednih razmerah.« »Vprašanje volitev ni pereče« Belgrajska »Politika« prinaša članek, kjer govori o novem volivnem zakonu, ki se pripravlja, ter o tem, kako naj se volivni red uredi, da bo dober. Med drugim pa v zvezi s tem vprašanjem in z vprašanjem volitev naglaša: »Vprašanje poslanskih politev ni tako pereče, kakor se je še pred kratkim zdelo na podlagi izjav in govorov na shodih. Prav vprašanje volitev je odvisno od nekaterih pogojev. Kadar bodo ti pogoji izpolnjeni, tako sodijo v političnih krogih, bo izpolnjen predpogoj za volitve. Ti pogoji pa so že znani, ker je bilo o tem že mnogo govorjeno. (Misli tukaj predvsem na rešitev popolne državne ureditve. Ur.) V kolikor bodo uresničeni ti pogoji, v toliko bolj pereče bodo postale volitve. Niti dejstvo, da so začeli volivni zakon v vladi obravnavati, ni povzročilo, da bi bile volitve zaradi tega bolj pereče, ker volitve niso odvisne zgolj od tega, ali je volivni zakon narejen ali ni.« Pet uredb o banovini Hrvatski »Službene novine« so objavile pet uredb o prenosu kompetenc na banovino Hrvatsko. O dveh uredbah, ki se nanašajo na kmetijstvo ter na socialno politiko, smo že poročali v petek. Poleg teh dveh so izšle še te-le tri uredbe: Uredba o prenosu poslov na banovino Hrvatsko iz ministrstva prosvete, dalje uredba o prenosu poslov trgovine in industrije ter uredbe o prenosu poslov gozdov in rudnikov. En dan poprej pa je bila objavljena še uredba o pristojnosti v upravnih sporih ob delovanju državnih oblasti na področju banovine Hrvatske. I3SS zoper obnašanje Rusije Dne 3. t. m. Je glavni tajnik HSS dr. Krnje-vič imel shod v Pokupskem Gradcu, kjer je med drugim napadel tudi Rusijo zaradi njenega napada na Fince. Dejal je: »Finska je najbolje urejena evropska država. Ljudstvo v njej samo svoj gospodar. Zdaj se Rusija ponaša kakor nekdaj carska Rusija. Finci so bili pripravljeni na sporazum, niso pa si dali odsekati glave. Rusija se je najbolj sramotno obnašala.« To so ostre besede, ki naj si jih naši prijatelji Sovjetov zapomnijo. — Mi bi dostavili le, da tega ne dela ruski narod in prava Rusija, marveč neslovanski Stalin in njegova plačana garda, ki strahuje s svojo knuto ves dobri ruski narod. Krajevni spori med HSS in SDS Mačkova HSS, ki zastopa Hrvate na Hrvatskem, ter SDS, ki zastopa Srbe na Hrvatskem, sta celih 10 let_ bili v zvezi ter sta skupaj nastopali kot SDK, kar se pravi Seljačko-dejnokratska koalicija. Tudi v sporazum sta šli obe skupaj, govorniki ene so hodili na shode druge stranke Zdaj pa poroča belgrajski list »Vreme« iz Osije-ka: »V odnošajih med SDS in HSS v Osijeku se je zadnje dni pokazalo, da gresta narazen. To pa zaradi tega, ker po mnenju osiješkega vodstva SDS v vodstvu HSS v Osijeku imajo glavno besedo ljudje, ki ne upoštevajo dovolj upravičenih zahtev svojega zaveznika... Vodstvo SDS v Osijeku je pri odločujočih činiteljih posredovalo takoj, kakor hitro je bil brez vzroka odpuščen iz mestne službe kak Srb. Toda vkljub obljubam, da bo krivica popravljena, se je vedno zgodilo narobe.« List nato naglaša, da je vodstvo SDS v Osijeku storilo odločne ukrepe, da mestni komisar Vladko Cezar, ki je pristaš HSS mora spreme-„s»i ravnanje, sicer SDS ne bo več z niim 11, K --------- " sodelovala. Belgrad, 9. decembra. AA. Danes dopoldne je bila slovesno odprta v Muzeju kneza Pavla razstava nemške knjige in starih rokopisov. K slovesnosti so prišli med prvimi člani Srbske akademije s predsednikom dr. Beličem, rektorjem univerze inž. Micičem s profesorji, veliko število književnikov ter tuji in domači časnikarji. Nato so prišli diplomati, med njimi turški veleposlanik gresom, je samo en korak. Ce se ml Nemci in Jugoslovani danes poznamo, se moramo ta to zahvaliti samo temeljitemu delu teh pionirjev nem-ško-jugoslovanskega razumevanja. Ce hočemo nadaljevati in poglobiti to nujno potrebno nalogo v korist naših narodov, potem bomo gradili na tej stari Goethejevski tradiciji in bomo nadaljevali delo tam, kjer je Jakob Griuun zaključil zna- S)U U113H U I j/l llliu Ujmi, fu.on. ,wwuugmiiin . ------- -----' --. ~ - --------------------,------- Tefik Kerler, grški poslanik Bibica-Roseti, ' menito četrto knjigo svojih »dragih spisov«, ki ameriški odpravnik poslov, bolgarski odpravnik poslov, madžarski in švicarski odpravnik poslov, dalje člani vlade dr. Markovič, prosvetni minister Maksimovič, finančni minister dr. šu-tej, trgovinski minister dr. Andres, gradbeni minister dr. Krek, prometni minister inž. Beš-lič, minister za ptt. dr. Torbar, minister za telesno vzgojo Tomič, notranji minister Mi-haldžič in minister brez portfelja Kpns ta n lino vi č. Prišel je tudi belgr. nadškof dr. Ujčič, zastopnik patriarha prota Alagič, predsednik senata dr. Korošec, upravnik mesla Belgrada Lazič, poveljnik Belgrada general Kosič, več generalov in višjih častnikov, šef osrednjega pres- biroja Bogdanovič i. dr. Nekoliko pred 11 sta prispela kr. nameslnik dr. Stankovič in predsednik vlade Cvetkovič. Točno ob 11 pa je prispel Nj. kn Vis. knez namestnik Pavle v spremstvu prvega pribočnika Nj. Vel. kralja generala Nikole Hrističa. Pri vhodu v muzej je kneza namestnika Pavla sprejel nemški poslanik von Heeren v družbi upravnika muzeja dr. Kašanina. Ko je Nj. kr. Vis knez namestnik zavzel svoj prostor, je poslanik von Heeren imel govor, v katerem je med drugim naglasil: Predvsem smatram za svojo dolžnost, da izrazim v imenu nemških ustanov, ki sodelujejo pri prireditvi te razstave, najglobljo hvaležnost Vašemu kr. Visočanstvu za to, ker je Vaše kr. Viso-čanstvo osebno prišlo na otvoritev razstave nemške knjige. Mislim, da lahko vidim v tem dokaz za zanimanje, ki ga kaže Vaše Visočanstvo za nemško književnost in nemško knjigo in sem si v svesti, da se je treba v prvi vrsti zahvaliti zanimanju najvišjega mesta, da je ta razstava lahko prišla do tako dostojnega okvira, kakršnega nudijo prostori muzeja kneza Pavla. Nato je spregovoril o nalogah te razstave ter nadaljeval: Knjiga je nenadkriljlv posredovalec za sklepanje vezi med umskim življenjem posameznih narodov, knjiga je most, preko katerega hodijo narodi k drugemu in se z njim seznanjajo. Veseli me, da je razstava dala možnost, da se bogato opremi zlasti tisti oddelek, ki prikazuje umske odnose med Nemčijo in to državo še od časa Goetheja in Grima do Vuka Karadžiča in Kopitarja. V prvi vrsti je knjiga imela odločilno vlogo V teh odnosih in zato sem vesel, ko morem sporočiti, da je bila nagrada nemške akademije za razširjanje odnosov med narodi na umskem polju letos prvikrat podeljena jugoslovanski državi, in sicer književnici, ki je prevedla v nemščino eno izmed najlepših del jugoslovanskega pesništva, Njegošev »Gorski Vijenac«. Naj bi ta razstava ? omagala k razvoju sodelovanja med Nemčijo in ugoslavijo in da bi jugoslovanskim obiskovalcem razstava služila kot dokaz, da sloni to sodelovanje na umskem polju ia na staroslavnih. tradicijah. Prosim Vaše kr. Visočanstvo, da izvoli dovoliti, da prof. Gesemann kot strokovnjak z nekaj besedami pojasni pomen, ki ga ima ta razstava prav v tem pomenu. Za nemškim poslanikom je imel r srbohrvaščini prof. dr. Herbert Gesemann govor, ki je v njem med drugim naglasil tele misli: Knjige niso samo najbolj verne prijateljice posameznikov, temveč tudi najbolj verne, najbolj vztrajne in najbolj nesebične prijateljice naroda. To je smisel te naše razstave. Velik del teh knjig je posvečen vzajemnemu spoznavanju naših narodov, ter so napisane z ljubeznijo. Poglejmo nekaj primerov, pri katerih so v največji meri občuti simbolični duh mednarodnega spajanja in razumevanja. Tu je na primer znamenita zbirka grbov, starih ilirskih pokrajin in rodbin, ki je posvečena staremu cesarju Ferdinandu IV. Ko vidite vse te grbe, se bo pojavila pred vašimi očmi vsa viteška doba, doba Uskokov, doba mečev in starih pergamentov. Pripustiti se moramo vodstvu starih nemških po-topiscev skozi Balkan ali pa italijanskega opata Fortisa. Mislim, da ni pretirano, če rečem, da ta opat Fortis in njegovo potovanje ter publikacije Hasanaginice ne bi mogla pokazati evropskemu svetu lepote jugoslovanskih narodnih pesmi, če ne bi vzel v roke to vekovito delo narodne pesmi v svoje blagoslovljene roke Goethe. Od Goethe-jeve Hasanaginice pa do Rankejeve politične zgodovine tega naroda in do Rankejeve obrambe političnih zahtev tega naroda med dunajskim kon- je posvečena skoraj vsem jugoslovanskih vprašanjem. Spričo knjig Herderja Goetheja, Grimma, Rankeja, PalffUja, Dositeja, Vodnika, Trubarja, Kopitarja, Preradoviča, Jagiča, Miklošiča, Jireče-ka in toliko drugih, nas bo prevzela volja za nadaljnje delo za razširitev tega znanja v nemškem narodu in 8 pomočjo nemškega jezika vsemu svetu. Za dokaz tudi mi v najnovejšem vztrajamo pri tem delu, omenjam samo pet knjig, ki so bile nedavno izdane. Zgodovinsko dramo nemškega pesnika Roberta Wega »Die Nemanjiden«, ki jo je izdalo berlinsko nemško-jugoslovansko društvo, novo nemški prevod »Gorskega vjenca« od Katarine Josin s predgovorom Pavla Popoviča, nemški prevod pripovedk Iva Andriča, ki jih je prevedel dobri poznavalec srbohrvaščine Josip Kraus, novo izdajo srbskih narodnih pesmi pri »Insel-Verlagu«, in' dovolite mi to neskroninost, mojo »Basinie«. Nato je povzel besedo prosvetni minister Boža Maksimovič, ki je v daljšem govoru pozdravil razstavo ter končaj: »Zahvaljujem se v imenu naše države nemškemu rajhu in njegovim izvršnim organom za prireditev te razstave in prosim Nj. kr. Vis. kneza namestnika, da izvoli odpreti razstavo.« Za temi besedami Je Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle odprl razstavo in iestital nemškemu poslaniku v. Heerenu, nato pa s svojim spremstvom šel skozi razstavne prostore in si ogledal knjige in razstavljene rokopise. 20 letnica slovenske univerze Ljubljana, 9. decembra. Častno predsedstvo ia proslavo 20 letnice univerz kralja Aleksandra I. v Ljubljani je prevzel prosvetni minister g. Boža Maksimovič. V častnem predsedstvu so nadalje ban dravsko banovine g. dr. Marko Natlačen, predsednik Akademije snanosti in umetnosti g. dr. Rajko N a h 11 g a I in rektor univerie g. dr. Matija Slavič. Za 20letnico obstoja ljubljanske univerze je predsednik senata g. dr. Anton Korošec odobril univerzi kralja Aleksandra I. v Ljub-ljahi precejšen znesek kot podporo ia vse fakultete. Podpora je namenjena posebno za nakup potrebnih knjig in publikacij. Priprave za finančno uredbo o Hrvatski Belgrad, 9. decembra, m. Po objavi zadnjih petih uredb, s katerimi so se prenesli posli še preostalih ministrstev na banovino Hrvatsko, je finančni minister dr. šutej že pripravil uredbo, s katero bo država odstopila del svojih dohodkov banovini Hrvatski. S tem vprašanjem spravljajo tukajšnji politični krogi v zvezo prvi današnji sestanek finančnega odbora ministrov v kabinetu finančnega ministra. V tem odboru so poleg finančnega ministra dr. Suteja še predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, podpredsednik vlade dr. Maček, pravosodni minister dr, Markovič, minister za trgovino in industrijo dr. Andres in minister dr. Konstantinovič. Po seji so se hrvatski ministri odpeljali v hotel »Bristol«, kjer so imeli med seboj še krajše posvetovanje. Po kosilu se je podpredsednik vlade dr. Maček s svojo ženo Josipino in otrokoma odpeljal v Zagreb. Slovensko katoliško ženstvo za politične pravice Zastopnice slovenskega katoliškega ženstva v Sloveniji so na svojem sestanku dne 8. decembra t. 1. sklenile poslati na merodajna mesta tele svoje zahteve: Ker je stala žena vse do sedaj ob strani vsega političnega življenja in dela ter je bila skrb za javni blagor izključno le v moških rokah, je skrajni čas. da se pokliče tudi ženo k soodločanju. V mnogih državah so že prišli do spoznanja in dali ženstvu priliko, da pokaže svojo politično zrelost. V javnem življenju je premnogo vprašanj, za katerih rešitev je žena zaradi svojega materinskega, vzgoinega in praktičnega smisla naravnost poklicana. Povsod tam, kjer je treba resničnega srčnega razumevanja, takta, spoznanja sočloveka, pogleda v podrobnosti življenja in pripravljenosti za pomoč, bo prej ali slej država morala poklicati ženo k sodelovanju. Za splošno blagostanje naroda in države naj bi vsak državljan po svojih zmožnostih prispeval. To velja naravno tudi za ženo. Saj tudi zanjo ve> liajo vsi zakoniti predpisi glede davkov, faks in drugih dajatev. Kako čudno se sliši, da ima žena dolžnosti, pravice pa ne! Zato naj vsi, ki pri sedanjem uveljavljenjn volivnega zakona soodločajo, dajo tudi ženstva vse politične pravice! Ženstvo, deležno teh pravic, bo vedno in povsod skrbelo, da bo služilo narodu in državi in s tem častno vršilo svojo dolžnost. Radikalni glavni odbor Belgrad, 9. decembra, m. V Belgradu je bil sestanek glavnega odbora Radikalne stranke, ki je izvolil za podpredsednika bivšega ministra Mišo Trifunoviča in dr. Ninčiča, ki bosta v sporazumu s predsednikom Aco Stanojevičem in drugimi člani glavnega odbora vodila vso akcijo za reorganizacijo radikalne stranke. Glavni odbor radikalne stranke je danes na novem pokopališču priredil ludi zadušnico na grobu pokojnega Nikole Pašiča. Navzoči so bili vsi člani glavnega odbora, ki so v Belgradu. Na zadušnico so prišli tudi zastopniki drugih strank. Demokratsko stranko je zastopal bivši poslanec Tripko Žugič, JNS Peter Živkovič, Jovo Banjanin in Mihajlovič. Družina pokojnega Pašiča bo priredila zadušnico jutri dopoldne. Obvezancl rentnemu davku Belgrad, 9. decembra. AA. Davčni oddelek finančnega ministrstva je ukazal vsem davčnim upravam, naj na podlagi čl. 105 davčnega zakona takoj pe-zovejo s splošnim javnim pozivom davčne obveznike za davek na rente, ki se odmerja po razporedu, da predlože davčne prijave za leto 1940 v času od 1. do 31. januarja 1940. Ko prejmejo davčne uprave od občin vse davčne prijave, predložene v rednem kakor tudi izrednem roku 15 dni, bodo strnile te prijave s tistimi, ki so jih neposredno dobile ter sestavile za vsako občino seznam davčnih obveznikov, ki niso predložili davčne prijave. Po tem seznamu bodo po-> klicani posamič davčni obvezniki, da predlože davčne prijave od 20. do 28. februarja. Prav tako bodo davčne uprave posamič poklicale in pozvale na predložitev davčnih prijav tudi tiste osebe, ki ne bodo predložile prijav v roku, ki je določen s splošnim javnim pozivom in za katere osebe davčne uprave vedo, da Ureditev države pred volitvami Belgrad, 9. decembra, m. Ze včeraj je bila seja posebnega odbora ministrov. Sedanja vlada narodnega sporazuma je pričela reševati vprašanja politične zakonodaje. Vzela je v svoje delo program, ki ga misli postaviti na široki demokratični podlagi. Poleg članov tega odbora sta prišla na sejo zaradi važnosti vprašanja tudi predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in podpredsednik vlade dr. Maček, ki se bo stalno udeleževal sej tega odbora, če bo le navzoč v Belgradu. Navzoč je bil tudi minister za socialno f>olitiko in narodno zdravje dr. Budisavljevič kot zastopnik svoje politične skupine. Na snočnji seji so se člani omenjenega odbora predvsem seznanili z že pripravljenimi načrti za novi volivni red. Kakor vse kaže, bo za novi volivni zakon služil kot podlaga osnovni načrt, ki ga je pripravil minister dr. Konstantinovič, katerega glavne označbe smo že objavili. Načrt pravosodnega ministra dr. Markoviča se v glavnem strinja z načrtom ministra dr. Konstantinoviča. Razlikuje se samo glede sestave državne liste in volivnih okrožij in deloma tudi glede števila okrajnih kandidatur. Razdelitev mandatov se dr. Markovičev načrt drži čistega Dontonovega sistema. Razprava o novem volivnem zakonu snoči še ni bila končana ter se bo glavni odbor sestal zopet na sejo v ponedeljek. Jutrišnjo nedeljo bodo posamezne politične skupine porabile tudi v to, da se bodo na svojih strankinih zborovanjih posvetovale o novem volivnem redu, da bodo njihovi predstavniki v ponedeljek že prišli s svojimi definitivnimi predlogi. Tako je minister dr. Budisavljevič kot predsednik SDS jHrklical senatorja Viiderja iz Zagreba ter se z njim dalj časa razgovarjal o novem volivnem zakonu. Predstavniki SDS se bodo zaradi J istega vprašanja tudi sestali jutri. Čeprav je vlada že razpravljala o novem volivnem zakonu in s tem postavila na dnevni red tudi poslanske volitve, se tukajšnja politična javnost, tako vladna kakor oj>ozicionalna, z novimi državnozborskimi volitvami niti od daleč več toliko ne bavi, kakor se je še pred dobrim mesecem, ko se je opazilo že pravo volivno gibanje. Poslanske volitve danes po svoji važnosti niso več na prvem mestu ter so odstopile svoje mesto preureditvi države. Tukajšnje časopisje se obširno bavi s preureditvijo države. Med drugim današnja »Politika« poudarja v svojem političnem pregledu, da jioslanske volitve danes niso več tako aktualne, kakor je to izgledalo še pred kratkim časom. Pred poslanskimi volitvami je treba namreč še izpolniti gotove pogoje za preureditev države. Z istim vprašanjem se bavi tudi nocojšnja »Pravda«, ki podaja daljši pregled političnih dogodkov od 26. avgusta, ko je bil objavljen sporazum s Hrvati. Tudi »Pravda« poudarja, da se mora čimprej izvršiti preureditev države in potem šele misliti na poslanske volitve. »Pravda« navaja, da je iz razgovorov s posameznimi člani vlade izvedela, da je treba obe vprašanji, to je pripravo političnih zakonov, pa tudi preureditev države izvajati vzporedno. Politični zakoni 6e lahko objavijo, ker se bo z njimi dosegla popolna konsoli. dacija naših notranjih razmer. Toda volitve same bodo pa prišle na vrsto malo pozneje, da bi se v popolnoma konsolidiranih razmerah lahko zaslišalo narodno razpoloženje glede končne državne preureditve, ki bi se medlem izvedla. Tudi po mnenju vlade same pride preureditev države na vrsto pred poslanskimi volitvami. »Pravda« konča svoje poročilo s tem, da je načelo preureditve države že podano na podlagi treh samoupravnih kast, slovenske, hrvatske in srbske. imajo dohodke, Id spadajo pod ta davek. Davčna upirava bo obenem ukazala občinam, naj za vsako tisto osebo, ki ni predložila davčne prijave, pa izve od občine, da ima dohodke, ki spadajo pod rentni davek, po uradni dolžnosti sestavi referat in ga predloži upravi skupaj z državnimi prijavami. Razpravljanje o davčnih prijavah s formalno materialne strani se mora dovršiti do 15, marca 1940, ko se mora davčni razpored dostaviti pristojni finančni direksiji na pregled, odobritev in sumamo zadolžitev, Trije novi pravoslavni škofje Pravoslavni arhierejski sabor, ki zdaj zaseda v Belgradu, je izvolil tri nove škole srbske pravoslavne cerkve. Izvoljeni so: arhimandrit manastira Jaška v Fruški gori g. Valerijan Pribičevič, brat rajnega Svetozarja Pribičeviča, rojen 1. 1870., za vikarnega škofa sremskega; prota Svetislav Brad-varevič, član velikega cerkvenega sodišča, rojen 1. 1883, za vikarnega škofa v Belgradu; prota Jovan Lipovac, do zdaj profesor na gimnaziji, rojen 1. 1890. v Boki Kotorski, je bil imenovan za vikarnega škofa v Budvi s sedežem na Cetinju. Prepovedano zborovanje socialističnih železničarjev v Zagrebu Zagreb, 9. dec. b. Zagrebška policija je v interesu miru in javnega reda prepovedala jutri zborovanje Zveze hrvatskih železničarjev. Zveze tramvajskih uslužbencev in Zveze bančnih in zavarovalnih uradnikov kraljevine Jugoslavije, ki so organizirani v URS-u. Osebne novice Belgrad, 9. decembra, m. Odlikovani so: z redom sv. Save III. stopnje: Mirko Kranjc, izseljenski komisar za Nemčijo in llolandsko v Dttssel-dorfu; z Jugoslovansko krono IV. stopnje dr. Jože Kovačič, banovinski tajnik v Ljubljani, Miloš Stare, bivši poslanec, dr. Franc Debevec, šef tuberkuloznega odseka v splošni bolnišnici v Ljubljani, inž. Avrelij Kobal, višji svetnik na tehničnem oddelku v Ljubljani, Ivan Jerič, dekan v Turnišču; z redom sv. Save IV. stopnje: inž. Oskar Juvan, višji svetnik v Ljubljani, inž. Franjo Fischer, višji tehnični svetnik v Ljubljani, inž. Ciril Juvan, tehnični svetnik v Ljubljani, inž. Anton Dietrich, tehnični svetnik v Ljubljani; z Jugoslovansko krono V. stopnje: inž. Radoslav Gržina, tehnični svetnik v Ljubljani, inž. Josip Reya, tehnični svetnik v Celju, inž. Ferdo Jane-žič, banovinski tehnični višji pristav v Ljubljani, Josip Godina, kaplan na Jesenicah, Mihael Kil-har, železniški uradnik v Murski Soboti in Bogo Pleničar, banovinski uradnik v Ljubljani. Belgrad, 9. decembra, m. Na lastno prošnjo je upokojen divizijski general Dimitrij Živkovič, brat ministra Živkoviča. Belgrajske novice Belgrad, 9. decembra, m. Minister vojske in mornarice armijski general Nedič je s posebno uredbo pohvalil vse častnike, podčastnike in mornarje naše vojne rečne mornarice za njihovo vestno in marljivo delo v službi državne obrambe na Donavi, Savi in Dravi. Belgrad, 9. decembra, m. Kakor vsako leto, bo tudi letos kraljevska vlada odobrila kredit dva milijona dinarjev za zimsko pomoč. Od tega zneska bo odpadlo na dravsko banovino 800.000 dint na banovino Hrvatsko 700.000 din, na vse ostale banovine pa 1 milijon din. Belgrad, 9. decembra, m. Iz Sarajeva nam poročajo, da so tamošnji Srbi ustanovili posebno zadrugo, ki bo najprej izdajala srbski tednik, nato pa tudi dnevnik. Ta zadruga bo pospeševala tudi razne prireditve, ki nai imajo namen čim bolj združiti v Sarajevu živeče Srbe. Od nedelje Zunanji pregled Preg od o dogodkih preteklega tedna nam daje na kratko tole sdiko: Na bojiščih med vele-ff ami se ni zgodilo nič bistveno novega. Na bojiščih na Finskem so v razvoju hude borbe. Glavni del zunanjepolitične pozornosti pa velja diplo-matičnini dogodkom, ki dajejo smer dogajanjem na bojiščih. Neki duhoviti časnikar je položaj posnel v te besede: Med vojskujočimi se državami Vlada mir, vojni trušč pa zajema nevtralne države. Pregled po bojiščih Na zahodu še vedno ni nič novega. Na suhem vlada popolni mir. V zraku malenkostni spopadi med izvidniškimi letali. Na morju pa je vojna postala bolj ostra. Potopljenih je bilo veliko število trgovskih ladij, toda nemške podmornice in mine so svoje uspehe drago plačale. Nemčija je izgubila 5 podmornic in si nakopala popolno zaporo tudi svojega pomorskega izvoza. Anglija in 1' rancija blokado vsega, kar gre v Nemčijo in kar iz nje odhaja, neizprosno izvajata. Na Finskem je odpor napadenega finskega naroda občudovanja vreden. Sovjetske izgube 6o bile do sedaj izredno hude. Uspehi sorazmerno neznatni, ker sovjetska vojska na suhem niti do glavnih finskih utrjenih črt ni prišla. Od morske strani so imeli Sovjeti nekaj več uspehov zato, ker tamkaj se Finska sploh ni branila. Zasedli so nekaj otokov in z bombami obmetavali finska obalna mesta. Vojna na Finskem je pokazala, da sovjetska vojska daleč ni to, kar se je o njej napovedovalo. Je pod slabim vodstvom, slabo opremljena, slabo preskrbljena in brez vsakega ognja. Uspehi gredo le na račun velikanske premoči, saj pride na enega finskega vojaka 40 sovjetskih. Vojna na Finskem je razblinila, vse govoričenje o bav-bavu. rdeče armade in sovjetsko poveljstvo prihaja do spoznanja, da je za Sovjetijo res sreča, tla ni zapletena v kakšno veliko vojno, in da jo za njo edina rešitev, ako se še nadalje skrbno izogiba, da bi se zapletla v kakšno pravo vojno s kakšno velesilo. Politični razgled Med vojskujočimi se velesilami tudi na diplo-hiatičnem polju ni bilo nikakšnih izrednih dogodkov, izvzemši nekaj govorov državnikov, kjer so razvijali misli o vojnih ciljih, ki jih hočejo doseči s sedanjo vojno. Iz teh govorov izhaja, da je angleško-francoski cilj ta, da se Nemčija premaga in tako uniči, da bi za dolga desetletja ne prišla k sebi in ogrožala evropske narode. Kako, o tem državniki niso nič povedali. V meglenih obrisih pa namigujejo, da bi v Podonavju poskusili z ustanovitvijo neke nove zvezne države, ki bi obsegala tudi gotove dele južne Nemčije. Za to pa je diplomatično delovanje med nevtralnimi državami tem večje. Očividno obstoja namen obeh vojskujočih se taborov, da si pridobijo na svojo stran čim več zaveznikov med nevtralnimi državami. Nevtralne države, tako pravita oba tabora, se bodo morale odločiti za eno #!i za drugo stran. Da bi sredi vojskovanja živele mirno življenje in lepo služile denar, to ne gre. Za to postaja pritisk na nje tudi od dneva do dneva večji. Že blokada Nemčije je izzvala hud pritisk na nevtralce. Na eni strani so mnoge nevtralne države do sedaj služile lepe denarje, ker so po morju prevažale tovor za Nemčijo ali pa nemško blago ven na svetovne trge. Ta posel so sedaj izgubile. Pomorska trgovina z Nemčijo je zaprta. Na drugi strani pa nemške podmornice in nemške mine ogražajo tudi pomorsko plovbo z Anglijo in je med potopljenimi ladjami največ nevtralnih, tako, da bodo nevtralci morali prekiniti trgovske zveze tudi z Anglijo. Anglija in Francija nadalje pritiskata na nevtralce, da bi vse svoje pridelke njima prodali, med tem ko Nemčija pritiska na nje, da bi Angležem ne dali nič, pač pa vse njej. Nevtralci prihajajo v precep, V katerem prihajajo do spoznanja, da ne bo drugega izhoda, kakor da se priključijo enemu ali drugemu taboru. Veliko zmedo med nevtralnimi državami je povzročilo delovanje Sovjetske Rusije. Sovjetska Rusija je v svoji pogodbi s Kem-ž i jo očividno dobila proste roke v severni Evropi in v določenem delu Balkana. V severni Evropi je z vojno proti Finski tako rekoč že zaključila svoje načrte. Na vrsto bi imel priti sedaj Balkan, kjer naj bi Sovjetska Rusija najprej dregnila v Romunijo, za tem pa v Bolgarijo. V preteklem tednu so se celo širile novice, da hočeta Sovjetska Rusija na eni, Nemčija in Madžarska na drugi strani skupno udariti po Romuniji in si jo razdeliti. Te govorice so neresnične, pa vendar nazorno kažejo, da se težišče diploma-tične nervoznosti sedaj pomika od severa v južno-vzhodno Evropo. Prav gotovo je re9, da bo Sovjetska Rusija rovarila naprej in bo vsa srečna, ako bi se ji posrečilo, da tudi na Balkanu povzroči zmedo in vojni požar razširi tudi semkaj, vendar pa je položaj tukaj v toliko drugačen od položaja na severu, da mora Sovjetija pri svojem rovarenju strogo paziti, da si ne nakoplje vojne, ampak potisne vanjo samo druge. Na Balkanu namreč je drugače kot na severu. Na severu sta si Nemčija in Sovjetija lahko med seboj razdelili tako imenovana vplivna območja, ker sta bili sami. Na Balkanu, ki je odprt na Sredozemsko morje, pa imajo še druge velesile nejx>sredni_ pristop. To sta najprej Anglija in Francija, ki imata s Turčijo zavezniško pogodbo in lahko branita Balkan, kakor 1. 1914, ko sta si tamkaj organizirali svojo solunsko fronto. Na Balkanu pa je predvsem Italija, ki je sicer zaveznica Nemčije, a je neizprosna nasprotnica vsakega nadaljnjega prodiranja Sovjetije v Podonnvje in na Balkan. Italija je šele 'v četrtek zvečer skozi usta svojega velikega fašističnega sveta — kakor poročamo na prvi strani lista — nedvoumno povedala, da ne dovoli nobeni velesili, da bi na Balkanu kaj storila na svojo pest in po svoji mili volji spreminjala sedanji položaj. Morda bodo nekateri rekli, da se sedaj lahko sporazumejo vsi trije: Nemčija, Sovjetija in Italija, da si južni vzhod porazdelijo med seboj v vplivna območja na isti način kot sta si severovzhod porazdelili Nemčija in Sovjetija. Toda takšen sporazum je nemogoč spričo življenjskega interesa, ki ga ima Italija, da se na Baikanu nikoli ne pojavi Sovjetska Rusija. Bolj verjetito bi bilo, da se Italija sporazume z Anglijo in Francijo za borbo proti Sovjetski Rusiji. Do takšne izbire pa Nemčija gotovo ne bo želela pritirati Italija. Kdor pride Iz LJubllane, Maribora ali kakšnega drugega hrafa itakupoiat v Ceife v Trgovski dom stermeckl, kupi tako poceni, da mu |e voznta zastonj. Din Din Din Volneno za damske obleke . • • 31, 25, 23 Sukno za moške obleke . . • • 115, 88, 45 Kamgarn za moške obleke . • • 162, 131, 94 Barhent tiskan za obleke . « m • 14, 11, 3 Barhent vzorčasto tkan . . . • • 14, 12, 11 Flanel za perilo ...••.«. 12, 9, 7 Belo platno za perilo . . * « • • 11, 9, 7 Belo platno za prtiče .... • 29, 23, 21 Belo platno za prevlake « • • 35, 29, 27 Volneni damski telovniki . « • 110, 71, 48 Volneni moški telovniki . ,.•>' ' i» •m 80, 44, 22 Kombineže iz umetne svile .,cr. • '58, 32, t. 24 Damske hlačke iz umet. svile • • 28, 17, 15 Damske triko hlačke . . • • • 30, 19, 17 Damske triko rokavice . • • • • 21, 13, 8 Damske »Nappa« rokavice > m • 70, 68, 58 Damske flor nogavice . . • • 21, 12, 6 Damske svilene nogavice . • • • 32, 23, 13 Moške triko rokavice . . . • • 19, 16, 8 Moške »Nappa« rokavice . . • • 65, 60, £8 Moške bombažaste nogavice • • 10, 6, 3 Moške volnene nogavice . . • « 17, 13, 9 Čevlji za dame ....»• • • 182, 148, 89 238, 132, 93 Čevlji za otroke • » • • • • • • 85, 53, 26 Obleke za dame ...... • • 240, 139, 83 Obleke za gospode . « • • • • • 407, 260, 2Q0 Plašči za dame • • 480, 340, 220 Suknje za gospode . • • • • • • 750, 550, 400 Hlače za gospode . • • • • • • 120, 68, 49 Klobuki za gospode • »■ • • 86, 60, 38 Klobuki za dame • . • • • « 68, 40, 29 Moške srajce bele • »- • • * • • 49, 32, 24 Moške srajce cefir . » • • • • 45, 36, 31 Moške srajce flanel . . * • • 40, 31, 24 Moške srajce oksford . • • • • 29, 24, 18 Samoveznice • • 12, 10, 7 Žepni robci — tucat . . • ► • 69, 38, 23 Ročne torbice za dame . • » • 66, 38, 26 Moški dežniki • • 74, 49, 30 Damski dežniki * v". . . ♦ • • 53, 36, 30 iloga in nizke cene stekla, porcelana, email posode, glazbil, grač in drugega galatnerijskega in torbarskega blaga, torej z eno besedo vse, kar potrebujete za obleko in gospodinjstvo. Na)vcQa domaČa trgovska fttsa ? Jngoslavlfl Notranji pregled p( v Ta teden se je vlada pečala z raznimi političnimi zakoni, ki naj bi jih izdala. V ospredju je bil seveda volivni red za poslanske volitve. Seji vlade so bili predloženi trije načrti, iz katerih bo oseben ministrski odbor izdelal pravi predlog, sekakor bo uvedena splošna, enaka in tajna ter proporčna volivna pravica. — Kakor pa vse izjave kažejo, volitev vkljub novemu volivnemu redu še ne bo tako brž. Politična javnost se vedno bolj nagiblje k temu, da je treba najprej urediti državo ter še le nato iti na volišče, da bodo volivci vedeli, o čem naj glasujejo. Nova skupščina bi potein v ureditvi države lahko povedala svoje misli ter tudi nekatere stvari še spremenila. Za tako postopanje se je izrekel tudi eden izmed voditeljev srbijanske opozicije demokrat Milan Grol. Ta je dal časnikarjem izjavo, v kateri naglaša, da je najprej treba uvesti v življenje, vsaj načelno tri banovine, nakar bi skupščina lahko rekla svojo besedo. Volitve brez tega bi bile tja v en dan, kar bi bilo zlasti dandanašnji, ko je toliko napetosti v zunanjem svetu in ko so tudi doma strasti preveč razgrete, kaj nevarno in neprilično. Da je tako izjavo podal zastopnik demokratske opozicije, je močno značilno. Pretekli teden bi na belgrajski univerzi morala biti spominska slavnost za rajnim francoskim admiralom Gepuartom, ki se je v svetovni vojni odlikoval ter je bil zlasti srbskim beguncem pravi krušni oče, ko so morali bežati po svetu iz zasedene domovine. Zgodilo pa se je, da so komunistično navdahnjeni študentje belgrajske univerze to slavnost motili ter jo s kričanjem preprečili. Zaradi tega je pozneje bila slavnost drugje, belgrajsko univerzo pa so za nekaj dni zaprli. Sploh so v Belgradu začeli zdaj komunistom močneje stopati na prste. — Na zagrebški univerzi pa kažejo volitve v dijaške odbore in klube, da so tamkaj komunisti zmagali le na eni fakulteti, medtem ko so na eni zmagali dijaki, ki pripadajo HSS, povsod drugod pa so zmagali takoimenovani hrvatski nacionalisti. Poznavalci razmer pravijo, da so se na zagrebški univerzi dijaki zaradi tega tako postavili po robu komunistom ter jih premagali, ker so ogorčeni, da so nekateri vplivni krogi doslej komuniste tako negovali, kakor bi jih hoteli, kakor pravimo »crkljati«. Kjer komunisti nimajo potuhe od zgoraj, tam jih ni kaj prida. Kakor smo že poročali, so tudi na Slovenskem komunistični elementi dvignili glavo ter v imenu svoje organizacije, ki so ji nadeli ime »Zveza delovnega ljudstva Slovenije« izdali letake. Poročali smo že tudi imena nekaterih glavnih podpisnikov tistega letaka. Vidi se, da so komunisti iskali podpise pri ljudeh raznih stanov in struj. Oblast je prijela nekatere izmed njih, ki sodi o njih, da so ~ 'u. Ta bil zaradi tistega komunističnega letaka v Prel- voditelji v Prekmurju. Ta teden pa je zagrebški list »Obzor« poročal o tem ter navajal, kdo mm m ©m® Tvrdka zaposluje v vseh oddelkih 150 uslužbencev. murju aretiran. Skazalo pa se je, kako vlogo ti komunistični voditelji med Slovenci v resnici igrajo. Hrvatski list namreč piše, da so bili aretirani zato, ker so pristaši HSS ter so ves čas delali na to, da bi se slovensko Prekmurje odcepilo od Slovenije ter priključilo Hrvatski. Iz tega je jasno, da so pravi komunistični voditelji pri Hrvatih iskali potuhe ter so delali, da bi kos slovenske zemlje, ki se imenuje Slovenska krajina, pripadel Hrvatski. Zato pa bi lahko med Slovenci šarili s svojim komunizmom. S tem je hrvatski list nehote komunistom na Slovenskem storil sila slabo uslugo, ker je razgalil njihovo dvolično igro. Med podpisniki, ki so podpisali tisti komunistični letak ter zaradi njega bili aretirani, je tudi slovenski pisatelj, znani Miško Kranjc. Poleg njega je še nekaj drugih mož iz Slovenskega Prekmurja, ki po izjavi hrvatskega lista delajo zoper Slovenijo, istočasno pa v Sloveniji delajo za Stalinovo diktaturo. Slovenski ljudje naj si to zapomnijo, kaj hočejo komunisti narediti iz nas Slovencev in iz naše Slovenije. Angleško opozorilo Belgrad, 9. dec. AA. Tukajšnje britansko poslaništvo nas je zaprosilo, naj objavimo naslednje: Angleškemu poslaništvu v Belgradu je bilo naročeno, naj objavi v Jugoslaviji, da zastopniki savojske pa-roplovne izvoizne in uvozne družbe iz Aten nimajo absolutno nobenega pooblastila, da bi delali na račun vlade v Veliki Britaniji, Potopljene ladje Reuter: Po poročilih angleške admiralitete in parobrodnih družb, so bile v zadnjih dveh dneh potopljene naslednje trgovske ladje: Romunska trgovska ladja »Sanduc (1500 ton) se je potopila v Črnem morju iz do zdaj še neznanih vzrokov. Usoda posadke ni znana. Angleški parnik »Thomes Wal ton« (4460 ton) se je zaradi eksplozije potopil ob severni norveški obali. Ladja je bila verjetno torpedirana. 23 članov posadke je rešenih. Angleška tovorna ladja »Mere!« (1088 ton) je na južnovzhodni angleški obali zadela na mino in se potopila. Od 18 mož posadke sta rešena samo dva. Angleška trgovska ladja »Brandon« (668 ton) je bila torpedirana od podmornice na zahodni obali Anglije. 4 člani posadke so rešeni, 9 jih je utonilo. Danska tovorna ladja »Scotis« (2400 ton) je eksplodirala na Severnem morju. Ni znano ali zaradi mine, ali pa je bila torpedirana. Vsa posadka je izgubljena. Angleški poštni parnik »Navasota« (8795 to) je bil na Atlantskem morju torpediran. 35 mož posadke so rešili, 43 jih pa pogrešajo. Japonska ladja »Azuma M aru« (6646 ton) je snori klicala na pomoč v bližini Severne Škotske. Od takrat ni bilo nobenega glasu od nje in lastniki niso mogli dobiti z njo brezžičnih stikov. Verjetno je zadela na mino. Sovjetska podmornica napadla nemško ladjo Helsinki, 9. dec. AA. Reuter. Poročajo, da je neka sovjetska podmornica, ki je bila odrejena za službo blokade finske obale, izvedla napad na nemško ladjo »Oliva«, ki je zapuščala pristanišče Utno, južno od pristanišča Ako, pretekli torek. Trdijo, da so bili iz podmornice oddani trije streli na omenjeno ladjo, nakar so se sovjetski mornarji povzpeli na njen krov, da pregledajo listina. Udu ROhmana Ia Leni Matanbtth v duhoviti in zabavni šlager-komediji, polni romantičnih pripetljajev, v filmu: NISMO VSI ANGELI Vsakdo al teli vsaj enkrat v iivljtmju okusiti ono, o čemer ne mnOKO »govori« pa nI pristopno solidnemu oženjenemu mfSfa-nu. Več o tem Vam pokaie naslovni film, pri katerem s« bodoto od srca nasmejali. Premiera term filma dane« ob IS, 17., 1». In 21. url. Vsem tistim, ki Imnjo kupone xa brezplačno fototfratiranjez Micki'y Ko<.neyem ln -e Seni«o futugraflrali spoitčaino. dn je zadnja prilika zu to brezplačno fotografiranje sumo v ponedeljek od 15. do 18. ure v p aarui kija. KINO SLOGA !•>•'. 27.30 QxxApoclaMtvo Za koliko so narasle cene Narodna banka je Je objavila svoj indeks cen na debelo v mesecu novembru 1939. Kot podlaga za ta indeks cen služijo cene v letu 1926. kot 100. Indeks je bil zadnje mesece naslednji: rastlinski prolzv. živina in proizv. mineralni proizv. industr. proizv. skupni indeks izvozni proizv. uvozni proizv. septembra bile v primeri z avgustom in tudi z lanskim letom v glavnem neizpremenjene. Znižal se je celo indeks za cene kmetijskih proizvodov, toda že oktobra so se nahajale v dvigu, ki se je nadaljeval tudi novembra v nezmanjšanem obsegu. Skupni indeks je narastel od 76.8 avgusta na 86.8 novembra, torej za 13%. Med posameznimi skupi; nami vidimo od avgusta do novembra naslednji dvig cen: rastlinski proizvodi za 14.9%, živina in proizvodi za 18.7%, mineralni proizvodi za 8.1/ž, industrijski proizvodi za 10.57«,, izvozni proizvodi za 15.5% in uvozni proizvodi za 18.47°. Iz te primerjave vidimo, da so najbolj na- 1938 1939 nov. avg. sept. okt. nov. 81.6 75.7 73.5 76.8 87.0 76.2 68.0 67.7 71.0 80.7 89.9 93.9 93.9 98.9 101.5 75.9 78.3 79.5 82.9 86.5 76.7 76.8 76.8 80.0 86.8 75.3 73.3 73.1 75.4 81.7 71.8 77.1 81.6 86.9 91.3 kažejo, da 90 cene na splošno Tudi nam kaže indeks uvoznih cen, da so te cene bolj narastle kot cene naših izvoznih proizvodov. Dvigu cen na debelo so kmalu sledile tudi cene na drobno in iz objavljenega indeksa cen na drobno v Belgradu vidimo veliko naraščanje življenjskih stroškov. Naslednja tabela nam kaže razvoj cen na drobno v Belgradu pri isti podlagi kot pri cenah na debelo, to se pravi, da so cene 1926 vzete kot 100: 1938 nov. 87.1 79.5 86.8 82.8 83.8 79.7 77.7 83.0 avg. 82.8 78.7 86.7 81.3 84.4 82.4 76.6 81.7 1939 sept. okt 82.7 79.1 88.9 81.5 85.3 82.4 76.6 82.0 85.3 80.7 100.7 84.3 97.6 87.6 77.5 86.7 nov. 86.4 84.0 105.7 86.5 103.0 91.3 87.2 90.2 ra-de cene živini in rastlinskim proizvodom, do- . žati odnosno za kater oim so v manjši meri narastle tudi ostale cene. I iz prekmorskih držav. kmet. proizvodi industr., obrtni kolonij, proizv. skupno prehrana obleka kurjava, razsvetlj. razno skupni indeks Iz teh številk je razvidno, da so skupni življenjski stroški narastli od avgusta na november za 10.4%. Posamezne skupine pa izkazujejo naslednji dvig cen na drobno: prehrana za 6.4%, od tega poljedelski proizvodi za 4.3%, industrijski in obrtniški proizvodi za 6.7%, kolonijalni proizvodi za 21.9%, nadalje obleka za 22.6%, kurjava in razsvetljava za 8% in razno za 13.8%. Najbolj so torej narastli v ceni predmeti za obleko in kolonialni proizvodi, torej predmeti, katere moramo uvažati odnosno za katere moramo uvažati surovine Državne finance v oktobra | Finančno ministrstvo je objavilo pregled državnih dohodkov in izdatkov za mesec oktober 1939 in s tem tudi za dobo od 1. aprila do 1. oktobra 1939, torej za dobo 7 mesecev preračmwkega leta 1939-40. Številke za oktober kažejo, da so bili izdatki le malo manjši kot so znašali v preračunu, nasprotno pa so bolj zaostajali za preračunom dohodki. Izdatki so znašali 98.087® pre-računske vsote, dohodki pa 93.13%. Za dobo od 1 aprila do 31. oktobra 1939 so znašali dohodki 6992.27 milij. din (preračun za to dobo 75552:4 milij. din, dohodki od 1. aprila do 31. oktobra 1938 7034.2 milij. din), izdatki pa so znašali 6743.6 (7552.4, oz. 6266.8) milij. din. Dohodki so torej bili manjši kot lani, zato pa so izdatki v primeri z lanskim letom narasli. Naslednja tabela nam kaže pregled najvažr nejših in skupnih dohodkov v posameznih mesecih: spi. nep. davki posebni davki izred. neposr. dL trošarine takse carine monopoli železnice pošta gozdovi rudniki Pred ukinitvijo carine na pluge? h Belgrada poročajo, da se na merodajnem mestu proučuje vprašanje ukinitve zaščitne carine na pluge in vse kmetijske stroje in orodje. Pravijo tudi, da je že doseženo potrebno soglasje o ukinitvi teh carin. V. vinska razstava in sejem v Ormožu bo v torek, dne 19. decembra v dvorani Kletarske zadruge. Prijave vina za razstavo je poslati najkasneje do 11. decembra, pozneje prijavljena vina ne bodo mogla biti uvrščena v razstavni katalog. — Vzorce vina za razstavo pa je dostaviti najkasneje do ponedeljka, dne 18. decembra opoldne in sicer od vsake prijavljene vrste po dve renski steklenici 0.7 litra. Kdor takih steklenic nima, jih dobi na posodo pri Kletarskem društvu. — Obeta se velik obisk to razstave in sejma od strani interesentov ter je v velikem interesu vinogradnikov, da svoja vina razstavijo. Konkurz je razglašen o imovini ležeče zapuščine po Maršiku Josipu, bivšem gostilničarju v Slatini Radencih, prvi zbor upnikov 19. decembra, oglasiti se je do 15. januarja, ugotovitveni narok 25. januarja 1940. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Vezjaka Jakoba, krojača v Mariboru, Vetrinjska ul. 17, narok za sklepanje poravnave 15. januarja 1940, oglasiti se je do 5. januarja 1940. — Nadalje je uvedeno poravnalno postopanje o imovini Petača Antona, pekovskega mojstra in posestnika na Jesenicah, Kralja Petra cesta 8, narok za sklepanje poravnave 3. januarja, terjatve je prijaviti do 20. decembra 1939. Razsodbe radi prekrškov nredbe o pobijanju draginje. Čl. 6 uredbe z zakonsko močjo o pobijanju draginje in brezvestna špekulacija z dne 25. septembra 1939 določa, da mora vsakdo, ki prodaja življenjske potrebščine in ostalo blago v prodajalni (obratovalnici), na trgu ali na drugem kraju na vidnem mestu posa-mez ali v skupnem cenovniku oznučiti cene posameznih predmetov, tako da jih lahko vsak razločno vidi. Policijski organi strogo pazijo na to in je uprava policije v Ljubljani kaznovala zopet več trgovcev v Ljubljani radi prekršku tega člena z denarno globo od 50 do 150 din oz. 1 dun ali 2 dni zapora. Tudi je objavila te razsodbe v »Službenem listut kr. banske uprave v Ljubljani. Zvišanje glavnice. Smith in Meynler, tvornica papirja na Sušaku, predlaga izrednemu občnemu zboru delničarjev, ki bo 15. decembra v Zagrebu, zvišanje delniške glavnice, ki znaša sedaj 15 milij. din (dividenda za 1938 7.50 din na delnico imenske vrednosti 150 din). Borze Dne 9. decembra 1939. Denar Ta teden je znašel devizni promet na ljubljanski borzi 12.627 milij. din v primeri s 7.938,9.459, 11.756 in 13.08 milij din v prejšnjih tednih. Curih ob 12: Belgrad 10, Pariz 9.97.5, London 17.44, Newyork 446, Bruselj 73.56, Milan 22.50, Amsterdam 236.70, Berlin 178.62, Stockholm 106.15, Oslo, 101.30, Kopenhagen 86.10, Sofija 5.40, Budimpešta 80, Atene 3.40, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.40, Helsingsfors 8.90, Buenos-Aires 102.30. Živinski sejmi Živinski sejem v Ptuju 5, dec. 1939, Prignanih je bilo {v oklepajih število prodanih glav): 152 (60) volov, 16 (13) bikov, 25 (7) juncev, 92 (41) telic, 192 (27) konj in 5 (3) žrebet, skupno 800 (296) glav. V Nemčijo je bilo prodanih: 6 volov in 2 konja. — Cene 60 bile naslednje: voli 3.75—5, din krave 2—4.25, junci 2.50 do 3.75, telice 3—5 din za kilogram žive teže, konji 450—4.000 din, žrebeta 1.000—1.800 din za komad. Svinjski sejem v Ptuju 6. dec. 1939. Prignanih je bilo: 204 svinje in 78 prascev, skupno 282 glav, prodanih 41 komadov. Cene so bile naslednje: prasci od 6 do 12 tednov stari 50—125 din za komad, pršutarji 7—7.85 din, debele svinje 8—8.75, plemenske svinj® 6.25—6.75 din za kilogram žive teže. S I* O R T t. 1998 avg. eept. okt. 1939 168.0 249.7 98.4 141.74 74.0 72.0 72.0 76.24 15.25 16.8 59.4 11.6 77.3 71.86 109.8 81.4 109.6 106.05 112.56 105.3 83.5 92.2 68.06 76.86 192.05 197.7 196.8 181.95 240.37 232.45 207.2 222.0 44.8 446 46.4 49.5 12.4 5.4 4.4 8.26 17.8 14.95 15.4 17.24 skupno 1085.8 1140.65 1042.9 1004.8 Te številke kažejo vpliv vojne drugod na naše državne finance. Opažamo, da je v septembru izredno narasel donos dolgovanih davkov, ki je bil v oktobru zopet normalen. Trošarine so zaradi povečanih nakupov dale znatno večje dohodke (vzrok tudi v tem, da se je začela letošnja sladkorna kampanja že v septembru in je prišel sladkor v velikih količinah na trg že septembra). Dohodki od taks so se od septembra na oktober znatno zmanjšali, kakor tudi monopolski dohodki. Železniški dohodki =o sicer v oktobru narasli, so pa manjši kot so bili lani. O državnih izdatkih navajamo, da eo znašali v 7 mesecih tekočega preračunskega leta 1938-40. torej od 1. aprila do 31. oktobra 1939 (v milij. din, v oklepajih navajamo odgovarjajoče številke za leto 1938069): vrhovna državna uprava 92.87 (101.8), pokojnine 538.04 (005.9), invalidske podpore 86.26 (53.56), državni dolgovi 550.4 (429.37), pravosodno ministrstvo 222.3 (205.3), prosvetno ministrstvo 518.65 (516.0), zunanje 84.86 (88.0), notranje 342.0 (331.3), finančno 193.65 (178.6), monopolska uprava 252.95 (232.7), Poštna hran. 13.45 (11.145), drž. pos. Belje 39.7 (27.9). drž. tvor. sladk. na Čukarici 15.06 (9.87), ministrstvo vojske in mornarice 1502.2 (1420.9), gradbeno 63.8 (6-1.54), prometno 31.4 (16.35), oddelek za gradhe železnic 92.9 (58.75), drž. žsleznice 1442.8 (1255.3), ravnateljstvo rečne plovbe 4935 (48.2), pošte, brzojavi in telefon 216.2 (192.85), kmetijsko 63.95 (54.05), trgovinsko 28 66 ( 25.6), gozdovi 53.0 (53.25), rudniki 102.67 (151.7), soc. politike 117.1 (109.24), fizične vzgoje naroda 6.75 (5.2), preračunski rezervni krediti 4.8 (2.2), skupno 6743.6 (6206.8) milijonov dinarjev. Sporazum z Romunijo Iz Belgrada poročajo, da je bil dne 7. t. m. podpisan v Bukarešti sporazum med našo državo in Romunijo, po katerem se za blagovni promet med obema državama ukinja klirinški način plačil in uvaja plačilo s prostimi devizami. Glede nafte je omeniti, da smo jo prej Romunom plnče-vali 25% v devizah, ostalo pa v kliringu. Zarndi sklenitve pogodbe je že odpotovala večja skupina cistern po Donavi v našo državo. Vendar je potrebno s pošiljatvami pohiteti, ker ponavadi okoli 15. decembra nastane na Donavi led. ki preprečuje plovbo in bi se po tem morali poslužiti dražje, železniške poti. Listi pišejo, da bo r ukinitvijo kliringa z Romunijo nastala za nas možnost, da si nabavljamo nafto ceneje v drugih državah (zlasti v Ameriki). Obetajo pa se nadalje omejitve v porabi bencina. Pravijo, da je nova uredba že pripravljena, vendar pa se o njej ne doznavajo podrobnosti. Prevladuje mnenje, da bo čim bolj omejen promet z zasebnimi luksuznimi vozili. Nadzorstvo nad drevesnicami , »Službeni list« št. 98 z dne 9. decembra prinaša naredbo bana dravske banovine g. dr. Marka Natlačena o strokovnem nadzorstvu nad sadnimi drevesnicami in nad prometom s sadnim drevjem. Po tej naredbi se vse drevesnice v naši banovini postavijo pod strokovno kdtl-trolo banske upruve. Stroški za to nadzorstvo se krijejo iz banovinskih kreditov. Nihče ne sme osnovati drevesnice brez posebne^ dovolitve banske uprave. Prosilec mora v prošnji dokazati, tla iina lastna matična drevesa onih sort iz sadnega izbora, ki jih bo razmnoževal. Po-žlahtnjena drevesa in orehi morajo biti v dre-vesnicuh sajeni v taki razdalji, da pridejo največ 4 drevesca na kvadratni meter. V promet se smejo dati samo one sorte požlahtnjenega sadnega drevja in orehov, ki so v oblastveno predpisanem sadnem izbiru. Druge sorte tge smejo oddajati samo ljubiteljem sadjarstva in osebam, ki jih žele preizkusiti. Vse zanikrne sadike in v rasti zaostale sadike se morajo že v drugem letu odstraniti iz drevesnice in uničiti. Oddajati se smejo Ier sadna drevesca 1. in 2. vrste. Sadike s slabimi koreninami se ne smejo oddajati. Sorte, ki pridejo v promet, se morajo označiti z etiketarni. Sadno drevje smejo prodajati le drevesničarji. Drevesničarji morajo voditi evidenčno knjigo, nadalje mora vsaka drevesnica sporočiti do 15.' avgusta banski upravi, koliko ima sort in podlag sposobnih za oddajo in po kakšni ceni. Prekrški te naredbe se kaznujejo z' denarno kaznijo od 100 do 1000 din, ob neplačilu denarne kazni v odrejenem roku pa z zaporom od 1 do 20 dni. Drevesničar, ki ne ščiti nasadov zoper rastlinske škodljivce in bolezni in. teh ne zatira po zakonskih predpisih, izda oblastvo opomin, v ponovnem primeru pa more odrediti odstranitev drevesnic. Drevesničarji, ki ie imajo drevesnice, morajo za dovoljenje prositi najkasneje do konca januarja 1940. Kdor'tega ne stori, mora drevesnico odstraniti. Uredba je stopila v veljavo z dnem objave, torej z 9. decembrom 1939. • Kontrola izvoza. Devizni odbor pri Narod, banki je na predlog odbora za izvoz sklenil, da se kontrola izvoza razširi tudi na car. tar. št. 22: sveže ali suhe olive, tudi v razsolu. Zato morajo pooblaščeni zavodi dostavljati prošnje za dovoljenje izdajanja deviznih potrdil za ta predmet Narodini banki. . . , Ustavitev premiiranja izvoza sira »kaškavalj« tranisiernimi dinarji. Devizni odbor je sklenil ustaviti premiiranje izvoza v neklirinške države s, porabo transfernih dinarjev za izvoz sira »kaškavalj« počenši z 18. decembrom. Z devizami, ki izvirajo od tega 'izvoza po 10. decembru 1939, se mora postopati v. smislu deviznega pravilnika. Važna razsodba npravnega sodišča za kinematografe. Neko kinematografsko podjetje v Sloveniji se je pritožilo proti odločbi kr. banske uprave, ki je potrdila kazensko raz-sodbo nekega okr. načelslva. To okrajno načelstvo je namreč izdalo prepoved upravi kinematografa, izvajati prijavljene filme, ker ni predložila potrdila o plačani tantijemi Ujde za dotični mesec. Ker se je film vseeno predvajal, je bila uprava kina kaznovana zaradi prekrška uredbe ministrstva prosvete od dne 19. junija 1939. S pritožbo se je sedaj pečalo upravno sodišče v Celju, ki je razsodilo, da je bilo kaznovanje Žaradi prekrška po njej nemogoče, ker namen že navedene uredbe ni odpraviti ogražanje in ifjtitve dobrin, navedenih v čl. 66. z. n. u., am-pak^i je namen varovati samo koristi zasebnih avtorsVh posredništev, torej ne javnih koristi in obče bi iginje. Na osnovi tega je izdalo Združenje kinemalrBrafskih podjetnikov v Sloveniji v Ljubljani ok Jžnico svojim članom, v kateri pravi, da U.IDA ( druženje dramskih avtorjev) ni upravičena v naprej zahtevati plačil, t. j. pavšala ali sicer kakršnih koli posameznih zneskov za poljubne filme. Združenje smatra, da članom ni treba sklepati z UJDO pogodb. Gradjanski : Rapid (Bukarešta) 6:2 (3:0) Na praznik sta se srečala v Zagrebu gornja nasprotnika. Borbi je prisostvovalo nad 4C00 gledalcev. Romunskega prvaka v nogometu je premagal zagrebški Gradjanski. Toda razočarali sta obe moštvi: Gost; je, so bili izredno slabi, gledalci pa tudi z domačimi niso bili zadovoljni, ki so kljub zmagi slabo zaigrali Bata i Bačka 4:2 (1:1) Hajduk : Ašk 6:2 (1:1) Občni zbor hrvaške športne sloge Na praznik so imeli v Zagrebu zastopniki hrvaških športnih zvez občni zbor hrvaške športne sloge, na katerem je bil izvoljen za predsednika dr. Juraij Krnjevič, ki je v svojem govoru poudaril, da mora v hrvatskem športu vladaiti isti duh in ista borbenost, kakor jo je pokazal ves hrvatski narod v borbi v svojih najtežjih časih. Napravljenih je bilo več važnih sklepov; med najvažnejše pa spada predlog, da bi • Hrvatje, Slovenci in Srbi samostojno nastopali na mednarodnih tekmah in olimpijadah, kakor so na primer Finci nastopali kot samostojen narod že tedaj, ko so bili še pod Rusijo. Nova Baerlundova zmaga Finski boksar Gunnar Baerlund se je v Newyorku sspoprijel z Amerikancem Cooperjem, prihodnjim na-sprotnikem Joe Louisa. Zmagal je Finec po točkah po hudi borbi, v kateri si je je izvojeval šest od desetih rtmd. Četudi je Finec zmagal, vendar je malo verjetno, da bi se s tem dvignilo upanje za njegovo srečanje z Joe Louisom. I. akademsko table-teniško prvenstvo Jugoslavije v nedeljo, 10. decembra ob 9. Borbe v singlu gospodov in dam obetajo višek tega turnirja. Vsakdo bo hotel postati akademski prvak (-inja) Jugoslavije in lastnik krasnih pokalov. Hrvatje obljubljajo, da p one so pokale s seboj v Zagreb, toda ne računajo na domačine, ki prav tako upajo, da ostanejo pokali doma. Huda bo borba posebno pri gospodih, kjer bo hotel upravičiti sloves drž. prvak Dolinar Žarko, toda nič ne zaostajajo drugi, kot Heks-ner, Merksamer, Lazar, Djinovski, Krečič in še drugi. Nihče ne misli podleči. Kdo bo prvak, bomo videli V nedeljo zvečerl Kaj pa dame? Vsaka pravi, da bo prvakinja! Saj jih je cela vrsta odličnih: Gerzinič Nada, sestre Bačič, Pustoslemšek, Virant, Kovačec itd. Vsaka bi si rada osvojila najvišjo trofejo v tem športu. Seveda so tu še Zagrebčanlte ki hočejo imeti tudi besedo in se ne bodo pustile kar tako odriniti. Pomerili pa se bodo tudi gospodje v dvoje in mešani pari. Tu se pa ne ve, kdo bo kaj dosegel. Povsod pa velja načelo: sreča je opoteča in zna se dogoditi, da baš favoriti ne bodo odšli veseli domov, ampak oni, ki nanje nihče ni računal. Vsekakor pa bomo videli borbe v nedeljo od 9 dalje na učiteljišču na Resljevi cesti. Vabimo Vas, da moralno podprete ljubljanske tekmovalce (alke), da dosežejo čim boljše uspehe. Planinci — smučarji! Gore Slovenije se v tem času, ko se sonce nizko nagiba, pripravljajo na sprejem smučarjev. Bela mana polagoma pada na planine in pobočja v naših gorah ter narašča tako, da bo predvidoma za božične praznike najprimernejša podlaga za smuk. Pričel se bo lep čas za planince, ko bodo v beli obleki vabile neskončne gorske poljane. S prvim dolinskim snegom ožive vznožja gora in številni oboževalci naših gora se bodo zbirali v Bohinju, Kraniski gori, v Ratečah, Kamniku in v vseh drugih važnejših izhodiščih od Bohinja tja preko Triglavskega sveta do skrajno seveitio-zapadnih predelov na Vršiču in v Planici, cela gorska vrsta vrhov v Ka- PAUL PIHNI PREDSTAVE D A "N E S : ob: 10.30, 14.45. 17. 19.. in 21.15 uri Nabavite si vstopnice v predprodaji 1 KINO MATICA. Teiefon 21 24 ravankah s čudovitimi pogledi proti jugu, širne poljane v Savinjskih planinah okrog Krvavca, Velik« Planine in Korošice in zadaj za njimi krasna smuči* šča Raduhe in Smrekovca, od Kope do Peska na Po-horju — ves ta širni svet bo v prihodnjih dnevih domovanje smučarjev-planincev. Ni lepšega od združitve smuke z uživanjem lepot v zimski gorski prirodi. Odločiti se bo treba, kam usmeriti smučke za praznike, Slovensko planinsko društvo je že prve dni preteklega meseca prosilo železniško upravo, da naj upošteva številne praznike v drugi polovici decembra in prvi polovici januarja ter dovoli popust pri vožnjah na državnih železnicah tudi ob navedenih praznikih, kot je bilo to uvedeno s polnim razumevanjem v letošnjih velikonočnih in binkoštnih praznikih. Pri-\ čakujemo vsak dan ugodno rešitev. Nadalje je Slovensko planinsko društvo tudi že v novembru zaprosilo šolsko oblast, da naj pravočasno objavi čas trajanja letošnjih šolskih počitnic ob božiču, da se morejo, ■starši pravočasno odločiti* kam naj krenejo s svojo mladino na bele poljane. Tudi v tej zadevi je pričakovati rešitev v prihodnjih dnevih. Zimske markacije do planinskih postojank SPD, ki bodo oskrbovane za božične praznike, so že postavljene ter bodo varen kažipot na izletih smučarja-planinca, Slovensko planinsko društvo bo prihodnji teden objavilo razne smuške ture, da se bo smučarje,n laže odločiti, kam naj krenejo za Božič. Kdor želi sedaj podrobne informacije za sestavo svoje ture, naj se obrne na pisamo SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4-1. Slovensko planinsko društvo bo tudi letos objavilo točna vremenska poročila o snežnih razmerah v okolišu svojih postojank, ta poročila bomo objavljali v društvenih okencih pri vhodu v pasažo z Aleksandrove ceste, na Tyrševi cesti v okencu na stavbi Kreditne banke in pred izhodem glavnega kolodvora v Ljubljani. Športni drobiž Smuk v Mojstrani, Sneg je že pokril krasna smučišča. G o reka narava je očarljiva. Bregovi so oživeli in mladina že preizkuša vso smučarsko umetnost. Kakor vsako leto, tako se vrše tudi letos za katoliški in pravoslavni božič in vso zimo smučarski tečaji za začetnike, že izvežbane in planinske smučarje pod vodstvom izprašanih smuč. učiteljev. Pristop je vedno mogoč. Oni, ki žele uživati zimsko veselje v čarobni zimski naravi naj pridejo. Tiha Krma, mirni Kot, pravljična Možaklja, sončne Karavanke z razsežnimi rovti in v zimskem času tako malo upoštevana Vrata z zaledenelim Peričnikom, ki nudi nepozabno sliko Te prisrčno vabijo. Za podvig zimskega športa v Sloveniji. V letošnji zimi zaradi vladajočih razmer ni pričakovati iz nobene sosednje države dotoka tujih zimskih športnikov, turistov in drugih gostov. Bati se je torej, da bo zaradi tega število zimskih športnikov v Sloveniji in s tem naša zimska sezona občutno nazadovala. Dvakrat potrebno je tedaj, da se izvrši temeljita propaganda za naš zimski šport in naše zimskošportne predele v ostalih delih naše države Temu namenu bo služila božična številka mariborskih »Jugoslovanskih biserov«, ki bo posvečena izključno propagandi zimskega športa in zimskošportnih krajev v Sloveniji. Objavljeni članki in stvarni podatki bodo pisani v slovenskem in srbohrvaškem jeziku (tudi v cirilici) ter se bo nanašali izključno le na Slovenijo. Isto načelo bo veljalo tudi za zelo učinkovite ilustracije. Vsi, ki so na zimske športu gospodarsko ali kakorkoli zainteresirani, so naprošeni, da takoj pošljejo informativno propagandno' gradivo z event. ilustracijami uredništvu imenovane revije v Maribor, Smeta* nova ulica 34. Planinski dom SK Planine na Zg. Gorjušah je oskrbovan vse leto. Gorjuše, priznano gorsko zimsko letovišče, leže 1000 m visoko v Triglavskem pogorju. Najhitrejši dostop je iz žel. postaje Nomenj. v zimskem času in iz Boh Bele ali pa iz Boh. Bistrice preko Koprivnika. Na Gorjušah dobite krasna smučišča za začetnike in že izurjene smučarje. Predvidoma se bo letos vršil pri planinskem domu smuški tečaj, ki se ga bodo lahko udeležili začetniki in že irvež-bani smučarji, brez razlike na starost. Ker je pričako-, vati, da bo za praznike v domu precej navala, naj se oni, ki nameravajo prebiti v tej udobni planinski postojanki več dni, prijavijo oskrbnici. Celodnevna oskrba s prenočiščem znaša 35 din. Predavanje SPD. Zanimivo predavanje o astronomiji priredi SPD v torek, dne 12. t. m. ob 20 uri v dvorani Delavski zbornice na Miklošičevi cesti. SPD je za to predavanje pridobilo g. ravn. Kunaverja Pavla, ki bo govoril o temi: Planinci in zvezde. Številni diapozitivi bodo spremljali zanimivo predavanje. Vstopnice so že na razpolago v društveni pisarni SPD na Aleksandrovi cesti 4-L Iz delovanja rateškega župnika Po 84 letih dušnopastirskega delovanja stopil v zasluženi pokoj Rateška občina ga je izvolila za častnega člana Za velika in požrtvovalna dola, ki jih je topravil gospod konzistorialni svetnik Lavtižar Jožef, bodisi v dušnopastirskem, v tujsko-promet-nem, prosvetnem ali gospodarskem in socialnem oziru v času svojega 43 letnega dušnopastirskega službovanja v Ratečah-Planici, je občinski odbor svojega večletnega občinskega odbornika na svoji seji dne 25. novembra t. 1. v znak hvaležnosti izvolil za častnega občana. Konzistorialni svetnik in župnik v p. gospod Lavtižar Jožef je nastopil svojo dušnopastirsko službo v župniji Rateče-Planica leta 1896. Takoj se 5e poprijel dela ter je izvršil razna popravila pri župnišču in župni cerkvi. Po večletnem nabiranju denarnih sredstev za graditev nove župne cerkve je spravil skupaj že precejšnjo denarno vsoto. Zaradi svetovne vojne pa je, žal, ves ta denar izgubil svojo pravo vrednost. — Planico je našel še popolnoma zapuščeno, znano samo domačinom. Z opisovanjem njenih krasot v Planinskem vest-niku in v drugih časopisih je vzbujal leto za letom vedno večje zanimanje za to krasno točko Julijskih Alp. Že leta 1899 je postavil na lastne Stroške leseno planinsko kočo ob izviru Save Na-diže. Zaznamoval in popravljal je takratna slaba planinska pota k Tamarju, k izviru Save Nadiže, na Srednjo Ponco, na Veliko Sleme itd. Vse to je pripomoglo do čudovitega uspeha. Obisk Planice je postajal leto za letom večji. Danes pa je ta skalnata dolina z mogočnim Jalovcem, ki je bila poprej popolnoma zapuščena, dika in ponos ne samo domače občine, temveč cele Jugoslavije. V tujsko-prometnem oziru je to zelo velik napredek za naš kraj. Da bi pa dobila Planica tudi nekoliko ver- *koraziim je dal Hrvatski banovini hrvatski teritorij s hrvatskimi kompeten-caini. Na ozemlju Slovenije pa ni dal sporazum na novo banovini Hrvatski ničesar. Uredba o banovini Hrvatski z dne 26. 8. 1939 in zlasti uredba o prenosu poslov pravosodstva z dne 5. 10. 1939 vršita nasproti členu 109 fin. zak. 1939-40, kar se tiče Slovenije, funkcijo legis posterioris. V luči te najnovejše politične zakonodaje je treba tolmačiti čl. 109 fin. zak. tudi še 'parklavzuli: rebus sic stantibus. K 2. V stvari sami je treba reči sledeče: Vsebina vloge delavca Mariča razodeva, prvič da gre za nujen primer, drugič da se mora s stvarjo najprej baviti Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Zaradi tega je bilo potrebno, da odredi podpisano vrhovno sodišče v Ljubljani kot vrhovno sodišče delavskega zavarovanja, da se vloga odstopi Okrožnemu uradu na hitri postopek. Predsednik dr. Konda, 1. r. * ' Končno kažem še na sledeče: Dasi je sodstvo v stvareh delavskega zavarovanja že po naravi stvari nujno, se vendar vse zadnje tedne o pravnih lokih ni nič sodilo. Nabral se je že cel kup nerešenih spisov, v katerih gre za denarne prejemke bolnega ali nezgodnostno prizadetega delavstva. Stojimo v zimi in v težkih časih, ko draginja stalno narašča. Ljubljansko sodišče delavskega zavarovanja I. stopnje je moralo spise s pravnimi leki sloj ko prej brez presledka predlagati vrhovnemu sodišču v Ljubljani (§ 172 Zav.). Slednje vrhovno sodišče ni namreč v smislu člena 21 prenosne uredbe nič drugega, kakor v Ljubljano premeščeni oddelek B Stola sedmorice. Na ta oddelek B pa so ravno bili vseh zadnjih 17 let pravni leki predlagani. V tej zvezi pa zopet poudarjam, da je vprašanje, kam naj se predlagajo pravni leki, identično z vprašanjem, katero sodišče naj sodi o pravnih lekih V enem kakor drugem vprašanju gre torej za kompetenco sodišča. Po določilih člena 100 ustave, kakor tudi po analognih predpisih §§ 39 in nasl. grpp. je izključeno, da bi moglo rešiti predmetno vprašanje sodnijske kompetence katero koli ministrstvo. Končno kažem na to, da je po predpisih XIX. poglavja zakona o zavarovanju delavcev delavsko zavarovalno sodstvo izločeno iz organizacijskih predpisov za redna sodišča, tako da je prvostopno ljubljansko de-lavsko-zavarovalno sodišče služheno-soilstvcno povezano zgolj z vrhovnim sodišče delavskega zavarovanja v Ljubljani kot s svojo službeno nad- rejeno instanco. Konsekventno temu sme prvostopno sodišče delavskega zavarovanja sprejemati in poslušati sodstveno-službena navodila zgolj od vrhovnega sodišča v Ljubljani kot svoje nadrejene stopnje. Le kolikor pride v poštev poslovanje prvostopnega sodišča, ima v smislu zadnjega odstavka § 161 zor. pravico nadzora ministrstvo, in sicer ministrstvo za pravosodje, ne pa ministrstvo za socialno politiko. V čistem interesu pravične in dobre stvari upam, da bo zadeva skoraj krenila na zakoniti tir. Ob sklepu izseljenskega tedna Z današnjo nedeljo ee za letos zaključuje teden »Naše kivi na tujem«, t. j. izseljenski teden, ki ima namen prebuditi v vseh Slovencih tu doma in v tujini novo krepko in mogočno zavest skupnosti, jih združiti v skupno obrambo svoje narodne bitnosti in svojega narodnega življenja. Dve zanimivosti iz preteklega tedna je treba posebno podčrtati: Izredno veliko zanimanje se je letos pokazalo za naše izseljenstvo po vsej Sloveniji kakor še nikdar do sedaj. Kakor bi zavel topel spomladanski vetrič, tako je bilo. Posebno naša učeča se mladina od najnižjih razredov ljudske šole do univerze, vse je tekmovalo, kdo bo več storil za reševanje tega našega velikega narodnega vprašanja. Ko bi bila Družba sv. Hafaela imela nekaj sto predavatelje« na razpolago, pa bi bili vsi do skrajnosti zaposleni, toliko je bilo pozivov, da bi poslali predavatelje po raznih krajih. Tudi za podatke o izsellenstvu za predavanja ni še nobeno leto toliko društev in šol prosilo kakor letos. Vedno bolj se kaže potreba, da pripravimo čim več te snovi, ki bo na razpolago organizacijam in šolam v ta namen. Drugo veselo znamenje je pa, da se je letošnja izseljenska nedelja proslavila tudi po Hrvatskem, kakor še nikdar. Naši izseljenci žive v tujini marsikje skupaj s Hrvati. Uspeh našega izseljenskega dela bo šele takrat dosežen, ko se bo opravljajo pri obeh narodih enako. Do sedaj tega ni bilo. Lelos spomladi se je pa ustanovila tudi v Zagrebu Družba sv. Rafaela za Hrvatsko, ki je že razvija živahno delo za letošnjo proslavo izseljenskega tedna po vseh hrvatskih škofijah. ORIS (Zveza Izseljenskih Organizacij) je pa razvil živahno delavnost v radiu v Zagrebu in Belgradu, po šolah in po narodnih organizacijah. V Ljubljani bo danes zaključila ta lepi teden naša ?avedna šolska mladina z lepo akademijo, katero priredi v frančiškanski dvorani ob pol 11. G. ban dr. Marko Natlačen bo postavil krono temu tednu, tem proslavam in temu velikemu delu vsega naroda s svojim govorom, in bo tako dal celi proslavi, kot naš narodni ban, poseben poudarek, ki ga bodo gotovo zelo prijetno začutili vsi naši izseljenci sirom sveta. Vesela ga bo vsa naša kri na tujem, katere je polovico našega naroda. Za rešitev polovice naroda pa, katero našo delo ntj bo preveliko? Katere naše žrivo pretežke? Kdo sme stati ob strani? Vhod v grobnico vojnih žrtev. Na monumcntalnem stopnišču je postavljen spomenik kranjskega Janeza, ki je stal svoj čas v gaju judenburških žrtev. Grobnica vojnih žrlev na ljubljanskem pokopališču, ki bo danes slovesno blagoslovljena V njej so shranjene kosti 3413 v vojni umrlih vojakov najrazličnejših narodnosti in ver. Ob gredah okoli grobnice so še vojaški grobovi, ki so sedaj enakomerno prekriti, V !eh grobovih počiva ie 220 žrtev svetovne vojne. novice Vljudno prosimo cenjene naročnike, da čimprej poravnajo zastanek na naročnini »Slovenca«, ker bomo začeli ustavljati list nepreklicno 11. decembra 1.1. Koledar Nedelja, 10. decembra: 2. adventna nedelja. Lavretanska Mati božja. Melhiad. Mlaj ob 22.45. Herschel napoveduje lepo vreme. Ponedeljek, 11. decembra. Damaz, papež; Hu-golln, puščavnik. Torek, 12. decembra: Aleksander, mučenec; Dionizija, mučenica. Novi grobovi + V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala gospa Barbara Uranič, roj. Pletnar, vdova po ključavničarskem mojstru. Doživela je 77 let. Pogreb bo danes ob 4 popoldne izpred mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti 9 na pokopališče k Sv. Križu. — Svoje trudne oči je za vedno zatisnila gospa Angela Weber, roj. Mahkovec. Pogreb bo v ponedeljek ob 2 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Naj jima sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožaljel + V Krajni pri Tišini v Prekmurju je kot žrtev materinstva umrla mlada žena posestnika Franca Kousa, Mara roj. Celeč, nečakinja urednika »Novin« g. župnika Klekla. Šele pred letom se je poročila. Njena smrt je globoko pretresla prebivalstvo v vsej okolici, ki je ganjeno v dolgem sprevodu počastilo mlado žrtev materinstva na zadnji poti. Vžalo.ščenemu in bridko prizadetemu možu je zapustila zdravega sinka, ki je bil krščen v Tišini naslednji dan po materini smrti. Naše iskreno sožaljel ■f V Krašnji je mirno v Gospodu zaspala, stara 45 let, gdč. Alojzija Drolc. Pokopali jo bodo v ponedeljek ob 9 dopoldne na župnijskem pokopališču v Krašnji. Naj v miru počiva! 2alujočim naše iskreno sožaljel _ Več veseli« In radosti boste užili o božičnih praznikih, če si omislite novo obleko. Praznično pa trpežno blasjo za mo-ke suknje ter obleke kakor tudi lepo blago za damske plane in obleke vam nudi po zmern h cenah CESN/K J ANKO L3UJ3L3ANA LINGARSEVA — Univerzi kralja Aleksandra L ▼ Ljubljani je senatni predsednik, g. dr. Anton Korošec, odobril ob dvajsetletnici njenega obstoja večjo podporo, ki ]e namenjena po enakih delih vsem fakultetam za nabavo strokovnih časopisov in publikacij. — Ob stoletnici Muzejskega društva za Slovenijo bo izšlo društveno glasilo Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo kot slavnostni zbornik, ki bo posebno skrbno opremljen in bo obsegal okrog 400 strani besedila ter 28 prilog na umetniškem papirju. Pri jubilejnem Glasniku sodeluje 25 naših najvidnejših znanstvenikov s prispevki, ki so posvečeni vsem dobam naše zgodovine in vsem področjem naše zgodovinske vede Dasi bo obseg Glasnika zelo velik, ga bodo dosedanji društveni člani prejeli proti plačilu nezvišene članarine din 30 pod pogojem, da imajo plačano članarino vsaj do konca leta 1938. Novi člani pa prejmejo jubilejni letnik Glasnika za isto ceno din 30 pod pogojem, da plačajo članarino za tri leta vnaprej v skupnem znesku din 90. Knjigarniška cena Glasnika bo znatno višja od tega zneska. Prijave za članstvo in znesek je naslavljati na Muzejsko društvo za Slovenijo v Ljubljani, Narodni muzej, Bleiweisova 24. — Semen) v Višnjigori bo na kvatemi ponedeljek t. j 18. t. m. — Zveza katoliških kmečkih mladenk priredi Šmihelu pri Novem mestu od 26. do 30. decembra duhovne vaje s tečajem KA. Pričetek prvi dan ob 6 zvečer. Vzdrževalnima znaša 70 din. Prijave sprejema najkasneje do 17. t. m. Zveza kat. kmečkih ml denk, Ljubljana, Miklošičeva cesta 21. — Izpiti ca veroučltelje ljudskih šol. Državni izapitni odbor za veroučitelje ljudskih šol na drž. učiteljišču v Ljubljani, prosi V6e one gospode duhovnike, ki nameravajo v tem šolskem letu opravljati državni strokovni izpit za stalne veroučitelje ljudskih iol, da po dopisnici javijo izpitnemu odboru kda; želijo opravljati ta izpit. Predvidoma 6e bodo veroučiteljski izpiti vršili v dveh rokih: v drugi polovici februarja in v drugi polovici aprila 1940. Za februarski rok je treba prošnjo še pred božičnimi počitnicami vložiti po službeni poti (preko knezoškofijskega ordinarijata in kr banske uprave) na izpitni odbor. Prošnjo je treba kolko-vati za 10 in 20 dinarskim kolkom. Priloge: 1. Kratek opis življenja (kolek 4 din), 2. izpričevalo o dovršenih bogoslovnih študijah, 3. državljanska izkaznica in 4. izvod uslužbenskega lista, odnosno potrdilo o letih službe z letnimi ocenami. Pripominja se, da je treba prošnje za aprilski rok vložiti tudi že januarja 1940. Državni izpitni odbor za veroučitelje Ljudskih šol na drž. učiteljišču v Ljubljani. Zdravilno delouanie Ronašhe mineralne vode: Pri ledvičnih kamnih in kamnih v mehur u je dobro piti čim večje količine iz vrelca Teuipel — Karbitna netilka Je eksplodirala v roki . Štefanu Glavaču, natakarskemu vajencu pri Vik- | torju Voglerju v Cankovi. Poleg njega je bil hlapec Janez Ootvels, ki Je hotel svetilko napolniti. Oba sta dobila hude opekline po rokah in po obrazu. — Tatinska cigana. Lastnosti svojih prednikov sta v polni meri podedovala cigana Jurij in Geza Kokaš iz Kukeča v Prekmurju. Kradla sta kokoši in race in sta poskusila vlomiti pri treh posestnikih v Cankovi. Vlomi pa se jima niso posrečili in so ju pripeljali v roke pravici. Okrožno sodišče v Murski Soboti je obsodilo Jurija na 4 mesece, Gezo pa na 50 dni strogega zapora. — Zbornik SKAD »Zarje«, ki se dobi v subskripciji za 30 din, se naroča pri SKAD »Zarja«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 5. — V Službenem listu kralj, banske uprave dravske banovine od 9. t. m. je objavljena »Uredba o dopolnilnem zapisniku k trgovinskemu in kompenzacijskem sporazumu med Jugoslavijo in Grčijo«, dalje »Pravilnik o dopolnilnih tečajih absolviranih 6ester pomočnic za pridobivanje pravice do babiške prakse«, »Navodilo za odkupovanje živali, vozil, jezdne, vprež-ne in tovorne opreme za potrebe aktiviranih edini; vojske in mornarice«, »Mednarodni sporazum zq pobijanje trgovine z belimi sužnji in konvencija, uporaba za Birmanijo«, »Naredba o strokovnem nadzorstvu nad sadnimi drevesnicami in nad prometom s sadnim drevjem« in »Popravek obrazca službene pogodbe po viničarskem redu«. — Živa bakla. V Dolgi vasi pri Dolnji Lendavi je učenka drugega razreda tamošnje osnovne šole Rozalija Feher hotela zakuriti v peči. Ker mokra drva niso hotela goreti, je deklica vlila nanje petroleja. Po nesreči pa se je tudi sama polila s petrolejem po predpasniku in po obleki. Ko je prižgala vžigalico, ji je ta po nesreči padla na obleko in jo zažgala. Nesrečna deklica je bila takoj vsa v ognju in je dobila tako hude opekline, da Je v strašnih bolečinah izdihnila. Otroška neprevidnost Je s tem terjala novo žrtev. Delo In pravice dipl. otroških sester, negovalk in vzgojiteljic Širši Javnosti je še premalo znano delo ln poklic otroške sestre, negovalke in vzgojiteljice, zato je potrebno, da se seznani bolj podrobno z njim. Sola za otroške sestre v Ljubljani obstoji Sele nekaj let. Do tedaj so le tujke negovale in vzgajale slovenske otroke, kakor da bi Slovenka tega ne zmogla. Ali ni bilo to obsodbe vredno? Slovenka stavi po svojem dobrem srcu, poštenosti in pridnosti nele v ožji domovini, ampak povsod v tujini, kjer je nastavljena. Ideja, da se tudi pri nas ustanovi šola za otroške sestre, Je bila toplo pozdravljena, ker je bila šola zelo potrebna. V njej se vzgajajo sestre za nego in vzgojo otrok, predvsem dojenčkov in malih otrok. Sestrinski poklic je težak in zahteva od nje veliko. Kolikim otrokom mora sestra nadomestiti mater, ki je postala žrtev svoje velike in vzvišene naloge! Drugod mora zamenjati bolno ali zaposleno mater. V zavodih neguje in vzgaja zdrave in bolne otroke in je tako rekoč desna roka zdravnika. V privatni službi pa izvršuje svoj poklic v dvojni meri, toda kljub njenemu znanju in požrtvovalnosti je premalo uj>oštevana. Zahteva se od nje veliko več, kot je ona dolžna storiti. Po zakonu ima pravico najman 24 ur prostosti na teden, pa še ta se ji ne da, ker pravi delodajalec, da je nenadomestljiva. Šola je v Zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece in sprejema gojenke z višjo ali nižjo srednjo šolo. Podaljšala se bo še M Kino Kodeljero tci.4i-64 M Danes ob V.8., in »/»9. url, jutri ob 8. uri dva velefiima: ERROL FLYN v epopeji veličastnega heioi/ma človeka, ki se bori za dobro drugih. LUČ V MEGLI ERROL FLYN - - AN1TA LUISSE Film plemenite borbe, samozalajevanja in ^ljubezni do bližnjega v stilu »PAS1EURJA« MATA HARI rdrča plesalka) Poserl Ob »/.3., Gospodar slonov In U( v megli. Dva fiima. Znifcane cene. Nov spored za eno leto. Golenke se seznanijo praktično in teoretično z vso nego zdravega in bolnega otroka. Teorijo predavajo otroški zdravnikl-speciali-sti in drugi znani predavatelji in obsega: anatomijo, fiziologijo, nega zdravega ln bolnega otroka, odraslih bolnikov, dietetična prehrana, higiena, prva pomoč, bakteriologija, higiena Žene s posebnim ozirom na materinstvo, tuberkuloza, ve-nerične bolezni, zdravstvo, fizika in kemija, zakonodaja. socialna zaščita mater in otrok, zaščita delavcev, gospodinjstvo, telovadba 8 posebnim ozirom na razvoj otroka. Praktično ae vežbajo največ na oddelku za dojenčke, potem v otroški bolnišnici, v ženski bolnišnici, v ambulatoriju za otroke, v drugih oddelkih splošne bolnišnice ter v kuhinji za dojenčke in otroke. Po dovršeni šoli dobi absolventka kvalifikacijo diplomirane otroške sestre, negovalke in pa vzgojiteljice ter se nastavlja v vseh dečjih domovih, zavetiščih, klinikah itd. in spada pod ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje. V času vojne ali elementarnih nezgod razpolaga z njimi navedeno ministrstvo. Otroške sestre negovalke naj se ne zamenjujejo z zaščitnimi ali skrbstvenimi sestrami, ki se nastavljajo po zdravstvenih ustanovah in domovih; otroške sestre se specializirajo za nego in zaščito otrok ter se nastavljajo po otroških domovih in zavetiščih. V primeru vojne bodo velika pomoč domovini za preskrbo in nego otroki Katera ie ni naročena na list HKmečka žena"f Do Božiča naj si naroči, da nMgrad ne zamudil Žensko kolo in ie iivalnl strof, pa 500 nagrad — oh, to bo bo/l Za 20 din dobi pa vsaka leto celo Ust mKmečka ienaMJ Zda/ na delot Uprava Kme»e len«. Maribor. Korolka cena 5 — Prevoz sezonskih delavcev je urejen. Iz Murske Sobote poročajo: Nesrečna smrt mladega fanta pod tovornim avtomobilom je dala povod našemu glavarstvu za ponovno intervencijo pri poštni upravi, da bi dovolila izredne vožnje s poštnim avtomobilom za prevoz sezonskih delavcev na njihove domove ob prihodu v Mursko Soboto. Poštna uprava je prošnji ustregla in je že dala avtobus na razpolago za izredne vožnje, če se le oglasi za vožnjo 20 delavcev, ki pri povratku v domovino uživajo 50% popusta na poštnih avtobusih. Promet je zdaj urejen tako, da bodo prtljago prevažali tovorni avtomobili po isti pristojbini kot poštni avtobus. Delavci, ki pridejo v Mursko Soboto ponoči, pa bodo našli najprej zatočišča v Delavskem domu. — Pri caprtin, motnjah w prebavi vzemite zjutral is na prazen želodec en kozareo naravne •Franz-Jose!« grenčice — Primeren dodatek k božtfnemu darilu, ki je obenem zelo lep, koristen, a vendar poceni, je naša »Družinska Pratika«, ki vsebuje poleg raznovrstne poučne in zabavne vsebine tudi 16 strani v bakrotisku, stane pa samo 5 din. Dobiva se »Družinska Pratika« v Jugoslovanski knjigarni, v prodajalni II. Ničman ter v vseh zadevnih trgovinah po Sloveniji. — Vrat si je prerezal v duševni zmedenosti 31 letni Jožef Gerenčer v Petišovcih v Prekmurju in umrl. Pokojni je bil v vsej okolici splošno priljubljen in je njegova tragična smrt vzbudila splošno obžalovanje. Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige? — Bolne noge so pričetek hiranja telesa. Neguj noge s 9AN0PED0M, da jih ohraniS zdrave. • Glavna zaloga: drogerija Jančigaj. Ljubljana. Krekov trg. — Z noii so prereietaU Štirje fantje v Gornji Bistrici v Prekmurju posestnikovega sina Ivana Sernika. V vasi je bila v neki gostilni veselica, ki je imela na razgrete glave nevaren vpliv. Sernik je dobil 6 nevarnih vbodljajev z nožem in so ga po precejšnji izgubi krvi prepeljali v bolnišnico v Mursko Soboto. — Da boste stalno zdravi, fe potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. Ljubljana, 10. decembra Gledališče Drama. Nedelja, 19. dec., ob 15: »Neopravičena ura«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ob 20: »Tri komedije«. Izven. — Ponedeljek, U. dec.: »eGorge Dandin«. Red A. — Torek, 12. dec.: Zaprto. — Sreda, 13. dec.: Antigona«. Red B. Opera. Nedelja, 10. dec., ob 15: »Poljub«. Izven. Izrdeno znižane cene od 24 din navzdol. — Ob 20: »Gorenjski slavček«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Ponedeljek, 11. dec.: Zaprto. — Torek, 12. dec.: Zaprto. — Sreda, 13. dec.: »Sabska kraljica«. Red Sreda. Gostuje Josip Gostič, Rokodelski oder Drevi ob 8 bo Rokodelski oder uprizoril novo igro »Sestra Anunciata«. Zaradi bogate vsebine, pretresljivih zapletljajev ki lepih prizorov zasluži igra, da občinstvo za njo posebno zanima, in zato tudi priporočamo, da obišče predstavo v prav obilnem številu. Vstopnice se dobivajo v predprodaji dopoldne od 10 do 12 in zvečer eno uro pred pričetkom predstave v Rokodelskem domu, Komenskega ul. 12. Radio Ljubljana Nedelja, 10. dec.: 8 Jutranji pozdrav — 8.05 Instrument, dueti: Klavir in harmonij — 9 Napovedi. poročila — 9.15 Cl. Debussy: Nokturni, simf. suita (plošče) — 9.45 Verski govor (dr. C. Potočnik) — 10 Prenos cerkv. glasbe iz stolnice 11.15 Plošče — 11.30 Prenos s pokopališča pri Sv. Križu (blagoslov kostnice za padle vojake) — 12 Tamburine in mandoline (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Nedeljski koncert Radijsk. orkestra — 17 Veselo popoldne za lovske družbe: Dovtipi, prizori, pesmi in glasba. (Sodelujejo: S. Banovec, St. Avgust, Radij, orkester in člani radijske igral, družine) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Predavanje inšpekcije držav, obrambe — 19.40 Objave — 20 Po domače (plošče) — 20.30 Verdijev večer. Sodelujejo: Sonja Ivančič, Ado Darian in Radij.-orkester. Dirigent D. M. Šija-nec _ 22 Napovedi, poročila — 22.15 Beethoven: Kreutzerjeva sonata v A-cluru, op. 47 (plošče). ji pozdrav — poročila — 7.15 Pisan venček Ponedeljek, 11. dec.: 7 Jutranji pozdrav 7.05 Napovedi, pr veselih zvokov (plošče) — 12 Zakaj veseli bi ne peli (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Radij, orkestra — 14 Poročila — 18 Zdravstvo mladostne dobe: Zdravo spolno življenje (dr. A. Brecelj) — 18.20 Messager: Dva goloba, suita (plošče) — 18.40 Blač Potočnik (ob 140 letnici rojstva - msgr. V Steska) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Zveza Slovenije z morjem (V. Pirnat, Ljublj.) — 19.40 Objave — 19.50 Več manire - brez zamere (Fr. Govekar) — 20 Mojstri harmonike (plošče) — 20.30 Koncert Radij, orkestra. Solist: prof. Čenda Šedlbauer (violončelo), dirig. D M. šijanec — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Citraški dueti (V. Skok in A. Kosi). Drugi programi Nedelja, 10. decembra: Belgrad: 19.40 Mace-donski večer — 21.50 Operetna ura — Zagreb: 20 Hausschildov konc, — 20 45 Klavir — 21.30 Albi-nijeva opereta »Baron Trenk« — Bratislava: 20 Izseljenska oddaja — 21 Jazz — 22.15 Klavir 22.45 Cig. ork. — Sofija: 19.50 Lahka in operetna gl — Ankara: 19 25 Jazz — Beromiinster: 20 Ork konc. 20.40 Igra — 21.30 Zab. gl. — Budimpeštaj 20.20 Konc prenos — 23.20 Cig. ork. — Bukarešta: 19.15 Španska gl. — 20 300 letnica Lope de Vega — 21.30 Zab gl. — Stockholm-Horby: 19.45 Ork. konc. — 20.40 Igra — 22.30 Kom konc. — Trst-Milan: 17 Simf. konc. — 21 Igra — 22.20 Violina Rim-Barii 21 Wagnerjeva opera »Mojstri pevci niirberški« — Florencas 15 Verdijeva opera »Tra-viata« — 21.30 Pesmi in plesi — 22 Violončelo in pianino — London: 20.10 Pisan spored — 20 30 Ork. in zbor — Oslo: 19.55 Pisan spored — 21 10 Ork. konc — Reykjavik: 20.20 Grlegove skladbe — 21.40 Instr konc. — Sottens; 20.25 Popevke — 21.10 Ork. koncert. Prireditve in zabave Dekliški dom na Karlovškl cesti 22. bo proslavil praznik Brezmadežne danes ob 5 popoldne. V pestrem sporedu 6i bodo sledile glasbene in dramatične točke, ki bodo vse izzvenele v en sam mo-tfočen klic: Mladina, ki se zbira v Dekliškem domu ljubi Marijo ln to ljubezen hoče povsod tudi v dejanju pokazati, Pevsko društvo Tabor v Ljubljani bo imelo svoj vokalni koncert v ponedeljek 18. t. m. ob 20 v mali filharmonični dvorani. Pod vodstvom dirigenta Gučka Janka bo nastopil zbor Tabora, sodelovala pa bosta tudi solista in sicer sopranistka Polajnar Ljudmila ter tenorist Gostiša Alojzij, pri klavirju bo Hubad Samo. Vstopnice bodo v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. 2iv in svetal je spomin na blagopokojnega slovenskega skladatelja Zorka Prelovca. Vse njegove številne prijatelje in znance bo prav gotovo razveselila vest, da bo priredil pevski zbor Ljubljanskega Zvona prihodnji petek, dne 15. t. m. v veliki filharmonični dvorani koncert njegovih skladb. Prvi del koncerta obsega 6 mešanih zborov, v1 drugem delu bodo nastopili gdč. Stajnarjeva ter " gg. Lupša in Tone Petrovčič, tretji del obsega dve ' deli za ženski zbor in četrti del ima same moške zbore, katere zaključuje znana pesem Doberdob. Koncert je naštudiral ter ga bo vodil z njega lastno vestnostjo in natančnostjo Zvonov zborovodja Dore Mntul. Predprodaja v knjigarni Olas-bene Matice na Kongresnem trgu. Veseloigro »Cvrček za pečjo« bo igrala drevi ob 8 akademska igralska družina v frančiškanski dvorani. Dobiček je namenjen zgradbi Jegličevega akademskega doma. Dekliški krožek Prosvetnega društva Trnovo ponovi drevi ob 20 na odru društvenega doma, Karu-nova ul. 14, igro v petih dejanjih »Povest o izgubljeni Marti«, spisal prof. Janko Mlakar. Predprodaja vstopmic od 10 do 12 dopoldne v društvenem domu. »Miklova Zala« se danes ob 5 popoldne ponovi v Frančiškanski dvorani. Vstopnice se dobe v trafiki Soukal, pred predstavo pa pri blagajni. Predavanja Francoski Institut vabi na francosko literarno predavanje o človeškem problemu v sodobnem francoskem romanu, ki bo v ponedeljek, dne 11. t. m. ob 20 v društvenih prostorih v Narodnem domu. Predaval bo p. Carrč iz reda dominikancev. Salezijanska prosveta na Kodeljevem, priredi v petek, 15. t. m. ob 20 v gledališki dvorani Salezijanskega mladinskega doma predavanje: »Slovenija in Sredozemlje«. Predaval bo g. prof. dr. Bohinc Valter. Jugoslovansko krurško društvo - sekeja Ljubi-ljana ima dne 12. t. m. ob 18 strokovni sestanek v predavalnici ženske bolnišnice v Ljubljani. — Spored: Dr. Lunaček: Duplicitas uteri et vaginae; dr. Tram-už: Hypernephroiden tumor ovarija; dr. Debeljak: orsio tubae. Predavanje v društvu »Pravnik«. V sredo, dne 13. t. m., predava ob 18 v dvorani št. 79 justične palače g. univ. prof. Aleksander Maklecov o femi: »Krivda in nevarnost v sodobnem kazenskem pravu«. Predavanje o Ameriki: 15.000 km čez USA se bo ponovilo v Frančiškanski dvorani v jvnedeljek 11. t. m. ob 20 zvečer. Sestanki Podružnica SVD za Šiško bo imela svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom v torek, dne 12. t. m. ob 19 v učilnici deške ljudske šole v Sp. šiški. Pred občnim zborom bo predaval g. Kafol Fr., sad nadzornik banske uprave o pospeševanju sadjarstva v mestih in na deželi. Udeležba je obvezna za vse člane. Naše dijaštvo Akademlčarke! Kot pripravo za božič bomo imele v uršulinski kapeli duhovno obnovo, in sicer: v četrtek, 14. t m., bosta dva govora, začetek ob četrt na 18 (četrt na šest popoldan); naslednje jutro, v petek, bo ob tri črtrt na 7 iv. maša s sv. obhajilom. — Vse akademičarke iskreno vabljenel Kino Kino Vič predvaja danes ob 4, 6 in 8 zvečer grandiozni velefilm iz divjega zapada »Pijonirji«. Dodatki običajni. « Lekarne Nočno službo Imajo lekarne: v nedeljo: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta; v ponedeljek: dr. Piccoli, Tyrševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus. Moste, Zaloška cesta. Poizvedovanja 100 din je izgubila revna služkinja dne 7 t. m. popoldne od Sv. Petra ceste št. 67 čez Kongresni trg do Emonske ceste. Pošten najditelj naj odda na Svetega Petra cesti 61, Ali so pflfuCnc bolezni ozdravljive? To nad vse važno vprašanje zanima vse, ki bolehajo na astmi, katarju, na pl)u(lh, zastarelem kaflju, zasluztnju. dolgotrajni hrlpavoitl in hrlpl, pa doslej niso našli zdravila. Vsi taki bolniki dobe od nas popolnoma brezplačno knjigo s slikami, izpod peresa gospoda dr. med. Guttinanna. Treba je pisati samo dopisnico (frankirano z Din 2--) s točnim naslovom na: PUHLMANN d CO., DEKLIN 619, Miiggtisfrasse 25-25-a Oelas ree. ari ministrstva »ocltalne politike, saniteno oddelenle S. hr. 2416 od 12. XII. 1933. 8. december v Ljubljani Praznik Brezmadežnega spočetja je pri nas .:dno pomenil praznik idealne in čiste mladine. Ker eo prav Marijine kongregacije vedno tako inladino vzgajale in jo v največji meri obsegale, je postal ta dan tradicionalni praznik dijaških Marijinih kongregacij, ki so se jim v slavju Matere božje pridružile tudi druge kat. dijaške organizacije lin katoliško starešinstvo. Leto6 je bil po par letih osmi december v Ljubljani še posebno lepo praz-novan. Vseh prireditev se je udeležilo ogromno število verne mladine, kateri se je v velikem številu pridružil starejši rod. Na predvečer praznika so imeli dijaki nekako !duhovno obnovo v Križankah, kjer jim je govoril ,g. P. Vrtovec S J, dijakinje pa pri Uršulinkah, kjer so poslušale g. dr. Kotnika. Po teh pobožnostih so ljubljanske cerkve videle dolge vrste mladih 6po-vedancev. Na praznik sam se je Ljubljana zbudila v me-igli. Ni pa mogla zadržati mladih duš, ki so trumo-ma z vseh strani vrele v stolnico in v nunsko cer-pev, kjer so imeli svoje jutranje pobožnosti. Stolnica je bila napolnjena do zadnjega kota, pod kupolo se je zbralo mnogo starešin. Kongreganistom je govoril ravnatelj g, dr. Pogačnik, maševal pa g. prelat Vole. Kongreganistinjam, ki jih je bilo izredno veliko, pa je pridigal in maševal g. kan. dr. Klinar. Ganljivo je bilo gledati te mlade vrste idealnih fantov in deklet, ko 60 se ponižno sklanjale pred obhajilno mizo in se krepile s Kruhom močnih. V stolnici je presenetil nastop številnih ministrantov z Rakovnika. Slovesna obnova posveče-nja je kronala ijutranje pobožnosti, ki so potekle IV najlepšem redu. Kmalu po deseti uri so ee začeli zbirati ljudje pred vhodi v Unionsko dvorano k slavnostni akademiji. Privrela je mladina v tako velikem številu kot že dolgo ne. Vse je bilo slavnostno razpolo-iženo. Obiskalo pa je prireditev zelo veliko častnih Igostov in starešin ter staršev naših kongregani-6tov. Med častnimi gosti smo opazili zastopnika zadržanega g. škofa voditelja dijaških kongregacij g kanonika dr. Klinarja, zastopnika g. bana g. načelnika dr. Sušnika, g. župana dr, Adlešiča z go-Bp°> So, dr. N a 11 a č e n o v o, g. senatorja Ar. Kulovca, ministra dr. Pitamica, gg. univ. prof. dr. Fabjana, dr. Korojca, dr. Gosarja, in dr. Potočnika, predsednika 3KAS g. ravnatelja Remca, glavnega urednika Slovenca dr. Ahčina, gg. ravnatelje dr. Capudra, J. Osano, dr. Pečovnika, dr. Prijatelja in še mnogo srednješolskih profesorjev, sitaTe-gin, zastopnikov Tedov in prijateljev kongregacij-eke mladine. Posebno številno so bili tudi zastopani akademiki in akademičarke. Na primerno okrašenem odru je nastopil zbor fnarjaniških pevcev s Foensterjevo »Kraljica angelov«. Nato se je pred zborom pojavila skupina dijakinj, ki je izpovedala svojo lepo vero v Marijo \ in v svoje poslanstvo: za Kristusa z Marijo. Zopet to zadoneli čudoviti akordi Mavove »Takrat, Ma-Sa«, ki so pripraviLi duše na izredno primeren vor g. dr. Stanka Gogala. Ko je pozval zbrano kdino, naj se ponižno skloni k molitvi, 6aj bo to »jlepše praznovanje duše, ji je razlagal s toplo jn doživeto besedo molitev Zdrava Marija. Govor ;e bil tako lep, da bi ga poslušali še in še. Navdušeno ploskanje mu je njegovo ceno potrdilo. Zbor dijakov s klasične gimnazije je nato ob-feuteno podajal Pogačnikovo »Davorijo Marijinih mladcev«, ki se je glasila kakor program nove mla-idine za novo dobo. Po Kimovčevem zboru »Po-edravljena Kraljica«, 6e je začel prizor, ki je hotel (povedati, da je marjaniska mladina pogumna, narodna in osvajajoča, zalo ker je Marijina. Žal je polno neskladje med besedami na odru in glasbo iz kino-kabine vzelo prireditvi oni učinkoviti zaključek, ki so ga prizadevanja idealne mladine zaslužila. Vendar se je takoj nato zbrala vsa dvorana v veliki in pomembni himni »Povsod Boga«, ki ga Ikongregacijeka mladina hoče posredovati mladim, družini in narodu. Zvečer je bila v Frančiškanski dvorani predsta-Iva Mlakarjeve igre »Magdina žrtev«, ki je uspela nad vse pričakovanje lepo in je bila nabito polna dvorana hvaležna starosti kongregacijskih voditeljev za lepe ure, ki jim jih je pripravil. Letošnji 8. dec. je zopet imel tisti značaj, ki emo ga že dolgo želeli videti: okrog Marijine mladine je zbral vse verno inteligenco, ki ni zatajila nekdanjega idealizma kljub težkim časom, v katerih se nahajamo, Kvalitetno blago I|||| je trpežnejSe — zato tudi cenejle! Z obleko pa | imate veselje le, če Vam dobro prislojal — lili Obiščite znano domačo tvrdko SChtlHlil KEK^ ijlll kjer Vam strokovno postrežejo po zmernih j 11| cenah. J Izseljenska akademija bo danes dopoldne v proslavo izseljenskega tedna ob pol 11 v frančiškanski dvorani s pestrim sporedom. Govoril bo tudi ban g. dr. Marko Natlačen. Ob času, ko se ■ svet vnema v ognju strasti in sovraštva, bo našla I slovenska mladina na tej akademiji v pesem izlila vso svojo čisto ljubezen do tisočev in tisočev svojih bratov in sester, ki jih ije življenje razkropilo po neizmernih svetovnih daljah. Izkažite priznanje tej vzorni mladini, njeni neomajni volji za slovensko stvar, odzovite se njenetnu klicu in pridite! Cene prostorom so od 2 do 10 dinarjev. 1 Vse slovesnosti blagoslovitve vojaške grobnice na pokopališču Sv. Križa bo danes ob 11.30 dalje oddajala tudi ljubljanska radio postaja, da bodo lahko vsi svojci in častilci žrtev svetovne vojne vsaj slišali, kako Ljubljana časti v svetovni vojni padle borce. Opozarjamo, da se slovesnost prične točno ob 11.30 in naj zlasti društva in organizacije pridejo nekoliko prej, da se lahko zvrste okrog kostnice. Hkrati pa tudi opozarjamo, da društva in organizacije niso dobile posebnih vabil, ker pač pieteta zahteva in narekuje udeležbo vsem obrambnim, kulturnim, telesnovzgoj-, nim, dobrodelnim in humanitarnim društvom, zlasti pa tudi gasilcem ter članicam in članom Rdečega križa, predvsem pa seveda vsem prijateljem in svojcem padlih žrtev. Bojevniške organizacije so vse, tudi z dežele, že prijavile svojo udeležbo. Vsa Ljubljana naj se pa zaveda, da je vsa slovesnost cerkveno opravilo in hkrati tudi manifestacija pietete do žrtev svetovne vojne. 1 Družba sv. Vincencija Pavelskcga. Danes ob pol 9. uri je zborovanje ljubljanskih in okoliških konferenc v Marijanišču. 1 Rezervni oficirji so vabljeni, da se danes 10. t. m. udeleže po možnosti v uniformi, sicer v civilu z znakom, slovesne blagoslovitve grobnice padlim vojakom na pokopališču v Ljubljani. Zbirališče ob enajstih dopoldne pred cerkvico Sv. Križa. — Združenje rezervnih oficirjev, pododbor Ljubljana. 1 Združenje rez. podoficirjev v Ljubljani poziva V6e članstvo, da se udeleži blagoslovitve vojaške grobnice na pokopališču pri Sv. Križu danes ob pol 12. Zbirališče bo do 11.15 ob grobnici, desno. Udeležba je za vsakogar dolžnost. 1 Francosko predavanje. V torek 12. t. m. ob osmih zvečer bo v beli dvorani hotela Uniona predaval ugledni francoski predavatelj p. Carre o. Praed. o temi »Les tendances intellectuelles et so-ciales de la jeunesse fran^aise«. Hotel ..Bellevue" nudi tudi simski čas, vsak dan, svojim cenjenim gostom, res prvovrstno kuhinjo in izborno pijačo. Prepričajte se prosim 1 Članom SKAS. — P. Carrč iz reda sv. Do- minika, eden najodličnejših francoskih predavateljev, bo predaval o delu francoske katoliške mladine v torek 12. t. m. ob 8. uri zvečer v Beli dvorani hotela Uniona. Člane vljudno vabimo, da se predavanja v čim večjem številu udeleže. — Odbor. 1 Vodstvo v umetnostni razstavi kluba »Lade«. Danes ob 11 bo v »Ladini« razstavi vodil g. Iv. Vavpotič. Vabimo p. n. občinstvo k obilni udeležbi. 1 Iz Legije koroških borcev v Ljubljani. Opozarjamo vse tovariše, ki so včlanjeni v ljubljanski krajevni organizaciji koroških borcev, da bomo prihodnji teden začeli z razdeljevanjem tiskanih formularjev za podelitev spominske kolajne. For-niularji se bodo izdajali samo tistim članom, ki so poravnali V6e obveznosti do vključno leta 1939 v svoji organizaciji. Zaradi kratkega roka za vlaganje prošenj za podelitev spominske kolajne, naprošamo člane, da jih čimprej dvignejo po vrstnem Tedu, ki bo objavljen na članskem sestanku, ter v najkrajšem času iste izpolnjene vmejo v pisarni krajevne organizacije kajti rok za vlaganje istih, ije jako kratek. V torek, 12. t. m, bo v salonu »Pri Levu« na Gosposvetski ob 20 zvečer članski sestanek, na katerem se bo pojasnilo vse kar je treba vedeti pri izpolnjevanju formularja za vlaganje prošenj. 1 Združenje davčnih uradnikov sekcija Ljubljana je zborovalo v četrtek, dne 7. t. m. ob 6 zvečer v prostorih davčne uprave Ljubljana-okoli-ca. Zborovanje je bilo sklicano zaradi naraščajoče draginje in s tem v zvezi potrebnim povišanjem prejemkov. Zborovanje je otvoril predsednik Združenja Anton Vardjan. Po referatu, ki ga je podal o nevzdržnem materijalnem položaju državnih uslužbencev, je bila soglasno sprejeta spomenica, ki zahteva takojšnjo zvišanje prejemkov in uvedbo najenergičnejših ukrepov proti onim, ki neupravičeno navijajo cene življenjskim potrebščinam. . 1 Srajce, kravate — Karničaik, Nebotičnik. ~1 Idrijski krožek vabi in prosi vse rojake in prijatelje, da se polnoštevilno udeleže koncerta Zorko Prelovčevih skladb, ki ga bo priredilo pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v petek 15. decembra v veliki filharmonični dvorani. Z udeležbo počastimo njegov spomin in se oddolžimo njegovemu delu. Ker je naša prireditev odpadla zato se bomo vsi udeležili tega velikega koncerta. 1 Zaradi draginje po naših mestih in zaradi nabave rezervne hrane, zaradi naprave zaklonišč pred napadi iz zraka in sploh zaradi vseh vprašanj zaščite prebivalstva v vojni, je ljubljanski župan g. dr. Juro Adlešič kot predsednik slovenske sekcije Zveze mest kraljevine Jugoslavije eklical župane avtonomnih mest na konferenco v Celje ki bo v torek 12. t. m. Župani in referenti se bodo posvetovali prav o vseh vprašanjih zaradi skupnega nastopa, da bo delo čim uspešnejše, in seveda tudi v enotnem postopanju, da bodo zlasti ukrepi proti draginji čim najbolj učinkoviti. Pri tem pa moramo takoj omeniti, da so očitki javnosti, zakaj v Ljubljani in po drugih naših mestih protidraginjski odbori ne popisujejo trgovskih zalog, kakor na Hrvatskem, popolnoma neupravičeni, ker se banovina Hrvatska ravna po stari uredbi iz 1922., za vse druge banovine pa velja nova uredba, ki protidraginjskim odborom ne daje te pravice, a dodatna uredba o tem še ni izšla. Kar se pa Ljubljane tiče, 6mo tudi iz dnevnikov že poučeni, da ljubljanski protidraginjski odbor zbira gradivo in išče pota, kako bi najbolj učinkovito nastopili proti brezvestnim špekulantom in verižnikoim in kako bi prišli do čim cenejše prehrane. Policija je tudi že mnoge prijavila 6odišču. Iz vsej javnosti razumljivih razlogov pa mora protidraginjski odbor poslovati z največjo obzirnostjo in čim najbolj taktno in tiho, da zaradi nekaterih posameznih grešnikov ne spravi vsega ljubljanskega trgovstva na slab glas. Tudi ljubljanska javnost se že zaveda, da si je občinstvo marsikatere predmete podražilo samo, ko je objavljalo svoje pritožbe z visokimi cenami v listih in so se nato producenti seveda držali teh visokih cen. Predvsem je ljubljanski odbor za pobijanje draginje zahteval, naj se nujno izda uredba o kontroli cen življenjskim potrebščinam, ki jo naznanja čl. 9. uredbe za pobiianje draginje in brezvestne špekulacije. Razen tega se bodo župani posvetovali tudi o ureditvi cen na trgih, o zahtevi omejitve izvoza onih predmetov, ki primanjkujejo na domačem trgu, o olajšavah pri dobavi deviz, potrebnih pri uvozu, o posredovanju Prizada in direkcije za prehrano, o kartelih in veleproducentih, zlasti pa seveda tudi o verižništvu in posledicah draginje, Z nemirnimi časi so mestne občine dobile nešteto novih nalog in glavna vsebina celjskih razgovorov bo pač iskanje potov, kako bi slovenske mestne občine čim najbolj zaščitile svoje davkoplačevalce pred še težjimi bremeni, V6e prebivalstvo pa obvarovale pred hudimi posledicami vojne. 1 Farani Scntjakobčani! Na praznik Brezmadežne je naša mladina veličastno proslavila svojo Vzornico. Ne samo v cerkvi, tudi v dvorani smo imeli priliko videti na akademiji ob 8 zvečer navdušenje za mladinske ideale Marijine. — Akademija, kjer so zastopane zelo pestre dramailske točke, 6e bo ponovila danes ob 4 popoldne v farni dvorani. Vabljeni vsi, zlasti 6tarši mladine, ki 6e vzgaja pod okriljem Brezmadežne Device. 1 Teden vzgojnih večerov za starše priredi ljubljansko Pedagoško društvo na državni ljudski šoli na Prulah od 11. do 16. t. m. Vsak večer bodo ob na-.tej šoli predavanja. Spored celega tedna je naslednji! Ponedeljek: dr, Simenčeva: »Skrb za telesno vzgojo otrok«, — Torek: prof. A. Černejeva: »Vzgojne napake«. — Sreda: R. Kobilica: »Vzgojno sodelovanje družine in šole«. — Četrtek: dr. Gogala:. »Spolna vzgoja«. — Petek: prof. Čopič: »Narodnostna in državljanska vzgoja«. — Sobota: M. Zor: »Vzgoja za družbo«. Vstop k vsem predavanjem je prost. Vabimo vse starše, da se udeležujejo večerov v čim večjem številu. Oglejte si danes razstavo v trgovini Pepca Čemac 1 50 letnica otvoritve novega šolskega poslopja na Ledini. Prva deška ljudska šola na Ledini bo praznovala v četrtek, 14. decembra 50 letnico, odkar 6e je preselila v 6voje novo šolsko poslopje, Prvi početki šole na Ledini segajo daleč nazaj v leto 1852. Tedaj je bila v Ljubljani ena sama javna deška ljudska šola in 6tccr c. kr. normalka. 1. septembra 1855. se je otvoril vzporedni razred in ločil od c, kr. normalke. Tako je nastala enorazredna mestna deška ljudska šola. Učna 6oba je bil v II. nadstropju magistratnega poslopja. V dnevih od 3. do 5. septembra 1889. 6e je šola preselila v svoje novo šolsko poslopje v Poljskih ulicah, v današnji Komenskega ulici št. 19. Slovesna otvoritev novega šolskega poslopja je bila 4. oktobra 1889. Premnogo današnjih meščanov, obrtnikov, trgovcev ter intelektualcev, ki 6 to je danes na odličnih in celo na najodličnejših mestih, je trgalo hlačice po klopeh naše slavljenke. Šolska mladina in učiteljstvo šole na Ledini vabi V6e one, ki se spominjajo 6rečnih šolskih let, dalje V6e starše in nekdanje še živeče | tukajšnje učiteljstvo, da 6e 14. decembra po možnosti proslave udeleže. Ob 8 bo v šentpeterski cerkvi služba božja za vse umrle učence in učitelje šole. Ob 20 pa bo v slavnostno okrašeni telovadnici slavnostna akademija z izbranim sporedom. Dobrodošli! \ Prikrojevalne tečaje za krojače in krofačice v Ljubljani priredi kr, banska uprava v prostorih tehniške srednje šole. Tečaje bo vodil obrtni učitelj g. Knafelj Alojz. Interesenti naj priglase svojo udeležbo osebno ali pismeno najkasneje do 7. januarja 1940 upravi, VIII. oddelek, Erjavčeva cesta št. 12, kjer dobe tudi vse podrobne informacije. 1 Prvi letošnji sestanek staršev Poskusne šole za Bežigradom bo v ponedeljek, 11. t. m. ob 8 zvečer v šolski telovadnici. Predavala bo ga. Anica Černejeva »O pomenu čitanja in knjige za razvoj otroka". Vabimo vse starše, da se predavanja udeleže v čim večjem številu. Predavanje je namenjeno vsem staršem, ne samo onim, ki so člani Društva »Šola in dom«. Vstopnine ni. 1 Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije — podružnica Ljubljana. Vse članstvo vljudno opozarjamo, da bo v torek, dne 12. t. m. ob 20 v posebni sobi gostilne v Rokodelskem domu, Komenskega ul. 12 redni občni zbor z običajnim dnevnim redotn. Udeležite se ga v čini večjem številu! IMHUIM IMMMiMflBgi^^ Do Božiča - stare cene - čevljev!------------ vseh vrst, v prvovrstni garantirani kakovosti TRIUMF. Miklošičeva c. 12 1 Ne zamudite danes Lugovega filma v kinu Unionu! Opozarjamo občinstvo, zlasti pa ljubitelje muzike in lepega petja, na prvi zvočni film slovitega italijanskega tenorista Ginseppca Liiga. Njegov lirični tenor je očaral j>oslušalce na vseh velemestnih odrih, kjer je doslej gostoval, v Parizu, Milanu in Rimu. Rimska filmska produkcija nam je končno dala možnost predstaviti tega pevca umetnika najširšim plastem ljudstva s filmom »PESEM VETRUc, ki se te dni predvaja v kinu Unionu. Vedra zabavna vsebina filma in pa očarljivo petje Giuscppca Luga bosta nudila gledalcem tega filma res velik užitek. 1 Delavci, delavke, pozor! Slike za delavske knjižice izdelujem najhitreje in po zmernih cenah. Se priporoča Foto — Lojze Mavec, Smartinska 4. 1 V Kino Matici so danes pri filmu >Juarez< zaradi izredne dolžine filma predstave ob 10.30, 17, 19 in 21.15, Prosi se za točnost, ker pričenja program natančno ob napovedanih urah. Geomefrska pisarna ing. P E I'ROČNI K IVO in asistenta geom. BRESKVAH JANEZ in PELC ZVONIMIK se je preselila na GOSPOSVetSkO cesto 3/1. poleg ..Flgovca- Izvršuje; delitve, parcelacije, snimanjo terena, ugotovitev spornih mej itd. 1 Karambol motocikla z avtomobilom. Malo po 12. uri se je na Tržaški cesti pred Dolgim mostom zgodila prometna nesreča, katere žrtev je postal motociklist Pešler Edvard iz Vrhnike. Z moto-ciklom se je zadel v avto in odletel s ceste. Poškodovan je motocikel, njega samega pa so z notranjimi poškodbami prepeljali v ljubljansko bolnišnico. AKADEMIJA F. 0. in D. K. Moste se ponovi danes ob 4.30 v Ljudskem domu Vstopnina po 2 in 3 din 1 Oseba, ki je pred 14 dnevi poleg svoje omare odpeljala z vozom z dvorišča tvrdke Šarabon v Ljubljani tudi 250 kg krompirja, se naproša da krompir takoj vrne tja, kjer ga je natovorila na voz. Sicer ima pričakovati neljube posledice. Kal pa Vaše jaslice? Danes 14 dni bo sv. večer, večer ko bomo že postavili jaslice. Ko se v adventu pripravljamo na božič, pomislimo tudi na jaslice, najznačilnejše v naših hišah v božični dobi. Ali je hlevček, so li pastirci, ovčice cele? Če ne, jih pravi čas popravimo, da bomo na sv. večer mirno mogli delati. Ali nam morda še kaj manjka za jaslice: deske, pastirci, ovčice? Pomislimo na naravni zakon, da se vse, kar je blizu, vidi večje, kar je daleč, vidi manjše. Zato jx)trebujemo različno velike pastirje in različno velike ovce. Ovce naj se nekatere pasejo, druge leže, zopet druge gledajo okrog sebe, da bo v jaslicah več različnosti. Ovce se vedno pasejo v skupinah, ne razstresene vsaka sama za sebe. Komu bi manjkalo pastirceV, ovac itd., dobi vse to v prodajalni Ničman, Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Jaslice so silno lepe tudi naslikane na papir (če so seveda lepo naslikane n. pr. Fugelnove). Na sliki je namreč veliko lažje narediti pravi izraz kakor pa na kipu. In če bi v adventu imel precej dela z izrezovanjem takih umetniških jaslic, bi ti ta trud ljubezen do jaslic zelo povečal. NajlejJŠa luč pred jaslicami je rdeča oljnata svetilka. Kako je torej z vašimi jaslicami?! Kamnik Novo izborno primorsko črnino točijo pri Šafarju. mm eraim loterija Obrtnega društva, Kamnik žrebanje 31. decembra 1939. Avto Opel-Kadet, motor, moderna spalnica, radio aparat itd., skupna vrednost 120 009 Din. Zahtevajte srečke, ki so v razprodaji ali jih naročite pri odboru efektne loterije Obrtnega društva. Požari pri Ljutomeru Dva večera sta bila v Noršincih požara Zgorel je skeden j pri Zemljiču in takoj črez dva dni skoraj ob isti uri okoli pol osmih pa gospodarsko poslopje pri Vavpoličevih. Škoda je zelo velika. Ljudi je navdajal velik strah, kajti takoj po požaru je nekdo našel listek, na katerem so bile zabeležene še one žrtve, ki pridejo v bodoče v po.štcv. Teh je bilo okoli deset. Enake listke so našli tudi v Ključarov-cilj pri Sv. Križu in v Lokavcili. Vneti gasilci so rešili le to, kar so še mogli. Oba objekta sta bila namreč polna sena in slame. Ker so v bližini stanovan jska poslop ja sosedov in tudi enaki skednji in kupice s slamo, je bila velika nevarnost, da pogori cela vas Noršinci. Da je bil ogenj podtaknjen, je kot na dlani. Orožniki iz Ljutomera so zadevo vzeli resno v roke in so že na sledi, ako že niso našli, požigalca. Vašča-ni so vsako noč nn nogah ter straži jo, da bi jim kdo ne zažgal hiš. Ker imajo nekatere vasi motorke na bencin, so prišle ob gašenju v veliko zadrego, ker jim je zmanjkalo bencina in je bilo gašenje nemogoče. Le domačini, ki še imajo staro gasilno brizgalno, so mogli uspešno obvarovati vas pred večjo nesrečo. Anekdota Pred svetovno vojno so nekoč pri llelgolandu izvajali velika potapljaška dela. Nekega dne je pri-šel tja cesar Viljem II. Cesar si je ogledal potek potapljaških del in se je nato začel pogovarjati z vodjo potapljačev. »No, ljubi moj,« je vprašal cesar, »povejte mi, koliko zasluzite letno s svojim potapljanjem?« — Le ,raz''čno!« je dejal potapljač. Pri posebno velikih in nevarnih delih, pri katerih potrebujem množico svojih ljudi, pridem na leto do 30.000 mark.« »Cesar se je začudil: »Vi pa zaslužite več, kakor moj prosvetni minister!« Polapijac se je nasmehnil: »Ua, Veličanstvo, ampak vaš minister se ne ootaplja.« fSIBRfCnnC IBIIlf) T Prvcm 8V°iem prvem pevskem filmu VIUuPErrC Lil VU vedre in zabavne vsebine I Sijajni tenorist, član milanske Scale, gost kraljevske rimske in pariške Velike opere. Zabavali se boste ob zabavni vsebini filma 1 Uživali boste ob Lugovem krasnem petju I VS||fk HbIIAH Telefon Zato: Ne zamudite tega krasnega sporeda I 1111111 11111011 22-21 Predstava ob 1C-30 dop. (znll. cene), ob IS.. 17., II., 21. url. Pesem vetru Hotel „Ko-op" v Gozd-Martuljku (Slovenija) je odprt od 15. decembra. Pojasnila: Hotelsko A. D. „Ko-op", Beograd, Poenkareova 21, telefon 30-103 in Uprava „Ko-op" hotela, Gozd-Martuljek (Slovenija) Sovjeti na Finskem ne morejo nikamor Rdeča vojna poročila postajalo vedno boli skromna »F.mlci narod jc ieklo" Helsinki, 9. dec. t. Reuter: Položaj na bojiščih se ni bi«tvemo spremenil. Sovjetski napadi na finske utrjene črte v Karelijski ožini (med La-doškim jezerom in Finskim zalivom) no se izjalovili. Napredovanje Sovjetov severno od Ladoškega jezera pri Suojarvi zadržuje odpor Finccv in 6labo vreme. Boijl na severu pri P e t s a m o trajajo dalje in Sovjeti ne morejo prebiti finske obrambe. Sovjeti imajo v rokah del pristanišča, toda sovjetske vojne ladje so zapustile pristanišče, ker se ne čuliio varne pred finskimi bombniki. Le na fronti južno-vzhodno od Petsama, kamor pretirajo Sovjeti od Murmanska, so nekoliko napredovali, toda Finci jim sproti vzamejo nazaj v6ako postojanko, ki so 6i jo priborili V Helsinkih je bilo včeraj velikansko razburjenje. Kar naenkrat je prigrmelo nad prestolnico 30 velikanskih bombnikov, ki so napravili strašen trušč. Ljudje, kolikor jih je še ostalo v mestu (50 tisoč na 300 tisoč) so bežali v zaklonišča. Toda na največje začudenje ni bilo nobenega protiletalskega streljanja Šele čez eno uro je prebivalstvo zvedelo, da to niso bila sovjetska letala, marveč bombniki, ki so prišli iz Italije in ki so nad prestolnico napravili prve poskusne polete Sovjetski letalec pobegnil z vso svojo družino V Helsinki so pripeljali danes tudi sovjetskega pilota z ženo in dvoie otroci. Ujet je bil v Karelijski ožini, kjer je pristal s svojim letalom za finskimi utrdbami Kako so bili Finci začudeni, ko ie z letalom pripeljal s 6eboj še svojo ženo in dvoje otrok. Ko se je predal Fincem, jih je prosil, naj prevzamejo tudi ženo in otroka, ker pač ni imel druge možnosti, da reši sebe in 6vojo družino iz sovjetskega raja. Sovjeti bombardirali Hango Davi so sovjetski bombniki prileteli nad Hango in mesto bombardirali Metali so bombe vse križem. Zadeli so razna poslopja, 6amo vojaških ne. Število žrtev ni znano. Izjava finskega poveljnika London, 9. decembra. AA. Posebni dopisnik agencije Reuter poroča z bojišča v Kareliji: Nebo je oblačno in megla preprečuje razgled, vendar pa se kljub temu vodi topniški dvoboj. Finsko topništvo odgovarja na sovjetsko topništvo in streli odmevajo med gostimi gozdovi. V Viborg so prispela poročila, da pripravljajo Sovjeti na tem delu bojišča velik napad. Poveljnik finske vojske v Viborgu polkovnik Melblom, človek energičnega in mladega izgleda, 6tnatra, da so sovjetske izgube v tem odseku zelo velike. Po njegovih trditvah so Sovjeti zgubili čez 100 tankov. Sovjetski tanki so zastarelega tipa in imajo samo tanke o-klope, poleg tega pa je moštvo v njih zelo slabo izurjeno. Zaradi tega je uspešnost finskega topništva proti tankom posebno velika, prav tako pa so zelo uspešni napadi posebnih finskih oddelkov za borbo proti tankom. Protitankovsko to-pništvo je kupljeno na Švedskem. Polkovnik je pristavil, da je res, da so sovjetske čete prodrle dosedaj okrog t>0 km globoko na finsko ozemlje, vendar pa se na tih odsekih nahajajo zgolj predstraže finskih obrambnih čet in da se Sovjetom ni posrečilo niti na enem mestu prodreti finsko črto. Finske izgube znašajo samo \% čet, ki 60 sodelovale pri zadnjih borbah. Sovjetskim četam 6e je posrečilo dosedaj ujeti 6amo 12 finskih vojakov, dočim so Finci ujeli 200 sovjetskih. Finske torpedovke napadajo Kodanj, 9. decembra AA. Reuter: Dopisnik lista »Nacional Tidende iz Helsinkov trdi, da je finska torpedovka napadla sovjetsko ladjo z očivid-nim uspehom. Torpedovka je bila kupljena preteklo leto na Angleškem. Finski letalci nad Stockholm, 9. dec. b. Finska letala so priletela nad Leningrad ter vrgla na mesto številne letake, v katerih pozivajo delavstvo, naj ne verjame poročilom sovjetske vlade zaradi napada na Finsko. Iz govora predsednika viade Helsinki, 9. decembra. AA. (Havas.) Predsednik finske vlade K i t y je imel snoči po radiu govor, v katerem je med drugim dejal: Sovjetska vlada izvaja surov imperializem, ia katerega je trdila, da ga izvajajo druge države. Zdi so. da je Sovjetska Rusija svojo akcijo začela najprej proti Finski z objavljanjem lažnih poročil, nakar je najjirej imenovala za Finsko »ljudsko vlado«. Toda oblast predsednika nove vlade Ku-sinena nikoli ne ho segala dalj kot sovjetski topovi. Ako Moskva smatra, da bo zlomila naš odpor. če bo ubijala žene in otroke, kar je zbudilo ogorčenje vsega sveta, se zelo vara. Ves finski narod je kot jeklo ter se bo boril do skrajnih moči za svojo pravico in civilizacijo. Stališče Nemčije Pariz, 9. dec. c. Ilavas poroča, da je izbruhnil spor mi;d zunanjim ministrom von Ribbentropom in maršalom GOringom o tem, kakšno stališče naj Nehičija zavzame v vojni med Sovjeti in Finsko. Von Ribbentrop je zahteval, da naj Nemčija takoj prizna komunistično vlado, ki so jo sovjetski vojaki privedli s seboj. Goring je bil pa proti temu in je očividno zmagal. >« London, 9. decembra, AA. Reuter: Ministrstvo za informacije poroča, da po obvestilih, ki so prispela londonskim uradnim krogom, Nemčija brez dvoma preskrbuje finsko vlado ž orožjecn in muni- Finska dobiva orožje iz tujine Helsinki, 9. dec. b. Poročajo, da je prispela nova pošiljka 30 italijanskih letal tipa »Savoia«, ki so jih Finci že pred vojno kupili. Italija je do sedaj poslala Finski 80 letal. Angleška vlada je poslala Finski 60.000 plinskih mask z ostalim vojnim materialom. Švedska vlada pa je poslala finski vojski veliko število najmodernejšega letalskega topništva. Sovjeti pripravljajo novo ofenzivo -Finci še vedno gospodarji položaja Rdeča poročila Oslo, 9. decembra. AA. Dopisnik norveške Telegrafske ugencije javlja iz Svanta: V bližini norveške meje vluda mir. Ne potrjujejo se vesti, du bi Rusi prispeli 75 km južno od Petsama (Pečengu). Finski begunci odločno zatrjujejo, da Rusi niso prestopili lliel Ustari, ki se nahaju 18 km južno od petsamskegu zuliva, kjer so izkopani strelski rovi. Izve se, da so ruski oddelki prispeli v zaliv Kola, toda tu vlada strašanski mraz. Preskrbovanje finske in ruske vojske zadeva nu velike težave, 'loda Finci trdijo, da so gospodarji položaja. Helsinki, 9. dec. AA. Štefani: Merodajni finski krogi se zdaj v prvi vrsti bavijo z vprašanjem sovjetske zapore. V zvezi s tem mislijo na težave, ki bodo nastale za nevtralne ladje, ki bi hotele priti v finska pristanišča. Uposlevaioč morebitno blokado in vse posledice, ki l)i jih ta blokada rodila, finski merodajni krogi proučujejo možnost čim intenzivnejšega prometa med Finsko in Švedsko tako po zračni poti, kakor tudi preko severnega dela Botniškega zaliva. Kqr se tiče vojaških operacij na kopnem, je ugotovljeno, da se severno od Ladoškega jezera zbirajo močne sovjetske čete, ki imajo očividno namen po tej poti prodreti na Finsko in tako zavzeti zaledje Mannerheimove utrjene črte. Na Karelijski ožini se je začela v samem središču delna ofenziva finskih črt. Na bojišču pri petsamu se vojno področje pomika v smeri proti Salmijerviju. Milan, 9. dec. A A. Štefani: Posebni dopisnik »Corriere della Sera« na Finskem pravi v svojem današnjem poročilu, da se severno od Ladoškega jezera zbirajo močni sovjetski oddelki. Po poročilih dopisnika gre za tri nove armade. Četrta sovjetska armada pa se zbira v Karelijski ožini. Helsinki, 9. dec. AA. Ilavas: Na bojišču pri Petsamu so sovjetska letala poskušala bombardirati rudnike, ki se nahajajo tod, toda so bili odbiti. Po vesteh z bojišča se zdi, da se obe stranki pripravljata na nove borbe. Helsinki, 9. dec. AA. Reuter: Uradnih podatkov o številu žrtev, ki jih je zahtevalo sovjetsko bombardiranje llangoša, še ni. Znano pu je, da so mnoge bombe zgrešile cilj. V Ilel-sinku je ta napad izzval posebno ogorčen je zaradi tega, ker v finski prestolnici mislijo, da sovjetske vojne sile pri tem napadu sploh niso zasledovale kakih posebnih vojaških ciljev, temveč jim je bilo iz Moskve ukazano, du iz-vrše ta napad prav v času, ko se zbira k seji Društvo narodov v Ženevi in da bi na ta način pokazali kljubovanje do te mednarod. ustanove. Bern, 9. doc. c. »Neue Ziiricher Zeitung« piše, da hočejo Sovjeti izsiliti odločitev na finski fronti, še preden bi Svet ZN storil kakšne sklepe v finski zadevi. Trenutni zastoj na fronti je s tem v zvezi. Sovjeti namreč zdaj dovažajo na fronto ogromne okrepitve, tako da se lahko računa, da bo ruska premoč na vsej fronti vsaj potrojena. Sovjeti mislijo, da bodo tako mogli Finsko potlačiti v čim krajšem času. Sovjetska armada se bliža finski utrjeni črti v jezerskem ozemlju Helsinki, 9. dec. t. Reuter: Rusi se zdaj približujejo področju, kjer je več jezer, kakor zemljišča. Tu jih finska glavna armada pričakuje v utrjenih postojankah. Glavne borbe se še vedno vodijo med napredujočimi enotami Rusov, ki prihajajo v masah in med finskimi pehotnimi oddelki na skijih. Finci napadajo sovražnika tudi z brzostrelnimi topovi iz dobro maskiranih gnezd. Rusi poskušajo vdor tudi na jugu, toda finska vojna mornarica in pehota jih z uspehom odbijata. Švedi v skrbeh Stockholm, 9. dec. A A. Havas: Švedski minister za narodno obrambo je imel danes govor, v katerem je potrdil neomajno vol jo švedske storiti vse, kar je v njeni moči, da bi se v državi ohranil mir. Švedska je sklenila, je dejal minister za narodno obrabo — ostati ob strani, toda to ni odvisno samo od Švedov. Ne smemo zapirati oči, kajti zgoditi se more najhujše. Mi moramo najodločneje braniti svoje pridobitve, brez katerih ni dostojnega življenja, in te pridobitve so red, jiravica, socialni napredek in narodna svoboda. Če bi se našel kdo, ki bi nas poskušal oropati teh pridobitev, se bomo branili. London, 9 decembra. (Reuter.) Sporočilo, ki ga je ponoči objavilo poveljništvo leningrajskega okrožja pravi, da so sovjetske čete napredovale na vsem bojišču ter da napredujejo tudi na Karelijski ožini, kjer so prebile glavne finske obrambne črte. Zaradi slabih vremenskih razmer se je letalstvo omejilo na izvidniške polete. Moskva, 9. decembra. AA. (Havas.) Uradno sporočilo štaba leningrajskega poveljništva de-mantira trditev nekaterih tujih listov, da se sovjetske čete v borbah proti Finski poslužujejo dum-dum izstrelkov in strupenih plinov. Sporočilo pravi, da leningrajske čete niso uporabljale eksplozivnih izstrelkov in strupenih plinov ter da tudi v bodoče nimajo takega namena. Dne 8. decembra so čete leningrajskega vojnega okrožja nadaljevale p.ro.diranje v vgph smereh. Na vzhodnem delu Karelijske ožine so so-, vjetske čete nadaljevale potem,..ko so_7. decembra prodrle glavno finsko obrambno črto, napredovanje ob reki Tajpalensoki v severni smeri. Zaradi slabega vremena ni bilo drugih letalskih akcij, razen nekaterih izvidniških poletov. Sovjeti bombardirajo lastne čete Helsinki, 9. dec. c. Sovjetska letala so danes hotela bombardirati finske postojanke pri Petsamu. Pri tem pa so se letalci zmotili in niso točno spregledali postojank in so bombardirali lastne sovjetske čete. Na severni fronti so poslali sovjeti sedaj v borbo Kirgize, ki pa so se slabo izkazali v borbi s Finci, ker ne prenesejo klime. Kdsče že skrbi Helsinki, 9. dec. t. Havas poroča iz Moskve, da 60 sovjetski vojaški krogi skrajno razburjeni zaradi zastoja rdeče ofenzive na Finskem. Bojijo se, da rdeča armada v očeh sovjetskega naroda in tujine ne bo izgubila ugled, ki ga ji je dala spretna propaganda. Verjetno bodo izdana povelja, da naj 6ovjelska armada napade za vsako ceno in za vsako ceno doseže kakšne uspehe. Na zahodu ni bojev Samo na morju traja borba neusmiljeno naprej Pariz, 9. dec. A A. Havas: Sporočilo vrhovnega poveljstva z dne 9. decembra se glasi: Topniško in pehotno delovanje na raznih točkah bojišča. Berlin, 9. dec. AA. DNB: Vrhovno poveljstvo sporoča: Na zahodnem bojišču je bilo tu pa tam nekaj bolj živahnega topniškega delovanja. Med Mozelo in P.enom so bile jugozahodno od Merhiga na francoskih tleh razbita tri podzemeljska zaklonišča. Letalske sile so v ojačeni meri izvršile izvidniške polete v glavnem nad zahodno in Srednjo Francijo. Nemška letala so bila na raznih krajih preganjana od lovcev in protiletalskega topništva, toda izgub ni bilo nobenih. Britanska admiraliteta potrjuje torpediranje rušilca »Jersey«, katerega je torpedirala nemška podmornica 7. decembra. Načrt nemške ofenzive London, 9. dec. t. Reuter: V Londonu govorijo, da so merodajni vladni krogi dobili v roke nemški načrt o istočasni ofenzivi proti Franciji, Angliji in Nizozemski. Ta načrt je bil pripravljen za dne 11. novembra, a je bil zaradi mnogih okoliščin preložen, ne pa opuščen. Tisti, ki so ta načrt videli in ga brali, pravijo, da predvideva siloviti napad na francosko Maginotovo črto, ki naj bi trajal nekaj dni in privezal vso francosko pozornost na ta prostor. Potem pa bi prišel istočasni napad na Anglijo in Nizozemsko. Angleži so do sedaj potopili 40 nemških podmornic London, 9. dec. A A. Reuter: Neuradno sporočajo da so britanske pomorske in letalske eile potopile do sedaj 4 0 n e m š k ii h podmornic. Kakor je znano, je imela Nemčija v začetku vojne samo 60 podmornic. Isti krogi poudar ajo. da te-»« račun na poročilih, da so bile pretekli teden potopljene 4 nemške podmornice. Kodanj, 9. dec. AA. Havas: Danski list »National Tidende« piše, da je nemška mala križarka »Deutschland« prispela v neko nemško pristanišče. Nemci poškodovali angleški rušilec London, 9. dec. b. Nemška podmornica je torpedirala najnovejši britanski rušilec »Jersey«, ki ima 1690 ton. Pri eksploziji je izgubilo življenje 10 mornarjev in častnikov, 12 pa je bilo ranjenih. Dve nemški podmornici potopljeni London, 9. dec. AA. Reuter. Kakor poroča letalec, ki je potopil neko nemško podmornico, je padla prva bomba samo 1 m od podmornice, ko se je stolp podmornice nahajal že polovico pod vodo. Bomba je poškodovala oklopn pomornice, tako da se je po eksploziji zadnji del podmornice ponovno pojavljal nad vodo. Nato je pilot vrgel še drugo bombo, ki je zadela podmornico na kljun. Ko je bomba eksplodirala, se je pojavilo takoj olje na površini vode. Londcn, 9. dec. AA Ministrstvo za letalstvo je izdalo pozno ponoči tole sporočilo: Danes je neko letalo anglelitega obalnega poveljstva napadlo drugo nem&o podmornico. Po več bombah, ki jih je pilot vrgel na podmornico, se je pojavilo ia površini lje Dve križarki sta spustili nato globinske bembe. Verjetno je to podmornica, ki je poškodovala torpedovko »Yersey«. Nemška letala nad Parizom Pari*. 9. dec- b. Francosko glavno mesto bi danes kmalu doživelo hud bombni napad. Nekaj nemških bombnih eskader je prodrlo globoko v francosko področje. Tik pred Parizom se je posrečilo obrambnim baterijam pregnati jih. Letala so letela v višini 7000 metrov. * Norveška ladja »O i ml c« (12.721 ton) je v bli žini vzhodne obale Anglije zadela na mino in se potopila. Društvo narodov se fe zbralo Ženeva, 9. dec. AA. Ilavas: Danes dopoldne se je začelo 116. zasedanje Sveta DN, ki mu je predsedoval belgijski delegat. Sovjetski predstavnik Šurič se seje ni udeležil. Na današnji seji so določili dnevni red. Druga seja je bila ob 17. Ženeva, 9. dec. AA. Reuter: Za javno sejo Sveta DN ob 17 je vladalo veliko zanimanje. Trdijo, da so predstavniki posameznih držav zbrali večino za izključitev Sovjetov iz DN. Prispelo je tudi veliko nemških časnikarjev. Ženeva, 9. dec. AA. Reuter. Iz dobro poučenih angleških krogov se izve, da bodo na javni sejj Sveta DN predloženi sledeči predlogi: 1. predlog spomenice, s katero se obsoja ravnanje Sovjetske Rusije proti Finski; 2. predlog spemenice, s katero se jjozivajo vse države, du ne nudijo nobene pomoči Sovjetski Rusiji; 3. poziv vsem državam, da v mejah možnosti poclpro Finsko; 4. predlog o apelu, ki bi se naslovil na Sovjetsko Rusijo, da preneha z vojaškimi operacijami proti Finski. Samo moralna obsodba Sovjetov Curih, 9. dec b. »Neue ZCrcher Zeitung« poroča iz Osla, da tamkaj presojajo konferenco skandinavskih držav zelo vzdržno. Norveški listi ne objavljajo nobenih komentarjev, ki bi mogli tolmačiti stališče skandinavskih držav v Ženevi, Norveški uradoi krogi 60 prepričani, da v Ženevi itak ne bo prišlo do kakšnega drugega sklepa kot do moralne obsodbe Sovjetske. Rusije. Nemci torpedirajo dalje London, 9. dec. A A. Reuter: Angleška ladja >Brandon«, ki ina 600!) ton, se je potopila na zahodni angleški obali. Ladja je bila torpe-dirana. London, 9. dec. AA. Reuter: Angleška ladja »Koreja«, ki ima 751 ton, je danes zjutraj zadela na vzhodni angleški obali na mino in se potopila. Rešenih je sedem mornarjev, ni pa znana usoda kapitana, krmarja in 6 mornarjev. Na zapadu mir Pariz, 9. dec. AA. Ilavas: Danes je prišlo na bojišču samo do patrolskih križarjenj. Sot vražnik se je nekajkrat poskušal približati francoskim črtam, pa je bil odbit. Nemška letala so letela nad nekaterimi deli Francije, letalskih borb pa ni bilo. Vojaške spremembe v Sovjetiji Moskva, 9. dec. A A. Havas. Iz pisan ja sovjetskega lista »Krasnaja Zvejezda« se vidi, da obstoja novo vojaško okrožje s sedežem v Odesi, ki je bilo nedavno ustanovljeno. Poveljnik novega okrožja je armadni general Ivan Uoldin. General Jakov Smuskijevič je imenovan za armadnega generala in poveljnika letalskih sil Sovjetske Rusije. Na tem položaju se ie doslej nahajal general Ljako-nov, ki je imenovan za pomočnika ljudskega komisarja za vojsko. Davčne karte za siužinčad Belgrad, 9. dec. AA. Davčni oddelek finančnega ministrstva je ukazal vsem davčnim upravam, naj takoij pozovejo z javnim pozivom delodajalce, ki imajo hišno služinčad, da si za prihodnje leto nabavijo davčne karte, ki jih morajo kupiti na podlagi zakona o neposrednih davkih. Te karte morajo delodajalci nabaviti najkasneje do konca januarja 1940, oziroma v roku 15 dni po sprejemu služfri-čadi v službo. Davčna karta velja leto dni za posamezno osebo, ki je zaposlena pri hišnih poslih, brez ozira na osebo, čas zaposlitve ali pa višino dohodkov. Cena karte je 50 din ter se glasi na ime delodajalca, ker jo mora on kupiti, toda vplačani davek si lahko, v kolikor to želi, da plačati od uslužbenca. Davčne uprave so dolžne opozoriti delodajalca, da v zakonskem roku kupijo karle, ker se . bo-po 31. januarju -lMOr-kakor tudi,med letom izvajala najstrožja kontrola. Če se bo ugotovilo, ^a delodajalec ni kujjil davčne karte, 6e bo proti njemu ravnalo po določbah čl. 95 o neposrednih davkih, ter bo kaznovan s petkratnim zneskom vred nooti davčne karte. Davčne karte se kupijo lahko samo pri davčnih upravah. Glede oseb, ki niso zaposlene, temveč delajo po enkrat ali dvakrat tedensko pri več delodajalcih ali pa od časa do časa izvršujejo kaka posebna dela pri več delodajalcih, je bilo dano navodilo, kako jih je treba obdavčiti, v razpisu davčnega oddelka z dne 3. sept. 1936, Japonska preizkuša Anglijo London, 9. dec. t. Reuter: Danes je odplul iz Rotterdaina japonski parnik «S a n j o M a r u« z velikim tovorom nemškega izvoznega blaga. To poostritvi blokade proti Nemčiji bi morale angleške vojne ladje parnik ustaviti, ga preiskati in mu odvzeti nemški tovor. Japonci hočejo sedaj preizkusiti, če si bo Anglija upala ustaviti japonski parnik ter mu zapleniti tovor. Japonski politični krogi pravijo, da se bo sedaj pokazalo, kako daleč si upa Anglija iti. Na merodajnih angleških mestih pa izjavljajo, da se bodo tudi proti japonskim parnikom ravnali po predpisih blokade in da bodo tudi oni podvrženi vsem zahtevani blokade. Ako angleške ladje parnik zalotijo, ga bodo ustavile in mu zaplenile nemško blago. Na merodajnih angleških mestih izjavljajo, da bodo ameriškim ladjam dovolili, da bodo iz Nemčijo izvozili tisto blago, ki je bilo kupljeno in plačano pred začetkom blokade. Prošnja, da bi pustili še nadalje neomejeno izvažati iz Nemčije optične predmete, pa je bila od Anglije in Francije odbita. Kitajci poročajo o zmagah Šangaj, 9 dec. t. Reuter: Sempkaj so prispela poročila iz kitajskih virov, da so kitajske čete v veliki bitki premagale Japonce 6everr,o od Nan-kinga, ki leži severno od francoske Lndokine. Konkurzi Belgrad. 9. decembra. AA. Splošna državna statistika uradno objavlja, da je bilo v mesecu novembru odprtih v vsej državi 8 konkurzov ter 27 prisilnih poravnav izven konkurza. Po banovinah se razdele takole: konkurzi: dravska 1, hrvatska 3. donavska t, vrbaska 0. drinska 0, mo-ravska 0, zetska 0, vardarska 0, Belgrad 3. Prisilne poravnave: dravska 3, hrvatska 12, donavska 9, vrbaska 1, drinska 1, moravska 0, zetska 0, vardarska 0, Belgrad 1. pn Mariborski oglasi VoSna • ročna dela !AHA", Jurčičeva ul. 4. (prost ogled! Otomane ..OBNOVA kauče naslonjača vseh vrst. dohavlja najceneje _F. MOVftK, lurtUeva ulita 6. Glavni trg 1 Angleško in češko sukno dobite še po starih cenah v Češkem magasinu poleg policijskega komisariata M Trajne kodre solidno izdeluje FRIZERSKI SALON PAVLA" Celje Kovaška ul. 1 Drž. upokojenci pri dr. Mačku in dr. Šuteju Kakor poročajo belgrajski listi, je odposlanstvo akcijskega odbora državnih upokojencev pod vodstvom svojega predsednika g. Boža Matoviča v Belgradu izročilo resolucije podpredsedniku vlade g. dr. Vladimlrju Mačku ter finančnemu ministru dr. Juraju Šuteju. Te dni bo odposlanstvo upokojencev sprejel tudi predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič. Bombnik X-13 Motel pohod. »Poročnik R-9f Bombnik X-13. Smer severozahod. Na tridesetem kilometru napad. Odhod točno opolnoči. Ali ste me razumeli?« »Razumel sem, gospod polkovnik.« Oster pozdrav, na levo krog, in mladi poročnik je odšel iz štaba. Zunaj je bilo hladno vreme, mtglenega decembra. Poročnik je šel proti hangarju, v katerem je počival bombnik X-13. Ukaz, ki ga je dobil od poveljnika zrakoplov-nega poveljstva, je bil zelo kratek, toda on ga je razumel dobro: točno opolnoči se mora usesti, skupno s svojim opazovalcem v bombnik in kreniti v določeno smer. A na tridesetem kilometru je bila neprijateljska četa, utaborjena v neki majhni vasi. Moral je prileteti nad vas in spustiti nekoliko ton bomb, ki naj bi uničile vse, kar je živega. Ko je prišel v hangar, ga je pričakal dežurni podčastnik. Pogledal je na uro: enajst in deset minut. Časa samo toliko, da uredi najpotrebnejše za polet. Slekel je bluzo, zavihal rokave in začel pregledovati motor. Tipal in trkal je na vsak najmanjši del muhastega stroja, ki mu je bil naibolj&i prijatelj. Od njegovega delovanja je bil odvisen povratek ali pa smrt na sovražnem ozemlju. Motor je deloval pravilno. Sedaj si je ogledal še ostale, a je z največjo radostjo dognal, da je vse v redu. Ura je kazala točno dvanajst minut pred polnočjo, ko je začel mehanik obešati bombe. Bi'l je skoraj že nared. Bombe so stale na svojem mestu razporejene kakor nakit, čigar zrna 6ejejo smrt. Mladi poročnik, ki je nosil na prsih preprost znak X R-9, je sedel poleg bombnika in kadil cigareto, čakajoč prihoda svojega opazovalca D-5. Še deset minut do polnoči. Njega še nikakor ni bilo. Pet minut do polnočil Opazovalec še ni prišel. Tu nekaj ni v redu. Pri njem je bil načrt poleta ... Vzel je telefonsko slušalko in poklical poveljstvo. »Tukaj poročnik R-9, AH je tam narednik D-5, moj spremljevalec? Čez pet minut moramo odle-teti, a njega še ni.« »On je tukaj, a ne more iti z vami.« »Zakaj ne?« »Pred desetimi minutami je bil najden mrtev v svoji sobici. Načrt mu je bil odvzet. Poslali vam bomo drugega spremljevalca, ki bo prinesel prepis načrta. Odletite točno iin izvršite 6Vojo dolžnost!« Tako ee je glasil kratki vojaški razgovor, ki •e je nanašal na življenje in smrt. Dve minuti do polnoči. Tedaj se odpro vrata hangarja in prikazal se je bombarder. K njemu je s hitrim korakom prišel podporočnik A-8 in je izročil poročniku pismen ukaz, nato se je hitro povzpel na bombnik in sedel na svoje mesto, Isto je storil tudi poročnik. V peklenski burji. Leteli »o skozi mrak, ki je bil tako gost, da •o ga skoro čutili. Gor ..., dol..., desno ... levo ..., povsod oikoli je zijal prepad, čigar dna niso mogli videti. Bombnik je požiral kilometre. Deset... dvajset ... pet in dvajset, še malo, pa bo nastopil trenutek njihovega dejanja. ^Nenadoma je kakih sto metrov od bombnika zasijalo, in majhen predmet je eiknil mimo poroč-nikovega obraza. Takoj nato se pojavi na drugi strani, a malo bližje aparata zopet tak plamen. Kmalu je bil ves bombnik v objemu plamenov, spremljanih z močnimi eksplozijami, a vroče jeklo je začelo zasipati motor in ljudi, ki so bili v bombniku. Pogumni in odločni pilot, ki je spretno opravljal z aparatom med ognjem in jekleno točo, je dobro vedel, kaj to pomeni. Prispel je v ogenj protiletalskih topov, ki 60 ga zasipali s šrapneli Dobro je vedel, kako so ga našli brez reflektorjev: ukradeni načrt njegovega prvega spremljevalca D-5, ki je bil ubit, je pokazal neprijatelju točno meato, na katerem bo bombnik v določenem času. Nevarnost je rasla od trenutka do trenutka, ker ogenj nikakor ni prenehal. Sedaj ao šrapneli treskali v neposredni bližini aviona. Ognjeni krog se je bolj in bolj ožil. Ako se bo tako nadaljevalo, bo doletela tudi njih ista usoda, kakor mnoge njihove prijatelje, ki jih zemlja ni pričakala živih. Mahoma začuti hrabri pilot ostro bolečino v desni rami, tn nekaj toplega se mu razlije po roki. Bil je ranjen. A rana je bila vsekakor težja, ker je te sedaj čutil hudo bolečino. Nato se nenadoma spusti v globočino. Bombnik je padal hitro, a s' mahoma dvignil in pričel leteti v ravni črti. Šrapneli so se raztfeskali že daleč proč. Bombnik je bil že izven vsake nevarnosti. Še dva kilometra... ie dve ato metrov ... Zdaj I Rahel pritisk na gumb je označil, da je sfrčata prva bomba na pot. Z zlobnim piskanjem se i« »olj in bolj približevala zemlji. Mahoma se je zaslišala strašna eksplozija.- še en pritisk e pr-•tom ... ie nekoliko pritiskov .., Pod avkmom so se vrstile strašne eksplozije, druga za drugo. Velik del vasi je že gorel. A bombnik je še vedno sipal bombe, ki so brea usmiljenja uničevale življenje. Ko je odvrgel poslednjo bombo, je poročnik okrenil letalo in je hotel povečati brzino. A tedaj je odjeknil v bližini oglušujoč pok, in že je bil sredi ognjenega morja. Vedel je, kaj se je zgodilo. Obrnil se je k svojemu opazovalcu, ki je gorel. Motor je bil uničen. Njegov spremljevalec, ves ■v plamenu, je skočil iz aviona brez padala. Njegova usoda je bila itak zapečatena. A v pokvarjenem bombniku je bil samo še on, sam, obkrožen s črnim mrakom, v nepoznanem kraju, na katerem se je moral spustiti nizdol, ako je hotel odložiti svojo smrt. Tako se je s širokimi zavoji bližal zemlji. Desno za njim 6e je širilo morje plamenov. Gorele so hiše ter se rušile s hrupnimi treski. Velik del ozemlja je moral biti posut z mrliči. Plod njegovih rok. Vse doslej je sejal smrt in uničeval vse. Tedaijci začuti močan sunek, da ga je vrglo iz aviona in je padel med veje drevesa. Bombnik, ali bolje njegov ostanek, je ostal zapleten v krošnji orjaškega hrasta Osvetljen s plameni goreče vasi, je 6ličil prikazni, k: straši po gozdu. Nekaj časa je ležal med vejami, zavedajoč se nevarnosti, ki mu je pretila. Tako je tudi zaspal. Ko se je zdanilo, se je prebudil, utrujen, premra-žen in lačen z ostrimi bolečinami v desni rami, iz katere je še vedno krvavel. Tedaj opazi pod drevesom vojaka « puSko, naperjeno v njega. To je bil poziv, naj takoj zleze z drevesa in odide z njim. Temu pozivu se je moral pokoriti, ako je hotel, da ga ne ubije na mestu. Na smrti zlezel je z drevesa in šel pred vojakom, ki ga je odvedel naravnost na poveljstvo. Do poveljstva so šli po cesti, ob kateri ni ostala niti ena hiša cela. Na vseh straneh so se širila pogorišča in ruševine. Razkosana trupla so pokrivala razrito cesto. Na nekem obzidju je bila glava triletnega otroka. Naravnost odtrgana. Njegove oči so bile v strahu razširjene, a usta odprta. Mogoče je hotel poklicati »mama .,.« Na vsakem koraku so bile stvari polne groze, kakršnih si ne more izmisliti najhujša domišljija. A V6e to je bilo delo njegovih rok. Tako je prišel na poveljstvo, mogoče v edino zgradbo, ki je ostala v va6i še prilično nepoškodovana. V vojaški pisarni ga fe čakal starejši, višji častnik, ki ga je takoj ogovoril v njegovem ma- »Torej vi ste ta nocojšnji junak iz višav? Lepo! Ali veste, koliko žrtev imate na vesti?« »Dolžnost, gospod polkovnik,« izjeclja mladi poročnik. »•Vem, vem. Dolžnost, razume se. Toda... saj nimam časa, da bi se z vami razgovarjal.« Nato ga je začel izpraševati o položaju sovražnika, o številčnem stanju in o vsem, kar bi jim moglo koristiti, Po zaslišanju so ga odvedli v bolnišnico. Rana je bila zelo huda in tudi precej onesnažena, tako da se je moral zdraviti skoro mesec dni. Ko so ga odvedli pod močno stražo v drugo mesto, je bil postavljen pred vojno 6odišče. Sodba je bila zelo kratka: poročnik neprija-teljske vojske je obsojen na smrt s strelom, zato, Brodovje iskalcev min v Severnem morju. ker je pri priliki bombardiranja vasi M. metal bombe na nezaščitene dele in ubijal nedolžno prebivalstvo. Obsodba se bo izvršila v najkrajšem času. Obsojeni ne sme vložiti prošnje za pomilostitev. Obsodbo mu je prečital višji častnik, v njegovem materinskem jeziku. Ko jo je prečital, mu je predložil obsodbo, da jo podpiše, kar je mladi poročnik tudi storil. Ko je bilo to opravljeno, so ga odvedli v zapor, kjer naj bi počakal do izvršitve obsodbe. Tako je prešlo nekaj dni. Mladi poročnik je bil ves čas v celici sam. Bil je popolnoma ravnodušen. Slišal je oddaljeno grmenje topov. Tam so bile ogorčene borbe. Nekega večera, ko je opazoval, kako padajo snežinke, so se hrupno odprla vrata njegove celice, a na pragu 6e pojavi vojak. Za vojakom je vstopil narednik z duhovnikom. Mladi poročnik je zelo dobro vedel, kaj pomeni njihov prihod. Njegove ure so bile preštete. Mogoče že nocoj, a jutri bo z njim gotovo izvršeno. Niti malo ni žaloval za življenjem. Njegova edina želja, ki |e v tem trenutku navdajala njegovo dušo, je bila, da bi izvršili kar mogoče prej, kar mej .. Ko ga j e duhovnik blagoslovil, je pristopil narednik in mil rekel: »Kakor vam je znano, Ste z obsodbo višjega vojnega sodišča obsojeni na smrt s strelom. Prišel sem, da vam sporočim, da 6e bo izvršila obsodba jutri zjutraj ob 6. Ako imate kako željo, mi jo lahko sporočite, jaz jo bom dostavil.« Mladi poročnik je začel trepetati, ko je začutil bližino smrti. To vendar pomeni, da ga bodo ustrelili. Do 6edaj je upal v nekaj, kar bi ga moglo rešiti, a sedaj ni mogel več na to misliti. Jutri ob zori ga bodo odvedli iz vasi in ga postavili pred puškine cevi, ki ga bodo po nekoliko trenutkih sravnali z zemljo. Vse te misli so mu blodile po glavi tako hitro, da je ves vztrepetal. »Ali imate kako željo?« ga je vprašal narednik ponovno.« »Nimam.« »Grešite!« »Zakaj grešim?« »Obsojenim na smrt, se izpolni vsaka želja, ki je dovoljena in mogoča. Tudi vam je dovoljeno, da zaprosite vse, karkoli je dovoljeno. »Rekel sem, da nimam nikake želje. Točneje: moja edina želja je, da me pustite na miru.« Pred cevmi smrti. Niti premaknil se ni, dokler ni ob zori zagledal skozi okno 6voje celice sivo zimsko nebo, izpod katerega je naletaval sneg. Torej še nekaj minut, pa bo odšel na pot, s katere se ne bo vrnil nikoli. Ni dolgo čakal. Že je zaslišal na hodniku težke korake, ki so se približevali njegovi celici. Takoj nato so 6e odprla vrata, in opazil je štiri vojake v vojni opremi. Z enim pogledom je obletel bele zidove svoje celid&ift odšel z vojaki, ki so pazili na vsako njegovo kretnjo. Hodili so več kakor pol ure, ko so ee ustavili na polju, preko katerega so poletavale velike kos-minke. Bilo je hladno. Nedaleč od polja so se vi- V dneh pričakovanja Ded je postavil staro petrolejko z belim porcelanastim senčnikom na mizo. Roka se mu je pri tem tresla, a petrolejka je bila tudi težka. Mi otroci, smo jo morali prijeti obe-roč, če smo jo hoteli dati na mizo. Saj smo se tako razveselili, da bo vendar že luč zagorela! Saj smo bili tako dolgo sedeli v temi in smo zrli, kako so črna, stara drevesa pred nizkim oknom sivela bolj in bolj, dokler niso popolnoma izginila. Toda ded je tako rad se-deval v temi, in petrolej in sveče so bile zares kar predrage. Ana, naša sestra, ki je že hodila v šolo, je imela še nekaj sveče, šla je ponjo, tiho in nalahno, kakor je bila njena navada, in jo je prižgala. Majhen, ozek in rumen plamenček se je povzpel iz temine in je z milim sijem razsvetljeval sobo. Dedova senca se je mogočno naslonila v kot pri peči in roka mu je počivala na mizi. Otroci smo sedeli in smo gledali v mali, rumeni plamenček pred seboj. Zdaj pa zdaj je kdo kaj zašepetal drugemu na uho, in tistemu se je nato zresnil obraz. Saj niso bile smešne tiste besede, Bog ve da ne! saj se nam je zdelo vse tako skrivnostno — temina, dedova senca in tišina. Zares, tišina, te nas je bilo včasih tako strah. Stenska ura je enakomerno tiktakala, a včasih se je zazdelo, ko da ji je sapa pošla. In' takrat nam je bilo, kakor da bi bila ura živo bitje, ki plaho prisluškuje utripanju svojega srca. Pridržali smo sapo in smo prisluhnili, dokler ni v stari uri na steni nekaj zdrknilo. Če je nato ura v sopihanju in grgranju bila svojo uro, smo se olajšano oddahnili. Hvala Bogu, ura še živi, ni še umrla, smo si mislili. Spet so nam pogledi spolzeli k staremu očetu. A ta je tako rad sedevai v temi, mi pa tega nismo mogli razumeti. Naša svečka je začela plahutati, in počasi, prav počasi je postajal plamenček manjši in manjši, dokler ni čisto ugasnil. Ana je stisnila s prsti žareči ostanek stenja, potem pa smo sedeli čisto v temi O. kako hudo nam je bilo pri srcu, ko tudi oken ni bilo več in so bili samo sivi obrisi! Tudi mačka, ki je bila doslej ležala pod klopjo pri peči in je zdaj laskaje se prilezla k nam, nas ni utegnila potolažiti. Še prestrašili smo se je, ko se nam je motovilila okrog nog. Toda v temi smo imeli tudi svojo tolažbo. Stara soseda, ki je časih, ko se je stemnilo in je po širnih travnikih polegla megla, prišla k nam v vas. Otroci smo ji rekli teta in veselega srca smo jo pozdravili, ko je v dve gubi sklonjena stopila skozi vrata in nam je prijazno pokimala. Zmeraj se je usedla na isti stol. ki deli hangarji sovražnega aerodroma. A malo na levo so ležali žalostni ostanki bombnika »X-13« .. . Na drugi 6trani polja, pred nekim zidom, je stala gruča vojakov s puškami. To so bili vojaki, ki jim je bilo odrejeno, da bodo izvršili obsodbo. Brez določene misli je šel za vojaki, ki so ga gnali na mesto, kjer bo umrl. Ko se je ustavil pred vojaki, ki so dvignili puške in samo še čakali povelja, je stopil pred poveljnika neki mlad pilot in mu neka? povedal na uho. Malo prej je prišel iz nekega majhnega bombnika, ki je bil nedaleč pripravljen za odhod »Samo hrabro, drug. Jaz sem tisti, ki sem ubil vašega prvega spremljevalca in mu odvzel načrt. Jaz 6em tisti, zaradi katerega so našli vaš avion in ga poškodovali za polet. Torej jaz sem tisti, ki je kriv vaše nesreče.« Nato je utihnil in začel razburjeno govoriti: »Ako morete, mi oprostite. Oprostite mi zato, ker bom čez deset minut odšel na isto pot, na katero 6te odšli vi pred menoj. Tudi jaz bom odšel čez pol ure nad vaše mesto in ga obsul z bombami. A kako 6e bo končal ta polet, — to ve samo Bog.« Stisnil je roko na smrt obsojenemu in hitro odšel k svojemu bombniku, ki je bil pripravljen za odlet. * ... Dokler so vojaki zakopavali preluknjano telo mlade ga poročnika, je že letel drugi pilot v smeri neprijateljske zemlje, ravnodušen in hladen, kakor njegov stroj, ki ni imel ne srca ne duše. (T. A.) »Na ta način bomo morebiti pripravili avtomo-bilistinje do tega, da bodo upoštevale prometna znamenja« je bil pri oknu, in je gledala ven v temo, ko da bi nekoga pričakovala. Časih je nekaj rekla sama sebi, česar pu mi nismo razumeli. A nato je začela teta prijjovedovati. Kadar se je pa ■"-jej sprožila beseda, takrat je oživel neki svet, ki smo v njem pozabili na vse drugo, celo na teino. Zdelo se je. ko da bi starka predla l>ovesti iz megle. Časih, seveda, pa je teta govorila take čudne besede. Teta je spet in spet nekaj plašno izpraševala, in ded je po svojem mirnem načinu odgovarjal, kar je teti očividno dobro delo. Zgodilo se je tudi, da je teta sredi svojih prekrasnih povesti prenehala in je vsa v molk poglobljena strmela skozi okno. Otroci smo odprtih ust čakali. Kaj se je nato zgodilo z začarano kravo? A teta je molčala. Vase pogreznjena je sedela pri oknu in je zrla v noč. Sele ko je začel govoriti ded — in to je trajalo tako dolgol — se je starka spet streznila. Bilo je, ko da bi se bila zbudila. Zmeraj je nato vprašala, kaj da naj nam pripoveduje. »Teta, teta, kaj se je zgodilo s kravo potem?« smo vsi ko iz enih ust vzkliknili. In dobra, stara teta je predla svoje niti dalje; bilo je ko da zunaj iz megle vstajajo njene postave in da je izginil ves resnični s\et Večkrat niti opazili nismo, da je ded prižgal petrolejko. Nekoč, bilo je nekega večera v advenfti, je teta spet začela pripovedovati eno svojih povesti. Preden jc odšla od nas, je pristopila k meni in me je pobožala po laseh: »Kaj ne. fant, da ti ne boš odšel z doma?« mi je rekla. Nisem razumel jiotnena teh besed A tete ni bilo nič več k nam; čez nekaj dni nato je umrla. Cez leta, jaz ni«em slušni tete in sem bil odšel v svet, sem se vrnil v vas, kjer sem bil preživel svoja otroška leta. Na pokopališču sem sel na dedov grob. in pokazali so mi tudi, kje je grob tete. »Zmeraj je čakala sina. ki je bil odšel v svet.« mi je dejal spremljevalec, >pa ga ni dočakala«. Ko sem šel skozi vas, sem moral iti tudi mimo dedove hiše, kjer so bivali zdaj tuji ljudje. Iznad travnikov so v; dvignle bele megle, in odvili«! snn si ovratnik suknje, ker me ie začelo mraziti. Frfaiičku Gustl ma beseda Lepu vas prosem, al ni tu čist nepu-treben, de mama tu lk eneh narudu na tem svet? Noja, pa na-rudi nej b že bli u božjem imen. Soj Buhi je svet že tku velek ustvaru, de I) nam na blu treba bit eden drugmu na pot. Ampak tu se men na zdi prou, de usak narud čist drgač gu-vari. Zakua b nek na guvorel na svet usi en sam jezik? Pol b se lohka saj zastupil med saba. Pugleite, kulk eneh voslu je na tem svet, pa usi glin rigaja. Krave tud pu celmu svet glih mukaja, nej prideja že tle ali pa tam na svet. Pa tu sem tud že slišu praut, de u Amerik psi glih tku lnjaja, koker tle pr nas u Jugoslaviji. Lejtel Sum Ide sina tku strašen naumen, de u usakmu kraj drgač guvareraa. Sej jest na pugervam, de b mogel Ide pu celmu svet glih sluvensk al pa jugosluvenarst guvort. Men je prou use-glih, če b tud usi kinezarsk guvorel. Sam za tu gre men, de b se usi Ide lohka med saba zastupil, pa b blu dober. Pol b se nam saj zavle mej na blu treba zmeri špeterat, koker se morma zdej. Pa eden druzga ukul prnnšat b se nam tud na blu treba. Lepu vas prosem, kanoni, bombe in pa druga taka ruputija, ke je za vojska neubhoden putrebna, kušta ja meljone in meljone. Če b pršou glih kerkat ta ali pa un s kermu kej naskriž, b ga lohka kur ajnfoh s figa u nnfa dregnu, pa b blu use upraulen. Če b pa eden kerga glih preveč rnzžalu. recima, če b mu reku lump ali pa še clu raubar, b ga pa šou tku lohka tožet. Zatu mama ja sudnije in pa take dohturje na svet, ke se greja prou rad namest enega na sudnija špeterat, če jih pušten plača. Puglejte! Mi se tku rad učaseh pubahama, de sma kulturen. Ampak jest res na verjamem, de b bla tu kašnn kultura, če se med saba pu-bijama, koker mesar vole. Al b na blu bi pameten, če b eden drugmu raj pumngal, če glih pumajnkanje trpi? Nej reče eden kar če, svet je narobe, pa je fertik. Jest mislem, de kanonu prou nč na ulicama. Še na iblanskem grade sa tist kanoni, ki jih mamo gor, čist udveč. Sej nisa prou nč za druzga, koker de zaeneja z nim strelat, keder tle ali pn tam kašen vogen ven izbruhne. S tem strelajnam ja sam Iblančane roz-burjaja. Pumagat gasit tku na gre nubeden. pride kdu bli fe grade zatu telefon prštimnn. de lohka gasilcem telefuniraja, ki guri. Gasilci pa pol tku sami dober veja, kuga maja za strit. list kanoni nej se kar pošleja h »Prumet« u ktime-siska predaja, kar boja zaine dubil, nej pa med inlanske reveže razdeleja, pa vem, de boja hvaležen. Tu bo še ta narbl pameten. Zukua b mi tista gespoda, ke kanone fabrecira, pudpiral? Reveže nej se raj pudpira, ke sa ir.itreben, fabriknnti maja pa tku že usega več ket zadost. Če boma tku delal, bo pa spet lu-šten na svet. Pa še neki b vam rad pr te prložnast pu-vedu. Koker mende že tud sami veste, de je zdej tulk ene reušne na svet, tle nahter kar cepaja od same lakate. Tem srumakem b pa države lohka pumagale, če b jim pustil, de b s sami pumagal, koker s veja in znoja. Sej revežem ni nč za znmert, če s znčneja sami gnar delat, ke drgač na morja do nega. Kene, krast je prepuvedan, gulfat tudi revež na sme, žiut pa le more, ke je že na svet. Nej b jim države pustile gnar delat. Še Buh, če ga znajo. Bugatini ga tku na boja delal, ke ga že maja. Dela pa tudi nisa vajen. Če se pa države glih k.ipreceraja, de čja same gnar delat, nej pa saj use brezposelne nastauja u sojeh delaun-cah, de jim boja pumngal gnar delat. Verjamete, de b blu pol kmal gnarja zadost na svet. Nubenmu b na blu več treba pumnjn-kajna trpet. Lepu vas prosem, sej drug mojstri tudi nnjameja več clelucu, če vidja, de na morja sami useh naručil izvršit. Zakua b pol glih države teh izkušeneh mojstru nn pusne-mnle. Če b blu dost gnarja na svet, b se tud dauki in pa duklade bi pinktlih plačvale. Nu-beneh eksekutorju b na blu več treba ven zdržvat. Tud pulcaju in pa žendarju b na blu Najsevernejši samostan na svetu ob finski meji: Yileluostarij Kakih 1500 kilometrov severno od finske prestolnice Helsinkov, ondi, kjer 6e izteka reka Petsamo v fiord Petsamo, je Jileluostarij, najsevernejši samostan sveta. Tu, dasi 40 km južno od Ledenega morja, je zaradi bližine Zalivskega toka še rastlinstvo, kakršnega človek ne bi pričakoval na takem severu. Petsamo je ozek, finski koridor, ki vodi k Ledenemu morju. Z divjih višav je videti daleč proti vzhodu v neskončno samoto, preko osamelih gora Rusije. Sinji vrhovi na zahodu so že norveški. Proti severu ti sega pogled daleč preko fjorda, či- lesenih hišah, ki eo daleč naokoli raztresene, Molče in • trudom pridobivajo iz tal prehrano in lovijo ribe v deroči reki Peteamo, ki teč® tik naselja. Menihi so bradate, temne postave, kot iz romanov Dostojevskega. Samostan je duhovno sre-diče za nekai 6totin Laponcev, ki živijo v maloštevilnih, jako raztresenih hišah. V Petsamu skoraj ni več potujočih Laponcev, le zahodno od jezera in pa v norveški Laponski so še nomadi. Menihi, ki so iz Rusije za zmeraj izločeni, bodo pač tu doživeli tudi smrt, ne da bi imeli kaj upanja, da bo kaj naraščaja za njimi. Zameteni vlak v najsevernejših pokrajinah. Če pride kdu bliz, na pride za druzga, koker de ferbec pase. Sej mama vender na našmu gar skalnato, obrobno gorovje stopa v dalji nazaj in ti odpira pogled na Ledeno morje. Kar dva meseca sije v poletju sonce neprestano, in šele v avgustu pada bolj in bolj pod obzorje. Pozimi se pridruži tišini gozdov in samotnim jezerom; skrivnostnim daljavam zahrbtnih barij; večnemu šum-Ljanju brze6ih rek in veletokov, še črna noč, in samo opoldne se za spoznanje posveti zasnežena priroda v komaj nadahnjenemu polumraku. Poleti pa se po širnih travnikih jileluoetarij-skih zemljišč pasejo črede belega, značilno finskega goveda; v hlevih pa, ki 60 zaradi vamosU spričo mraza postavljeni prav tik pod gorskimi slemeni, nemirno topota več ko ducat konj. Do Oulufa, mesta ob Botniškem zalivu, smo se pripeljali z brzovlakom. Odtod pa se peljemo dalje s finskim vlakom, ki mu je lokomotiva zakurjena z drvmi, do Kemija, dalje ob reki Kemi do Rovaniemija. To je poslednja finska postaja na severu. Tri kilometre dalje'proti severu je bela tabla na avtomobilski cesti z napisom: »Severni tečajnik«. Tu izstopajo poslednji potniki — ameriški turisti, Finci z juga, Angleži. Tu se začenja Laponska. Kdor nima sam svojega vozila, vstopi v Rovaniemiju v omnibus in si vzame vozovnico do — Ledenega morja. Ozka Ledenomoreka cesta je dolga 530 km in drži naravnost, kar naravnost na sever. Poslednje večje naselje je Sodankijle. Tu si nakupiš še »odpustkov«, ki so: finska bodala, laponske avbice, ročna dela, filmi in razglednice z več ali manj posrečenimi posnetki severnega sija. Laponec v evropskih hlačah in pisanem laponskem su/knjiču prodaja rogovje severnih jelenov in se rad postavi na pozor, če ga hoče kak Američan fotografirati. Zmeraj bolj proti severu se peljemo. Zmeraj je manj vasi — večidel 6ta le po ena ali dve hiši. Večkrat obstane omnibus pred kakim finskim gostiščem, kjer si morejo potniki pri belo pogrnjenih mizah za nekaj novčičev privezati dušo. Na višavah Kaunispeaja ni skoraj nič rastlinstva. Odtod je na daleč okoli pogled na neskočne tundre visoke planote. V dolinah se kakor bel trak vije cesta, ki je tu in tam z ograjo zavarovana spričo snežnih žametov. Šele na bregovih obsežnega jezera Inarija »o spet gozdovi, jezera in barja. Tu je spet več vasi. V lpalu prenočimo v hotelu turistovskega društva, kjer smo po finski šegi še prav tako natančno in čedno postreženi kakor v Helsinkih. Drugo jutro nadaljujemo pot. Spotoma vstopi kak Laponec in se pelje nekaj časa z nami. Zdaj pa zdaj steče kak severni jelen čez cesto, Za hip zagledaš z ozkega lesenega mostu naglo deročo reko, na kateri plava nešteto hlodov na sever k Bradat star menih nam pokaže kapelo, ki je skrbno negovana in je še preostanek nekdanjih, lepih časov. Čudno vpliva na človeka ta tihi, mali prostor daleč na severu; od vrha do tal so pokrite stene e pozlačenimi ikonami. Z drobci svoje finščine smo se skušali z menihom pogovarjati, a on je znal le rusko in pa laponsko narečje, ki je finščini sorodno. Nato smo se odpravili ob reki navzdol in emo nekaj dni preživeli v šotorih v tej tuji, daljnji, severni divjini. Misel na Gospodov dan Neminljiva j« moč in pomembnost Gospodove sleherne besede. Nekatera njegova beseda pa je v nekaterem lasu Še prav posebno pomembna, kakor na primer v našem lasu tisto Gospodovo sporolilo Janezu Krst-niku, glasniku svojega prihoda: >... ubogim se blagovest oznanja in blagor mu, kdor se nad menoj ne spotakne«. Kdor po duhu ni Kristusov, se spotika, se spotika nad Odreše-nikovim ponižnim in skromnim nastopom tudi danes. Mislimo namrel na ponižni in skromni nastop njegovega namestnika na Petrovem prestolu, Pija XII., v prvi, nedavno priobleni poslanici: *Summi Pontificatus*. Z visokega in vzvišenega prestola sicer so prišle besede papeževe, pa so vseskozi ponižnega in skromnega znalaja, polne oletovske skrbi in bridkosti, nil ne prete, kakor bi mogle in smele, marvel samo prosijo in svare skorajda med solzami... Blagor otroku, ki se ne spotakne nad olelovo navidezno slabostjo in spoštuje oletovo solzo ... Nasprotno pa, kaj dobrega more lakati otroka, ki tudi takega očetovega svarila nole sprejeti. So še tudi drugi na vplivnih visokih mestih, ki mislijo, da imajo in morajo svetu kaj povedati, pa kako vse drugačne so njih besede, polne samozavesti in samohvale, včasih groze, včasih besne in marsikdaj slede za njimi še hujše grožnje in besnobe. Kdor posluša in bere te izjave, ali kdor bere in posluša zadnjo papeževo okrožnico, bo takoj našel in spoznal, kje se oznanja prava blagovest. Tam, samo tam je resnica, kjer se s ponižnim in skromnim nastopom oznanja blagovest ubogim. In svet ubogih je danes neizmerno prostran. Obsega vsa srca, ki vzdihujejo pred silo in krivico; vse duše, ki trepečejo pred vojsko, lakoto in draginjo. Pij XII. pa stoji sredi med njimi kot tolažnik. Kot prva moralna sila na svetu bi mogel govoriti drugače. Tako pa: »Blagor mu, kdor se nad menoj ne spotakne«... treba tulk, koker zdej, ke b tatvine, gulfije I Ledenemu morju, kjer jih bodo kje obtesali in ■ ________i______:______ s- ± ___i.. l-J;« in pa roparsk umori pršli prec čist iz mode. Pa državam b tud na blu treba ukul pu svet dougou delat. Use b se prec na bulš ubrnil. Noja, pa jest se u take stvari nočem mešat, ke jih glih dost na zastopem. Države že veja, kua delajo. Sej maja sami učen gespudi ta reč u rukah. Jest sem tu sam tku puvedu, koker jest mislem. Če kdu še kej bi parne-tenga pugrunta, kuku b se reušnn s tega sveta udpraula, nej pa kar puve. Mene se ni treba prou nč šenerot, ke men sam ježek dober funk-cjenera, mežgani sa pa bi tku, jest na vem, kuku b reku, menda sa že preveč znucan. Mugoče je pa tud, de sa se m skisnl. Sej člouk na more nekol prou natančen vedet, kua mu prouzaprou u glau fali, če ni use tku, koker n mogel bit. Jest sam tu še lohka puvem, de če b blu dost gnarja med ldmi, b trgouci še urat pr sojih štacunah več na nucal, koker jih na nucaja zdej tist štacnari pr sojeh štacunah, ke pečen kostajn tle pu Iblan preda jaja. Asten, zdej pa mende že usi veste, kuku jest mislem. Zdej se rlejma pa še kej druzga puguvort, ke mama glih čas. En moj priatu m je zdej en dan pravu, kuku on naredi, keder je glih žejen in pa lačen, gnarja pa nima nč u varžet, de b s naložili na ladje. V Salmijerviju smo. Tu se odcepi cesta k fjordu Petsamo; na severozahod pa vodi cesta v norveško pristanišče Kirkenes. Pri Jileluostarifu izstopimo in se peš podamo k samotnemu samostanu. Kakih trideset ruskih menihov še biva tu v SANKA BARUCH 11, Bue Auber, Paria (9*) odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje tn po najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše ček. račune: Belgija: št. 8064-64, Bruxelies; Francija: štev. 1117-94, Pariš; Holandija: številka 1458-66, Ned Dienst; Luksemburg: številka 5967, Luzembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. Finsko jadranje po leda. š. k. Korotana na Ra- „ša organizacija šahistov Ljubljani, je zelo agilna. V kratkem času je idrala dva mateha — s šahisti Grafike in šou u kašna štarija žeia gasit. Glih en prou lep dan je bi mal gor pu Miklušiču cest, de sem s mal aus- loge pr štacunah ugledu. Ke sem s enknt use ugledu, sem ja pa zaviu ke preke tistmu parke, ke je pred sudnija. Ke se m tist dan glih ni nekamer medil, sera pa stopu še pugledat, če sa že izkupal tist šac, ke je, koker prauja, tam nek u tistmu parke zakupan. Kar naenkat pa zagledam tam pred tistinu grabnam, ke sa ga že skupal, enga mojga prjatla, ke je prou zamišlen gledu not u groben, pa ruke u varžet držu, koker de b mou šac že u varžet. »Kau pa ti tle delaš?« sem ga prašu. »Al čakaš, de boja šac izkupal, pa ga teb špen-deral?« »Za ta šac, ke ga boja tle najdel, se boma ta narbl gvišen usi ptid nusam ubrisal. Jest tle stujim, pa premešlujem, u kera štarija b Jou, de b s mal žeja pugasu in pa želodec i _ _ 1 .. m 5„ 4 V ,, " lr pn 1 Hp c n m rns rtu i 1 t Ulllll 1U/. (1, JU ........ *. ."j------ li je udguvuru, pa naprej gledu u graben. »Lub moji Štari je ja dost u Tblan. Tamla maš Figuca, tlela na Miklušiču ccst pa Štefanu keuder. Če maš gnar, t boja pousod rad pustregel,« sem ga putulažu. »Sej tu je raun hudimanf ke nimam nč gnarja. Jest mam že en knif, de se lohka tud rez gnarja najem in pa na pijem. Glih tu zdej štederom, u kera štarija b šou, de me še na puznaja.c »Oh, prjatu, dej no še men puvedat ta knif, ke jest sem tud žejen, pa sem čist na suhem.« »Tu je ja čist ajnfoh. Jest grem n štarija. Tam se napijem. Keder je treba plačat, pa pukličem birta in ga prašam, kuku naredi s takmu, ke mu cehe na more plačat?« »Kau čem pa naredit? Primem ga, pa ga ven vržem.« m birt udguvari in se nasmeja. »Jest mu pa pol rečem: oh, gespud birt, nej no še mene ven vržeja. Jest tudi nimam nč gnarja, de b ceha plaču. Kar ven nej me vržeja, pa bova kvit. Viš, Gustl, tku se naredi, pa t še ven ni treba hodet.« F. G. Šahovska sekcija kovniku, ki je naji v Lji..... odic _________ s tretjim moštvom Ljubljanskega šahovskega kluba in je v obeh zmagala; udeležila se je z lepim uspehom brzoturnirskega medklubske-ga tekmovanja za pokal Slovenske šahovske zveze in priredila simultanko amaterja Jožeta Šiške. Za šah v Ljubljani je tako agilna šahovska organizacijska edinica dragocena pridobitev, njena uspešna uveljavitev pa obenem dokaz, da je v sedanjih šahovskih prilikah Ljubljane vsem voljnim v zadostni meri omogočeno, da tekmujejo. V ostalih šahovskih klubih Ljubljane so šahisti zaposleni v prvi vrsti z internimi klubskimi prireditvami. V Centralnem šah. klubu je v teku ožji turnir, katerega se udeležuje 18 članov, med katerimi doraščajo za klub tudi nekatere propagandne moči. Podobno so zaposleni člani tudi v Ljubljanskem šohov. klubu. V šah. klubu Triglavu je v teku tradicionalni pokalni turnir. Še več živahnosti se obeta šahovskemu življenju Ljubljane v januarju, ko se bodo pričele medklubske tekme za zvezino prvenstvo. Podobno kot v brzotumirski tekmi bodo tudi v tem tekmovanju zaradi nastopa Centralnega šahov, kluba izgledi za prvo mesto precej drugačni kot prejšnja leta in ne bo mogoče z gotovostjo predvidevati zmagovalca. Na olimpijadi v Buenos Airesu je na prvi deski dosegel najboljši rezultat svetovni prvak dr. Aljehin, ki je igral za Francijo. Dosegel ie iz 16 partij 12 in pol točke, t. j. 78.125%. Drugi je bil Keres, ki je dosegel 76.315% možnih točk. Slede Capablanca (71.875%), Petrov (71.05%), Stahlberg (69.375%), Eliskases, Tarta-kower, Mihenas, Opočensky itd. Med najboljše se je torej uvrstil znani letonski mojster Petrov. Dobro se jo držal tudi švedski mojster Stahlberg, dočim je bil od nemškega prvaka in vodje zmagovitega moštva Eliskasesa več pričakovati. Iz srečanj med temi najboljšimi je današnja partija, v kateri je Petrov leno dosegel remis proti Capablanči Petrov c2—c4, g7—g6 (Pe- Capablanca 1. d2—d4, SgS—f6; 2. trov je izbral Griinfeldovo obrambo, proti kateri je Capablanca v Aro - turnirju poskušal najrazličnejše, da bi jo ovrgel); 3. Sbl—c3, d7—c!5; 4. Sgl—f3, Lf8—g7; 5. g2—g3, 0—0; 6. c4Xd5, Sf6Xd5; 7. Lfl—g2, c7—c5l (to važno potezo je treba v Griinfeldovi obrambi čimprej izvesti); 8. 0—0, c5Xd4; 9. Sf3Xd4, Sd5 Xc3; 10. b2Xc3 (navidezno je zdaj črni v zadregi z razvojem svojega domskega krila zn radi silnega pritiska lovca g2. Petrov se tega pritiska na duhovit način reši in doseže enako igro), Sb8—c6! 11. Sd4Xc6, b7Xc6; 12. Lcl—e3 (na LXc6 bi pa Ta8—b8 tudi beli ne mogel braniti izgube c kmeta. Namesto igrane poteze je zelo prihajalo v poštev Lcl—a3), Lg7 Xc3; 13. Tal—cl, Dd8-a5; 14. Ddl-b3, Lc3 —d2; 15. Le3Xd2, Da5Xd2; 16. TclXc6, Lc8 —f5 (beli je grozil Tc6—c2); 17. Tc6—c7, Ta8 —b8; 18. Db3—a3, Tb8—b2 (črni je zelo spretno manevriral s svojimi figurami in popolnoma paraliziral grožnje belega); 19. Tc?Xa7, Dd2Xe2; 20. Ta7Xe7, Tb2Xa2; 21. Te7Xe2, Ta2Xa3 in oba nasprotnika sta se v tej popolnoma izenačeni poziciji zedinila na remis. Vrtnarski nasveti I. J. C. Radi bi vedeli ali je dobro vrt v jeseni pognojiti in prekopati, ali je bolje delo odložiti do spomladi. Pravilno je, da se vrt prekopi je v jeseni, da da vpliva na zemljo mraz, sonce, veter in voda, ki razdrobijo zemelje grude,, poleg tega pa tntb pri tem dogaja jo razni kemični procesi, ki boljšajo zemljo. Težka zemlja se pa mora prekopati že jeseni! Tudi gnojite lahko že v jeseni, posebno če uporabljute težje topljiva umetna gnojila kot: Tomasovo žlindro, kostjo moko, kajnit, živo apno in apneni dušik. Tudi s hlevskim gnojem lahko že sedaj gnojile. Le lažje topljiva gnojila trosimo nekaj tednov pred setvijo. To so: čilski soliter, amonijev sulfat, superfosfat in kalijeva sol (40%). • Šef prodajalne čevljev pomočniku: »Kaj pa je s to stranko? Nad čem se pa pritožuje?« Prodajalec: »Nič se ne pritožuje, hoče le imeti dvoje čevljev, ki škripljeta na isti glas-« r^TEHNlKA ARK ROYAL" - angleška nosilka letal II Ko je svetovna vojna prinesla novo orožje, letalstvo, se marsikdo še ni zavedel silnega pomena novega orožja. To ni nič čudnega, če pomislimo, da še pred nedavnim vojaški strokovnjaki kljuD bogatim izkušnjam, ki jih je dala kitajska in španska vojna, niso imeli enot- nega naziranja glede pomena in uporabe letalstva. Tako so Angleži zagovarjali misel, da bodi letalstvo slejkoprej pomožno orožje, ki ga uporabljata mornarica in kopna vojska, in ki mora biti prirejeno za potrebe vsake posebej. Danes izgleda, da dobiva letalstvo po'fg te podrejene vloge vedno bolj pomen odločilne samostojne armade, kakor so to v nasprotju z Angleži često poudarjali vodilni italijanski vojaški strokovnjaki. Če je do zdaj v zgodovini obveljalo načelo, da je zmagal tisti, ki je uveljavil svojo nadmoč na morju, izgleda, da bo v bodoče ravno takega pomena nadmoč v zraku. Nekateri gredo v svojih razpravah celo tako daleč, da predlagajo, da se ustanovi zračno brodovje, ki naj bi mu pripadla nad zračnim prostorom sovražnika ista naloga kot mornarica na morju. Po teh teorijah l)i se z letalstvom uničil odpor sovražnika v zaledju. Sovražna središča bi napadale velike skupine letal (po več tisoč), ki bi bile sestavljene iz primernih enot: iz lovcev, katerih naloga bi bila uničiti sovražno zračno obrambo, za njimi bi pa pluli bombniki s svojim uničujočim tovorom razstreliva. S takimi napadi bi napadalec zavladal nad sovražnim ozračjem. Rušil bi prometne žile za dovoz vojaških potrebščin na bojišče in stri sovražni odpor v zaledju. Po tem bi se vojaki na frontah morali podati prej ali slej sami od sebe. Videli smo, da ima ta način bojevanja mnogo resničnosti v sebi, vsaj če sklepamo po uspehih, ki so jih dosegli s takim bojevanjem Italijani v Abesiniji in Nemci na Poljskem. Vendar je verjetno, da se proti deželam, ki so na isti stopnji pripravljenosti kot napadalec, tak način bojevanja ne bi mogel uveljaviti. V tem nas potrjuje tudi dejstvo, da sedanji nasprotniki v vojni vsaj zaenkrat, na ta način ne morejo doseči nobenih odločilnih uspehov. Ob tem teoretiziranju pa se hoče neizpodbitno dokazati dejstvo, da mora moderna armada imeti predvsem čim boljše opremljeno letalstvo. To velja ne samo za armade na suhem, ampak tudi za armade na morju. V minuli svetovni vojni in kmalu po njej letalstvo še ni bilo v takem razmahu, da bi letala lahko smatrali kot resno napadalno orožje za vojne ladje, čeprav se je že uveljavljal njegov pomen za obveščevalno službo. Za obveščanje je zadoščalo, da so imele večje pomorske enote na krovu povodna letala, ki so pregledovala teren in prinašala obvestila o giba, nju sovražnika. Po svetovni vojni pa se je začel vedno bolj kazati pomen zračnega brodovja, ki naj pomaga mornarici tudi v na- padu. Zato so po vojni začel Angleži graditi ladje, nosilke letal na podlagi izkušenj, ki so si jih pridobili na dveh ladjah, ki so jih za nosilke letal predelali iz starih pomorskih enot. Prva posebej v ta namen zgrajena ladja pa je bila »Royal Oak«, ki so jo potopili Nemci letos 26. septembra sredi Severnega morja. Ta ladja je bil la opremljena predvsem za obrambo pred letalskimi napadi. Vse drugo orožje naj bi nadomeščala bojna letala. Zanimivo je, da se je ladja kljub temu potopila kot žrtev letalskega napada. Letalcu Franckeju, ki je rezervni pilot in po poklicu inženir, se je posrečilo spustiti na ladjo 500 kg težko bombo. Pri gradnji ladje »Royal-Oak« so se morali ozirati na posebne zahteve z ozirom na namen, ki mu je služila. Krov ladje je bil pripravljen za pristajanje in odlet avijonov. Zato je bil dimnik ladje postavljen čisto ob struni krova. Na ta način so imela letala na razpolago 244 m dolgo in 18 m široko ploščad. Stroji so s 102.000 ks dosegli pri poskušnji vožnji hitrost kakih 60 km na >uro. Posebne zahteve so se storile z ozirom na okretnost in nagibanje ladje. S posebnimi napravami so zmanjšali nagibanje ladje pri vožnji na ovinku in v vetru od strani. Ladja je nosila 60 letal, ki so bila spravljena v prostorih pod krovom. Pri odletu so dvigala letula iz nižjih prostorov na krov posebna dvigala na pogon z vodnim pritiskom. Električna luč je bila izdelana povsod z dvema med seboj nezavis-nima napeljavama. Ladja je bila oborož.ena s 16 avtomatičnimi topovi., 11.4 cm za obrambo pred napadi z morja in iz zraka, s štirimi 4 cm topovi, od katerih je imel vsak po 8 cevi in 20 strojnicami za obrambo pred napadi iz zraka. Ladja je imela 1575 mož posadke s 147 častniki Zgodba iz hotela »Te dve sta si pa jako podobni.c »Je že res, vendar je za 100.000 dinarjev razlike med njima.« Rešitev križanke z dne 3. decembra Vodoravno: 1. Sveti Miklavž, 10. Rž, 12. Kolorado, 13. Peru, 15. Sta, 18. Irma, 20. Azana, 21. Ura, 24. .leronim, 26. Bdeti, 28. Proza, 31. Ma-kole, 3i. Kava,34. Bravina, 36. Rop, 37. In, 39. Rama, 41. Vran, 42. Lama, 44. Pi, 45. Cin, 47. Nosorog, 49. Meta, 51. Vek, 52. Arad. 54. Ničen, 55. Kit, f8. Nevesta, 60. Aden, 62. Red, 63. Komar, 65. Kanal, 66. Alah, 6-t. Polenta, 70. Itak, 72. 1\ I., 74. Oris, 76. Lisa, 77. Kipi, 79. Pi, 80. Rep, 82. Trafika, 84. Čast 86. Mil, 87. Edip, 89. Ale a, 90. Dam, 93. Število, 95. Basel, 97. Osa, 98. Potep, 100. Oče-naš, 101. Krim, 103. I emenat. 105. Ena, 1(6 N. r., 108. Ušiv, 110. Tisa, lil. Urar, 113. Ki, 114. Jok, 116. Prevara, 118. Krek, 120. Sin, 1>1. Esej 123. Agata, 124. Sak, 127. Apoteka, 129. Apel, 131. Ara, 132. Goban, 134. Alibi, 135. Ares, 187. Poročen, 139. Oko, 141. Ro, 143. Ahil, 14i. Sura, 146. Apih, 148. Nn, 149. Oka 151. Avenija, 153. Avar, 155. Ban, 1-6. Boka Kotorska, 157. Slovenija. Navpično: 1. Sla. 2. Vaza. 3. Erar, 4. Tana. 5. Ida, 0. Mo, 7. A. p., 8. Vej, 9. Žrem, 10. Ribnica, 11. Zrd, 12. Katar, 14. Urar. 15. Snop, 16. Til-17. Amerika, 19. Mek,'21. Vfan. 22. Rov, 23. A/.il, 25. Oko, 27. Ivan, 29. Prag, 30. Anam, 33. Amnn. 34. Bron, 35. Amen, 38. Nira, 40. Asir, 41. Vred-43. Atek, 44. Peti, 4«. Nada, 48. Oče, 50. Avar, 51. Vsak, 53. Delo, 55. Kola. 56. Ime, 57. Tank, 59. Ena, 61. Nurt, 63. Kosa, f4. Rtič, 67. Hira, 68. Pika, 69. Apaš, 71. Miloščina, 72. Ttebinje, 73. Leda, 75. Salo, 76. L>ia, 78. Isto, 79. Pila, 81. Pisk, 83. Fes, 85. Teče. 8H. Mina, 88. Peru 90. Doma, 91. Ate, 91. Menu, 94. Ven, 96. Lišp, 98. Pesa, 99. Parit, 102. Mira. 103. Lira, 104. la-ra, 107. Rosa, 109. Veea, 110. Tata, 112. Kepa, 113. Kiki. 115. Keoa, 117. Var. 119. Kolo, 120. Se-bo. 122. Jera, 124. Sora. 1 5. Abo, 126. Kača. 128. Tik, 130. Lehak. 132. Gorak, 133. Nepal, 136. Sivo, 137. Pujs, 138. Nivo, 140. Luna, 141. Rob. 142. Oko. 144. Let, 145. Sir, 147. Hav, 148. Naj, 150. Ak, 152. No, U4. Re, 155. Bi. Križanka iS i 2 3 Ps M 4 5 6 gu sil ■ 7 8 9 m ■ m 10 • U 12 13 M M 14 15 SH 16 17 18 m 19 2,1 21 22 23 ■ 24 25 .1 B 26 ¥ 27 28 29 ■ 30 31 32 ¥ 33 ■ 34 35 ¥ 36 37 H 38 n B 39 40 li 41 T\ 42 EH mm ■ 43 44 m 45 ■] 46 fm B 47 48 ¥ 41) ¥ 50 • 1 H 1 ,11 52 ■ 53 54 n H351 56 58 ■ 59 60 61 62 SI B 63 ■ 64 65 m 66 67 m 68 • ¥ 69 70 ¥ 71 72 89 B 73 ■ 74 75 ¥ 76 77 H B 78 ¥ 79 80 81 ■ 82 83 ii 84 m 85 86 87 ¥ 88 89 90 ¥ 91 B B 92 93 ¥ 94 95 w 96 97 98 ¥ 99 m a 100 101 102 103 H m a 104 105 H a 106 1 B ■ 107 ■i mm BB \wm ■IH S Pelrom sem zadnjič nekaj imenitnega doživel v hotelu »Evropi«. Ondi sva si najela sobo... A preden nadaljujem, moram povedati, kdo je Peter. Moj sošolec je iz tretjega tečaja, ki sva vpisana vanj; imeniten funt, dober tovariš, po poklicu je strokovnjak za semena. Kratko in mulo — sklenila sva, da pojdeva skupno nn botunični vrt, kjer je izvrstna preizkuševalnica za semena. Ravnatelj zavodu je učeni agronom Abrozimov, pisec člnn-kov o poljedelstvu in o uporabi semen. žita. V hotelu »Evropi« pa je stanoval, kakor edela, načelnik korotnjevskega na ga odbora, tovariš Sjnickij. Povedali so numa sva zvedela, nuč korotajevskega narodne- tudi, da ie agronom Abrozimov prišel z njim v ta hotel. Zatorej sva Sinickega naprosila, naj naju seznani s tem učenim agronomom. Prišla sva k Sinickemu, ko so ga bili pravkar tele-fonično odpoklicali. Dejal je: »No, fanta, saj mi bosta oprostila, jaz moram za četrt ure od tod. Abrozimov bo kaj kmalu tukaj. Tu so časopisi, da si bosta med tem čas preganjala. Na svidenjel Pa še nekaj — da ne pozabim: K meni bo prišel tudi neki inozemec, ameriški inženir, ki lx> vodil gradnjo tovarne. Prav izbrano vljudno mu ponudita prostor. Našega jezika ne zna ne besedice ne. Tu so zanj pripravljene cigarete. Ponudita mu jih. A prosim vaju, da prav lepo spoštljivo in čim bolj vljudno! Pa saj se kmalu vrnem.. « Nekako čez pet minut nato je potrkalo na vrata. Trkanje je bilo kratko, vljudno. S Petrom, seveda, nisva taka tepca, da bi tega ne bila razumela. Koj sva vedela, da je to Američan, ki je tudi že stopil v sobo. Vstala sva s spoštovanjem, ki ga je vreden zastopnik take mogočne države. Potem sva s kretnjami rok in obraza namignila na naslanjač. On se je po ameriško nasmehnil, se usedel in molčal. Sedel je in molčal in midva sva ga delikatno opazovala in sva dognala, da je to vprav častitljiv inozemec: visoke rasti, širokih pleč, gladko obrit, in na nogah rumene čivlje z gumijastimi petami. In seveda tudi obleko iz volnenega blaga in suknjič na eno vrsto gumbov. Peter je odhitel k oinari, prinesel cigarete in jih s kretnjo roke ponudil. Američan pa je vzel iz žepa škatlico naših cigaret in jih nama je ponudil. V odgovor sva mu gosposko odkimala, češ nekadilca! Medtem je vzel Američan neki naš list v roke. Brati seveda in mogel znati, brez dvoma je opazoval slike. A jaz in Peter sva se začela pomenkovati. . , »Veš kaj,« sem dejal, »kar precej bi zamenjal obleko i. njegovo. Le poglej, kuko znajo tam lepo šivati.« — »Meni,« je rekel Peter, »pa je najbolj kravata všeč. Obleka je navadna, nič posebnega; Vusju ima lepšo.« — »A to se vendar ne spodobi, da zijava vanj kakor v kakšno lutko!« — »Pa saj ne razume nič.« — »Bolje bi bilo, da bi se kaj pogovarjala z njim; na primer o krizi, ali ne?« — »Že, a kako se pa krizi reče po ameriško?« — »Oh, kriza — kriza je v vseh jezikih enaka! Le pazi, kako se bom sporazumel z njim'« — Peter se je približal Američanu, se delikatno odkašljal in se je trudil, da bi dal svoji izgovorjavi tuj naglas. »Kriza -— hm?« — Američan se nasmehne in odkima. Da ni krizel Takoj se vidi: topoglavec je! A Peter ne popustL »Brezpo-sempst? Um?« Tedaj pa Američan že plane kvjgku, in spregovori'v gladki riiščini: »Kaj pa prav za prav mislite? Ali ste znoreli? Ali je v Korotajevskem okraju sploh kaka brezposelnost mogoča?« — Midva se nočeva pričkati. Vendar sva bila zares trapasta. Ko sva se slednjič nekoliko osvestila, sem zajecljal: »Kdo pa ste vi prav za prav? Kako se imenujete, mi-ster?« »Abrozimov.« — »A zakaj ste...« — »Kar tako. Pridem in vidim, kako mladi ljudje prazno slamo mlatijo. Jaz se pa tudi rad šalim. Zato sem bil tak.« Prav zares, hudo sva bila osramočena. Nato sva se skušala pomeniti kaj pametnega. Kar oKšula sva z vprašanji tega učenega agronoma. Odgovarjal je resno in stvarno. Takoj sva začutila, da imava opravka z jako resnim uče- njakom. Rad nama je napisal nekaj kemičnih' formul v nujini bele/nici; povedal numa je, v katerih knjigah najdevu tozadevne razprave. Le to se nama je čudno zdelo, du je numesto selekcija pisal silekcija. No, pa — suj se človek nehote zmoti! Nihče ni nezmotljivi Slednjič smo se začeli ruzgovorjufi o novih kolhozih. Abrozimov se je spominjaj prejšnjega življenja po vaseh in je navajal Puškina. Tedajci so se odprla vratu in vstopil je Sinickij. »Ali Američana še ni bilo tu? l'a bo prišel vsnk hip. Agronom pride čez eno uro. »Kakšen agronom?« — »Zakaj pa to vprašate? Naš učenjak... Abrozimov!« »Ma! Potem sva pa zares oba znorela! Kdo pa je tale?«. »Ta je sicer tudi Abrozimov, na mu manjka še precejšen kotiček do učenjaka. To je naš Stahanovec — traktorist. Agronom pa pride, kakor rečeno, čez eno uro.« Peter in jaz sva nekadilca. V tem hipu sva pa soglasno stopila k mizi, vzela vsak po eno cigareto in jo prižgala. Nato sva se spogledala in se prisrčno zasinejala. (Rusko: G. llijklin) .Gospod Ivan s Klanca (K njegovi smrtni obletnici 1. 1918.) Tako smo vedno imenovnli v naši družini pokojnega Cankarja. Kadar je kje izšlo kako njegovo delo, že nam je hitela muti pruvit: »Gospod [vun s Klanca je zopet napisal nekaj tako in tnko, nebeško - lepo!« Živo se spominjam neke družbe med vojno, ki je nu vse načine bičula in grajala njegovo slabšo stran. Moja mati je nastopilu kakor govornica, čeprav ni hodila v šolo. »Kaj boste tako udrihali po njem. Juz vem, kako je on študiral. Stradal je, da se mu je skozi videlo. In če je v vedno pra/.en želodec prišel kozarec vina, ali je kuj čudnega, da ga je vsega prevzel? Vsi, kolikor vas je tukaj in če maguri skličete še celo Vrhniko skupuj — ne napišete niti ene reči »tako lepo — kakor jo je znal on.« Še nekega dogodka se spominjam, ki me vedno žalosti in obudi v meni tisto trpko bol prepoznega kesanja. Pred božičem — menda je bilo leta 1917. — smo zuklali prašička. Naslednji dan mi pravi mati; »Ti veš kaj, gospod Ivan tam gori na Rožniku strada še vse bolj, kot pa mi. Pošlji mu, ali pu kur nesi par klobas in hlebček domačega Kruha. Gotovo bo vesel!« Ves dun sem se ukvarjala: bi ali ne bi. Zvečer sem rekla mami, da se to ne spodobi, in kaj bi si mislil o meni. Dnnes mi je žal, da nisem ubogula matere. Tako so nas znale vzgujuti matere, du smo mislili, če smo imeli posebno srečo in čast, du smo videli kukega pisntel ja. pesniku, slikurju — da se ga skoruj nismo upali pogledati, to je bilo za nas še nekaj več, kakor če smo srečali gospoda dekana. — Pa to je bilo še v prejšnjem stoletju, ko smo bili še zu luno, nam pruvi du-nušnja mludež. Danes je vsak pod svojim klobukom gospod, danes jujce več kot kura ve. Kaj bi tisto omalovu/evnnje samega sebe, saj smo vsi enaki! Jaz prav rada verjamem, kar je pred časom nekdo zupisul v nekem dnevnem Časopisu, namreč, da so otroci plezali na Cankarjev spomenik in gu vlekli zu brke. Živimo pač v dobi, ko pravijo, da smo na višku kulture in civilizacije. No, in kdor se s to prosvetljeno dobo ne more strin jati, je pač starokopitnež, idealist, ki spada kvečjemu v staro šaro. Mislim, du nas je lepo število, ki z nnjveč-jim užitkom prebirumo Cunkurja, v duhu z njim radi romamo k Sv. Trojici — beli golobici; v tihi Močilnik — zibelki Cankarjevih najslajših san j! in stopimo v farno cerkev sv.. Pavlu, ki je pred davnim časom videla in blagoslovilo Cankarjevo in našo mladost. Moja nedeljska pot vodi še na kraj miru, h grobu moje in Cankarjeve matere. V duši vstaja tiha, pobožna misel za obe in vselej tudi za »gospoda Ivana S Klanca«. Vrhničankn. Besede pomcn;jo: Vodoravno: 1. Druga beseda zalepilo, desni pritok reke Diine. 4. Z niim pokajo vodniki; včasih je služil pri mučenju ljudi, 7. Angleški pro-tektorat v Aziji, 9. Reka, ki se pri Hamburgu ižliva v morje, 10. Drusj vitri ?& razcepljen e. pre Idniiev. tudi nekdanje bojevniško glasilo, 12 Uradni naslov japonskega ce arja, 14. Druga beseda za smuk, smučanje, 16. Slovanski blagovestn k ki je št 1 med Cehi in Moravani krščansko vero, 18. Najvidnejši slovenski dramski igralec, 19. Grška črka, 22. Telesna poškodba. 24. Krstno Ime romunskega kralja 23. Rokodelec, poklic Jezusovega rednika. 27'.Od vseh shrani z moriem obdan del suhe zemije. 28. Ruska reka, ki se izliva v Belo morie, 30. Drag kamen, ki ga najdemo v školjkah, 32. Tuja beseda za prehlad vnetje 33. Mesto na Moravskem 34. Grški junak iz Salamine, 36. Slabo in težko spanje 37. Univerzitetni profesor na teološki fakulteti v LjubJiani, 38. Sad ki ga mnogo izvažamo in ki se ga mnogo predeluje v žganje, 89. Gorovje v Rus ii med rekama Irtiš in Jenisej. 41. Grad v Savinjski dolini, kjer so bili doma celjski grofje, 42. Na hitro roko napravljena slika ali načrt, 43 Tuja beseda 7.a pristojnost, oblast, 45. Bivši slovenski minister, 46. Jesenska košnja, tudi mesto v Kanadi, 47. Gora na Notranjskem, med V pavo in Postojno, 49 Vzklik. 50. Jih rabi;o kratkovidni, 51. Mesto v Grčiji, kjer ima naša država prosto luko, 53. Svetopisemska oseba ženskega spola, f,5 Vrsta daltra-tinskega vina, 59. Mesto v Rusiji, 63. Mesto v Srednji Evropi, imenovano tudi »srce Evrope« 64. Krati-a za besedo opomba, 66. Arabski verski poglavar, 68. Znamka pražene žilne kave, 69. Slovenski šolnik v dobi »Glasnika«, 71. 0«eba iz prejšnje »Sloven-čeve« otroš1i turis'ični klub v Ljubljani, 40 Stara rimska boginia. Jupitrova žena, zaščilnica 7a'cona, 42. Film-ka 7.vezda, ludi nasprotje od mlad 44. Glasbeni izra', 46. Sedež človeškega čuia, 48. škoduje kmetu, ker mu na polju ne raste; če je v žepu, tuli ni prijetno. 50. Glej 27. vodoravno, 52. Nikalnica, 54. Krai ca za besedo starejši, 55. Pravoslavni dutiovn k, 56. Bre7.pravno ljudstvo. 57. Vzklik v navadi zlasti pri kočijažih, 58. Tuj izraz, 7a lahke živo. dobrikaji če se dekle, 60. Znamka tovornih avtomobilov z D esel mo oiji, 61. Diuca be-eda za vel.k obok. sklad 62. Mestece v Ogrski, znano iz turških bojev, ko ga je oblegal soban Sulejman, 68. Leposlovno delo v nevezani obliki, 6">. Del dvokolesa (tujka), 67. Staro orkestralno glasbilo, 68. Druaa beseda za najboljše, tudi pevski izraz, 69. Brezkončna ravnina, porasla z nizko travo, 70. Drug Izra7. 7a vel kanski. mogečen; tako se je imenoval tudi eden izmed sinov Urana, grškega vladarja neha, ki jih je oče pahnil v p< d-zemlje. 72. Mesto in trdnjavn v Belgiji, znana iz svetovne vojne, 73. Ocenjeva'ec leposlovnih del, v prenesenem pomenu vsak, kdor ugovarja ali opozarja na napake in nedostatke, 74. Domače žensko krstno ime. 75. Je v kosteh in lobanji, 77. Zele-o industrijsko središče v Bosni, 73. Drug izraz ?a duhovščino. 79. Jutranja padavina, škod'ji»n ne žnim rastlinam. 81. Tuja beseda za milo, 83. Del elave, 81. Kratica za pošta, leleeraf. le efon. 85. Dmg izraz za vedo, poznajo, umejo, 87. Francoski skladatelj, avtor »Bolera«, 89. Domač izraz za Italijana, 91. Vrsta perila, 93. Rastlina, s katero se venčajo zmagovalci, 96. Nedoločni števnik, jm>-meni sleherni, 98. Reka, levi pritok Drave, 101. Uradna listina, 103. DomaČ velelnik glagola dati. Zahtevajte povsod SLOVENCA" MEADI SEO&BNEC Indijanska pripovedka Na obrežju globokega jezera v gorah je »tal šotor. V tem šotoru je živel Indijanec Veliki jelen s svojo 6estro, ki ji je bilo ime Vitka jelka. Razen sestre nihče še ni videl Velikega jelena. Drugi Indijanci so pač slišali šum in cinglanje sani, kadar je z njimi drvel čez sneg in led; njega samega pa še nikoli niso videli. Nekega dne je 6estra Velikega jelena sklicala indijanske mladenke in jim povedala, da bi se njen brat rad oženil. Za ženo je hotel vzeti mladenko, ki ga je že videla A nobena izmed deklet ni mogla dokazati, da bi poznala Velikega jelena. Žalostno so se vrnile domov. Na kraiu indijanske vasi je živel mož, ki je imel tri hčerke. Starejši dve hčerki sta bili niče-murni in hudobni. Mlajša hčerka je morala V6e delo opravljati sama Bila je večkrat lačna kot sita in še tepena povrhu. Bila je majhna in grda, zato so jo klicali za Pepelko. Neko jutro je najstarejša sestra ukazala Pe-pelki; »Prinesi mi ogrlico « školjkami! K Velikemu jelenu pojdem, da me vzame za ženo.« Pepelka ji je hitro prinesla ogrlico. Sestra « jo je obesila okoli vratu in odhitela k jezeru. Vitka jelka jo je povabila v šotor svojega brata, Velikega jelena, ki je bil odšel na lov. Vprašala jo je: »Ali poznaš mojega brata?« »Seveda ga poznam,« je pritrdila mladenka. »Povej, iz česa je vprega pri njegovih 6aneh?« jo je vprašala Vitka jelka. »Iz jelenove kože,« je odgovorila mladenka. »Ni res,« jo je zavrnila Vitka jelka. »Lagala si. Mojega brMa ne poznaš« Na te besede jo je napodila iz šotora. Drugega dne 6e je napotila k jezeru druga Pe-pelkina sestra. Tudi njej se je zgodilo tako kot starejši sestri. Tretjega dne je bila Pepelka še bolj pridna kot druge dni. Proti poldnevu je prosila sestri, naj posodita ogrlico, da še ona poskusi svojo 6rečo pri Velikem jelenu. Sestri sta se iji smejali in se norčevali iz nje. Popelka pa ju ie prosila toliko časa, da sta se nazadnje res omehčali. »Dajva ji staro, raztrgano ogrlico,« je predlagala najstarejša sestra. Pepelka je bila zadovoljna. Radostno si je obesila ničvredno ogrlico okoli vratu, 6i na teknila obleko iz brezovega lubja in odhitela k jezeru. Tudi njo je sestra Velikega jelena povabila v šotor. Ko je slišala, da brat prihaja, je odvedla Pepelko na prag in jo vprašala, ali pozna Velikega jelena. »Poznam ga, poznam,« je pritrdila Pepelka. »A bojim se ga, ker je tako hraber in brhek.« »Iz česa je vprega njegovih 6ani?« jo je vprašala Vitka jelka. »Vprega njegovih sani je tako lepa, da pač ne more biti iz drugega kot iz mavrice,« je odgovorila Pepelka. Ko je Veliki jelen to slišal, je ukazal sestri, naj Pepelkin grdi obraz umije 6 čudodelno vodo. Vitka jelka je storila, kar ji je brat velel. In glej—prej tako grda in revna Pepelka 6e je v hipu spremenila v najlepšo indijansko mladenko. Lase hipu spremenila v najlepšo indijsko mladenko. Lase je iimela dolge in črne kot noč, oči pa svetle in mile kot večerne zvezde. Vitka jelka ji ije podarila še obleko iz srnjakove kože in zlato ogrlico. Veliki jelen je vzel nekdanjo Pepelko za ženo in živel z njo 6rečno in zadovoljno do smrti. Miklavž je šel nazaj... Miklavž je v raj odšel nazaj in z njim so šli krilatci, veseli božji bratci. Razdal je vse, kož prazen je, v mošnjičku ni več cvenka; le šiba drobna, tenka je v koša dnu ostala mu v spomin na leito noro, ki ziblje — vojno mAro .., Pismo slovenskih deklet iz Francije Zdravje fe glavna slvar Berač pride v hišo in vošči gospodinji vse najboljše za god. Gospa mu da kar dvanajst dinarjev in reče: »Nate, izpijte liter vina na moje zdravje.« Berač vzame denar, malo pomisli in za-modruje: »Veste, gospa, liter vina naenkrat bi vašemu zdravju utegnil škodovati. Bom raje izpil samo pol litra vina in frakelj žganja navrh!« Spoštovani gospod slriček! Ne vetn, pri kakšni volji boš, ko prejmeš to pismo. Če boš nemara slabo razpoložen, se nikar preveč ne jezi name, da Ti ne pišem kot drugi: »Ljubi striček!« Šele takrat bom upala tako napisati in z menoj vred še druga slovenska dekleta, kadar bomo bratovščino pili ... Povabim Te torej, da prideš za to slovesnost sem! Gospod striček, to ni kar tako, če dobiš pismo iz Francije in to od slovenskih dekleti Čudil se boš, kako to, da so šla naša dekleta tako daleč. Res, lahko bi ostale doma, posebno v teh nič kai veselih dneh in lepih časih. Pa slovensko dekle se z.na žrtvovati za Boga in za bližnjega. Šle smo na f>omoč francoskim sestram, ki nimajo dovolj francoskega naraščala. Sedem Slovenk naj se in v zavodu presv. Trojice v Mareeillu 6mo. Pa ne misli, gospod striček, da smo svojo domovino pozabile! Še bolj jo ljubimo, ker smo v tujini, Draga Slovenija nam bo ostala v spominu do konca dni. V Franciji smo že tri mesece in kar dobro nam je. Razen nas Slovenk so tu še 6estre raznih narodnosti. Imamo mnogo več prostosti kot v marsikaterem samostanu, kjer so tudi Slovenke, pa niti ne smejo več slovensko govoriti, tako da marsikatera res pozabi svoj materinski jezik. Pridno se učimo tudi francoščine. V začetku ee nam je zdela težka, posebno izgovorjava. Zdaj smo se je pa že toliko privadile, da kramljamo po francosko Precej se zanimamo za francoske knjige, ki jih tudi z veseljem prebiramo. Kotičkov striček, prosim, piši, katere slovenske knjige so bile že prevedene v francoščino. Ali bi nam lahko katere Materina slika Nekaj minut pred ppmošpsko, bitko pri Manili je nekemu mlademu mornarju padel suknjič v morje. Prosil je poveljujočega častnika, naj mu dovoli, da skoči ponj. Častnik pa ga je 6irogo zavrnil: »Ne smeš!« A kaj je storil mornar? Kljub prepovedi je skočil v morje, zgrabil plavajoči suknjič, priplezal nazaj na krov in se postavil v vrsto. Zaradi nepokorščine so imornanja zaprli in po bitki bi moral admiral Dewey podpisati obsodbo na več let trdnjavske ječe. Ko ga je admiral vprašal, zakaj je to 6toril, je obsojenec ves potrt izvlekel iz suknjiča na levi strani sliko in izipregovoril eno samo besedo: »Mati!« Admiral je ves ganjen poljubil mornarja in rekel: »Mornarji, ki so za materino 6liko pripravljeni žrtvovati življenje, bi ga žrtvovali tudi za domovino. Ne smejo te vkovati v verige. Prost sil« poslal za Miklavža? Prav hvaležne bi Ti bile, ker bi tako mogle dokazati Francozinjam, da lahko berejo ludi naše lepe slovenske pove«ti v francoskem jeziku, kakor tudi v Sloveniji berejo prevode iz francoščine. Za enkrat naj bo dovolj. Zelo vesele bomo, če to naše prvo pismo objaviš v »Mladem Slovencu«. Prav lepo Te pozdravljam v imenu drugih slovenskih deklet (najmlajša je stara 13 let, najstarejša pa 18), prav tako pa tudi vse Tvoje kotič-karje in kotičkarice. Bog Te živi, pa nas tudi! Anica Kotnik, doma iz Mojstrane. Ivanka Vidmar, (Dev. Mar. v Polju) Anica Erčulj (iz Zagorice) Angela Zupančič (iz Dobrepolja) Pavla Jan (iz Gorij pri Bledu) Marija Dragi (iz DobrepoLja) Marija Polda (iz Mojstrane) Draga Anica! Hudo čemeren sem bil tistega dne, ko )e Tvoje pismo iz daljne tujine priromalo do mene. Od jeze nad tem prismuknjenim svetom, kjer se ljudje med seboj koljejo kot volkovi, namesto da bi drug drugemu pomagali v stiskah in zadregah ter se radi imeli, bi si bil kmalu zadnji las na glavi izpulil. Z mrkim obrazom sem odpiral ovitek Tvojega pisma in zraven godrnjal; »Je pa že spet kakšno takšno pisanje, da ga bo moj koš veseli« Ko pa sem pismo začel brati, se mi je obraz zjasnil kot polna luna in edini las na glavi sem si spet zadovoljno počesal nazaj. Pozabljeno je bilo vse, kar me je še malo prej tiščalo in grabilo ... Ve ste mi res prava slovenska dekleta, naše gore cveti Daleč vas je zanesel tok življenja, a pol srca vanj je ostalo doma — ob vznožju naših panin, na obrežju naših rek. Nočete posnemati tistih po-milovanih vrednih revic, ki se jim vse, kar je tujega, zdi strašno imenitno in gosposko. Tako imenitno in gosposko, da že v nekaj tednih napravijo čez svojo domovino in materinski jezik križ, pa čeprav so samo onstran hrvaške ali srbske meje. — »Pusti peti moj'ga slavca, kakor sem mu grlo ustvaril,« poje pesnik. V teh verzih je skrita takšna življenjska modrost, da bi si jo morali z zlatimi črkami vklesati v srce vsi ljudje in vsi narodi tega svetal Da mi ne praviš »ljubi striček«, kakor mi pravijo drugi kotičkarji, se mi res ne zdi čisto prav. No, pa se zaradi tega ne bom kujal in mile Jere prodajal. Saj vem, da bo potlej, ko bomo »bratovščino pili«, vse drugače, vse bolj domače. To slovesnost bo treba vsekakor čimprej prirediti, da nas ne bo zob časa prehiteli In še to me majčkeno skrbi, kako bom čez utrjeno bojno črto — nepre- Mlrko Kunf'15: Pravljice in pripovedke izpod Triglava Pastirček Gregec in zmaj (Nadaljevanje.) Najstarejši velikan se pripogne tako nizko, da mu v sklepih zašklepetajo vse kosti. Njegove oči so kakor dva pošastna žarometa srepo uprte vanj. Zdajci iztegne lopataste roke, prime Gregca s palcem in kazalcem prav previdno za rokav in ga kot drobceno mušico dvigne v zrak. »Kaj vidim, kaj vidim? Jej, jej, kakšna drobna stvarca! Ali je mravljinček ali človeček — to je tu vprašanje,« mu kakor iz praznega soda votlo zabobni iz grla. Gregec prestrašeno binglja z rokami in nogami tam visoko nekje pod kljukastim nosom velikana. Obupno kliče na pomagaje, a njegov glasek se kot murnovo cvrčanje izgublja v burji, ki piska in buči velikanu iz širokih pljuč. Bedanci norčavo plešejo, kremžijo obraze in »e grdo derejo vsevprek. »Pa ga imamo, pa ga imamo, vzemi, škrat, ga štuporamo!« Najbolj všeč je Gregec divjemu možu Ro-bavsu. Usta ra/.teguje v poželjivem smehu do ušes, kaže dolgo vrsto navzven štrlečih zob in se sitno motovili okoli velikana. »Daj ga menil Deset medvedjih kož ti dam v zameno. Sinku ga ponesem za igračko.« Velikan v mislih lakomno potežka medvedje kože in odkima: »Nak! Ne dam.« »Deset medvedjih kož in še eno zmajevo povrhu,« baranta in prosi divji mož. »Nak! Ne dam,« se napihuje samognltnež velikan. Še preskopa mu je cena za drobno, ljubko stvarco. Pa se vtakne vmes žarkžena, tista, ki ima bele smejavčke pod rožnato ustnico: »Dovolj je burk in šal. Velikan Teleban, kar brž postavi dečka spet na tla, ali pa pokličem moro, da te bo tiščala in dušila tri noči!« »Tri noči! Tri noči!« grozeče pritrdijo to-varišice v zboru. Velikanu se začnejo tresti hlače. »Joj, mčre pa nikar,« zaprosi milo kakor jagnje — in že je Gregec spet na tleh. »Tak ne bo nič?« sitnari divji mož Robavs še kar naprej. Ne gre mu v glavo in ne gre, da bi se k sinku vrnil praznih rok... »Nič,« zbor žarkžena pristavi zadnjo piko in odpelje Gregca dalje — po obrežju zlatega jezera. Hodijo, hodijo, pot se pne navkreber, svet postaja divji in ves skalnat. Kar zastane Gregcu dih. Njegov pogled si v sivi megli dolbe ozko lino: kaj ni to gams, ki vrh pečf stoji, ponosno in dostojanstveno kot kralj? A kaj ima na glavi, da se tako blišči? »Naš Zlatorog!« svečano žarkženam zapojo glasovi. Gregec gleda ves zamaknjen in se spomni čudovitne rože. Oj, saj res, kmalu bi pozabil: nad zmaja mora iti! Čudotvorna roža ima v sebi strašno moč. Oj, že ti bije zadnja ura, kruti zmail magljivo Maglnotovo Unijo — do vaa v Francijo prišel? Ali misliš, da mi bodo vrli francoski voj-ščaki odprli jeklene duri, če jim bom povedal, da grem v njihovo gostoljubno deželo bratovščino pit? Bomo videli, no. če jim drugače ne bom mogel omehčati srca, jim bom pa kakšno kranjsko klobaso v zameno dal in šopek gorenjskih nageljnov in triglavskih planin poklonil. V Maginotovi liniji gorenjsk nageljni in triglavske planike in kranjske klobase gotovo ne cvet6. Katere slovenske knjige so bile ie prevedene v francoščino, vam bom v kratkem pisal. Trenutno nimam nobenega seznama teh prevodov pri roki. Toliko pa vam moram povedati že vnaprej, da se nikar prezgodaj ne veselite. Število teh prevodov Je bolj pičlo. Pa bodo naši perogrizci že poskrbeli, da se bo to število kaj kmalu pomnožilo. Upajmo! Z željo, da vam tujina ne bi mladosti kot mačeha grenila, ampak bi vas kot skrbna mati spremljala na vseh potih življenja, prisrčno pozdra. vljam vse skupaj, najbolj pa sevč Tebe — Kotičkov striček. MLADA NJIVA Sestram in bratom v tujini Spet fe leto okoli in spet se spominjamo vaa, naiih bratov in sester v tujini! Mnogo vas Je raztresenih daleč po svetu, mnogo vas je iztrganih iz toplega objema domovine. Ljubili ste jo pač z vsem srcem, kakor Jo ljubimo mi, a morali ste jo zapustiti Šli ste služit grenki kruh tujine. Prav malo vas je, ki ste našli na tuji zemlji blagostanje. Toda še v tem vašem skromnem blagostanju se skriva trpljenje. Ne, tujina vam prav gotovo ne poplača tega, kar Ji daste! Pa tudi če bi vam nakupičila bogastva velik kup, nečesa vam pa le ne more nikoli dati: žuborečih studencev in slapov, tihih križev ob razpotju in vonja domačih gozdov. Velike daljave, široke reke in visoke gore vas ločijo od rodne grude. Bratje in sestre v tujini, upajmo, da bodo te daljave nekoč izginile in boste spet med nami. Do tistega dne pa vas ne pozabimo in tudi vi ne pozabite nas! Hinko Bažec, Dev. Marija v Polju. Francek piše očetu Piše Francek pisano drobno očku tja v nebesa, kakor biseri teko mu solze iz očesa »OSka, ko odšel od om si daleč tja na tuje, rekel da tam za tebe Jezus 6rečo kuje. Nikdar več se nisi vrnil v domovino k mami; tam na tujem zdaj počivaš v hladni, hladni jami. Brez ljubezni, brez toplot« dnevi mi bežijo; v srcu mi kot bolne ptičke mlade sanje spijo. Olgica Kurčtova, Lz Zagorja, Mrtvi sestrici V grobu hladnem že počrvai, sredi cvetja grob je tvoj; kakor v zibki mimo snivaš — sinji nčbes nad teboj. Ko zalivam ti cvetic«, rosno moje je oko, v duhu gledam tvoje lic«, nepremično in bledo. V težkih urah mislim nate, sestra moija, angelček, ki pri Bogu prosiš zame; grob krasi ti angelček. Zeli Klinar. Košček sreče Ta hip se na dnu zlatega jezera nekaj prebudi. Zamolklo grgranje udari na površje. Valovi se zazibljejo, zapenijo in poženo visoko. »Joj, stari zmaj se je prebudil!« krikne žarkžena, tista, ki ima bele smejavčke pod rožnato ustnico. »In tamle, glejte, prihaja mladi na obisk!« tovarišice zavrišče in kažejo z rokd. Gregec se obrne, Gregec se zgrozi: res, tam prihaja mladi zmaj! Pred sabo ima zdaj oba: očeta, ki zlato jezero varuje in sina, ki v Blaščevi jami zakleto deklico strahuje. Joj, on pa še zmerom nima rože čudotvorne ne bridke sabljice s seboj! Ves bled se stisne k svojim spremljevalkam. A glej: žarkžene se tope kot v sončnih žarkih jutrnje meglice, razblinjajo se v nič kot dim. Že rjove stari zmaj s sedmerimi glavami, odpira klopotaje krvoločna žrela iz valov, hlasta po njem. Že mladi zmaj po kopnem se vali, iz sebe bruha ogenj in ga omamlja s kačjimi očmi. Ves svet se okrog Gregca zavrti. Na tla se zgrudi — mrtev obleži--- A čuj, kaj to pomeni: glasovi znani na uho done mu, svetloba rahla ga ščemi v oči. Morda mu že kdo odpira duri do nebes? »Grcgec! Moj Gregec! Ali slišiš? Daj, odpri oči, poglej me!« Ali ni to materin glas? Gregec hoče sprožiti roke in planiti mate-teri v objem. Gregec hoče dvigniti veke in se napiti lepote onega sveta. Pa ne more. Čudna ohromelost ga tlači k tlom. In spet sliši znan glas: »Zavdala mu je, uročila ga je, baba preklemanska!« Ali ni to glas starega Rddarja? In čuj! Ali ni koj za njim izpregovoril pu-ščavnik Sabljica? — »Studenčnice prinesite. Matičevka, studenč-nice! Nate. knr v klobuk jo natočite. Vročino ima in blede se mu. Poznam to, saj sem bil Radcckijev vojščak! Nič hudega ne bo.« Da, da, to je puščavnik Sabljica! (Dalje prih. nedeljo.) Košček sreče je ljubeče Bog podaril duši moji, jo ublažil, potolažil, ko so v njej vdirali boji. Gilda Petelin, Lesce pri Bledu. Naš Tinček Naš Tinček je še zelo majhen dečko, pameten pa je že tako, da bi se lahko z marsikaterim odraslim pomeril. V prvi razred hodi in 6e uči: i, a, u, a, i. Premogokrat se malemu abecedarčku zatakne jezik. Kadar se uči, pogleda večkrat pazljivo okoli sebe, ali nkta brat Milan in sestrica Ivica v bližini. »I, a, u, o, o, 6 — Tinče, ali je kaj hudo?« mu ponavadi nagajata. Tudi zadnjič je Tinče paril, da se mu ne bi brat in sestra prikradla za hrbet. Pa ju ni bilo, hvala Bogul Samo 6tara mati je sedela za pečjo in dremala. »IVO IN MARA IN MINA IN MA... IN MA...« je mali učenjak zlogoval naglas. Pa ni zadnje besede prebral do konca. Mimo glave mu je že najmanj desetič pribrenčala 6itna muha. Jezno je šavsnil po njej Jo že imam, grdunkol Odtrgal ji jc nožice, potem krila in se ie pripravljal, da bi jo nabodel na iglo. Tedaj pa je tudi njega zgrabila koščena roka ki mu pošteno pretipala ušesa. »Au, auu, auuul« je zakričal Tinče, pa še v abecednik mu ni bilo treba pogledati. Kar na pamet je to znal... Ozrl se je in zagledal za seboj razkačeni očetov obraz. »Ali ne veš, da se živali ne sme trpinčiti, falot?!« je oče zagrmel nad njim. »Škodljive živali moramo hitro pokončati, da se ne mučijo, zapomni si! Kaj če bi jaz tebi odtrgal roke in noge, a? Ali misliš, da te ne bi nič bolelo?« Tinče ie yes osramočen povesil glavo. Mislil si je: »Samo za uhlje me je malo potipal, pa me že tako boli. Kaj bi šele bilo, če bi mi noge in roke odtrgal? Ti uboga muha til« Nada Setinova, Stepanja vas pri Ljubljani. B Fant od tare Čukov Jože je šel prvič na nnbor (vojaški regled). Ko se je vrnil v domačo vas, ga je Irglezov Tone povprašal: »No, Jože, kaj so ti pa rekli na naboru?« Jože se je ponosno izprsil in odgovoril: »Na vso moč so me občudovali. Rekli so: če ta fant ne bi bil krofast, če ne bi bil škilast, če ne bi bil krevljast, če ne bi imel grbe na. hrbtu — pa bi bil kar dober za vojakaic jH^ JL/ jiE* Naloge kmečke Podeželje ni zdaj nič več tisti kraj miru in varnosti kot nekoč. Razkrajajoči vplivi mest se tudi na deželi zmeraj bolj šopirijo. Gospodarski boji pripravljajo tla razdiralnim vplivom, in tudi versko življenje nima nič več tiste stanovitne podlage. Z vsemi temi nevarnostmi se pa večajo tudi naloge kmečke žene. Zatorej je važno, da vcepi kmečka mati svojemu možu in svojim otrokom globoko ljubezen do domače zemlje. Prav posebno v teh časih je kmet potreben ljubezni ao domačih tal, če hoče svojo težko nalogo v službi svojega Več delovnih moči na deželo! Izvrstna kmelka gospodinja z dobre domačije poroča: »Mi na kmetih še zmeraj ne razumemo, da si brezposelni mladi fantje in dekleta, ki iščejo službe, ne poiščejo vendar dela v polj e d e l b t v u I Gospodarstva iščejo dobrih hlapcev in dekel. Dandanašnji se našim mladim ljudem bridko maščuje, da so v poslednjih časih sanjali zmeraj le o mestih in industriji. Kmečka dela so jim bila zmeraj zoprna in zdela so se jim pretežka. Pri tem so pa pozabili, da jim dobra kmečka hiša nudi velike dobrine, ki jih ne poznajo mesta in tvornice in pisarne. Kmečka hiša jim nudi toplo ognjišče, dom, dobro, tečno hrano in streho in zdravo delo v prirodi. Pod kmečko streho so vsi družinski člani, z njimi se ravna po človeško. Mimo vsega tega dobivajo še plačo, od katere si more varčen, mlad človek več prihraniti, kakor če ima tako imenovano »službo* v mestu. Tudi pristne, dobre zabave in razvedrila za dušo in srce je na deželi več kakor v mestni službi, kjer naj bi omotični kino in zatohlo plesišče »nadomestila« brezsrčno, družinsko tujo okolico. Zatorej, starši, dajte svoje sinove in hčere spet v službo v kako dobro kmečko hišo! Na deželi ni brezposelnosti, nt dolgih vrst čakajočih na delo, ni zagrizenosti in tudi ni lakote. Nazaj k remiji fn k zdravemu kmečkemu delu! Najbolj nesrečne ženske V uredništvu se je oglasila žena iz delavskih krogov in je povedala: »Iludo mi je, ker ne morem nič ve6 plačati ne mleka, ne špecerije, ne kuriva in ničesar. Že dolgo živimo samo na upanje, a zdaj, ko so časi drugačni, mi v nobeni trgovini ne dajo ničesar »na puf«. Vzrok vse te moje stiske pa je pijančevanje mojega moža. Dela ima še zmeraj dosti, a zasluži saino po dva kovača na dan. Od teh dvajset dinarjev kar polovico obdrži zase. Z drugo polovico pa naj jaz poplačam zaostale dolgove, da bi spet lahko dobila živila v trgovini. Jaz sama sem postrežnica in delam, ko-ikor morem, saj bi sicer vsi od lakote pomrli. Ali ni mogoče storiti, da bi bili predpisi za gostilne bolj strogi, saj je vendar prepovedano dajati pijačo že pijanemu človeku? Časih kar po tedne dolgo prihaja moj mož večer za večerom pijan domov. ^|az ne smem niti ust odpreti, sicer je takoj škandal v hiši. Ali ni nobenega človeka in nobene oblasti, ki bi mogel kakorkoli pomagati ubogim ženam pijancev? Saj je povsod toliko besed o socialni bedi in socialni pomoči! Zakaj se pa nihče ne pobriga za strahotno usodo premnogih družin pijancev, ki so brez dvoma najbolj nesrečne v deželi?« fi Tako besede te ženske, ki ji je verjeti in ki govori resnico. S kako majhno podporo, ki jo damo taki siromašni družini, ta problem še ni. odpravljen. Kako bi bilo moči odpraviti to pijančev-sko nadlogo in kako stopiti na prste brezvest-nosti takih družinskih očetov? To težavno zadevo dajemo javnosti v vednost, čeprav se ne bi nihče oglasil na to. Zoper „belo kugo" v Italiji Italijanska vlada je odredila, da se vse družine, ki imajo po sedem ali več otrok, združijo v veliko narodno Zvezo. Ta Zveza naj brani vprašanja družin z več otroki in naj ima svoje Oobore po vseh mestnih in podeželskih občinah države. Zveza je imela doslej že lepe uspehe in je svojim članicam že mnogo koristila. Za primer naj navedemo le Gorico v Julijski krajini. Ondi je predsednik tega odbora državni odvetnik, korfiandator Tripini, ki ima sam osem otrok. V občini Col na Vipavskem je 67 družin s sedmimi in več otroki. V občini Sv. Lucija je takih družin 79, v Kobaridu 114, v Idriji 139 itd. V vsem goriškem okraju je 21.104 otrok, v Gorici sami pa je 384 družin s 3049 otroki. Vse te družine z več kot 7 otroki so opro- ščene davka in šolnine, a očetje imajo prednost pri zaposlitvi. Mimo tega prejemajo tudi nagrade in podpore. Sleherni član »Zveze družin z več otroki« ima 50% popusta na avtobusnih vožnjah; 35% popusta na tramvaju, pri cenah za fiiin in vodo; 2% popusta pri kupovanju v de-avskem konzumu; 20% popusta pri navadnih zdravnikih in 25% pri specialistih; 20% popusta v lekarni itd. Potrebno bi bilo, da se tudi mi malo zamislimo v te podatke. Dobro bi bilo, da bi se tudi pri nas družine z več otroki strnile v takšno Zvezo. Nemara bi se s tem pobijala »bela kuga«? ljudstva izpolnjevati in se zoperstavljati vabam posestvom, more biti na njem tudi srečen. K pravi sreči podeželskega življenja spada skromnost. Zatorej naj kmečka mati pri- iz mesta. Le kdor je s srcem povezan s svojim »iti i P spada sKromnosi. Zatorej naj KmeCka mati privzgoji svojim otrokom skromnost, preprostost, zadovoljnost, delavnost in varčnost. Naj jih nauči spoznavati čisto veselje doma in lepote prirode. Naj goji duha pravega sosedstva, ki more iz njega vzkaliti toliko zdravega veselja. Že zgodaj naj privzgoji otrokom globoko vernost, ki more kot solidna dediščina domače hiše prenašati bremena vsega življenja. Spričo večjih otrok in moža mora biti kmečka mati svetovalka. Kot ženska ima lastnosti, da pomaga povsod vse' trpkosti izravnati in jih odpraviti. Vse te naloge pa utegne kmečka žena rešiti samo takrat, če ima lastne, trdno zastavljene nazore, ki jih more zagovarjati tudi spričo drugih. Zato mora biti dandanašnja kmečka žena osebnost, ki živi s časom in si ničesar ne prikriva in ki pozna tudi življenje izven svoje hiše in se tudi notranje veseli ali žalosti z narodom. Potrebno je, da je članica katoliških društev, da bere katoliške liste in tudi tiste besede v njih, ki poročajo o strujah in zahtevah današnje žalostne dobe. N A POPRAVEK V nedeljskem članku »Družina« (N. Veli-konja) se je tiskarski škrat vtihotapil v bistvo in zmaličil misel v nasprotje. Odstavek bi se moral glasiti: Mati dvanajstih otrok je rekla: »Samo dvojčkov si še želim — (ne pa, kakor je bilo v »Slovencu«: si ne želim)« In dalje: »Kam bom z njimi? Bo žr Bog dali Zakaj pa imajo angele varuhe? Želim samo, da bi bili dobri ljudje, četudi bi opravljali najnižja opravila!« Kdor je pazljivo prebral nedeljski odstavek »Družina«, je moral sam opaziti nesoglasje._ okuuub Je posebna prednost odvajalnega sredstva Dar mol Vrhu tega deluj* milo in !brez bolečin. Zato uživajo odrasli In otroci radi Parmo! fcJMU« Jabolčna jed V posodo, ki je namazana z mastjo, daš razčetverjena jabolka, ki jih potreseš z 1—2 žlicama sladkorja. Ko so mehka, jih poliješ z 1—2 žlicama smetane, še malo osladkaš in pečeš, da zarumenijo. Jed je preprosta, lahko prebavna in poceni. Plašček, klobuček En rokavice za punčko Imaš punčko iz celuloida, 28 cm visoko, 4 štrenice prejice v treh barvah in 1 štrenico bele, 5 pletflk za pletenje nogavic št. 10 in 2 št. 3, dva grnnba, pol metra svilenega traku. Vzorec: Desno pletenje — na obeh straneh fileteš desno. Gladko pletenje: desno na eni in evo na drutgi strani. Vzorčno pletenje: pleteš 1 modro in 1 belo pentljo in v drugi vrsti belo pentljo vrh modre in modro vrh bele pentlje. Pleteš: Plašček: Začneš spodaj. Nasnuješ 120 p. modro prejice na pletilko št. 3 in pleteš 10 v. desno, nato gladko srednjih 108 p., medtem ko pleteš 6 p. na konceh desno. Ko je delo dolgo 12 cm. začni takole snemati: Pleteš 6 p., pleteš 12 krat 2 p. skupaj, nato 4 p., pleteš 26 krat 2 p. skupaj, pleteš 4 p., pleteš 12 krat 2 p. skupaj, pleteš 6 p. Pleteš 1 vrsto. Zdaj je 70 p., ki jih porazdeliš: 20 p. za oba spodnja dela in 30 p. za hrbet. Desni sprednji del: 6 p. pleteš zmeraj desno, 14 p. gladko Ko sta prvi 2 v. spleteni, nare- uw, .T p. "»M .it, iiait- diš prvo gumbnico v sredo desne proge kakor navadno luknjo. Ko je pletenih 7 v., skončaš prvi 2 p. v levi vrsti. V desni vrsti spleteš drugo gumbnico. V začetku druge leve vrste skončaš t p. Pleteš 1 v. in nato 1 p. v začetku vsake vrste skončaš, dokler ni 9 p. Pleteš 2 v. in skončaš. Levi sprednji del pleteš prav tako, a brez gumbnic in v obratno smer. Hrbet: Pleteš gladko. Najprej 6 v., nato 3 p. skončaš v začetku naslednjih 2 v Pleteš 7 v. Srednjih 6 p. skončaš, 3 v. pleteš z 9 p. za vsako ramo, in skončaš. Rokava: Rokava začneš zeorai. Nasnuieš 6 p in pleteš 2 p. v prvo in poslednji 2 p" v vsako desno pentljo, da je 34 p. Ko je delo dolgo 7 in pol cm, pleteš 6 vrst vzorčnega pletenja in pleteš nato 3 desne vrste z modro pre-jico in »končaš. Ovratnik: Ko je plašček sešit, nabereš na pletilko št. 10, 30 p ob vratu. Pleteš gladko. Najprej 2 vrsti, nato 1 v., kjer dojemaš, tako da dobiš 56 p. Te pentlje pleteš: Prvi 2 in zadnji 2 p. pleteš na obeh koncih desno, druge p. pleteš po vzorčnem načinu. Ko je tako pletenih 6 v., spleteš 3 v. desno z modro prejico in skončaš Klobuček: Nasnuješ 49 p. z modro prejico na 3 pletilke št. 10. Eno okroglo vrsto pleteš desno, 4 v. levo, 3 v. desno. Vzameš belo prejico, pleteš 1 v. desno, 4 v. levo, 2 v. desno. Pleteš zdaj z modro prejico 2 v. desno, 6 v. levo. Zdaj je skončan okrogli rob klobučka in ga potegneš med pletilke nazdol, tako da je leva stran obrnjena ven. Pleteš 4 v. desno, 1 p. do-jameš, nato vzorčno pletenje. Ko je to pletenje 3 in pol cm dolgo, snanieš 1 p. in nato snemaš: Pletš 5 p., nato 2 p. skupaj z modro prejico in tako do konca okrogle vrste. V naslednji v. so le 4 p. med snemanjem. Če jc 1 p. med snemanjem, potegneš nitko skozi pentlje in jo znotraj v klobučku prišiješ. Pod obrnjenim robom klobučka daš vate in rob tu pa tam pritrdiš na oglavje. Prišiješ svileni trak in ga s pentl jo privežeš pod brado. Rokavice: Nasnuješ 19 p. bele prejice na pletilko št. 10 in pleteš 1 d., 1 1. v dolžini 1 in pol cm. Pleteš 6 v. desno. Palec: Pleteš 6 p., obrneš, v levi vrsti pleteš 2 prvi in 2 zadnji p. skupaj. V desni vrsti pleteš 2 srednji p. skupaj. Potegneš nit skozi 3 p. — Roka: Pleteš 6 v. iz ostalih pentelj in potegneš nit skozi vse pentlje. Rnknvinn šešUeš skupaj. To je leva rokavica. Pri desni najprej spleteš roko. Kako preprečimo trohnobo lesa V domačem vrtnarstvu potrebujemo za okna, deske, tople grede, vodne naprave in za orodje mnogo lesa in ni nam vseeno, kako dolgo vzdrzi ta les. V glavnem ima les 5 bolezni: 1. Suha ali bela trohnoba je bolezen, po kateri postane les bel in drobljiv. Nastopi tam, kjer se les, ki je bil na ta ali oni način zrno-cen, ne more posušiti. . 2. Mokra trohnoba nastopa pri večji vlagi in stalni toploti, je nevarnejša in se silno naglo širi. Raziedeni les je rdečkastorjave barve ali črn. 1 udi zdrav les se od bolnega okuži. Naj demo ga v zemlji kleti, pri topli gredi itd. 3. ^oglenitev lesa prav za prav ni bolezen marveč le naravni pojav, ki ne pride za nas v poštev. 4. Kisanje in vrenje soka ▼ lesnih stani-cah najdemo najčešče pri sveže posekanem lesu, ki leži v vlažnem soparnem prostoru brez svežega zraka. Tak les tudi pozneje, ko se osuši, ni več trden in ne odporen. 5. Zadušitev lesa. Zadušitev nastopi, če ostane sveže posekani les poleti v lubju. V tem slučaju pomodri. Če ga takoj posušimo, mu to ne škoduje. Najbolje se drži na prostem v mrazu in dežju izpostavljen les v sledečem redu: hrast brest, macesen, bor, smreka, bukev, vrba in topol. Na prostem, a proti dežju zavarovani les: hrast, jelša, brest, bukev, macesen, bor, smreka, topol in breza. . Od lesa, ki ga rabimo za v zemljo in mora vzdrzati nad 10 let, je na prvem mestu macesen, dalje hrast, bor, smreka in jelka. Do 8 let vzdrži: brest, breza in bukev, Do 5 let pu vzdrze: kostanj, lipa in topol. Če pa vse *e lesove impregniramo, nekako konzerviramo z raznimi kemičnimi preparati ki imajo lastnost preprečiti gnitje in trohne- 1Jf' se-r ohrani še vef kot še enkrat tako dolgo. I udi tu poznamo več metod, a seznaniti vas hočemo le z najboljšimi in najcenejšimi. 1. Les lahko popolnoma posušimo pri veliki vročini in tako konzerviramo. Tak les pa je uporabljiv le za suhe prostore. 2. S firnežem prevlečen suh les se zelo dobro obdrži, če ni v zemlji. Les pa, ki je v zvezi z vlažno zemljo, pa se navzlic firnežu ne obdrži. 3. Boljše rezultate dosežemo, če mažemo les z vročim lesnim terom. Tak les, pa ne sme priti v dotiko z rastlinami radi strupenih plinov, ki so v teru. 4. Mazanje z karbolineji se tudi povsem ne obnese, ker je njihov duh pravtako strupen. Ce pa karbolinej skušamo nevtralizirati s pomočjo alkohola in smole, pride predrago. 5. Leta 1840. pa je Boucherie odkrit novo sredstvo, ki je posebno dobro in kar je gotovo, poceni — modro galico. V večjo posodo napravimo 1% raztopino te soli, vanjo pa namočimo les, ki ga rabimo (n. pr. kole, late, prekle itd ) ali pa samo oni del lesa, ki pride pri uporabi v dotiko z vodo ali zemljo. Večje kose lesa pa lahko s to raztopino modre galice tudi mažemo (3—5 krat). Potem imamo razne načine, kako prepariramo les z votlo, soparo itd., kar pa pri domačem vrtnarstvu ne pride v poštev. 6. Bolj važen način prepariranja je mazanje lesa s cementom, ki mu mesto vode dolije-mo mleka. Zmes napravimo gosto tekočo in z njo preoblečemo les. Ta način je še vedno zelo v rabi, in napravi poleg konzerviranja tudi varnost lesa pred ognjem. v Impregniranje lesa je v vrtnarstvn zelo važno, saj si s tem dosti prihranimo na času delu in denarju. Ko postavljamo nove lesene tople grede, se ravnajmo po sledečem načinu. Pravilno umerjen in razžagan les (o merah in postavitvi bomo govorili kasneje) prevlečemo. se predno smo ga zložili z enim zgoraj imenovanih snovi, posebno tam, kjer se bodo deske stikale. Ko se je les popolnoma posušil, toplo gredo postavimo in sedaj še enkrat prevlečemo stranice s prejšnjim preparatom. Če smo vzeli ter ali karbolinej mora greda vsaj teden dni stati odprta, da se izzrači, osuši in da ter ali karbolinej oddasta strupene pline. Toliko deta, pa vendar lepe roke? ----------"« Aiirujcju f.a svu- jo zunanjost, a svojih rok jim ni mar. Pravijo, da ne morejo imeti čednih rok, ker jim njih delo tega ne^dopušča. Pa vendar to le ni zmeraj p -----1 ----- *' " « »^14uai iy ic Ul £U1CI dj resnično. Gospodinja, ki mora dan in dan opravljati umazana dela, bi morala tem bolj paziti na svoje roke. Mnoge gospodinje, ki so, na primer, zaposlene tudi še kje drugje, recimo v trgovini, vprav morajo imeti negovane roke. Kako bi to dosegle navzlic kuhinjskim opravkom? To ni prav nič težko. Predvsem si mora vsaka gospodinja takoj po kakem nečednem delu izplakniti roke. Pa ni treba, da bi se vedno umila z milom, nasprotnol Vsaka gospodinja v6, da postanejo prsti, če je prej lupila sadje ali strgala krompir ali korenje itd., pri dotiku z milom — črni, in da se ti črni madeži ne dajo izlepa odpraviti in da še dolgo ostaneio grde temne zareze in lise na rokah. Dosti bolje in bolj pravilno je, da roke po čiščenju ali lupljenju zelenjave, sadja itd., takoj vtakneš v vodo in jih s krtačko ali s kamnom gobovcem (votličem — nemško Bimsstein, ki je jako po- j | , .............■ »« JV. JURU ceni; dobiš ga v drogeriji) očisti roke. To se jako naglo opravi; šele potem, če se je umazanija že zajedla v kožo, je težko očistiti si roke. Če opravlja gospodinja kako jako umazano delo, na primer, da snaži kljuke, pribor, grabi premog in podobno, naj ima gumijaste rokavice na rokah. Vprav zdaj, ko je milo težko dobiti, so taki majhni pripomočki umestni. Najbolj skrbna nega rok pa je potrebna dvakrat na dan. Prvikrat, čim so opravljena najvažnejša gospodinjska dela. in v drugo, zvečer, preden gremo spat. Pri tem bi morale biti roke na vsak način tople, vodi pa dodamo malo bo-raksa (ali navadne sode). Tudi zdaj sta potrebna krtačica in gobovec. Nato je treba roke do-bro osušiti, in, dokler je koža še mehka, nama- 8,lcerinom in dobro zdrgniti. . Tuf» »a nohte ne smemo pozabiti. Nohte je treba opiliti. preden se umijemo, ko so še trdi. Ko so roke umite in namazane z glicerinom, si odstranimo kožico krog nohtov in slednjič jih še u»vetimo. Ncoknsno je, če si nohte pordečimo! Dasi je to zdaj jako moderno, vendar se človek ne ubrani misli, če pogleda rdeče nohte, da so roke krvave ia torei »e več koi umazanci idamiJ? L. M. P.: Zdravi zobje so se vam začeli majati. Na nekaterih se vam napravlja zobni kamen, ki si ga daste od časa do časa odstraniti. Svetovali so vam masiranje dleson s ščetko, da bi zobe utrdili. To pa vam nič ne pomaga. Drugi so vam rekli, da si snažite zobe z mešanico zobnega praška in sode. Tretji pa vam priporočajo izpiranje ust s kisom. Radi bi vedeli, če je kakšno zanesljivo sredstvo proti temu. Nadloga, ki jo opažate na svojih zobeh ima zunanje, rekli bi krajevne vzroke, še bolj pogosto pa notranjo vzroke. Zobni kamen, skrito gnitje zob, nepravilna razvrstitev zob itd., so zunanji vzroki. Notranjim vzrokom pa prištevamo prebavno motnje in pa motnje v delovanju žlez z, notranjim izločenjem, kakor jih opažamo pri sladkorni bolezni, bolezni nadobietnih žlez, naduhi, pri boleznih žleze ščitnice, revmatizmu, pri ženskah zlasti po odstranitvi jajčnikov. Ker opažamo to nadlogo bolj pogosto pri ženskah kakor pri moških, domnevamo, da jih povzročajo zlasti spremembe iu motnje v delovanju ovarijev. Nadloga je trdovratna in potrebuje skrbne nege. Zobe moramo predvsem očistiti od zobnega kamna, dlesne, ki postanejo ohlapne in oslabijo, pa moramo okrepiti z različnimi tekočinami in mazili. Važno pa je tudi splošno zdravljenje, oziroma odprava notranjih vzrokov. Iz tega vidimo, da morata tu poseči hkrati zdravnik in zobozdravnik. I. M. Lj.: 53 let ste stari. Pred 13 leti ste bili operirani. Pri operaciji so vam odstranili ovarij. Od takrat vam je ob mesecu izostalo. Počutili ste se do zadnjega dobro. Zadnjih 7 mesecev pa čutite, kakor bi vam roke do komolcev in noge do kolen hromele. Ce dalje časa sedite, se komaj razgibljete. Nadlogo, ki jo opisujete, srečujemo često pn ženah. Pa tudi možem ne prizanaša. Povzroča pa jo slabo delovanje žlez z notranjim izločenjem, kar upliva na živčevje, ki oživčuje žile. Nadlogo preganjamo na ta način, da skušamo urediti delovanje imenovanih žlez z zdravili, ki vsebujejo snovi, napravljene iz teh žlez. Uspešno pa je še tudi zdravljenje s tako imenovanimi kratkimi valovi. J. I. M. G Zares se čudim, kako morete v planinskem raju, v katerem živite, tako tožiti nad svojimi živci. Gori je vendar samo sonce, samo zdravje. Pravite pa, da ste to podedovali. Mislim pa, da le preveč vrtate po teh stvareh, preveč 3 tuhtate*. Naravnajte klobuk postrani, zavriskajte, da se bo slišalo tja v pet vasi, pa se zavrtite kar enkrat za trikrat. M. M.K. Že tri mesece čutite omotico, če 6e vležete ali pa vstanete. V noge vas zelo rado zebe, takrat čutite bolečine v nogah od kolen navzdol. Stari ste 53 let. Iz vašega kratkega opisa morem sklepati, da izvirajo vaše tegobe iz let, v katerih ste. Za vsako pride ta ura. Redkim je to prizanešeno. Pri nekaterih minejo prej, pri drugih pozneje. Ublažiti moremo to z zdravili, ki vsebujejo snovi, ki jih telesu v tem času primanjkuje. Ker več ali manj prispeva v teh letih tudi poapnenje žil, moramo biti pozorni tudi na to. Živite čimbolj zmerno, izogibajte se vseh večjih telesnih in duševnih naporov. Prav storite, če se obrnete na zdravnika, da ugotovi, kakšno je vaše splošno zdravstveno stanje. Trpeča. 35 let ste staTi. V otroški dobi ste bili hudo glistavi. V 7. letu ste preboleli koze, v 10. letu ošpice, v 13. letu mums. S 15 leti ste se začeli učiti šivati. Roke so se vam začele tresti. Teka niste imeli pravega. Trav ješči pa niste bili nikoli. Ce ste pojedli malo jedi, vas je že težilo v želodcu. To je trajalo poldrugo leto. Oslabeli ste tako, da sto morali v bolnišnico. Vsem nadlogam se je pridružil še sklepni revinatizem. V 20. letil ste bruhnili kri. Rekli so vam, da jo počila žila v požiralniku. Pri rentgenološliem pregledu vam niso na pljučih ničesar ugotovili. Z zdravili in di-joto sto se za silo popravili. V 23. letu ste se močno prehladih. Zbadalo vas je za pleči. Zbada-nje občutite še zilaj ob slabem vremenu. Takrat ste zboleli na srcu. Zbadalo vas je pri srcu, srce vam je močno utripalo, včasih tako, da ste se ponoči zbudili. Oblival vas je mrzel pot. Bali ste se, da kar na lepem umrjete. Po dveh letih ste zopet prišli nekoliko k sebi. Leto dni ste se kar dobro počutili. Potem pa vam je znova začelo nagajati srce. Dolgo procesijo težav in tegob ste mi našteli. Povezane pa so vse med selioj. Že od mladega bolj slaliotnim so vam bolezni odjKirno telesno silo še bolj oslabile. Nekaj pa je prispeval tudi pcklic, ki ste 6i ga izbrali. Najhujše težave vam povzroča pač srce, ki ima organsko napako. Vsako težko delo je za vas nesreča. Zato bi se morali ogibati vseh naporov. Pojavi pa se vprašanje, od česa bi potem živeli? Res je hudo to. Takole mislim in vam priporočam: zatecite se v kak zavod, kjer vas bodo jx>rabili za lažja dela in vam dali skromen kotiček, kjer boste vendarle zadovoljno živeli. Zaradi kože pa na neimenovanem mestu skrbite, da boste vedno čisti in snažni. Boleča mesta si posipajte s smukcem. T. Š. K. Na tem mestu ne morem na dolgo in široko razpravljati, kako se okužimo z boleznijo, ki se je, žal, tudi v naših krajih tako bohotno razrasla. O tem se natanko lahko {»učite iz knjig, ki jih imamo tudi v slovenščini lejio število. Omenim le to, da se na kozarcih, kljukah, straniščih itd. ljudje le redko okužijo. Ce praktično vzamemo, lahko rečemo, da skoro nikoli. Z. J. M. 17 let ste stari, slabotne postave, v lice pa bolj debeli. Moti vas to, ker še niste polnovredno dekle. Radi bi tudi v lice shujšali, v život se pa zredili. Prav zaradi tega, ker ste bolj slabotni, menim, da vaša ura še ni prišla. Pride pa gotovo, potr-pite. Kakšnega uspešnega zdravila, ki bi potegnilo maščobo iz lic v život, ne poznam. Tudi to se bo počasi lepo porazdelilo, da boste postali cvet vaše vasi. K. K. g. č. 3 leta staro punčko imate, za katero mislite, da se je pri porodu prehladila. Razvijala se je ves čas slabo. Dobila je razne izpuščaje, mozolje, ture, hraste in bule. Za vsako malenkost se je prehladila. Po dveh mesecih ji je začelo teči iz ušes. To je trajalo do 14. meseca. Po 14 mesecih ji je prenehalo teči iz ušes. Mislili ste, da se bo od sedaj naprej bolje razvijala. Otrok pa ni hodil in bil vedno plaŠljiv. Šele s 30 meseci je shodila. Se zdaj je tako slabotna, da se komaj pri-pogne in dvigne, če kaj pobira. Govori še nič. Le včasih spušča neko nerazumljive glasove. Dekletce je slabotno. Pri rahitisu opažamo navadno, da otroci tako pozno shodijo. Bržčas bo to tudi pri vpši punčki vzrok. So pa tudi družine, v katerih je nekako dedno, da otroci pozno shodijo. Verjetno je, da punčka slabo sliši ali pa morila sploh ne. Zato toliko časa ne govori. Vi menite, da je duševno zaostala, kar smatrate, da ji je ostalo po vnetju možganske mrene, ki jo je baje imela. Jaz dvomim v to, ker je malo verjetno, da bi jo prebolela. Svetujem, vam, da jo peljete k strokovnjaku za otroške bolezni, ki ji bo ugotovil, kako je z njenim telesnim in duševnim zdravjem: V splošnem pa skrbite za to, da se punČK* okrepi. Dajte ji hrane, ki je bogata z vitamini. Vrbvm rthtvofi Dve pokojnini. I. K. - Po I 156 uradniškega zakona nihče ne more uživati dveh jiokoj-nin. Ta določba se nanaša na uživanje dveh državnih pokojnin, ali dveh samoupravnih ali samoupravne in državne pokojnine.^ Prejemki, ki bi jih v primeru vpokojitve v državni službi poleg državne pokojnine dobivali od katere druge strani, na pr. od pokojninskega zavoda, bi vplivali na odmero osebne in rodbinske doklade, do katere ne bi imeli pravice, ako bi drugi dohodki dosegali določeno višino. Sicer je pa še prezgodaj govoriti o vaši bodoči pokojnini, ko šele nameravate vstopiti v državno službo. Pokojninski predpisi se do takrat, ko boste vi dosegli pravico do pokojnine, lahko temeljito spremene. Bolan vojaški obveznik. M. Z. - Pred krat kim ste zadobili na telesu precejšnjo hibo in vprašate, ali Vas bo vojašku oblast oprostila orožnih vaj kot nesposobnega in kaj vam je storiti v primeru vpoklica na orožne vaje. — Ne moremo vam povedati, kaj bo storila vojaška oblast z vami. Odvisno je vse od zdravniškega pregleda. Če boste v primeru vpoklica bolni, pač prosite vojaško oblast, da vas da zdravniško pregledati. Lahko se pa tudi ob priliki rednih naborov sami javite naborni komisiji s prošnjo, da vas pregleda. Če bo potrebno, vas tudi v vojaški službi lahko pošljejo na operacijo. Saj imamo poleg civilnih tudi vojaške bolnice. Pomočniški izpit. I. T. - Prijavo za opravljanje pomočniškega izpita mora predložiti službodajalec neposredno pristojni združbi ali pristojnemu okrožnemu odboru. Prijavi je treba priložiti učno potrdilo in izpričevalo o dovršeni nadaljevalni šoli, ali tečaju, če jih je kandidat dolžan obiskovati. Združba ali okrožni odbor, pri katerem se izpit opravlja, pre-iskusi, ali izpolnjuje kandidat zakonske pogoje za opravljan je izpita. Če spozna, da so pogoji izpolnjeni, mora najkasneje v 10 dneh od prejema vloge sklicati komisijo za opravljanje izpita. Tako predpisuje obrtni zakon in se mora tudi vaš mojster in vaša zadruga po teh pred-pisih ravnati. Če se pa tako ne ravna, se obrnite na obrtno zbornico, ali pa na okrajno na-čelstvo. Sicer pa vaš mojster še ni kršil predpisov obrtnega zakona in pravil o opravljanju omočniških izpitov, če vajenca še ni prijavil, er sami trdite, da vajencu izteče učna doba šele 31. decembra t. 1. Pravdni stroški. A. Z. I. Vprašate, v katerem roku po prejemu sodbe se morete informi- iiiimmrnmnimmiminniimiimnii OD REŽITE s«?sifi¥ mmmm^ odgovarja samo na vprašanja, ka- § I teriro je priložen tale odrezek. | = = | ,Slovenec' 10. decembra 1939 § = S imnimim iiiiiiuHnriiiiiiiiminiiiiiiimninnnHnnniimnnnnmminnnmniHMinniininuniiiir C rati glede pravilno odmerjenih slroškov, katerih povračilo zahteva nasprotna stranka. — V sodbi določeni stroški se dajo spodbiti le s pravočasno vloženim rekurzom, ki pa mora biti utemeljen. Čim ste prejeli sodbo, katere stroškovni izrek se vam zdi pretiran, pojdite k sodišču in zahtevajte pravdne spise na upogled. Tam boste podrobno našli odmerjene posamezne postavke v stroškovniku, katerih vsota je navedena v izreku sodbe. Te podrobne odmere stroškov morajo odgovarjati odvetn. tarifi. Če so nagrajena posamezna dela, ki so bila odveč in zato nepotreona, ali pa če so se jiosamezna dela nagradila preko odvetniške tarife, potem lahko to napačno odmero napadete z rekurzom, ki mora biti vložen v 15 dneh po prejemu sodbe in podpisan po odvetniku. Pri okrajnih sodiščih smejo vlagati stranke, ki niso zastopane z odvetnikom, rekurz tudi ustno na zapisnik. Rudarski delovodja. I. F. P. Dokler traja delovno razmerje, ki zaenkrat še ni bilo odpovedano, vam gredo službeni prejemki. V prvi tožbi ste imeli pravnega zastopnika, ki bo sedaj, na koncu pravde, gotovo dobro poučen, kako dejansko stvar stoji. Njegov nasvet poslušajte! Ostale vaše navedbe so nepopolne, pomankl jive, tako da po taki informaciji ni moči svetovati. Jnmn ob poti. K. L. R. Na vašem svetu je jama, iz takere črpa sosed pozimi vodo za napajanje živine. Ker leži jama ob poti, je nevarnost, da pade kdo ponoči vanjo ter utone. Zato ste jamo zasuli. Sosed jo je pa zopet izkopal. — Če vaš sedanji sosed s svojimi jiosestnimi predniki vred uporablja to jamo za črpanje vode pre- ko 50 let, potem si je to služnostno pravico pri-posestvoval in mu jo ne morete več prepovedati. Pač pa je sosed, kot edini koristnik te vode v posestvoval in mu jo ne morete več prepove jami dolžan, da jamo vzdržuje in zavaruje. Mo' ral bo v slučaju potrebe jamo primerno ograditi, da se preprečijo nesreče. Nepremišljeno zavarovanje D. I. L. Sklenili ste življenjsko zavarovanje za 20.000 din za 20 let. Prvi obrok ste plačali naslednjih dveh pa ne, ker zaradi nestalnosti zaposlitve ne zmorete plačila. Zavarovalnica vas je opominjala na plačilo in vam grozi s tožbo. — V prvem letu sklenjenega zavarovanja ne morete odpovedati. Premijo, ki zapade v prvem letu, morate plačati in jo zavarovalnica lahko iztoži. Po preteku prvega leta lahko zavarovanje odpoveste. Kot molče podano odpoved se smatra, če za drugo leto zapadlo premiio ne plačate. Premije, ki zapadejo v drugem letu zavarovalnica ne more iztožiti, ker se pač neplačana zapadla premija smatra že kot odpoved zavarovanje — Po preteku treh let je mogoča sprememba zavarovanja ali povratni odkup. Izterjava posojila po smrti I. M. Oče je posodil svoji gospodinji večjo vsoto denarja za popravilo njene hiše. Hčerki pa je obljubil, da bo po njegovi smrti morala gospodinja njej vrniti to posojilo in da bo to njena dota. Vprašate, če bo mogla hčerka to terjatev po smrti očeta iztožiti. — Terjatev je iztožljiva, vendar bo morala hčerka dokazati, da ji je to terjatev oče zapustil, in , če bi gospodinja ugovarjala, tudi to, da je res ta znesek odštel gospodinji kot posojilo. Verjetno bo gospodinja ugo- varjala, da je denar prejela le kot dar, ker živita v skupnem gospodinjstvu z očetom. Da ne bo sporov po smrti, naj si oče od gospodinje preskrbi za- dolžnico za odšteto posojilo. štetje let za pokojnino. E. V. - V orožni- ški službi ste preživeli vojno, nato ste iz oro/.-ni.ške službe izstopili in vstopili v službo drž. železnic. Radi bi vedeli, kaj se vam šteje za pokojnino in kdaj bi pridobili pravico za upokojitev. — Predvsem se vam šteje za pokojnino čus, ki ste ga prebili v svojstvu nustav-Ijenca drž. železnic, in ki zn aša po vaših podatkih do 1. decembra t. 1. 17 let in 4. mesece. Ker imate več akor 10 let efektivne železniške službe kot nastavljenec, se vam šteje za pokojnino — a samo pri računanju odstotkov od plače, ne pa tudi od položajne doklade — tudi čas orožniške službe, ki znaša po vaših podatkih 10 let, 10 mesecev in 21 dni. K temu se pribiiejo še vojna leta, in sicer za vsako koledarsko leto po eno leto, in čas preko obveznega kadrovskega roka v skrajnem primeru eno leto. Glavna kontrola zadnje čase ospo-rava upokojitve, pri katerih se je kadrovski rok računal samo 18 mesecev, če je rok v stalnem kadru trajal efektivno več kakor dve leti ter zahteva, da se odbije v takih primerih doba 2 let in računa za pokojnino le čas preko 2 let. Za pokojnino od plače in za osebno dra-ginjsko doklauo imate torej na dan 1. decembra t. L, če so vaši podatki točni, uračunljivih 54 let. 2 meseca in 21 dni. Prošnjo za upokojitev boste lahko vložili, ko boste dovršili 55 let uračunljive službe. Za odmero odstotka od ^ Posebno paiite, kaj bolnik pije! Ce V*m je le mogoče, dajte ma ^^HnV sa idravje in užitek čim češče najboljšo mineralno vodo ono z rdečimi srci. Ce sami bolehate ali se ne počutite dobro, zahtevajte naš brezplačni prospekt, v katerem Imate mnogo koristnih navodil o zdravju. Uprava Radenskega idravilnega kopališča SLATINA RADENCI. položajne doklade se v vašem primeru šteje samo efektivna železniška služba in znaša ta odstotek po 17 letih službe 507o, po 21 letih pa 60 odstotkov. Odpoved državne službe. I. D. « Vaša so-rodnica ie služila v državni šoli za zaščitne sestre od 1955 leta dalje. Letos pa ji je bila služba na podlagi §§ 177. in 178. urad. zakona odpovedana. Prošnja za pokojnino ji je bila zavrnjena. Vprašate, kam naj se obrne, da dobi pokojnino ali vsaj podporo? — Sorodnica še ni izpolnila pogojev za pokojnino. Po § 178. urad. znk. se sme dnevničarju služba vsak čas odpovedati v roku 15 dni. Zato je odpoved zakonita. Če je prizadeta nezmožna za pridobivanje in nima svojcev, ki bi jo bili dolžni podpirati, ji preostane le še prošnja na domovinsko občino, da ji da podporo. Davčni nasveti »Pridobninske prijave.« Prijave za odmero pridobnine za davčno leto 1940. (poslovno leto 1959.) se bodo po vsej priliki morale vložiti meseca januarja prihodnjega leta. Pravkar navedeno velja tudi za prijave davka na poslovni promet. Ojjozarjate se pri tem, da bodo davčne uprave v smislu pravilnika k členu 105. zakona o neposrednih davkih vpoštevale le one davčne prijave, ki so sestavljene na uradnem obrazcu in v obliki, ki jo predpisuje pravkar citirana zakonska določba. To velja zlasti za davek na poslovni promet, za katerega so se do sedaj uporabljale najrazličnejše tiskovine. Torej pozor, da se vam ne bo predpisala poleg davka tudi še davčna kazen v smislu člena 157. zakona o neposrednih davkih, ker niste vložili davčne prijave na uradno določeni tiskovini. • Š. A. v K. Davčna uprava vam pri odmeri pridobnine ne priznava kot režijo ono plačo, ki jo prejema vaš 6in, ki služi v podjetju kot pomočnik. Ali naj se zaradi tega vloži pritožba. Odgovor! Člen 55 t. 3. zakona o neposrednih davkih določa, da se pri odmeri pridobnine ne priznava režijski izdatek: nadomestek (ekvivalent) delovne moči rodbinskih članov v podjetju ali obratu, ako žive ti člani skupaj z davčnim zavezancem. G. I v R. Davčna uprava postopa pravilno. Če se odda stanovanje ali zgradba v najem skupno z vrtom, opremo, pritiklinami, orodjem itd., se plačuje zgradarina samo od onega dela najemnine, ki je bil dogovorjen posebej za zgrad- bo samo. Zato mora hišni posestnik v svoji davčni prijavi točno navesti posebej najemnino za zgradbo in posebej ostala plačila najemnika v zvezi z najeto zgradbo. Če ni določena s pogodbo posebna najemnina za zgradbo, ali če dogovorjena najemnina za zgradbo ne ustreza krajevnim razmeram, ugotovi davčni odbor vrednost najemnine, vpoštevaje pri tem dejanske razmere v okolišu dotične zgradbe. Glej člen 35. zakona o neposrednih davkih in pravilnik k tej zakonski določbi. O. T. v B. Po našem mnenju ste morali svoje-časno prejeti plačilni nalog o odmeri rentnine. Morda ste ga založili, ali pa ga je sprejel kak drug član vaše družine. Ni pa izključeno, da ga vam bodo morda šele v sledečih dneh izročili. Za vsak primer pojdite k davčni upravi in jo prosite za pojasnila, od katerih terjatev, rent. itd. se vam je odmerila rentnina. Čim dobite naprošena pojasnila, vam bo lahko ugotoviti, ali je odmera rentnine utemeljena ali ne. Ako ni, vložite pri davčni upravi pritožbo, seveda če prizivni rok še ni potekel. Zadevne podatke vam bo istotako dala davčna uprava. Iz vašega dopisa sklepamo, da gre tu po vsej priliki za prvo odmero rentnine. V tem jwimeru ste bili vsekako svoječasno pozvani, da predložite davčni upravi prijavo za odmero rentnine. Zakaj niste takrat ugodili prizivu davčne uprave. Ako bi takrat šli k davčni upravi in ji razčistili dejanski položaj, morda ne bi došlo do odmere. Vsekako pa sedaj ne bi imeli težav zaradi pritožbe. Smrekove veje niso za krmo. M. š. S. - Iz lastne izkušnje veste, da so hojeve in smrekove veje dobra primes k senu in slami. Ker bo to ziino hudo pomanjkanje krme, zato svetujete, naj se take veje na drobno zrežejo ali pa nasekajo ter zmešajo med ostalo krmo. Posebno dobro da je to za molzne krave. — No, vaše krave in ostala živina mora imeti prav posebne želodce, da lahko prebavlja smrekove veje in pri tem še molze. Saj s to vašo iznajdbo bo rešeno vprašanje pomanjkanje krme v vsej Sloveniji, saj imamo na tisoče hektarov igličastega drevja, ki ga nobena zima ne vzame. — Toda, brez šale! — Igličasto vejevje pač ni za krmo za govejo živino, saj ga niti srnad ne mara, ko strada pozimi do smrti. Morda, če se ga v zelo malih količinah primeša med ^obro seno, ne bo ravno škodovalo, še manj pa koristilo. Vedeti namreč morate, da vsebuje tako igličevje le malo hranilnih snovi in še te so skoraj neprebavljive, ker so povezane s .smolo. Da bi pa celo krave po taki krmi molzle, tega pač ni mogoče verjeti. Zato naj si vsak živinorejec drugače uredi, da ne bo živina spomladi stradala; bodisi ta začne že zdaj štediti ali pa da odproda iz hleva kako odvisno žival, če nima krme za vse dovolj čez zimo. Kje je kaj pisano o voluharjih? I. U. P. - V Erjavčevi knjigi »Živalstvo« je posebno poglavje o naših škodljivih živalih, med katerimi pn ni najti voluharja. Ker tudi drugod ne morete o njem ničesar citati, želite vedeti, kje bi se kaj takega dobilo? — Vzemite T roke list »Sadjar in vrtnar«, letnik 1956 in v njem debite članke o voluharju na straneh: 21, 42, 66, 85 in 172. Ta list prinaša skoraj vsako leto kaka nova navodila, kako se je boriti proti temu najhujšemu sadnemu škodljivcu. — Pred kratkem je tudi banska uprava izdala poseben letak »Zatirajmo voluharja«, ki ga je priredil fitopatološki odsek kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Ljubljani. Ko je Erjavec pisal svojo Knjigo, še ni vedel za tega škodljivcu, ki tedaj najbrž še ni bil tako razširjen, ker je bilo tudi sadjarstvo šele v začetku svojega razvoja. Naprava dobrega in izdatnega domačega mila. K. L Š. - Za napravo dobrega domačega mila vzemite 8 litrov vode, 1 liter luga, sku-hanega iz pepela bukovih drv, 3 kg loja in pol kilograma lužnega kamna. Vse to denite v ku-halno posodo, ki drži 20 do 25 litrov. Vsa zmes se mora kuhati dve uri in pol Med kuhanjem jo je pa neprestano mešati. Paziti morate tudi, da bo zmes ra®d kuhanjem vrela enakomerno in brez prestanka. Proti koncu kuhanja primešajte zmesi še eno osminko litra terpentina in en prašek »Radiona«. Po končanem kuhanju stresite vso zmes v oblikovalo, ki ste ga že poprej obložili s krpo, in jo pustite, dn se strdi. Tako napravljeno milo zre-žite z debelo nitjo v kose. — To je navaden način za pripravo priprostega domačega mila. So pa še nrugi, pri katerih se dodajo snovi, ki delajo milo bolj dišeče ali finejše. Naš živino zdravnik Srbež svinje. M. M. Š. - Vodili ste svinjo k mrjascu in kmalu potem so se pojavili na koži svinje nekaki izpuščaji, ki povzročajo močan srbež, tako da se svinja noč in dan drgne in češe. Zdi se vam, da je to neka nalezljiva kožna bolezen, ker so tudi ostale svinje dobile enake izpuščaje, ki prav tako povzročajo močan srbež. Po vašem mnenju opisani pojav ni rja. ker ne opažate na koži ni-kakih sprememb v barvi. Nekoliko dni kasneje so na mestu izpuščajev nastale majhne kraste, ki so po vašem mišljenju posledica drgnenja. Želite zvedeti, kako bi srbež odpravili in s čim bi razkužili svinjake? — Škoda, da niste navedli, kako je z apetitom svinj in ali ste opazili še kake znake na obolelih prašičih, ker bi v tem primeru lahko znsi-gurno izključili svinjske »koze«. Navedeni znaki bi še najbolj odgovarjali svinjskim gar-jam. Garje se pojavljajo pri svinjah najprej na glavi, od koder se širijo po vsem telesu. V početku se pojavijo rdeči vozlički, ki zelo, zelo srbe, kasneje pa nastanejo sivo - bele kraste. Napadenim svinjam v veliki meri izpadajo ščetine. Zelo verjetno ie, da se je vaša svinja okužila pri mrjascu, kamor prihajajo svinje iz različnih krajev. Niti ni nujno, da bi moral biti tudi mrjasec garjev, ker se je lahko svinja okužila tudi med potom ali pa kje v bližini mrjasen, kjer se je prej mudila garjeva svinja. — Okužene pa tudi na oko zdrave svinje okopljite v 2'A% raztopini kreolina. Razume se, da je potrebno vso svinjo temeljito okopati v omenjeni raztopini, ki naj bo po možnosti topla. Umevno je tudi, da boste svinje kopali na toplem prostoru. Po kopeli svinje dobro osušite, ter jih namažite z lanenim oljem, kateremu ste dodali žveplenega cveta. Preden postavite okopane svinje nazaj na njih mesta, svinjake temeljito očistite ter jih po-štrcajte in temeljito premažite pod in stene svinjaka z 5—4% raztopino kreolina (5 kg kreolina na 100 1 vode). Če ne boste svinjakov res temeljito razkužili, vam bo ves posel zastonj. Opozarjam vas, da kopljete lačne svinje, a prvo hrano jim dajte nekaj ur po kopeli, ko so se svinje že umirile. Neznan vzrok pogina mačka. I. K. B. - Imeli ste sedem mesecev starega zelo dobro razvitega mačka. Bil je sin 14 let stare mačke. Nekega dne ste opazili, da nima več dobrega teka, dva dni kasneje je prenehal jesti, postal apatičen in tretji dan je poginil v hudih mukah. Želite zvedeti, zakaj je tako čvrst maček tako hitro poginil in aji bi se mu bilo dalo kako pomoči. Nadalje želite zvedeti, da-li se sme dajati mladim mačkam sveže meso. Vprašate, je-Ii rajni mucek nalezel kaj od mačke, ki je imela gnojno bulo? — Kaj je bil pravi vzrok pre-rane smrti vašega inucka, bo tako na daljavo malo težko reči. škoda, da niste dali ali pa poslali mrtvega mačka na obdukcijo, kjer bi se skoraj za sigurno ugotovil pravi vzrok pogina. Možnih je več razlag obolenja in smrti vašega mačka. Ker se je stvar precej hitro od-igrula, bi bil dovoljen sum na zastrupljenje s kako jedjo, kateri je bil primešan strup, zaradi česar so se pojavili opisani znaki in potem smrt. Mogoče imate v vaši bližini kakega »ljubitelja« mačk? Končno pa je sedaj vsako ugibanje o vzrokih smrti vašega mačka brezplodno in zastonj. Dejstvo, da je bil vaš maček sin stare matere, ni na njegovo smrt prav nič vplivalo. — Mlade mačke smejo jesti sveže meso, saj jim stare mačke tudi ne kuhajo in ne pečejo ulovljenih miši. Stara mačka z gnojno bulo verjetno ni v zvezi z mačkovo smrtjo. Prazni sovjetski poskusi z zemljo Ne morejo preprečiti, da ne bi pridnejši in varčnejši več imeli Ne morejo iz človeka narediti stroja Prvi nastop komunizma v Sovjetski Rusiji Je po vsem svetu vzbudil■ silno zanimanje in vzdignil veliko prahu. Nekateri so iz ustroja človeške narave in iz poznavanja zgodovine vnaprej napovedovali, da tako ne bo šlo, ker človek ni tak stroj, da bi znal z isto gorečnostjo garati in trpeti za neko nejasno »skupnost« in diktaturo proletariata« kot zase in svojo družino,. drugi, ki so bili bolj zaverovani v velike besede Marxa in ostalih prerokov tega gibanja, pa so si obetali zlatih časov — vsaj zase, ki so se videli na krmilu ali z drugo besedo: pri koritu. Dejstvo je, da so bila prva gesla nastopajočega komunizma: »Zemljo kmetom!« ali: »Zapleniti in razdeliti vsa veleposestniška posestva!« Z istimi gesli je začel boljševizem tudi na Poljskem. Samo začel. Nadaljuje se drugače: vso zemljo državi. Čim je maloštevilna skupina boljševikov pograbila vajeti države v svoje roke in se polastila vseh državnih ustanov, t. j. čim so bolj-ševiki dobili oblast, je Ljenin že izdal prve ukaze, po katerih je lastnik vse zemlje postala država, državljani pa delavci na njej, ki jih je država plačevala z denarjem in pridelki — vse po svojem proračunu in z ozirom na .svoj program: svetovna revolucija. Najvišji smoter države je bil, zanetiti svetovno revolucijo, po vsem svetu razširiti komunizem, ne pa blagostanje državljanov. Temu namenu mora služiti vsa zemlja, vsa bogastva države in seveda tudi vsi državljani, tudi otroci in ženske. To je bila doba takoimenovanega »agrarnega komunizma«. Toda kmet, ki po naravi hrepeni po nekem svojem kotičku, po svojem hlebu in svoji družini — tak je tudi delavec, uradnik, vsak črv na zemlji — tega ni doumel. Da bi državi plačeval davek, bodisi v denarju, bodisi v tlaki ali desetini, to bi še nekako šlo, da pa je država edini lastnik zemlje, edini kupec in prodajalec žetve, edini delodajalec in edini Elačnik — to pa tudi ruskemu mužiku, ki je il itak vajen revščine in skrajne skromnosti, ni šlo v glavo in vidri je, da je bila revolucija zaman, da so bile velike besede o delitvi zemlje in svobodnem ognjišču v resnici prazne besede in — prevara. Zato je kradel pridelke sedaj državi, kakor jih je morda prej veleposestniku, utajeval in prikrival je žetev, da bi bil čez zimo glede kruha vsaj malo neodvisen od države. Toda mesta in ves državni ustroj je moral živeti. Država je poslala nad kmete cele čete, ki so iskale žetev, plenile in tudi po-žigale; to je bila doba »vojnega komunizma«. Ljenin je uvidel, da tako ne bo šlo več naprej. Z glavo skozi zid ni bilo mogoče. Vsak človek je sicer družabno bitje, ki more živeti in uspevati samo v družbi — puščavniki so redke izjeme, vedno brez žena in otrok —, obenem je pa tudi samosvoja osebnost, ki mora imeti nek čeprav majhen krog, kjer je v resnici z vsemi svojimi doma. Ali je božjastni Ljenin razmišljal toliko pametno ali ne, ali pa je spet po komunistično butil v drugo skrajnost, ne vemo. Vemo le," da so ga zazrvane razmere prisilile, da je vpeljal novo ekonomsko politiko (»NEP«): nekaj zemlje kmetom v najem, v svobodno obdelovanje in v svobodno razpolaganje s pridelki; ostalo si pridrži drža- va in jo obdeluje, to so bila državna gospodarstva ali sovhozi. Toda kmet, čeprav je imel zemljo samo v najemu in bi se moral vsak rod znova puliti za ta najem, se je bolj oklenil tega vsaj nekoliko »svojega«, državna zemlja, ki jo je bilo veliko več, pa je bila zanemarjena in je propadala. Stalin je 1. 1926. uvidel, da tako ne bo šlo več naprej. Na ta način so bili pridelki in dohodki iz njih kmetovi in država ne bi irfogla več vzdrževati na široko razpredene komunistične organizacije, bi ne mogla zadostno podpirati brezbožništva, bi ne mogla tako široko-grudno graditi komunistične domove in jih opremljati, bi tudi ne mogla podpirati komunizma na Kitajskem, na Španskem, bi ne mo-^la vzdrževati komunističnih central na Dunaju, v Pragi, v Parizu, po Ameriki — kar vse spada h komunizmu. Če človek ni popoln suženj komunistične države, ni nobenega poroštva, kako dolgo bo še komunist. Če ima »svoj« kruh, »svojo« hišico in »svojo« žemljico,.čeprav samo v najemu, se_ utegne zgoditi, da bo začel tudi po svoje misliti, skušal prestopiti v kako drugo stranko in najem skušal prenarediti v last. Zato je Stalin to najemno razmerje razdrl in vpeljal kolhoze; skupna gospodarstva, nekakšno zadružno obdelovanje zemlje in tudi podjetij, le da zadružniki — kolhozniki — niso združeni po rodbinskih vezeh, kot v starih slovanskih zadrugah, ampak jih združuje država in načelnika zadruge ne da starost, sposobnost in poštenje, kakor je nastajal župan v nekdanjih slovanskih zadrugah, ampak ga imenuje država po svoji izbiri in po njegovi vnemi za komunizem. Tudi kolhoz ne obdeluje sam, kar bi bilo najbolj pametno in najbolj uspešno, ampak kar potrebuje država in mu predpiše in mora pridelati toliko, kolikor mu predpiše. Pridelki niso njegovi, da bi ob dobrih letinah kolhozniki čez zimo bolje živeli, bolje jedli, na mehkejšem spali in si bolj kurili, ob slabih pa si nekoliko zategnili pasove, ampak so vsi pridelki državni ob vsakršnih letinah, država jih kupi po ceni, ki jo sama določi, kolhoznikom pusti nekaj pridelkov — v podjetjih jih plača — kakor sama izprevidi, da potrebuje, da bo še mogel delati: za otroka toliko, za starčka toliko, za zdravega toliko, za bolnega toliko — če starčki in bolniki hitro pomrjejo, je še najceneje. Kolhoznik je neke vrste državna živi-vina: treba ga je rediti, da bo mogel še vleči. Njegovo življenje ni odvisno od njegove pridnosti, varčnosti in ročnosti, ampak od potreb komunizma: ako gre komunizem na Španskem slabo, ga je treba bolj podpreti in pritisniti kolhoznika, ako neka kumunistirna sekcija kje v Evropi hoče izdati nove letake, jih mora plačati kolhoznik — najprej je komunizem in svetovna revolucija in kolhozniku ne pomaga nobena letina, nobena pridnost, on je vedno žival z vso svojo družino, ki mu država jeseni nameče v jasli toliko, da bo spomlad še mogel na delo, več mu ni treba, saj ni Boga ne hudiča. Marsikak kmet in tudi delavec v Evropi bi ob tnkem položaju prekrižal roke na hrbtu in dejal: »Ničevo!« Ruski pa še toliko bolj. Polom kolhoznega gospodarstva L. 1926. so začeli kmete goniti V te kolhoze, katerim je pripadla vsa zemlja, vsa živina in vse orodje. Na IS. strankinem kongresu letos v marcu je dejal Molotov, da je že 93 odstotkov kmetov v kolhozih, ostali so »jedinoličnici«, ki še sumi obdelujejo svoj borni košček zemlje in si s tem dajejo izpričevalo, da niso dobri komunisti in so torej toliko kot »protidržavni elementi«. Ker vsi milijoni kolhoznikov nič ne vedo, zakaj prav zn prav delajo, nihče ne dela. t. j. vsak dela toliko, kolikor mora, da si obvaruje glavo na vratu, kolikor ga prisilijo. In uspeh tega novega poskusa? Stalin je mora! že nn 17. kongresu 1. 1934. stranke priznati, da »število govedi stalno pada« in da »se ta razvoj še vleče neprestano naprej« (»Ekonoiničcskaja žiznj«, 28. januarja Tovorni avto »snežna križarka«, s katerim se namerava admiral Byrd popeljati prav na južni vrb zemlje, na južni tečaj. Avto tehta 75.000 iuntov in ga je dal za admirala zgraditi urad za orožje t Chicagu. Naseljevanje Libije Vasi in polja v nekdanji puščavi Pogled na vas Bianchi v Libijski Poleg vojska in diplomatskih zapletljajev je vredno pozornosti tudi delovanje italijanskega imperija, ki si sredi vsega tega hrupa nemoteno osvaja Afriko, t. j. smotreno in po načrtu naseljuje svoje doslej redko naseljene kolonije. Zlasti je ta val zapljuskal v Libijo, ki je čim dalje bolj preprežena z italijanskimi kolonisti. V novembru je odtopovala zadnja taka odprava, 2000 kmetov, ki so se na šestih ladjah odpeljali v svojo novo domovino. 5. novembra so prišli v Tripolis, 360 družin, zbranih s Sardinije, Ligurije, Piemonta. Z vojaškimi avtomobili so se takoj nato odpeljali v notranjost, kjer so jih že čakale prazne, povsem nove vasi. In na večer istega dne so po puščavi ie zagorele luči, dimi so se začeli sukljati nad strehami — znamenje, da puščava ni več samotna, dobila je 8voje prebivalce. Koloniste čaka ▼ Libiji vse. To je prav ca prav selitev. Trgovca čakajo trgovski prostori, uradnike uradi, učitelje Šola, duhovnika cerkev, kmeta kmečka hiša. To je popolna vas, le beli zidovi in še nezaraščeni vrtovi kažejo, da je vaB fiele pred kratkim zrasla iz puščavskih tal. Hi$f> IHjpdevaio enoten glog, od dalei bi lih komaj ločil 48 km jnžno od Tripolisa od trdnjave ali samostana, vsa vas je razdeljena in razmeščena, da na prvi pogled kaže, da je bila zidana vsa hkrati, po regulacijskem načrtu. Poto-pisci opisujejo, da je pojav take vasi sredi puščave dokaj pretresljiv: kilometri in kilometri samega peska, tu in tam kak skromen pašnik, kjer beduin pase svoje kamele, tu in tam kaj trnja in puščavskega grmičevja, sicer pa sama prazna ravnina brez sledu človeških bivališč — kar enkrat pa prava vas s hišami in vrtovi, s polji in nasadi, s cerkvijo in zvonenjem ln s tekočo vodo. Kjer je pred nekaj leti voditelj karavane še umiral od žeje, danes bruha v vroči zrak močen curek vode, arteški studenec I V vasi Crispi, ki je bila ustanovljena lansko leto, je 21 takih studencev, ki dajejo vode za dve taki reki kot je Pad. V vasi Marconi, ki je bila ustanovljena letos, so se za vodo poslužili še rimskih naprav in napeljave — izkopali so jih iz peska, s katerim jih je posul puščavski veter, in po skoraj dva tisoč letih je znova stekla po njih sveža voda, ki oživlja 138 domačij. Tudi vas Oaribaldi dobiva vodo po rimskem vodovodu iz studenca Turnon. — Tako raste Libija od leta do leta in zelenje prodira vedno globlje x puščave,, Ameriška motoma ladja »North Star«, s katero se bo admiral Byrd odpeljal proti južnemu tečaju, je vsa pripravljena za odhod v bostonskem pristanišču. Pred poveljniškim mostom se razločno vidi svojevrstni avto, »snežna križarka«, kateremu so morali odstraniti zadnji del, da so £a mogli naložiti. Frasces&i parnik, k! levi ps morjih pošiljke, namenjene v Nemčijo ia i&Va Uvaja popolno bra-kado, je pripravljen, da odrine na (vojo pot da 1934). Ob tej priliki je Stalin Tudi navedel naslednje podatke: Število govedi v Sovjetski Rusiji je znašalo v milijonih: 1.1929 1. 1933 konj 34 16.6 govedi 68.1 38.6 ovac in koza 147.2 50.6 j 1 sviWj 20.9 12.2 ^Število jpyeje živine se je tako zmanjšalo, je Vorošilov na istem kongresu dejal, da je »vol postal v Ukrajini že redka prikazen«, dasi je bila Ukrajina od nekdaj na glasu kot na goveji živini najbolj bogata pokrajina. Glede posevkov in pridelkov pa je Stalin dejal: »Dogaja se, da je zasejana površina vedno večja, pridelek pa ne raste, ampak celo pada, ker se zemlja čimdalje slabše obdeluje.« To upadanje se je seveda poznalo tudi na sovjetskem izvozu. Sovjetska Rusija je v telih od 1924.—1929. izvozila poljedelskih in industrijskih proizvodov na leto povprečno za 822.2 milijonov rubljev, 1. 1935. pa samo še za 330.2 milijonov. Molotov je na 3. vseukrajinski konferenci stranke dejal: »Organizirali smo se na desettisoče kolhozov, pa se nam ni posrečilo, da bi uredili praktično vodstvo teh kolhozov.« Tn 1. 1934. je na 17. kongresu stranke dejal Rudzutak: »Izpeljali smo veliko mrežo živinorejskih kolhozov, pa se ne more reči, da bi bili na višini.c Tako ne gre več naprej Tako so sovjetski vlastodržci morali spoznati, da so ubili zasebno podjetnost in da se je tudi zemlja ustavila. L. 1935. so kmetom, ki so bili v kolhozih dovolili, da si smejo nekaj kolhozne zemlje sami obdelovati in jo sami uživati. Luknja je bila narejena in je bila vedno večja. Kmetje so se z veseljem vrgli na tiste koške svoje zemlje, skrbno so jo obdelovali in seveda čimbolj se je dalo zanemarjati delo na kolhozni zemlji. Pomagali so si med seboj in si posojali živino, tudi iz enega kolhoza v drugega, da bi si pač zbrali čimveč svojega kruha. Tako se je zgodilo, da je bila kolhozna zemlja vedno zadnja in najbolj1 zanikrno obdelana, ker kolhoz pač najslabše plača. Nekateri upravniki kolhozov, ki niso mogli gledati zanemarjene zemlje, so jo enostavno — proti vsem predpisom — dali v na- i'em, češ, bo vsaj obdelana. Tako so se začeli :olhozi drobiti in kolhoznikom prepuščena zemlja jc začela izgubljati značaj postranskega zaslužka in je postajala glavni vir kruha in glavno polje zaposlitve. Kako tudi ne, povsod bi bilo tako! Tudi tako ne gre več naprej I In spet je bil vsiljeni komunizem v nevarnosti, da se Kremlju izmuzne iz rok in z njim vsi njegovi načrti. Zato je letos 27. moja izšel dekret, ki skuša ta razvoj ustaviti. Če bi šlo tako naprej, bi kmalu pridnejši in sposobnejši imel več kot lenuhi in postopači, ki so dobri za jiriganjanje po kolhozih. Ta dekret o »ukrepih za ohranitev kolhozne zemlje« najprej ugotavlja, da se »opaža, da kolhozniki povečujejo njim prepuščeno zemljo, kolhozito zemljo pa zanemarjajo in tako zasebno gospodarstvo izgublja značaj postranskega zaslužka in se pogostokrat izpreminja v glavni vir dohodkov«. Nato dekret ostro graja voditelje kolhozov, ki so »pustili, da se važna vprašanja kolhoza rešujejo sama od sebe, gledali so skoz prste dobičkarjem, namesto da bi kolhozno zemljo branili pred stremljenji po zasebnem gospodarstvu«. Zato dekret s strogimi grožnjami ukazuje, da se kolhozna zeml ja v nobenem primeru ne sme zmanjševati, ampak kvečjemu povečati. Vsa zemlja, ki leži na kolhozncm posestvu in presega 1 hektar, se odvzame dosedanjemu uživalcu in vrne nazaj v kolhoz. Poleg tega se odvzame vsa zemlja tistim kolhoznikom, ki so že dalj časa živeli z delom izven kolhoza in so tako dejansko izstopili iz njega, dalje se odvzame zemlja onim kolhoznikom ki so več delali na svojem kot nn kolhozneih in so se tako izključili iz njega. Odreja se popis vse kolhozne zemlje in v zasebno gospodarstvo podeljene zemlje in pri teh merah moro ostati in vsako zmanjševanje kolhozne zemlje se mora smatrati kot javen zločin. Upravitelji, ki bi dovolili, da kolhozniki kose ali nabirajo drva po kolhoznem za svoje zasebno gospodarstvo — vsak sme imeti eno kravico in nekaj kokoši — bodo izključeni iz stranke, izgnani iz kolhoza, t. j. ob službo, in postavljeni pred sodišče! Do tu je sedaj prišel najnovejši sovjetski oskus. Pogled v to življenje nam morda ne-oliko razloži, kako to, da ta velikanska drža-žava, ki sega iz Evrope v Azijo z nad 130 milijoni prebivalcev, ne more tako igraje preplaviti majhne Finske, kjer v miru živi trimilijon-ski narodičl Po slovenski domovini Jesenice Danes ob Ireh popoldne bo ponovitev drame »Plavž«. To izvirno dramo, odlično delo g. Klinar-ja, naj nihče ne zamudi. Pri vseh predstavah je žela splošno priznanje igralska družina »Aljaž«, ki je tako izvrstno in pristno znala prikazati borbo plavžarjev za pravice svojega potomstva proti tujcem — izkoriščevalcem naše zemlje. Dejanje se dogaja pri Sv. Križu nad Jesenicami. Pohitite z nakupom vstopnic, da ne boste zamudili lepe prilike. Ne bo vam žal. Shod JRZ bo danes ob pol 10. v veliki dvorani Krekovega doma. Poročal bo g. minister za gradbe dr. Miha Krek. Somišljeniki vabljeni. Jutri zvečer ob 8. bo fantovski sestanek v prvi sobi za odrom. Predavanje bo za fante važno in zttnimivo, zato se udeležite polnoštevilno. V trgovini Krekov dom se dobi vse potrebno za jaslice, primerna darila za božične praznike in za Novo leto, Izbira velika, cene solidne, postrežba točna. V pojasnilo občinstvu. Trgovina vina in žganja Cuček v Ptuju, dr. z o. z., podružnica Jesenice, sodno ukinjena, nima popolnoma nobene zvezo z našo firmo »Vinea«, trgovino vina, alkoholnih pijač in deželnih pridelkov, Jesenice. Kino Krekov dom predvaja danes samo ob 8. zvečer veseli dunajski film »Na starem Dunaju«. Za dodatek dva tednika: Metro in Fox. Kranj Shod JRZ v Kranju preložen. Zaradi nujnih poslov ministra dr. Miha Kreka sta odložena shoda za danes v nedeljo in za jutri v ponedeljek. Kino Šmartinski dom. Danes na sporedu ob 7 zvečer G-men, ob 9 Vragi na nebu. SLBKE za nove delavske knjižite pri F0T0 JUG, mm Nosite »HINKO« klobuke! Dr. Bežek Jože, zdravnik v Kranju ne ordinira do 28. decembra Komenda Dramatsko društvo Aljaž z Jesenic ne bo gostovalo v nedeljo, dne 10. decembra v Komendi s svojo igro »Plavž«, ker bodo to igro ta dan ponovili na Jesenicah. Pač pa bo danes ob 3 popoldne zanimivo predavanje o slovenski zemlji ob Soči s skioptičnimi slikami. Predaval bo dr. Žvokelj Dominik, advokat iz Kamnika. Žužemberk Nov zdravnik. V teh dneh smo dobili novega zdravnika v oseb: g. dr. Franca Pavločiča. Gospod zdravnik je naš stari znanec in prijatelj, saj je med nami že služboval. Dobro so mu znane naše gospodarske in zdravstvene razmere, ki so težke zlasti še zaradi tega, ker smo daleč od prometa in zdravstvenih ustanov. Ker je obenem tudi specialist za eobne in ustne bolezni, nam bo toliko bolj dobrodošel. Ob prihodu mu želimo pri njegovem delu in poslanstvu obilo veselja, sreče, blagoslova in uspehovl Sy. Lovrenc na Dravskem polju Žrtev materinstva je postala vzorna žena Uršula Beranič v Zg. Pleterjah. Par dni po porodu 4. otroka je nastopilo zastrupljenje krvi; tudi v bolnišnici niso mogli pomagati in revica je po strašnih mukah umrla. Farni sestanek priredi naš Fantovski odsek S sredo 20. decembra zvečer za vse može in fante v fari. Predavanje bo obravnavalo vprašanje komunizma. Obešenega so našli v bližini železnice nepoznanega berača. Pokopali so ga na Hajdini. Ptuj Cerkveno odlikovanje. Lavantinski škof pre-vzvišeni g. dr. I. J. Tomažič je gvardiana minoritskega samostana p. Mirka Godino imenoval za mnoge zasluge za duhovnega svetnika. Zaslužnemu in priljubljenemu gvardianu k odlikovanju iskreno čestitamo! Dekliška Marijina druiba pri oo. minoritih priredi danes ob 3. popoldne v mestnem gledališču slavnostno akademijo v čast Brezmadežni. Na sporedu so deklamacije, petje, otroški prizor, govor in krasna igra »Sveta Neža«. Med odmori bo igrala mladinska godba FO. Cene prostorom 8, 6, 4 in 3 dinarje. KinoRoyal. Danes zadnjikrat film iz cirkuškega življenja »Maneža«. — Pride: najaktualnejši film sezone »Gibraltar«. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani vabi na skioptično in kinopredavanje o pomenu delavskega zavarovanja, o zdravstvenih napravah, preprečevanju nezgod in oborbi proti je-tiki. Predavanje bo danes (v nedeljo) ob 10. v prostorih društva »Vzajemnost« v Maistrovi ulici. Nad 200 skioptičnih slik in propagandni film! — Pridite na to važno in poučno predavanje vsi, ki se zanimate za delavsko zavarovanje I Seznanili se boste s svojimi pravicami in dolžnostmi, poučili, kako se je treba varovati bolezni in nezgod. — Vstop prost. Podružnica Počitniške zveze na ptujski gimnaziji priredi v torek, 12. t. m., ob 20. v prosvetni dvorani »Mladike« Večer slovenske besede. Na programu so deklamacije, recitacije, pevske točke in govori. Pobirali se bodo prostovoljni prispevki. Dravograd Prosvetno društvo je imelo preteklo nede-deljo v društvenih prostorih svoj letni občni zbor, katerega se je udeležilo prav lepo število članov, zlasti fantov in deklet. Uvod in program sestanka je tvorila himna »Hej Slovani«. Po podanih poročilih o delovanju Prosvetnega društva in Fantovskega odseka so bile nove volitve. Prosvetnemu društvu predseduje g. prošt Mun-da, Fantovskemu odseku pa g! Kralj. Ves. na-daljni sestanek je bil posvečen narodni in državni misli, v proslavo državnega praznika 1. decembra in izseljenske nedelje. Majhna Kar-lica Sušccova je ljubeznivo deklamirala pesmico »Svobodno domovina«, njena večja setrica Angela pa Gregorčičevo »Naš narodni dom«. Sledilo je predavanje g. prošta »O narodni in državni zavednosti«. Saj je zlasti obmejni mladini treba v tem u/.iru jasnih pojmov, opominu naših bratov v tujini ie nosvetila svoje preda- vanje Angela Sušecova, učenka četrtega razreda meščanske šole v Mariboru. Sledila je nato vesela pesem, narodna in domoljubna, druga za drugo, tla je bilo kar veselo. Prosvetno društvo v Dravogradu opravlja brez dvoma veliko kulturno in nacionalno nalogo ob naši severni meji. Vubitno vse, ki z nami mislijo, zlasti fante in dekleta, da se nam pridružijo na prihodnjem se-stunku. Slovenj Gradec , / f *T> " i. - f V t v <*- ' » h w , t —f " J ' 4- A v' «. *' << ^ v i ' ► , -» - i. -s. "V O. X r J- ^ I d L t T ^t 4 ilf 11 - i t \\ Do smrti se (e opekel. V Dobrovi 24. obč. Šmartno, je živel nad 80 letni čevljar Ivan Vrhov-nik pd. Kušar. Minulo nedeljo zvečer je pri štedilniku zaspal. Med spanjem pa se mu je na životu vnela obleka, pri čemur 6e je starček, ki je bil bolehen in slaboten, tako opekel, da je v teku noči izdihnil, *VV * * i t t Trbovlje Mladinska akademija na praznik Brezmadežne je tudi v Trbovljah lepo uspela. Mladina Fantovskega odseka in Dekliškega krožka je priredila po sporedu simbolične telovadne vaje, pesmi in deklamicije ter igri »Mašna strežnika santarem-skat in »Slepi jetnik mladosti«. Vse točke so bile dovršeno podane. Motijo le zamude, ozir. predolgi odmori. Tudi to se naj zbpljSa in odpravi. Mladina, ki tako lepo slavi Marijo, ni izgubljena in bo vodnica v boljšo bodočnost. Mohorjeve knjige so prišle in se dobijo v lup- nijski pisarni. Poštnina znaša 2 din. Priporoča se kaj darovati za knjige izseljencem. Javno predavanje o tisku in časopisih — novi velesili, ki preobraža svet, bo danes, v nedeljo, ob desetih dopoldne v Društvenem domu. Govoril bo g. dr. Simončič iz Ljubljane. — Sodelovanje socialistov in Kramerjevcev. Zadnji teden so imeli zastopniki obeh skupin sestanek pri Počivavšku. Poročal pa je gosp. Milan Mravlje. Socialiste so zastopali župan Klenovšek, Murn in Korinšek, ki so dosegli, da bodo jeenes-arji v tukajšnjem okraju pri volitvah podpirali socialističnega kandidata, v drugih krajih bo pa obratno. Ze pri zadnjih volitvah so tako naredili, a ni bilo uspeha, tudi za naprej ga ne kaže. Gomilsko LetoSnjega Miklavža si bomo dobro zapomnili. Otroci so se ga veselili, ker jim je marsikaj lepega in dobrega prinesel; in za to smo mu hvaležni. Toda letošnji Miklavž je bil muhast in nam je tudi odnesel, ne samo prinesel, ln lahko rečemo, da nam je celo mnogo več odnesel, nego prinesel. Saj nam je odnesel našo drago in priljubljeno gospodično učiteljico Lojzko Medvedovo na Polzelo. Mnogi se še niti ne zavedajo, kaj smo z njo izgubili! Ker nam gdč. Lojzka Medvedova v svoji skromnosti ni dala prilike, da bi se od nje poslovili kakor bi se spodobilo, naj nam dovoli, da se Ji v imenu učencev, cerkve in naših društev na tem mestu zahvalimo za vse, kar je v teku svojega deiovanja na Gomilskem dobrega storila za krščansko vzgojo mladine v šoli in društvih, kakor tudi z lepim petjem v cerkvi. Želimo ji na Polzeli zdravja, da bi mogla v istem pravcu in z istim uspehom nadaljevati svoje plo-donosno delo. Šolsko oblast pa pozivamo, naj nastalo vrzel na gomilski šoli čimprej izpolni z enakovredno učno močjo. Skrivnosten zločin ua meji neznanec ustrelil tri nemške obmejne uradnike ter pobegnil Maribor, 9. decembra. Iz St. Ilja nam poročajo o zagonetnem zločinu, ki 6e je pripetil snoči na drugi strani meje ter je povzročil v vsem obmejnem pasu veliko razburjenje in na nemški strani obsežne varnostne ukrepe. Ustreljeni so bili trije nemški uradniki, storilcu pa se je jxmrečilo, da je pobegnil. Prvi umor je bil izvršen ob 17 na cesti med Ehren-hausnom (Ernovžem) in Plačem. V bližini naše meje je ustrelil nek nepoznan moški carinika nemške obmejne carinarnice v Ernovžu Leinerja. Ustreljeni carinski uradnik je ustavil na • omenjeni cesti nekega moškega, ki je šel v spremstvu precej visoke mlade blondinke. Neznanec se je na carinikov poziv ustavil, istočasno pa je potegnil samokres ter je carinika smrtno zadel. Po strelu je takoj pobegnil. Zločin je alarmiral vso mejo ter so nemški carinski in policijski oddelki začeli zasledovati morilca. V bližini kraja Lan-geck-Gamlilz (je to čisto slovenski kraj Gomilica) je policijska patrulja spet trčila z neznancem, ki je zopet uporabil svoje orožje ter Je ustrelil nekega nemškega uradnika obmejne policije. Po tem novem zločinu je neznanec zopet pobegnil. Zločin so opazovali z naše strani meje. Neznanec je hotel pobegniti na našo stran, ko pa je zagledal našegs graničarja, je pobegnil nazaj. Bilo je že zelo temno ter se mu je beg posrečil. Kmalu nato je sledil na sami meji tretji zločin. Ustreljen je bil nemški finančni stražnik. Umor je izvršil neki Hagen ali Hacken, katerega nemške oblasti zasledujejo. V njegovem spremstvu je bilo 20 letno dekle, oblečeno v črn gumijast dežni plašč. Dekle ima nlave, postrižene lase. Oba sta bila brez prtljage, * - v * »» » v » • • * ^ ,—• '< r \ » » v 1 J. j * * 1 '."Vi - jT' Zaprošene so naše oblasti, da zasledujejo morilca, ker Nemci domnevajo, da je s svojo spremljevalko pobegnil v našo državo. dhJŽMfi ■tamuJIttgi * Zasedanje Prvega hrvatskega kmetskega prosvetnega sabora se je pričelo na praznik v Zagrebu. Kongresu prisostvujejo vsi vidnejši hrvatski prosvetni delavci med kmečkim ljudstvom. Predsednik Seljačke sloge g. Rudolf Ilerceg je imel ob otvoritvi na zbrane daljši nagovor, v katerem je poudaril glavne smernice prosvetnega dela med hrvatskim kmečkim ljudstvom. * Mleko v Zagrebu jc po 3 din. Na zagrebških tržiščih je bilo pretekli teden precej živahno. Cene masti so se utrdile na 20 din za kg, slanina je po 17 din, slalo pa po 19 din kg. Mleko se prodaja po mlekarnah po 3 din liter in je torej v nekaj dneh poskočilo za 50 par pri litru, * Zanimiv epilog tragične letalske nesreče. Zagrebški listi poročajo o zanimivem civilnem procesu, ki se te dni odigrava pred zagrebškim okrožnim sodiščem. Zavarovalna družba »Du-nav« je naperila proti letalskemu naredniku Rudolfu Dunjku in proti državnemu erarju tožbo, s katero zahteva, da plača Dunjko odnosno državni erar znesek 179.000 din. Ozadje tožbe je naslednje: Dne 13. junija 1937 je prišlo nad Zagrebom do letalske nesreče, pri kateri sta trčili dve letali in padli na zemljo. Enemu letalu se je odlomilo krilo, vendar je pilot pravočasno odskočii s padalom in se rešil. Drugo letalo pa je strmoglavilo na hišo Georga Korteja v Hercegovački ulici 107 in tam zgorelo s pilotom vred. Od letala se je vžgala tudi hiša, vendar ni pogorela v celoti. Hiša in pohištvo je bilo zavarovano pri »Dunavu« za 400.000 dinarjev, škodo v znesku 167.000 din, katero so ugotovili strokovnjaki, je zavarovalnica plačala, zavarovanec pa ji je pri tem odstopil svoje pravice do pilota odnosno državnega erarja. Toženec, letalski narednik Dunjko, zanika, da bi bil on kriv nesreče. Letala ni~o izvajala svojih vaj nad Hercegovačko ulico, nego so bila v okolici in so se vračala na letališče. »Na po-vratku,« pripoveduje Dunjko, »sem prevzel vodstvo letalske patrole in sem letel spredaj. Ponesrečeni narednik Rankovič je bil levo od mene. Nad Jelenovcem se je Rankovič iz neznanega vzroka približal mojemu letalu in v naslednjem hijiu zadel z desnim krilom v rep mojega letala in nato še v levo krilo. Zaradi tega sta obe letali pričeli padati. Jaz sem še pravočasno skočil s padalom, dočim se je Rankovič, ki je imel že od prej rano na sencih, ob udarcu onesvestil in se ni mogel več rešiti.« Ena komisija je ugotovila, da se je nesreča zgodila po krivdi ponesrečenega Runko-viča, druga pa, da je do nesreče prišlo po tragičnem naključju brez krivde letalcev, ker je najbrž kaka zračna struja zanesla Rankovičevo letalo proti vodji patrole. Zagrebški pravniški krogi napeto pričakujejo, kako se bo rešila ta čudna in nenavadna pravda. * Neslana pijanska Sala, kf se je tragično končala. V Slavskem polju v bližini Petrinje so se v neki pijanski družni dogovorili, da bodo tekmovali v tem, kdo se bo prvi pijan zvrnil pod mizo. Pričeli so se na debelo nalivati z žganjem in prvi se je zvalil pod mizo kmet Nikola Paič. Ker ga nikakor niso mogli prebuditi, so šli v mrtvašnico po mrtvaška nosila. Nanje so naložili Paiča, prižgali sveče in ga okrasili s cvetjem. Nato so ga pokrili s plahto in ga v sprevodu odnesli na pokopališče, lam so ga nameravali položiti na tla, da bi se prestrašil, ko bi se sredi noči zbudil na pokopališču. Ko so bili že na pokopališču, je eden od spremljevalcev potipal Paiča in opazil, da je povsem mrzel in da ne diha več. Zaklical je: »Ljudje, pravi mrlič,« kar je na pijance tako delovalo, da so se v paničnem strahu razbežali s pokopališča. Po vasi se je kmalu razvedelo o dogodku. Paičevi sorodniki so odšli po mrtvega Nikolo in ga prepeljali na njegov dom. Komisija iz Virginmosta je ugotovila, da je Paiča zadela srčna kup in to od prevelikega zavživanja pijače in hudega mraza. Pijance, ki so si dovolili tako ostudno šalo, bodo pošteno privili, tako da jim bo najbrž enkrat za vselej prešla misel na takšne podvige. * V Belgradu sta prišla na svet dva bela medvedka. V belgrajskem živalskem vrtu so te dni doživeli radosten dogodek. Bela medvedka je vrgla dva ljubka mladiča. Radost pa se je kmalu izpremenila v žalost, kajti eden od mladičev je kmalu poginil, drugi pa je tudi tako slab, da dvomijo ali bo ostal. * Žena v borbi s steklim volkom. V ponedeljek poj>oldne je vdrl v vas Čestenin pri Vranju v Srbiji stekel volk. Najprej je napadel kmetico Ljubico Ristič, ki je ob potoku prala. Njen šestletni sin 6e je v bližini igral, Iznenada je dečko zakričal in ko se je mati obrnila, ja zagledala volka, ki je napadel njenega sina. Brez pomisleka se je ženska z golimi rokami zakadila v volka. Toda boj je bil neenak. Volk je prizadejal ženski več hudih ran, tako da se je zrušila na tla. Nato je zver oddiv-jala proti vasi. Tu je napadla kmeta Lazarja Stan-koviča, ga vrgla na tla in ga ugriznila v prsi in stegno, Stankovičeva žena je prihitela možu na pomoč in je z vilami zabodla volka. Medtem, ko se je žena borila z zverino, je Stankovič prišel k sebi, odhitel v hišo in se vrnil s puško, iz katere je oddal na zverino dva dobro merjena strela. Po teh 6trelih je poginila. Vse tri hudo ranjene osebe so prepeljali v bolnišnico v Vranje. Naihujše poškodbe ima sinko Rističeve, ki bo ranam r.ajbrže podlegel * Mož ki žre britvice. Delavec Mirko Simanič iz Slavonskega Orahovca je že delj časa brezposeln. Da bi si zaslužil kakšen dinar, je prišel na misel, da bi začel nastopati kot »jedec britvic«. Siromak, ki ima izredno močne zobe diobi v ustih britvice in požira njihove kose. Kakor pripoveduje sam, da je doslej požrl že okrog 800 britvic, ne da bi utrpel najmanjšo škodo v ustih ali v prebavilih. »Nabiram 6tare, že rabljene britvice, kajti za nove nimam denarja,« je dejal po neki »produkciji« v Novem Sadu. * Bitka v Karlovcu zaradi lepe ciganke. Pred neko gostilno v Karlovcu je prišlo do krvavega obračunavanja med dvema skupinama ciganov, ki so ee »tepli zaradi lepe 18 letne ciganke Mire Nikolič. Opoldne je prišlo v gostilno šest ciganov Nikoličev in trije cigani Jovanoviči. Z njimi je bila tudi Mira. V lepo ciganko je bilo zaljubljenih več ciganov, med njmi tudi Zlatko Jovanovič. Ko so cigani popili tri litre žganja in nekaj steklenic vina, so nekateri začeli nadlegovati Miro, nakar je Zlatko Jovanovič zagrozil, da bo vsakega ubil, kdor se bo dotaknil njegovega dekleta. Ni trajalo dolgo in stopile so v akcijo steklenice, palice, noži in stoli. Sest Nikoličev je udarilo po treh Jovanovičih. Ker je bila gostilniška soba za bitko premajhna, so šli ven in pred gostilno nadaljevali boj. Rajonski stražnik se je mogel omejiti le na to, da je zadržal v gotovi oddaljenosti radovedneže, ker bi jo sicer tudi ti skupili. Med bojem Je Joško Nikolič ugriznil v lice Štefana Jovanoviča in mu odgriznil kos meea, za povračilo je pa Štefan odgriznil Nikoliču no«. Stražniki, ki so prihiteli, 60 imeli dosti posla, preden so obvladali pijane in bojevite cigane, ki so bili oboroženi z noži. Posledica bitke je bila, da je moral Zlatko Jovanovič iskati pomoči v bolnišnici, ostalih osem ciganov so pa obvezali kar na policiji. Ko so se cigani iztreznili, so 6e med 6eboj pomiril in eo sedaj že spet dobri prijatelji. Seveda bodo imeli opraviti s sodnijo. * Komisije pregledujejo zagrebške trgovine in njihova skladišča. Po zakonu o pobijanju draginje je bilo v Zagrebu sestavljenih 6 komisij, ki pregledujejo zagrebške trgovine in njihova skladišča. Komisije bodo natančno ugotovile, koliko je blaga v posameznih trgovinah in skladiščih, ter strogo kontrolirale tudi cene. Že zdaj prihajajo na zagrebški obrtni odsek številne prijave proti posameznim ti-govcem. Mnogo je primerov, da so trgovci blago iz svojih trgovin in skladišč skrivali na svojih zasebnih stanovanjih ali pa pri svojih prijateljih. — pri ljudeh, ki fib pogosto nadleguje zapeka, vsled česar imajo vrenje v želodcu in črevih, pospešuje se temeljito čiščenje celokupnih prebavil s čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zaužite zjutraj na tešče. Z uporabo »Franz-Josefove« grenke vode se naglo odstranja belina z jezika, ki se nakopiči vsled zapeke, obenem se pa doseza tudi boljši tek. Reg. po min. soc. poL ln n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35. * Vlomilci obkoljeni v trgovini z dragulji. V noči od 3. na 4. decembra so vlomilci vdrli v trgovino juvelirja Matija Štimaca v Djakovu, _ po so bili aretirani, ko 60 opravljali svoj nečedni posel. Okrog polnoči se je vračal mimo Štimacove trgovine veletrgovec Ruškovski in zaslišal sumljiv ropot v trgovini. Poklical je policijo in nekaj svojih prijateljev, ki so obkolili hišo. Vlomilci so medtem časom razbijali predale in blagajno v trgovini. Po istem potu kakor vlomilci, je šla policija v trgovino in pozvala vlomilce, naj se podajo. Ker vlomilcem ni drugega kazalo, so se udali in policija jih je odvedla v zapor. * Žrtev žganja na Hrvatskem In v Slavoniji je vsak dan več. Iz okolice Petrinje poročajo, da je tam zelo majhen odstotek odraslih ljudi, ki 60 bili v zadnjih mesecih, ko se je kuhalo žganje, trezni. Zgodi se večkrat, da so cele vasi pijane, ljudje se v pijanosti spominjajo 6tarih 6porov, ki tako nanovo vzplamte, podžgani od alkohola In terjaio nove žrtve. Pokopališča in zapori se polnijo. — V vasi Kukuruze v okolici Petrinje, je zadnjih 14 dni neprestano popival neki 6tar piskrovezec. Vseh 14 dni ni bil niti trenutek trezen. V eni preteklih noči se je spet napil pri neki hiši, kjer so kuhali žganje. Pijan je zablodil na neki travnik, kier se je spotaknil in padel v jarek. Drugo jutro so ga našli kmetje zmrznjenega, * Ubili kmeta in ga vrgli v ogenj. V vasi Pak-linah pri Travniku v Bosni se je odigral zločin, kakršnega v onih krajih ne pomnijo. Trije brat;e Jarčeviči so na grozen način umorili kmeta Lazarja Čevapa. Vzrok umora je bil ta'e: Čevap je nekega dne ujel konja bratov Jarčevičev, ki se je pasel na njegovi livadi. Zahteval je od njih odškodnino za popašeno travo. Jarčeviči pa niso hoteli plačati, nego so izvabili Čevapa v neko gozdno kolibo, kjer so padli po njem s k.Vii. Obdelovali so ga tako dolgo, da je izdihnil. Prebili so mu 11 reber, ranili pljuča, srce in čreva, nato pa so ga vrgli na ogenj Zločin in zločince je odkrila Čevapova žena, ki je prišla v bližino koUbe in videla zločince, ko so odhajali iz nje. V kolibi pa je našla truplo svojega moža na ognjišču. Potegnila ga je brž z ognja ter nato obvestila orožnike, ki so takoj prijeli zločince. Iz Julijske Krajine t Duhovni svetnik Ivan Jane. V Št. Vidu pri Vipavi je po daljši, hudi bolezni mirno v Gospodu zaspal g. duhovni svetnik Ivan Jane, župnik v pokoju. Rodil se je dne 19. aprila 1874 v Novem mestu. V duhovnika je bil posvečen 23. julija 1898. Najprej je kaplanoval v Dolah, potem pri Sv. Križu pri Litiji, od tam je 1. 1903 šel za župnega upravitelja na Col nad Vipavo, L. 1909 je i>ostai eolski župnik in župnik te prikupme gorske fare je ostal do 1. oktobra 1936, ko je zaradi šibkega zdravja stopil v pokoj. Njegovo zdravstveno stanje se je vedno slabšalo. Delni mrtvo-ud ga je skoraj ohromel in priklenil na sobo. Sedaj je pa izročil svojo blago dušo svojemu nebeškemu očetu. Njegove zemske ostanite so prepeljali na Col, kjer bo ob strani svojih staršev snival zadnji sen. —-Pokojni je bil vnet dušni pastir, ljubezniv gospod, ki je vse svoje moči žrtvoval svojim faranom. Zato si je osvojil tudi njihova srca in bo ostal zlasti Colanom v trajnem, svetlem spominu, Sedaj, ko spi v njihovi zemlji, ki jo je tako iskreno ljubil, in čuva tam gori na sončnem vrhu predrago Vipavsko dolino, mu bodo še bolj zvesti in se ga bodo z dneva v dan spominjali v toplih molitvah, Tudi vsi drugi številni prijatelji in znanci, ki smo rajnkega poznali, ga bomo ohranili v lepem spominu. Bil je odločen, delaven mož, vzoren duhovnik in živahen borec, poleg tega pa prijeten družabnik in nadvse plemenit in gostoljuben prijatelj. — Ave anima pial Dva brata hkrati promovirana za doktorja zdravilstva. Na univerzi v Padovi sta bila skupaj proglašena za doktorja medicine gg. Stanislav in Milovan Ferjančič, sinova g. dr. Hermana Ferjančiča, sodnega nadstvetnika v Benetkah, ki je doma :z Goč na Vipavskem iz ugledne družine, ki nem je dala že vrsto odličnih kulturnih delavcev, Mladima doktorjema čestitamo! Izšle so knjige »Goriške Matfce«. Knjižni dar te tiskovne založbe v Julijski krajini obsega za leto 1940 sledeče štiri redine knjige: 1) Andrej Budal, »Osemnajst velikih«, življenjepisi osemnajstih naših najodličnejših pisateljev in pesnikov od Trubarja do Župančiča; 2) Damir Feigel, »Supervitalin«; 3) 1. Tr-novec, »Žarki in življenje«; 4) »Koledar« za 1, 1940. — Poleg teh rednih knjig je izdala založba še dve fakultativni: Karel čapek »Hordubal« in France Bevk »Huda ura«. Pri lanski izdaji se je bila zakasnela povest Frania Bevka »Stražni ognji« in je zato leto« na razpolago. Povrh dobi še vsak naročnik propagandni snopič »Dvajset let — 1919—1939«, seznam knjig Goriške Matice. Peta redna knjiga, ki bi bila morala iziti, kakor je bilo določeno, — Bevkova zgodba »Pestema«, — leži že od pomladi na cenzuri. Uboga pestema, nevarno je, da se postara. Podbrdo. Knp je zadela našega lesnega trgovca in posestnika g. Valentina Valentinčiča. Ker je bil v vsej Baški dolini in še izven nje znan in spoštovan, ga je na zadnji poti spremljala velika množica. Rajni je bil podjeten in skrben gospodar in se je neumorno trudil zn dobrobit svoje družine. Bil pa Je tudi blagega srca in je bila njegova hiša vsem vsem potrebnim vedno odprta, Naj počiva v miru in naj mu Bog poplača njegove dobrote! l O V malih oglasih valja vsaka beseda 1 dlnj lanltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskan« naslovna besed« s« računajo dvojna Najmanjši znesek za mali oglat 15 din. — Mali oglasi t« plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega tnačaja s« računa anokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 5 din. — Za pismeno odgovor« gled« malih oglasov treba priložiti znamko. 1 m i Gostilniška kuharica 16 let stara, Išče službo. Nastopi takoj alt 1. januarja. Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru pod it. 1619. Sobar vege vseh hišnih del, ser-viranja, likanja Itd., tiče službo za takoj ali 1. januarja. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 18973. Trgovski pomočnik samostojen prodajalec tn dober skladiščnik — želi premenltl službo v večje podjetje. Ponudbe prosi v upravo »Slovenca« pod »Zanesljiv« St. 19056. Trgovski pomočnik Uobro lzvežban v vseh panogah trgovine, lfiče Blužbo. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Slov.« pod »Mlajša moč« 19101. Korespondent pertekten v nemščini. Španščini ln srbohrvaščini, išče zaposlitev. Ponudbe podružnici »Slov.« v Ptuju pod »Korespondent 1400« št. 19092. Absolvent trgovskega tečaja, vojaščine prost, želi dobiti mesto praktikanta kjer koli. Naslov v upr. »SI.« pod št. 19080. 40 letno dekle ere k preprostemu vdovcu za gospodinjo tudi na kmetijo; vajena otrok. -M. Z., Podsmreka 6, Dobrova pri LJubljani. Brezdomec! Boter, trezen, nekadilec, išče kakršno koli zaposlitev, gre tudi na preizkušnjo samo za hrano ln stanovanje. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 19136. ' Gospodična B večletno pisarniško ln hotelsko prakso, želi po poldanske zaposlitve \ Ljubljani. Ponudbe pod »Zmožna« na upravo »Slo Venca«. 22 let star mladenič sprejme s 1. Januarjem službo hišnika ali skladiščnika. Ponudbe poslati v upravo »SI.« pod šltro »Pošten« St. 18943. Obrt Mreže za postelje najceneje pri Andlovtcu, Komenakega ulica 14. (1 « Pohištvo i Vsakovrstno pohištvo dobavlja še vedno po starih cenah v moderni ln solidni Izdelavi tvrdka »OPRAVA« Celovška cesta 59. Sprejemajo se naro&lla. Poceni nudi orehove spalnice mizarstvo Stlgl Milan, Trata, St. Vid nad Ljubljano. (S Moderne spalnice tn. kuhinje po nizkih cenah priporoča mizarstvo Velkavrh, Krakovska 7, Ljubljana. - Sprejemamo vsa naročila ln popravila, Mreže za postelje Izdeluje ln sprejema rab ljene v popravilo najce' neje Alojz Andlovlo, Gregorčičeva ulica fit. S (pri Gradišču). MODROCE otomane, kauče itd. dobite poceni In solidno pri Ivan HabiCu tapetnik Kopitarjeva ulica 1 na (proti „Ni 6 m ana" Lesena zloSIJlva postelja a tapeciranim madrocem Din 220"— Gospodična organistka ki prevzame tudi peko hostlj, cerkveno perilo ln snaženje cerkve, učenke Ea klavir ln na delo za pletllni s^roj - Išče primerno službo. Naslov se Izve v upravi »Slovenca«. Mesto oskrbnika ▼ Sloveniji Išče dober strokovnjak z 8 letno prakso na veleposestvu. Poročen, 27 let star, izvrstne reference. Dopise v upravo »Slovenca« v Mariboru pod »A. P. 1000«. Čitajte »Slovenca« Spedjalne posteljne mreže »Patent«, in »primissimo« modroce, otomane, in vse tapetniške izdelke nudi solidno in po nizki ceni tvrdka Rud. Radovan Mastni trg 13. Poizvedbe Izgubila se je prav majhna pslca, bela s črno liso, katera sliši na ime »Piki«. Proti na gradi naj se jo vrne trgovini Stane Derganc, Gosposvetska cesta 2 — LJubljana. (j Sluibodobe Mesarskega pomočnika ln vajenca sprejmem tako]. Hudnlk, Ježica 15. Kavarn, blagajničarko z dobrimi Bprlčevall, ver-zirano v bufeju, išče hotel »Central«, Osljek. (b Krojaškega pomočnika takoj sprejmem. Franjo Dlaccl, krojač, fev. Je-dert. Laško. (b Sedlarske pomočnike ln vajenca sprejmem takoj. Naslov v upr. »Slovenca« pod fit. 19153. (b Dober brusač za pile dobi stalno službo. Pllar-na I. Flgar, Ljubljana, Vošnjakova ul. 2. (b Dekle 14 do 1« let staro, sprejmem k dvema otrokoma. Ježica 91 pri LJubljani. Vzrok mnogih obolenj leži večinoma v slabi in neredni prebavi, ki ima za posledico nakopičenje telesu škodljivih snovi v organizmu, ki je na ta način oviran v svojem rednem delovanju. Zato je potrebno, da se predvsem skrbi za temeljito čiščenje. S tem vzdržujete telo zdravo in odporno. V to svrho dobro služi Planinka čaj Bahovec, vsled svojih preizkušenih in zdravilnih' sestavnih delov. To ima že po 6—12 tedenskem zdravljen juza posledico izboljšanje vsega organizma, a posebno pri onih osebah, katere tppe od slabe prebave, slabega delovanja črevesa in napetosti, omotice, glavobolu, nespečnosti in zgagi, hemoroidih in debelosti. Planinka čaj v vseh lekarnah po 20 din in 12 din. Beg. S. br. 29731/35. TELEFUNKEN aparati neprekosljivi v kvaliteti in glasu v vseh cenah. Najmoderneje urejena popravljalnica vseh znamk radijskih aparatov. — Hitro, poceni RADIO STARKEL MARIBOR Trg svobod« 6 Telefon štev. 26-85 Služkinjo ali postrežkinjo mlajšo, Iščem k dvema odraslima osebama. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Park« 19159. (b Žensko srednjih let, zmožno kuhanja ln drugih gospodinjskih del, sprejmem Zglast naj se ljubiteljica otrok. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19169. Varuhinja samostojna, poštena ln delavna dobi mesto pri dveh še ne šoloobveznih otrocih. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Gospodinja« 19154. (a Žagar (gaterist) priden, zanesljiv in trezen strokovnjak — dobi stalno službo. Ponudbe z navedbo zahtevkov na: Hartner, parna žaga — Murska Sobota. (b Služkinjo pridno, pošteno, vajeno vsega gospodinjstva. Iščem za takojšen nastop. Prednost Ima res dobra moč. M. Marklč, trgovina čevljev,. Trbovlje I. (b Perfektna kuharica mlajša, s dolgoletnimi spričevali, sposobna tudi drugih opravil v gospodinjstvu, se sprejme takoj ali kasneje. Oglasiti se od 9—11 dopoldne v Puharjevl ulici 14, I. n., Mahorčlfi. (b Voznika za Jutranje ure potrebuje mlekarska zadruga. — Plača po dogovoru. Inte-resentje, zmožni kavcije naj pošljejo ponudbe Mlekarski zadrugi Predoslje pri Kranju. (b Popolnega knjigovodjo išče Industrijsko podjetje za čimprejšnji nastop. Ponudbe z navedbo predlzobrazbe ln prakse upravi »Slovenca« v Mariboru pod značko »Vrhovni knjigovodja - organizator 386-39 kr.« (b Agilen organizator buffeja, strokovnjak, nad 30 let star, energičen in vesten za vodilno mesto, samostojna moč — dobi službo v novem podjetju v večjem mestu. Pismene ponudbe s prilogo slike ln navedbo pogojev je poslati na upravo »Slovenca« pod šifro »Dom dela in plače« 19149. (b Plašči Velika izbira Prvovrstna izdelava Najnižje cene nudi F. L Goiičar Ljubljana SV. Petra c. 29 Izdeluje se tudi po meri. — Na zalogi velika izbira blaga za plašče, kostume in obleke v vseh modnih barvah. Zaslužek Zaslužili bi radi? Pomagajte nam kot krajevni zastopniki pri ljudskem zavarovanju. - Pogoji so za vsakogar ugodni, postranski zaslužek dober. Podrobnejše informacije dobite pri zavarovalnici »Drava« v Mariboru. Fotograf, pomočnika (ico) lahko začetnik, sprejmem takoj. Fotograf poleg pošte, Brežice. Služkinjo pridno, pošteno za vsa hišna dela so sprejme takoj k dobri hiši. Naslov v upravi »Slovenca« pod fit. 19175. (b Poceni prodam kompletni stroj za tovarno usnja, Alfred Wl-cher, Maribor, Gajeva 4 Služkinjo za gospodinjo, varčno m zanesljivo, sprejmem takoj za stalno v predmestje. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Obrtnik« St. 19078. Parni stroj Jakostt 2ZC20O KS, Ban-sfcerhavjsen Budapest, kondžnziitorjijm, v odličnem stanju, vidi se lahko še v pogonu. - Prodaja »Jugofurda«, Miroslav Kras, Zagreb, Helnzelo-va ul. 54 D. Delovodjo za mizarsko obrt, sprejmem. Kavcija 6000 din, lahko tudi v vrednostnih papirjih. SmoleJ Rudolf, mizar, Jesenice, Kosova ulica. (b Gospodinjsko pomočnico dobro, z meščansko šolo, v starosti od 24 do 30 let, iščem. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Celju pod »Zanesljiva« St. 19213. (b mm i Vajenca za fino krojastvo sprejme Hren, Prešernova št. 54-1. (v Pekovskega vajenca zdravega in poštenega dečka, takoj sprejmem. Ivan Arbi, Ljubljana, Zvezdarska ul. 4. Penzijsko mesto Mehanik se sprejme. Potrebno znanje : struženje, avtomotorjl, elektroinšta-laclje, avtogeno In električno varenje. Pismene ponudbe jo podati z navedbo najmanjšega zahtevka. Brez te navedbe se ponudba ne bo upoštevala, niti nanjo odgovorilo. Absolventi strojno-delovodskega tečaja Imajo prednost. Nastop službe takoj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Takoj« 1Š.B91. 84, 3691, 5702, 5718, 5725, 5746, 5773, 5781, 57&8, 5815, 5831), 5843, 5S84, 5917, 5962, 5980, 6008, 6017, 6051. 6036, 6039, 6094, 6151, 6208, 6229, 6275, 6297, 6398, 6311, 6316, 6383, 6389, 6452, 6435, 6507, 6571. 6592, 6594, 6605, 6611, 6643, 6665, 6696, 6705, 6751, 6773, 6797, 6808, (>8*29, 6915, 6954, 6955, (,964, 6975, 6977, 7006, 7089, 7095, 7132, 7168, 7179, 7191, 7195, 7201, 7204, 7208, 7250, 7280, 7282, 7326, 7355, 7552, 7372, 7417, 7402, 7581, 7582, 7660, 7687, 7733, 7791, 7804, 7840, 7858, 7870, 7894, 78%, 7936, 7940, 7979, 7982, 7996. Dobitki sc lahko dvngnejo do 31. decembra 19^ v pisarili: Maribor, Kopališka 17, sicer zapadejo v korist društva. Zelo primerna BOŽIČNA DARILA! * Največja izbira! * Oglejte si naše izložbe I A. & E. SKABERNČ LJUBLJANA ipirasB Parcele raznih velikosti ln cen v neposredni bližini tramvaja in nove gimnazije prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod 18.976. p Parcelo center alt okolica Ljubljane, kupim proti gotovini brez posredovalcev. — Ponudbe v upravo »SI.« pod »Parcela« št. 18996. Novo hišo ▼ Ljubljani, rentabilno, do milijona din, kupim (brez posredovalca). Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Gotovina« 18972. Hišo z vrtom dvostanovanjsko, v Ljubljani, prodam. Naslov v upravi »SI.« pod St. 19120. Parcela naprodaj v bližini mestnega vodovoda ob cesti, 12.140 m" po 25 din. Pojasnila Zajec, Vodnikova 80. V Kamniku - Zapricah prodam 4 parcele v izmeri 2800 m» po 12 din m». Izve se: Anton Ma-zovee, Kamnik, Perovo 45 Posestvo stanovanjsko hišo ali parcelo kupim za knjižico »Kmečke« v Ljubljani. — 1'onudbe na upr. »Slovenca« pod »Kmečka« 19158. Kupim zemljišče ob Sori od Medvod do fckofjo Loke, na katerem bi se lahko zgradila hiSa. Ponudbe z navedbo cone ln lege zemljišča ja poslati v upravo »Slov.« pod »1000« 18980. Nova hiša naprodaj na Smartinski cesti, pripravna za vsako obrt, za 245.000 din. Hipoteka se lahko prevza me 100.000 din. — Miha Dimnik, Smarska 58, pošta Moste, Ljubljana, (p Visokopritlično hišo s 800 m' sadnega vrta prodam. Ima dva dvosob na ln eno enosobno stanovanje s pritikllnami, vodovodom in elektriko. Zgrajena 1930. Nahaja se poleg kolodvora S t. Vid Vižmarje — 7 minut od tramvaja. Pojasnila: Vižmarje 78. (P »Anker« šivalne stroje najnovejše, za gospodinje. Šivilje, krojače, tudi cik-cak, malo rabljene, od 300 din naprej prodaja »Triglav«, Resljeva 16. (t Gostilno dobro ldočo, z lepim posestvom, zaradi selitve ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19115. Hišo z dobroldočo gostilno v centru Ljubljane takoj prodam zaradi odpoto-vanja. Pismene ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »Polovica hipoteke«, št. 19174. (p Novo stanovanjsko hišo solidno zidano, rentabilno, v centru Ljubljane, do zneska 2,000.000 din, takoj kupim za gotovino. Planinšek — Ljubljana, Beethovnova 14, telefon 35-10. (p Dobro in prijetno reprodukcijo zvoka, stabilni prejem na vseh valovnih dolžinah, solidno izdelavo in lepo zunanjost, automa-tično izbiranje postaj Vam nudi KOMPAS MEDIJ ATOR RADIO Zastopniki v vseh večjih krajih. — TEHNIK" Josip Danlal, »» V Ljubljani: MlKiositeva cesta 20 Parcelo 325 m' po 25 din prodam. Suvoborska 25. Trgovsko hišo z veliko stavbno parceto prodam v centru mesta. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Resen kupec« 19191. Stavbna parcela naprodaj v bližini gostilne »Katerca«, Rožna dolina. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19112. Stavbne parcele sončna lega v Mariboru, levi breg, 2000 m> in enodružinska vila naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod St. 19202, (p Parcelo prodam pri Sv. Krištofu. Naslov v upravi »Slovenca« poti št. 19161. (p Lepo posestvo z vinogradom blizu Maribora zaradi starosti naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« v Mariboru pod »KZ 1624«. (p Lepa hiša z dveml večjimi stanovanji, velikimi podkletenl-ml prostori, krasnim obsežnim vrtom, ki se lahko oddell v lepo stavbno parcelo ob glavni cesti okolice Ljubljane — ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19192. (p Krasna stavbna parcela ugodno naprodaj. Dopise v upravo »Slovenca« pod »Krasna parcela« 19172. Vilo z vrtom kupim v prometnem kraju Gorenjske ob železnici ali avtobusu. — Najraje blizu cerkve. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Hrastnik« 19216. (p Hiša enonadstropna s enajstimi kompletnimi stanovanji in vrtom, v mestu Brežice, ugodno naprodaj. Pojasnila daje A. Falsehini, Llbna, Videm-Krško. (P Čitajte »Slovenca« Vtanoianja IŠČEJO: Enosobno stanovanje iščem za takoj. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Takoj« 19156. (č ODDAJO: Enosobno stanovanje oddam. Sitar Franc, Sto-žlce 136. Enosobno stanovanje oddam. Pavšičeva 40, Šiška. . 216W, 5 > > 3675"— > 240W, 6 » > 4100-— Pogonska sigurnost - fcstoia »oka - Okusna cMka - Izredno povoljna cena Zastopstvo za Ljubljano in okolico: Radiotehnik ŠETINA FR., Ljubljana Domobranska 27. — Telefon it. 32-64 šivalni stroj sešije vse za Vas In za Vašo deco. Prepotreben je torej Vašem gospodinjstvu. Na ugodna mesečna odplačila! Veletrgovina IGN. VOK Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7 Dvosobno stanovanje z vsemi pritikllnami, oddam. Tyrševa cesta 93. Enosobno stanovanje s pritikllnami, — oddam mirni ln snažni stranki. Hrenova ulica 6. (č Vna jem I Dvosobno stanovanje 8 kopalnico, v novi hiši, oddam. - Katarina Štrukelj, St. Vid 43 pri Lj. Sobo s kuhinjo takoj oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19110. Trisobno stanovanje kabinet, kopalnica, vrt, oddam takoj ali pozneje. Herberstetnova 24. (č Enosobno stanovanje oddam s 1. januarjem. — Bavdkova 13, Zelena Jama. Trisobno stanovanje v St. Vidu nad LJubljano oddam z januarjem. Pojasnila v trgovini Svaj-gar; St. Vid. (S Dvosobno stanovanje s kabinetom ter vsemi pritikllnami oddam s 1. febr. ali 1. marcem. Kopač Stanko, Vodnikova c, št. 173. (2 Stanovanje obstoječe iz dveh sob ln pritiklin, oddam s 1. januarjem. Poljanski nasip St. 10. Polzve se pri hišnici od 12 do 2. (č Dvosobno stanovanje v I. nadstropju, lepo ln suho za 323 din, oddam Januarja družini z otroci zaradi službene preme stltve solidne in zdrave družine. Zeleznlk, Pre-dovičeva ulica 11, Moste, Ljubljana. (č Kupujte pri naših inserentih! IŠČEJO: 1 Trgovino z meš. blagom na prometni točki, vzamem v najem. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Dobra kupčija« št. 19057i Poslovne prostore 1 z večjim lokalom, skla^ dlščem, pisarno, svetlo delavnico za 30 krojačevi ln šivilj - Iščemo v stroJ gem centru Ljubljane irt Maribora. - Ponudbe na Brunswlck«, pariški mo-l del salon, Zagreb. ODDAJO: Brivski lokal z vso opremo, dam v nrt Jem. Cerne, Kranj. Pekarno in slaščičarno parno, dobro ldočo, nai zelo prometnem kraju vi Sloveniji, oddam v najemj Ponudbe na upravo »SI.« pod »Dobro ldoča« 191ili Trgovski lokal ' z opremo ln obrtno pr&4 vico se ugodno odda v tr-1 gu na Gorenjskem, nam-) skemu moškemu v najemj Potreben kapital od 60001 do 8000 din. Ponudbe nai upravo »Slov.« pod »Ta^ koj« št. 19076. ODDAJO: Prazno sobo poseben vhod, parketiraJ no, oddam takoj ali z ja-i nuarjem. Sv. Petra c. 14j Zajec. Prazno sobo v centru mesta, posebeH vhod, čisto, udobno, sonS-3 no, visoko pritličje, od-f dam. - Naslov: Vukoviuj Slomškova 7. Lov z letalom Visoki fant je drobni čolniček vodil tako neverjetno spretno hitro, in tako močno zastavljal veslo, da se mu je Jock silno čudil, in sta kar naenkrat pristala na nasprotnem bregu. Jock je splezal na breg, a vse je curljalo od njega in iresel se je po vsem životu. »IIva-hvala!« ravno to besedo je mogel spraviti iz sebe, tako zelo so mu zobje šklepetali.. »Kdo pa je ta tvoj prijatelj z vejo? Zdi se mi, da mu ni prav veliko za lov. Menda še plavati ne zna. Ali ga ne bi potegnila na breg?« Tok je privlekel tudi Jasperja v krnico in tu se je Jock prepričal, da ima njegov novi prijatelj prav. Možak Jasper ni znal plavati. Samo veja mu je pomagala, da je mogel držati glavo nad vodo. »Najbrže ga bova morala res reševati. A povem ti naravnost, da je nevaren človek. Jaz sem mu samo z največjim naporom mogel uiti.« Tovariš ga je hitro in bistro pogledal. »Zanimive reči praviš, a da bi utonil, ne smeva pustiti. Halo, kaj je pa zopet to?« Med njegovim stavkom se je namreč na nasprotnem bregu pojavil veliki pes. Brez oklevan ja je skočil v vodo, plaval do Jasperja in ga pograbil za obleko. Jasper je vejo takoj izpustil in pes ga je začel vleči h kraju. Veliki fant se zasmeje. »Ta pes pa zna! Spravil 1)0 tvojega sovražnika na nasprotni breg. Ti si torej prost.« Jasper je dospel do plitvine in skobacal na breg. Tam pa se je obrnil. Jocka presunljivo pogledal in zavpil. »Za časek si se izmazal, pa nikar si ne domišljal, da si z menoj opravili .Saj sem ti naprej povedni, da se boš kesal, ako se bos z menoj igral. In se tudi bošli Pokazal jč hrbet, se pognal med drevje in izginil. Visoki fant se je okrenil k Jocku in smehljaja ni bilo več na njegovem obrazu. »Prav si povedal,« je rekel resno. »Ta človek je nevaren.« Ko pa je opazil, kako je Jock bled, je še dostavil: »Saj si ves prepaden! Pojdi z menoj v hišo, da ti poiščem kako suho obleko!« t 8. Dva tisoč funtov nagrade Ozka, strma stezica je peljala pod vejev-em navzgor, in gibanje je Jocku zqpet pognalo ,:ri skozi premražene žile. Vrh griča je bila cesta, še malo naprej in navzdol sta prišla do vrat, držečih na vrt, ki je bil zopet nekoliko napet, na vrhu pa ga je krasila hišica. »To je naše posestvo,« pravi vitki fant. »Z očetom sva navadno tukaj, samo zdaj je odsoten. Moj oče je ma jor Bellingham, jaz sem pa T i m.« »Moje ime je pa Jock Freeland.« »Jock!« ponovi tovariš in se zasmeje. »Poda se ti, da se ti ne more bolj. Stavim, da si Škot.« »Napol, a oče je Anglež. Ti si pa Irec, ne?« »Moja mati je bila Irka. Pa je že umrla,« doda mirno. »Tudi moja.« Tim ga je pogledal in samo pokimal. A v istem hipu jc bilo med njima rojeno prijateljstvo, ki ju je pripeljalo v dogodke, kakor jih nobeden izmed njiju ni mogei slutiti. »Ali ste kaj ujeli, master Tim?« se nekdo oglasil iz lope, kjer je neki možak, podoben doslužnemu vojaku, snažil meden ročaj ob zvoncu. »Sem, Ballard, še prav veliko ribo. Le poglejte jo!« Mož se obrne k njima in debelo pogleda. Nato pa se nasmehne in Jocku je bil takoj všeč. »Ali ste padli v vodo, ali kaj?« »Sem moral,« se namuzne Jock. »Vam bova pozneje povedala, Ballard,« reče Tim. »Zdaj mora tovariš z menoj, da mu poiščem suhe oblake Recite Marjeti, naj opra-ži slanine za dva in ji povejte, da sva lačna!« »Ballard je bil v vojski očkov kuhar,« razlaga Tim. »Z ženo vodita našo hišo. Pojdiva zdaj gor!« Jocku je bil pravi užitek, da je mogel zmetati s sebe premočeno obleko in blesti v suho. Toliko da se je preoblekel, že je bil zajtrk pripravljen. V mali kvadratni obednici v pritličju so ju vabile velike dobrote: dobro opra-žena slanina, pohane rezine kruha, doma pripravljen kruh z maslom, mezga in čaj. Tim je bil gostitelj in ni pustil Jocku govoriti prej, dokler ni spravil pod streho svojega deleža slanine; šele potem ga je začel izpraševati. Jock mu je opisal vse dogodke. Tim je pozabil na jed, se naslonil naprej z brado na rokah, in irske sive oči so se mu svetile. Niti besedice ni spregovoril, dokler ni prišel Jock do tam, ko jc moral sam voditi letalo. _ »Joj, in spustil si se na zemljo brez nesreče!« »Imel sem večjo srečo kakor pamet.« A Tim je zmajal z glavo: »Le nikar tako ne govori, jaz te reči poznam! Sam o sebi dvomim, da bi mogel tako nalogo rešiti, zlasti ponoči.« »O, ali si letalec?« »Malo že. Priznati moram, da je letelstvo moje največje veselje. A zdaj povej svojo zgodbo do konca!« Jock je nadaljeval. Ko je končal, se je Tim globoko oddahnil. »Presneto si jim štreno zmešal! Toda kaj naj storiva zdaj? Saj vendar ne moreš za pet- deset tisoč funtov draguljev pustiti, naj še naprej tičijo v skalni razpoki! Pa še nekaj: ljubeznivi Bed jih bo že znal poiskati, le ver- jemi! Potem kajpada, ko bo videl, da jih ni več v škatli.« »Tudi jaz sem že mislil na to. Sklepal bo, da sem jih skril kje v bližini na jinega pristana, ker jih drugje mogel nisem. A imel bo nemalo truda, da jih poišče. Razpok je tam v čereh vse polno, svojo sem pa tudi tako dobro s kamnom zadelal, da se sploh ne more razločiti.« »Iskal bo prav gotovo. In še to lahko stan vim, da ne bo kar nič odlašal.« »V stegnu ima veliko luknjo, tako da še dolgo ne bo za nobeno delo.« »Bo pa poslal na tisti kraj Jasperja ali ka-i kega drugega pajdaša. Zato bodi prepričan, dai čim prej odrineva tja, tem bolje bo.« »Odrineva?« ponovi Jock. »Saj tebi ne ba( treba!« Tim razočaran vpraša: «AIi hočeš reči, naj se v to stvar ne umešavam?« »Bog ne daj! Kdo pa tako misli? Saj je naloga preveč težka, da bi ji sam bil kos, o Hen-i lcyju pa tudi ne vem kako in odkod naj ga pokličem na pomoč. Tebe se le nadlegovati ni^ sem upal! Sicer pa tudi ne vem, kuj bi tvoj oče rekel.« »Če bi očka bil, bi mi vsi bili že na delu. Ker pa n jega ni, je moja dolžnost, da ti poina-1 gam. Le nikar se me ne otresaj, Jock! Saj je to prvi res razbuljivi dogodek, kar sem jih doi slej doživel.« »Seveda te bom vesel! A kako naj stvatf začneva? Jaz niti pare nimam v žepu. Denarja bova pa precej potrebovala za vožnje in to in ono.« Še preden je Tim odgovoril, je pomolil Balj lard svojo glavo v sobo in vprašal: »Ali sto otov, mnster Tim? Če ste, bi rad pospravil, 'udi časopis je prišel.« »še pet minut počakajte Ballard. Ali je kaj novega?« »Velika tatvina. Roparji so z napačnimi pristajnimi lučmi preslepili letalo, da je pristalo v Dartovem močvirju in sc colastili nis^ repitskih smaragdov.« P' T Za din 189- ste rešili vprašanj« mesečno bolitiiega darilo za vso družino PHILIPS EVROPA SUPER 206 je sprejemnik, ki v ccni in dejstvu nadkriljuje vse dosedanje. Oglejte si in poslušajte v naših prodajalnah to čudo tehnike! PHI RADIO Made in Holand • I« Najugodnejši nakup moSklh oblek nudi Fresker, Sv. Petra a. 14, Ljubljana. Trgovcil Orehova Jedrca, ajdov ln cvetlični med kupite najceneje v Medarnl, Ljubljana, židovska ulica I. Kočije, e, sani tn vseh vrst zapravljlvfi-ke Ima v zalogi Močnik Ivan, lzdelovaleo vozov, Mengeš. (1 Zima se bliža! Premog, drva, oglje Ima vedno v zalogi trgovec Bortol Anton, Podmllšča-kova št. 18, telef. 35-40. Prodamo strojno litino, kotle, železne plošče. cevi, tra-verze, pocinkano pločevino, kovno železo. »Metro pol«, Tyrševa 35. (1 Prostovoljna dražba raznega pohištva ln drugo, bo v nedeljo 10. decembra ob 10 dopoldne. Grad »Fužine«. Iz lastnega vinograda lz Rajeca pri Breganl, prodam rdeče ln belo novo ln staro vino. Interesenti naj se javijo na naslov: Črnko Vladimir, kapetan v pok., Zagreb, Mrazovl-čeva ul. 6-1. I a suhe slive (bosanske) 50 kg 225 din; Ia jedrca orehova 10 kg 200 din; celi orehi, tanke lupine, 60 kg 300 din — franko podvoz — razpošilja G. Drechsler, Tuzla. najbolj "i šivalni stroj v vsako hišo, da bo v resnično veselje vsaki gospodinji. Stare stroje vzamemo v račun. Na ugodna mesečna odplačila! NOVA TRGOVINA fqrSeva cesta 56, nasproti Gospodarske zvez® Božična darila za otroke vozički za lutka, trlctkll, romoblll. Bogomir Divjak, Maribor Kneza Koclja 4. KAPPEL pisalni Btroj Je božični sen l — Tudi na obroke pri Kleindienst & Posch Maribor Aleksandrova cesta 44. Mizarji! Okovje za pohištvo in vse vrste orodje izberete pri »Jeklo« - Stari trg Hrastove plohe 6 m dolge ln 11 cm debele, pripravne za sodar-ske doge, prodam. Franc Keplo, Mengeš 24. (1 Seno jdobro za govedo od 8000 ?do 10.000 kg prodam. -'Naslov v upravi »Slov.« fpod št. 19113. Parizer malo rabljen, prodam. — Naslov v upravi »Slov.« pod St. 19060. Mlekarno cvttck pravi, dolenjski, dobite pri Centralni vinarai v Ljubljani. Telefon štev. 25-73 V NAJEM Trgovina z meSanlnt blagom, trafika, ca SO oralo« zemtje se da i zalogo vre«. Nahaja se v najlepšem kraju Slovenije, blizu cerkve, železnice, ob glavni cesti, je za večjo obitelj živijenska možnost, trgovina na dobrem'glasu. Najemnik ima ludi prednost v slučaiu prodaje. Ponudbe na oglasni oddelek lista, pod: sigurna bodočnost. FRANC PIRC strojno Dravlje-Ljubljana Kletni sodi. Bukovi sodi za eksoort sadnih sokov, barve in olja. Kadi za namakanje, spe-cijalnt kadi za mlekarne in kemično industrijo. IMPREGN/RAN/Esodov. Strokovna popravila. Nizke cene. — Točna in solidna oostreiba. ZAHVALA. Ob bridki izgubi našega dragega soproga, dobrega očeta, starega očeta, brata, strica in tasta, gospoda JERNEJA ŠKOFICA slnžitelja III. drž. realne gimnazije (Bežigrad) ee na.jtopleje zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili ustmeno ali pismeno svoje sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni preč. duhovščini, gg. zdravnikom, posebno g. dr. Arkotu za njegovo skrb in požrtvovalnost. Iskrena zahvala gg. ravnatelju dr. Pe-čovniku in Kočevarju, vsem gg. profesorjem in dijakom, rav-nitelju Javne borze dela g. Vončini in uradništvu. prijateljem in znancem in vsem, ki so spreimili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti. Ljubljana, 9. decembra 1989. Žalujoči ostali. la jabolka zimska ln kanadke - po Ugodni ceni naprodaj v trgovini Stular, Tyrševa cesta 37 B. 2 otroška vozička športna, dobro ohranjena, ln 1 ročni voz prodam. Galjevlca 198, LJubljana. Naprodaj trgovina z mešanim blagom, primerna za žensko osebo. Ponudbe na upr. »Slovnca« pod »januar« 19188. (1 Salon za dame ln gospode, si guma eksistenca — lelo poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 19160. (1 Srebrna svečnika ln brlljantni prstan poceni prodam. Kupim zlato ln srebro po najvišji dnevni ceni MIlan Košak, Cankarjevo nabrežje 31 v LJubljani. (k Poceni naprodaj 18 popolnoma novih Šivalnih strojev naprodaj prav poceni, več koles, otročjih vozičkov in drugih predmetov pri »Pro met« nasproti Križank. Poročne prstane ure, verižice, uhane, kakor tudi očala — kupite zelo ugodno prt Josipu Janku, urarju v Kamni ku, Sutna, nasproti farne cerkve. — Podružnica v Mariboru, Jurčičeva 8. po solidnih cenah - prispela ! - Nove Izdelke ln popravila Izvršuje poceni Soper Julijana Maribor Glavni trg t. na prometni točki prodam za 3000 din. Naslov v upravi »Slovenca« pod 19177. (1 sag33 itio Vsakovrstno ZldtO srebro in briljante kupuje vsako količino po najvišjih cenah A. Božič, Ljubljana Frančiškanska ulica 8. Kupim vsako množino borovih, mecesnovlh ln smrekovih hlodov (ErdestUmme) v eksportnl kakovosti. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Les« 18.947. (k Odrezke po eni strani kosmatega trikoja, tudi rabljeno čisto triko perilo, kupujemo po najvišji dnevni eenl v pošiljkah od 6 kg naprej. Vzorce tn ponudbe na: Remec & Co., Kamnik. Pozor! Prodam ca. 600 m1 lepe bukovlne. Ponudbe s navedbo cene in plačila naj se glase za stoječ les v gozdu, 4 km od žel. postaje ali franko postaja do 16. decembra 1939. — Založnik, Slovenj Gradec, Cankarjeva. Zahvala Vsem, ki ste z menoj sočustvovali in me tolažili ob težki izgubi nenadomestljivega in srčno ljubljenega soproga, gospoda Vogel Antona ga obsuli s cvetjem ter počastili na katerikoli način njegov spomin, ga spremili v tako častnem številu na njegovi zadnji poti — moja najiskrenejša zahvala. Posebno se zahvaljujemo rodbini Kunovar, kamnoseško podjetje pri Sv. Križu, za izkazano naklonjenost. Sv. maša zadušnica se bo brala v četrtek, 14. decembra, ob 7 zjutraj v stolnici Ljubljana, dne 9. decembra 1939. Neutolažljiva soproga Eli Električno vodno napravo majhno, za 20 luči, dobro ohranjeno, kupim. — Ponudbo na Novak Janez, Zajasovnlk 24, p. Motnlk. Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu«! Zenitbe Posestnikov sin 33 let star, poroči dekle do 40 let. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Edl-nec« št. 19176. (ž Mlad trgovec posestnik, želi poročiti dobrosrčno gospodično do 22 let. Dota zaželjena zaradi povečanja obrata. -Resne ponudbe s sliko poslati v upravo »Slov.« pod »Bodočnost« št. 18971 I Aulo-motor i Osebni avto znamke Chevrolet, »tlrl-sedežnl, po ugodni eenl naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« pod St. 18948. Prodam radi preselitve: poltovornl avto DKW, 2 lmpregnlrane cerade vel. 12x5, osebni avto Fiat, šestsedežen, primeren za taksi (6000 din). Informacije : Kovačič, Clgale-tova 11. (t Nosite »HINKO« klobuke! Več tisoč hmeljevk smrekovih, to zimo seka-nll\, dolžine 6 do 9 m — kupim. Skrajne ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Hmeljevke« št. 18907. (k) Vsakovrstna zlato kupuie po naJvUjlb eenab OBRNB, JuveUr, LJubljana Wolfova ulica ŽL S •• fr 1 ---- Bukovo gorivo drv« tn klade, sveža tn suha, kupujem vsako količino. Ponudbe na Ex-porter I. Meštrovlč, Zagreb. Jelačičev trg 15. Kupim vsako množino Ia 10 cm Jesenove plohe ali brstove z gladkim lubjem. Tcrlep Matija, Jer-nejeva cesta 9, Ljubljana šiška. Kože divjačine Kune, veverice, posebno jazbece z Gorenjskega ln vse druge kupuje stalno, plačuje dobro. Zdravič, trgovec, LJubljana, Stari trg 30. Cunje krojaške odrezke, star papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — kupi vsako množino Arbelter, Maribor. Dravska 15. staro zlato, ilalo zobovfe In srebrne Hrone kupujem po najvišjih oenab A. KAJFK2 Jrgovlna z arami In zlatnine precizna delavnica ia pnprnvila vsakovrstnih nr Ljubljana. Miklošičeva 14 Posebne plombi! Zastopstvo za Slovenijo Sancin Franjo Ljubljana Linhartova 35 • tel. 30-74 tomobile e radio aparatom iste se plcfllnl mojster ali molstcrco • rvojim obrtom, nastop 1. januar, zaslužek garantirano stalen, prednost imajo lastniki z lastnimi stroji pod »Blizu Ljubljane« Zahvala Ob priliki najtežje izgube, ki me je ob smrti nepozabnega soproga, gospoda Milorada M. Lazareviča tako nenadno zadela, izrekam tem potom iskreno zahvalo: G. ministru notranjih poslov za poslano sožalje ter za poslovilne besede po svojem zastopniku, g. pomočniku ministra e. dr. Vlaškalinu, g. dr. Goršiču, kr. banski upravi dravske banovine, zastopniku sreskemu načelniku iz Čelja, vsem gg. uradnikom ministrstva notranjih poslov in njegovim tovarišem, predstojništvu policije v Celju in Mariboru, vsem uradnikom komisarijata Rakek, Maribor in Jesenice, nadalje g. komisarju in uradnikom ital. policije Postojna, g. proti Bulovanu za tolažilen govor. — Vsem, ki ste mi v teh najtežjih dneh mojega življenja stali ob strani in me tolažili, vsem. ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, za neštevilna sožalja. bodisi pismena ali ustna, za prekrasne vence in cvetje ter za poslovilne besede bodi tem potom izrečena iskrena hvala in Bog plačaj vsemi 40 dnevni parastos se bo obdržal 9. januarja na okoliškem pokopališču v Celju. Celje, dne 10. decembra 1939. Neutolažljiva soproga Mila Lazarevič, roj. Verčkovnik. + Naznanjamo žalosf vest, da je danes, dne 9. decembra, Bog odpoklical k Sebi v boljše življenje, v 46. letu starosti nažo dobro, nepozabno sestro, svakinjo in teto, gospodično Atojzijo Drotc Pogreb blagopokojne bo v ponedeljek, 11. decembra, ob 9 dopoldne v Krašnji. Boh. Bela, Krašnja, dne 9. decembra 1934. Martin Drole, župnik-brat, Frančiška por. Klopčič, sestra. Pavel Klopčič, svak; Pavla, Cilka in Stanka, nečakinje. Zahtevajte ia Vaše iimniee in tapecirane pohištr« (-JlTCj) ilMO samo t mAMtno plombo (-11?C W STERILIZIRANO XJj NaS» iima J« higiensko očiščena lil sterilizirana nn pari 115« C, ne diši. Je hre* maSSobe ln fermentov. ker Je mi« tovarna opremljena v to ivrho z najmodernejšimi stroji in aparati. Odklanjajte žimo 1* prepovedanih SuSmar«kih obratov, ker Je alnbo in nehigiensko Izdelana, ni dezinfeeirana, v.ebuje fermente ln ima neprijeten duh. V ujej se zaredijo moli ln mrčes. Prepričajte ae pred nakupom! Na$e eene so najsolldneJSe t Zato zahtevajte samo iirno z zaščitno znamko STERILIZIRANO LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI zad. z neom. jam. Ljubljana, Mtkloiifeva testa 6 v lastni palači obrestuje hranilne vloge najugodneje. Nove in stare vloge ki so v celoti vsak čas izplaeliive obrestuje po 4%, proti odpovedi pa po 5% Kupimo napravo za izdelovanje hlela iz kožnih odpadkov« Iščemo strokovnjaka za izdelovanje kleja iz kožnih odpadkov. Upoštevajo se samostojni mojstri z večletno prakso. Ponudbe je poslati na PUBL1CITAS d. d., ZAGREB, llica 9 pod številko „1001" Zahvala Za vse izraze sočutja ob priliki smrti našega brata, odnosno 6vaka, gospoda inž. Rudolfa Fasana izrekamo vsem iskreno zahvalo, posebno čč. sestram in strežnici, ki so ga negovale. Sv. maša za pokojnega se bo darovala v cerkvi Marijinega Oznanjenja v torek, dno 12. decembra ob 7.30 zjutraj. Ljubljana, 9. decembra 1939. Rodbina F a s a n o v a. + Zapustila nas je za vedno naša preljuba mama, stara mama, sestra in teta, gospa Barbara Uranič roj. Pietnar vdova ključavničarskega mojstra dne 9. decembra, po dolgi, mučni bolezni, v 78. letu starosti, previdena s tolažili svete vere. Na zadnji poti jo bomo spremili v nedeljo, 10. decembra ob 4 popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (na Vidovdanski cesti 9) na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 9. decembra 1939. 2 a 1 n j o 8 i ostali. Zahvala . Ob prebridki izgubi moje srčno ljubljene ženke Maximiliane Venedig naj Bog stotero povrne vsem, ki so jI v dnevih trpljenja lajšali bolečine in ji stali ob strani, vsem, ki so poklonili prekrasne vence in cvetje in jo spremili k večnemu počitku ter mi v teh težkih urah pomagali in z menoj sočustvovali. Posebej ee zahvaljujem številni udeležbi mojih stanovskih tovarišev strojevodij in pevskemu društvu »Cankar«. Ljubljana, dne 9. decembra 1939. žalujoči soprog Jože Venedig, strojevodja drž. žel. v pokoju. I Samopouk knjigo-vodstva ln druelh trgovBkih predmetov, tudi nemščine, po posebni ceneni ln lahko razumljivi metodi. Javite svoj naslov In poklic. -Zahtevajte prospekt. — Ponudbe na: KOČEVAR IVO, Maribor Cankarjeva 11. Naročajte in širite »Slovenca« ! PISALNE STROJE popravlja špecijalna mehanična delavnica »Radiovak Ljubljana, Dalmatinova ulica St. 13, telefon 33-63. mi■— H—m Gumbnice, gumbe, plisev, monograme, entel, ažur ♦ino »o hitro izvrši Maiek & Mike! Ljubljana, Frančiškanska ulita Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela OBVEŠČAMO DRŽAVNE IN BANOVINSKE URADNIKE IN USLUŽBENCE DA SO CIVILNE PLINSKE MASKE NEBOJ$1l Ml PRISPELE V NAŠE PRODAJALNE IN SE LAHKO DVINEJO. PLINSKE MASKE IZDAJAJO NAŠE PRODAJALNE V SLEDEČIH MESTIH» Beograd, Zagreb, Tuzla, Bosanski Brod, Kotor, Cetinje, Hercegnovi, Podgorica, Štip, Niš, Kru-ševac, Zaječar, Leskovac, Kragujevac, Para čin, Smederevo, Pančevo, Valjevo, Čačak, Bela Crkva, Ljubljana, Šabac, Veles, Bitolj, Skoplje, Kosovska Mitrovica, Kraljevo, Priština, Požarevac, Zemun, Subotica, Novi Sad, Split, Petrovaradin, Indija, Vinkovci, Mostar, Osijek, Varaždin, Bjelovar, Kustošija, Slavonski Brod, Karlovac, Sušak, Sisak, Celje, Maribor, Banja Luka, Sombor i Petrovgrad. Božična darila IVAN KRAV0S Maribor Aleksandrova c. 13 Naravna haloška vina vseh vrst naročajte pri Vinarski zadrugi v Ptuju Zahvala .Vsem, H so spremili mojega moža, oziroma očeta, gospoda Ferda Križana apokojenega notarja na njegovf zadnji poti, kakor tudi vsem tistim, ki so mi izrazili pismeno sožalje — iskrena hvala. Maribor, dne 7. decembra 1939. , Križan Angela in hčerka. Ugoden nakup božičnih daril poceni manufaktura pri Trpinu, Maribor, Vetrinjska 15 JEGLIČEV AKADEMSKI DOM BO SPOME-NIK POKOJNEMU SLOVENSKEMU VLADIKL VSI ZAVEDNI SLOVENCI, DARUJTE OB TRET-JI OBLETNICI NJEGOVE SMRTI V TA NAMEN K o l e s o NalnovelSl ofr. vozIChl molom irlctkljl Šivalni siroti ifračnl vozički, sklrojl, avtomobilčki, kolee. deli > Tribuna F. D. L. Ljubljana, Karlovška c.4 Podružnica: MARIBOR, Aleksandrova 2«. Dekoracija! Montirani« ustorov! Franc Jager tapetništvo Ljubljana Br. Petra eeBta 17. Telefon 20-42 Velika zaloga najmodernejših Couch-zot, otoman, vseh vrst foteljev in žimnic. V zalogi vedno žima, gradi za modroc« ter blago za prevleko pohištva. Konkurenčne cenel Solidna Izdelava! ZAHVALA. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem In znancem, ki so našega predragega pokojnika, gospoda Alojzija Ažmana žel. uradnika r pokoju ob času njegove dolge bolezni obiskovali in tolažili, zahvaljujemo se za izražena sožalja ob njegovi prerani smrti in za darovano cvetje; prav prisrčna hvala vsem, ki so spremili k zadnjemu počitku, predvsem preč. duh. svetniku g. Pečariču ter pokojnikovim stanovskim tovarišem železničarjem in posebej še tovarišu z Jesenic za ganljiv poslovilni govor. Dovje-Mojstrana, Jesenice, Bled, dne 10. decembra 1939. Žalujoča soproga in sestri. 99 SLOVENEC" na 10 straneh, je največji, najboljši in najbolj razširjeni slovenski dnevniki Umrla nam Je naša ljubljena soproga, mati, sestra in teta, gospa Angela Weber roj. Mahkovec Pogreb naše pokojne bo v ponedeljek, 11. decembra ob 2 popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica za blagopokojno se bo brala v ponedeljek, 18. decembra ob 7 zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. Ljubljana, dne 9. decembra 1939. Žalujoča: Rudi, soprog; Branko, sin in ostalo sorodstvo. Za juaošiovansku tiskarn« v LJubljani: Jgžč Kramarii Izdaiatsii: inž. Jože Sodit Urednik! Viktor Cenili T 8. december v Lfubljani Praznile Brezmadežnega spočetja je pri nas vedno pomenil praznik idealne in čiste mladine. Ker 60 prav Marijine kongregacije vedno tako mladino vzgajale m jo v največji meri obsegale, je postal ta dan tradicionalni praznik dijaških Marijinih kongregacij, ki so se jim v slavju Matere božje pridružile tudi druge kat. dijaške organizacije in katoliško starešinstvo. Leto6 je bil po par letih osmi december v Ljubljani še posebno lepo praz-movan. Vseh prireditev se je udeležilo ogromno število verne mladine, kateri se je v velikem številu pridružil starejši rod. Na predvečer praznika so imeli dijaki nekako duhovno obnovo v Križankah, kjer jim je govoril g. P. Vrtovec S J, dijakinje pa pri Uršulinkah, kjer so poslušale g. dr. Kotnika. Po teh pobožnostih so ljubljanske cerkve videle dolge vrste mladih 6po-vedancev. Na praznik sam se je Ljubljana zbudila v megli. Ni pa mogla zadržati mladih duš, ki so trumo-ma z vseh strani vrele v stolnico in v nunsko cer-pev, kjer 60 imeli svoje jutranje pobožnosti. Stolnica je bila napolnjena do zadnjega kota, pod kupolo se je zbralo mnogo starešin. Kongreganistom je govoril ravnatelj g. dr. Pogačnik, maševal pa g. prelat Vole. Kongreganistinjam, ki jih je bilo izredno veliko, pa je pridigal in maševal g. kan. dr. Klinar. Ganljivo je bilo gledati te mlade vrste idealnih fantov in deklet, ko so se ponižno sklanjale pred obhajilno mizo in se krepile s Kruhom močnih. V stolnici je presenetil nastop številnih ministrantov z Rakovnika. Slovesna obnova posveče-nja je kronala jutranje pobožnosti, ki so potekle IV najlepšem redu. Kmalu po deseti uri so se začeli zbirati ljudje pred vhodi v Unionsko dvorano k slavnostni akademiji. Privrela je mladina v tako velikem številu kot že dolgo ne. Vse je bilo slavnostno razpoloženo. Obiskalo pa je prireditev zelo veliko častnih gostov in starešin ter staršev naših kongregani-stov. Med častnimi gosti smo opazili zastopnika zadržanega g. škofa voditelja dijaških kongregacij ig kanonika dr. Klinarja, zastopnika g. bana g. načelnika dr. Sušnika, g. župana dr. Adlešiča z go-spo, go. dr. Na tlačeno v o, g. senatorja Ar. Kulovca, ministra dr. Pitamica, gg. univ. prof. dr. Febjana, dr. Korošca, dr. Gosarja, in dr. Potočnika, predsednika SKAS g. ravnatelja Remca, glavnega urednika Slovenca dr. Ahčina, gg. ravnatelje dr. Capudra, J. Osano, dr. Pečovnika, dr. Prijatelja in še mnogo srednješolskih profesorjev, starešin, zastopnikov redov in prijateljev kongregacij-«ke mladine. Posebno številno so bili tudi zastopani akademiki in akademičarke. Na primerno okrašenem odru je nastopil zbor inarjaniških pevcev s Foersterjevo »Kraljica angelov«. Nato 6e je pred zborom pojavila skupina dijakinj, ki je izpovedala svojo lepo vero v Marijo in v 6voje poslanstvo: za Kristusa z Marijo. Zopet 60 zadoneli čudoviti akordi Mavove »Takrat, Marija«, ki 6o pripravili duše na izredno primeren govor g. dr. Stanka Gogala. Ko je pozval zbrano imladino, naj se ponižno 6kloni k molitvi, 6aj bo to najlepše praznovanje duše, ji je razlagal 6 "toplo in doživeto besedo molitev Zdrava Marija. Govor je bil tako lep, da bi ga poslušali še in še. Navdušeno ploskanje mu je njegovo ceno potrdilo. Zbor dijakov s klasične gimnazije je nato ob-JZuteno podajal Pogačnikovo »Davorijo Marijinih mladcev«, ki se je glasila kakor program nove mla-"dine za novo dobo. Po Kimovčevem zboru »Pozdravljena Kraljica«, 6e je začel prizor, ki je hotel ipovedati, da je marjanska mladina pogumna, narodna in osvajajoča, zato ker je Marijina. Žal je polno neskladje med besedami na odru in glasbo iz kino-kabine vzelo prireditvi oni učinkoviti zaključek, ki so ga prizadevanja idealne mladine zaslužila. Vendar sc je takoj nato zbrala vsa dvorana v veliki in pomembni himni »Povsod Boga«, ki ga ikongregacijska mladina hoče posredovati mladim, družini in narodu. Zvečer je bila v Frančiškanski dvorani predstava Mlakarjeve igre »Magdina žrtev«, ki je uspela nad V6e pričakovanje lepo in je bila nabito polna dvorana hvaležna starosti kongregacijskih voditeljev za lepe ure, ki jim jih je pripravil. Letošnji 8. dec. je zopet imel tisti značaj, ki emo ga že dolgo želeli videti: okrog Marijine mladine je zbral vse verno inteligenco, ki ni zatajila nekdanjega idealizma kljub težkim časom, v katerih 6e nahajamo. Kvalitetno blago je trpeinejle — zato tudi cenejiel Z obleko pa imate veselje le, če Vam dobro pristojal — Obiščite znano domačo tvrdko LJUBLJANA Aleksandrova c. 7 kjer Vam strokovno postrežejo po zmernih cenah. Dragi Stluvob I Vsa Ljubljana naj se pa zaveda, da je vsa slovesnost cerkveno opravilo in hkrati tudi manifestacija pietete do žrtev svetovne vojne. 1 Družba sv. Vincencija Pavelskcga. Danes ob pol 9. uri je zborovanje ljubljanskih in okoliških konferenc v Marijanišču. 1 Rezervni oficirji so vabljeni, da se danes 10. t. m. udeleže po možnosti v uniformi, sicer v civilu z znakom, slovesne blagoslovitve grobnice padlim vojakom na pokopališču v Ljubljani. Zbirališče ob enajstih dopoldne pred cerkvico Sv. Križa. — Združenje rezervnih oficirjev, pododbor Ljubljana. 1 Združenje rez. podolicirjev v Ljubljani poziva V6e članstvo, da se udeleži blagoslovitve vojaške grobnice na pokopališču pri Sv. Križu danes ob pol 12. Zbirališče bo do 11.15 ob grobnici, desno. Udeležba je za vsakogar dolžnost. 1 Francosko predavanje. V torek 12. t. m. ob osmih zvečer bo v beli dvorani hotela Uniona predaval ugledni francoski predavatelj p, Carre o. Praed. o temi »Les tendances intellcctuclles et so-ciales de la jeunesse iran^aise«. 1 Izseljenska akademija bo danes dopoldne v proslavo izseljenskega tedna ob pol 11 v frančiškanski dvorani 6 pestrim sporedom. Govoril bo tudi ban g. dr. Marko Natlačen. Ob času, ko se svet vnema v ognju strasti in sovraštva, bo našla slovenska mladina na tej akademiji v pesem izlila vso svojo čisto ljubezen do tisočev in tisočev svojih bratov in sester, ki jih je življenje razkropilo po neizmernih svetovnih daljah. Izkažite priznanje tej vzorni mladini, njeni neomajni volji za slovensko 6tvar, odzovite se njenemu klicu in pridite! Cene prostorom 60 od 2 do 10 dinarjev. 1 Vse slovesnosti blagoslovitve vojaške grobnice na pokopališču Sv. Križa bo danes ob 11.30 dalje oddajala tudi ljubljanska radio postaja, da bodo lahko vsi svojci in častilci žrtev svetovne vojne vsaj slišali, kako Ljubljana časti v svetovni vojni padle borce. Opozarjamo, da se slovesnost prične točno ob 11.30 in naj zlasti društva in organizacije pridejo nekoliko prej, da se lahko zvrste okrog kostnice. Hkrati pa tudi opozarjamo, da društva in organizacije niso dobile posebnih vabil, ker pač pieteta zahteva in narekuje udeležbo vsem obrambnim, kulturnim, telesnovzgoj-, nini, dobrodelnim in humanitarnim društvom, zlasti pa tudi gasilcem ter članicam in članom Rdečega križa, predvsem pa seveda vsem prijateljem in svojcem padlih žrtev. Bojevniške organizacije so vse, tudi z dežele, že prijavile svojo udeležbo Hotel nudi tudi zimski čas, vsak dan, svojim cenjenim eostom, res prvovrstno kuhinjo in izbnrno pijačo. Prepričajte se prosim 1 Članom SKAS. — P. Carre iz reda sv. Dominika, eden najodličnejših francoskih predavateljev, bo predaval o delu francoske katoliške mladine v torek 12. t. m. ob 8. uri zvečer v Beli dvorani hotela Uniona. Člane vljudno vabimo, da se predavanja v čim večjem številu udeleže. — Odbor. 1 Vodstvo v umetnostni razstavi kluba »Lade«. Danes ob 11 bo v »Ladini« razstavi vodil g. Iv. Vavpotič. Vabimo p. n. občinstvo k obilni udeležbi. 1 Iz Legije koroških borcev v Ljubljani. Opozarjamo vse tovariše, ki 60 včlanjeni v ljubljanski krajevni organizaciji koroških borcev, da bomo prihodnji teden začeli z razdeljevanjem tiskanih formularjev za podelitev spominske kolajne. For-mularji se bodo izdajali samo tistim članom, ki so poravnali vse obveznosti do vključno leta 1939 v svoji organizaciji. Zaradi kratkega roka za vlaganje prošenj za podelitev spominske kolajne, naprošamo člane, da jih čimprej dvignejo po vrstnem redu, ki bo objavljen na članskem sestanku, ter v najkrajšem času iste izpolnjene vrnejo v pisarni krajevne'organizacije kajti rok za vlaganje istih, je jako kratek. V torek, 12. t. m. bo v salonu »Pri Levu« na Gosposvetski ob 20 zvečer članski sestanek, na katerem se bo pojasnilo vse kar je treba vedeti pri izpolnjevanju formularja za vlaganje prošenj. 1 Združenje davčnih uradnikov sekcija Ljubljena je zborovalo v četrtek, dne 7. t. m. ob 6 zvečer v prostorih davčne uprave Ljub.ljana-okoli-ca. Zborovanje je bilo sklicano zaradi naraščajoče draginje in s tem v zvezi potrebnim povišanjem prejemkov. Zborovanje je otvoril predsednik Združenja Anion Vardjan. Po referatu, ki ga je podal o nevzdržnem materijalnem položaju državnih uslužbencev, je bila soglasno sprejeta spomenica, ki zahteva takojšnjo zvišanje prejemkov in uvedbo najenergičnejših ukrepov proti onim, ki neupravičeno navijajo cene življenjskim potrebščinam. Ml §0 plpčic Mit mi ozdravljive? To nad vse važno vprašanje zanima vse, ki bolehajo na astmi, katarju, na pljučih, zastarelem kaliju, zasluzenju, dolgotrajni hrlpavoiti ln hrlpl. pa doslej niso našli zdravila. Vsi taki bolniki dobe od nas popolnoma brezplačno knjigo s slikami, izpod peresa gospoda dr. med. Guttnianna. Treba je pisati samo dopisnico (frankirano z Din 2--) s točnim naslovom na: PUHLP1ANN d Co., BERLIN 619, Nilggelsfrasse 25-25-a Oglas rec. od ministrstva soclialne politike sanileno oddelen t' S. lit. '--mi od li XII. 1933. o ureditvi cen na trgih, o zahtevi omejitve izvoza onih predmetov, ki primanjkujejo na domačem trgu, o olajšavah pri dobavi deviz, potrebnih pri uvozu, o posredovanju Prizada in direkcije za prehrano, o kartelih in veleproducentih, zlasti pa seveda tudi o verižništvu in posledicah diaginje. Z nemirnimi časi so mestne občine dobile nešteto novih nalog in glavna vsebina celjskih razgovorov bo pač iskanje potov, kako bi slovenske mestne občine čim najbolj zaščitile svoje davkoplačevalce pred še težjimi bremeni, vse prebivalstvo pa obvarovale pred hudimi posledicami vojne. 1 Farani Šcntjakobčani! Na praznik Brezmadežne je naša mladina veličastno proslavila 6vojo Vzornico. Ne samo v cerkvi, tudi v dvorani 6mo imeli priliko videti na akademiji ob 8 zvečer navdušenje za mladinske ideale Marijine. — Akademija, kjer so zastopane zelo pestre dramatske točke, se bo ponovila danes ob 4 popoldne v farni dvorani. Vabljeni vsi, zlasti 6tarši mladine, ki se vzgaja pod okriljem Brezmadežne Device. 1 Teden vrgejnih večerov za starše priredi ljubljansko Pedagoško društvo na državni ljudski šoli na Prulah od 11. do 16. t. m. Vsak večer bodo ob na tej šoli predavanja. Spored celega tedna je naslednji: Ponedeljek: dr. Šimenčeva: »Skrb za telesno vzgojo otrok«.*— Torek: prof. A. Čcrnejeva: »Vzgojne napake«. — Sreda: R. Kobilica: »Vzgojno sodelovanje družine in šole«. —Četrtek: dr. Gogala: »Spolna vzgoja«. — Petek: prof. Čopič: »Narodnostna in državljanska vzgoja«. — Sobota: M. Zor: »Vzgoja za družbo«. Vstop k vsem predavanjem je prost. Vabimo vse starše, da se udeležujejo večerov v čim večjem številu. Oglejte si tfanes razstavo v trgovini Pepca Cemaž 1 50 letnica otvoritve novega šolskega poslepja na Ledini. Prva deška ljudeka šola na Ledini bo praznovala v četrtek, 14. decembra 50 letnico, odkar se je preselila v svoje novo šolsko poslopje, Prvi početki šole na Ledini segajo daleč nazaj v leto 1852. Tedaj je bila v Ljubljani ena sama javna deška ljudska šola in 6icer c. kr. normalka. 1. septembra 1855. se je otvoril vzporedni razred in ločil od c, kr. normalke. Tako je na6tala enorazredna mestna deška ljudska šola. Učna soba je bil v II. nadstropju magistratnega poslopja. V dnevih od 3. do 5. septembra 1889. se je šola preselila v svoje novo šolsko poslopje v Poljskih ulicah, v današnji Komenskega ulici št. 19. Slovesna otvoritev novega šolskega poslopja je bila 4. oktobra 1889. Premnogo današnjih meščanov, obrtnikov, trgovcev ter intelektualcev, ki stoje danes na odličnih in celo na najodličnejših mestih, je trgalo hlačice po klopeh naše slavljenke. Šolska mladina in učiteljstvo šole na Ledini vabi V6e one, ki se spominjajo 6rečnih šolskih let, dalje vse starše in nekdanje še živeče tukajšnje Učiteljstvo, da se 14. decembra po možnosti proslave udeleže. Ob 8 bo v šentpeterski cerkvi služba božja za vse umrle učence in učitelje Hotel „Ko-ojj" v Gozd-Martuljku (Slovenija) je odprt od 15. decembra, Pojasnila: Hotelsko A, D. „Ko-op", Beograd, Poenkareova 21, telefon 30-103 in Uprava „Ko-op" hotela, Gozd-Martuljek (Slovenija) 1 Srajce, kravate — Karničnik, Nebotičnik. Podpisi k slikam 1 Idrijski krožek vabi in prosi vse rojake in prijatelje, da se polnoštevilno udeleže koncerta Zorko Prelovčevih skladb, ki ga bo priredilo pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v petek 15. decembra v veliki filharmonični dvorani. Z udeležbo počastimo njegov spomin in se oddolžimo njegovemu delu. Ker je naša prireditev odpadla zato se bomo vsi udeležili tega velikega koncerta. 1 Zaradi draginje po naših mestih in zaradi nabave rezervne hrane, zaradi naprave zaklonišč pred napadi iz zraka in sploh zaradi vseh vprašanj zaščite prebivalstva v vojni, je ljubljanski župan g. dr. Juro Adlešič kot predsednik slovenske sekcije Zveze mest kraljevine Jugoslavije sklical župane avtonomnih mest na konferenco v Celje ki bo v torek 12. t. m. Župani in referenti 6e bodo posvetovali prav o vseh vprašanjih zaradi skupnega nastopa, da bo delo čim uspešnejše, in seveda tudi v enotnem postopanju, da bodo zlasti ukrepi proti draginji čieft najbolj učinkoviti. Pri tem pa moramo takoj omeniti, da so očitki javnosti, zakaj v Ljubljani in po drugih naših mestih protidraginjski odbori ne popisujejo trgovskih zalog, kakor na Hrvatskem, popolnoma neupravičeni, ker se banovina Hrvatska ravna po stari uredbi iz 1922., za vse druge banovine pa velja nova uredba, ki protidraginjskim odborom ne daje te pravice, a dodatna uredba o tem še ni izšla. Kar se pa Ljubljane tiče, smo tudi iz dnevnikov že poučeni, da ljubljanski protidraginjski odbor zbira gradivo in išče pota, kako bi najbolj učinkovito nastopili proti brezvestnim špekulantom in verižnikom in kako bi prišli do čim cenejše prehrane. Policija je tudi že mnoge prijavila 6odišču. Iz vsej javnosti razumljivih razlogov pa mora protidraginjski odbor poslovati z največjo obzirnostjo in čim najbolj taktno in tiho, da zaradi nekaterih posameznih grešnikov ne spravi vsega ljubljanskega trgovstva na slab glas. Tudi ljubljanska javnost se že zaveda, da 6i je občinstvo marsikatere predmete podražilo samo, ko je objavljalo 6voje pritožbe z visokimi cenami v listih in so se nato produc;enti seveda držali teh visokih cen. Predvsem je ljubljanski odbor za pobijanje dragin;e zahteval, naj se nujno izda uredba o kontroli cen življenjskim potrebščinam, ki jo naznanja čl. 9. uredbe za pobiianje draginje in brezvestne špekulacije. Razen tega 6e bodo župani posvetovali tudi šole. Ob 20 pa bo v slavnostno okrašeni telovadnici 6lavnostna akademija z izbranim sporedom. Dobrodošli! 1 Prikrojevalne tečaje za krojače in krojačice v Ljubljani priredi kr. banska uprava v prostorih tehniške srednje šole. Tečaje bo vodil obrtni učitelj g. Knafelj Alojz. Interesenti naj priglase svojo udeležbo osebno ali pismeno najkasneje do 7. januarja 1940 upravi, Vili. oddelek, Erjavčeva cesta št. 12, kjer dobe tudi vse podrobne informacije. 1 Prvi letošnji sestanek staršev Poskusne šole za Bežigradom bo v ponedeljek, 11. t. m. ob 8 zvečer v šolski telovadnici. Predavala bo ga. Anica Cernejeva »O pomenu čitanja in knjige za razvoj otroka«. Vabimo vse starše, da se predavanja udeleže v čim večjem številu. Predavanje je namenjeno vsem staršem, ne samo onim, ki so člani Društva »Šola in dom«. Vstopnine ni. 1 Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije — podružnica Ljubljana. Vse članstvo vljudno opozarjamo, da bo v torek, dne 12. t. m. ob 20 v posebni sobi gostilne v Rokodelskem domu, Komenskega ul. 12 redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Udeležite se ga v čim večjem številu! vseh vrst, v prvovrstni garantirani kakovosti TRBUMg. Mlkložlževa c. 12 l Ne zamudite danes Lngovega filma v kinu Unionul Opozarjamo občinstvo, zlasti pa ljubitelje muzike in lepega p^jja, na prvi zvočni film slovitega italijanskega tenorista Giuscppca Luga. Njegov lirični tenor je očaral poslušalce na vseh velemestnih odrih, kjer je doslej gostoval, v Parizu, Milanu in Rimu. Rimska filmska produkcija nam je končno dala možnost predstaviti tega pevca umetnika najširšim plastem ljudstva s filmom »PESEM VETRU«, ki se te dni predvaja v kinu Unionu. Vedra zabavna vsebina filma in pa očarljivo potjo Giuseppen Luga bosta nudila gledalcem tega filma res velik užitek. I5IIICCDDE I lim v Prvera svojem prvem pevskem tilmu y IUi)Crr C LUUU vedre in zabavne vsebine! Sijajni tenorist, član milanske Scale, gost kraljevske rimske in pariške Velike opere. Zabavali se boste ob zabavni vsebini filma I Uživali boste ob Lugovem krasnem petju I VSnfl UniABl Telefon Zato: Ne zamudite tega krasnega sporeda I 111fllII UIISUII 22-21 l Delavci, delavke, pozor! Slike za delavske knjižice izdelujem najhitreje in po zmernih cenah. Se priporoča Foto — Lojze Mavec, Šmartinska 4. I V Kino Matici so danes pri filmu vJiiarc/,-zaradi izredne dolžine filma predstave ob 10.30, 17, 19 in 21.15. Prosi se za točnost, ker pričenja program natančno ob napovedanih urah. Geometrska pisarna ing. PETUOCNIK IVO in asistenta geom. BRESKVAH JANEZ in PELC ZV0NIM1K se je preselila na Gosposvelsko cesto 3/1. poieg ..Figo*«« Izvršuje, delitve, parcelacije, snimanje terena, ugotovitev spornih mej itd. 1 Karambol motocikla z avtomobilom. Malo po 12. uri se je na Tržaški cesti pred Dolgim mostom zgodila prometna nesreča, katere žrtev je postal motociklist Pešler Edvard iz Vrhnike. Z moto-ciklom se je zadel v avto in odletel 6 ceste. Poškodovan je motocikel, njega samega pa 60 z notranjimi poškodbami prepeljali v ljubljansko bolnišnico. MADEilJA F. 0. in D. K. Moste se ponovi danes ob 4.30 v Ljudskem domu Vstopnina po 2 in 3 din 1 Oseba, ki je pred 14 dnevi poleg svoje omare odpeljala z vozom z dvorišča tvrdke Šarabon v Ljubljani tudi 250 kg krompirja, se naproša da krompir takoj vrne tja, kjer ga je natovorila na voz. Sicer ima pričakovati neljube posledice. Kal pa Vaše faslice? Danes 14 dni bo sv. večer, večer ko bomo že postavili jaslice. Ko se v adventu pripravljamo na božič, pomislimo tudi .na jaslice, najznačilnejše v naših hišah v božični dobi. Ali je hlevček, šo li pastirci, ovčice cele? Ce ne, jih pravi čas popravimo, da bomo na sv. večer mirno mogli delati. Ali nam morda še kaj manjka za jaslice: deske, pastirci, ovčice? Pomislimo na naravni zakon, da se vse, kar je blizu, vidi večje, kar je daleč, vidi manjše. Zato potrebujemo različno velike pastirje in različno velike ovce. Ovce naj se nekatere pasejo, druge leže, zopet druge gledajo okrog sebe, da bo v jaslicah več različnosti. Ovce se vedno pasejo v skupinah, ne razstresene vsaka sama za sebe. Konui bi manjkalo pastireev, ovac itd., dobi vse to v prodajalni Ničinan, Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Jaslice so silno lepe tudi naslikane na papir (če so seveda lepo naslikane n. pr. Fugelnove). Na sliki je namreč veliko lažje narediti pravi izraz kakor pa na kipu. In če bi v adventu imel precej dela z izrezovanjem takih umetniških jaslic, bi ti ta trud ljubezen do jaslic zelo povečal. Najlepša luč pred jaslicami je rdeča oljnata svetilka. Kako je torej z vašimi jaslicami?! Novo Šolarju. Kamnik izborno primorsko črnino točijo pri žrebanje 31. decembra 11)39. AUr> Opel-Kadet, motor, modema spalnica, rad o aparat itd., skupna vrednost 120 009 Din. Zahtevajte srečke, ki so v razprodaji ali jih naročile pri odboru efektne loterije Obrtneua društva. Požari pri Ljutomeru Predstave ob 1C-30 dop. (znlž. cene), ob 15.. 17.. 19.. 21. url. Dva večera sta bila v Nor.šincih požara Zgorel je skedenj pri Zemljiču in takoj črez dva dni skoraj ob isti uri okoli pol osmih pa gospodursko poslopje pri Vavpotičevih. Škoda je zelo velika. Ljudi je navdaja! velik strah, kajti tnko.| po požaru je nekdo našel listek, na katerem so bile zabeležene še one žrtve, ki pridejo v bodoče v poštev. Teh je bilo okoli deset. Enake listke so našli tudi v Ključurov-cili pri Sv. Križu in v Lokavcih. Vneti gasilci so rešili le to, kar so še mogli. Oba objekta sta bila namreč polna sena in slame. Ker so v bližini stanovan jska poslopja sosedov in tudi enaki skednji in kupice s slamo, jo bila velika nevarnost, da pogori cela vas Noršinci. Du je bil ogenj podtaknjen, je kot nn dlani. Orožniki iz Ljutomera so zadevo vzeli resno v roke in so že na sledi, ako že niso našli, požigalca. Vašča-ni so vsako noč na nogah ter stražijo, da bi jim kdo ne zažgal hiš. Ker imajo nekatere vasi inotorke na bencin, so prišle ob gašenju v veliko zadrego, ker jim je zmanjkalo bencina in je bilo gašenje nemogoče. Le domačini, ki še imajo staro gasilno brizgnlno, so mogli uspešno obvarovati vas pred večjo nesrečo. Anekdota Pred svetovno vojno so nekoč pri Helgolandu izvajali velika potapljaška dela. Nekega dne je prišel tja cesar Viljem 11. Cesar si je ogledal potek potapljaških del in se je nato začel pogovarjati z vodjo potapljačev. »No, ljubi moj,« je vprašal cesar, »povejte mi, koliko zaslužite letno s svojim potapljanjem?« — »To je različno!« je dejal potapljač. Pri posebno velikih in nevarnih delili, pri katerih potrebujem množico svojih ljudi, pridem na leto do 30.C00 mark.« »Cesar se je začudil: »Vi pa zaslužite več, kakor moj prosvetni minister!« Pnlnnliar cp ip nacmplmil- »Da VpliiSnelvr, i - - ; -- - -- j- u—H!-!...... i--, ----— ampak vaš minister se ne potaplja.« Sovjeti na Finskem ne morejo nikamor Rdeča vojna poročila postajajo vedno boij skromna „F,nski narod je jeklo Helsinki, 9. dec. t. Reuter: Položaj na bojiščih se ni bistveno spremenil. Sovjetski napadi na finske utrjene črte v Karelijski ožini (med La-doškim jezerom in Finskim zalivom) so se izjalovili. Napredovanje Sovjetov severno od Ladoškega jezera pri Suojarvi zadržuje odpor Fincev in slabo vreme. Boji na severu pri P e t s a m o trajajo dalje in Sovjeti ne morejo prebiti finske obrambe. Sovjeti imajo v rokah del pristanišča, toda sovjetske vojne ladje so zapustile pristanišče, ker se ne čutiio varne pred finskimi bombniki. Le na fronti južno-vzhodno od Petsama, kamor protirajo Sovjeti od Murmanska, so nekoliko napredovali, toda Finci jim sproti vzamejo nazaj v6ako postojanko, ki 60 6i jo priborili V Helsinkih je bilo včerai velikansko razburjenje. Kar naenkrat je prigrmelo nad prestolnico 30 velikanskih bombnikov, ki so napravili strašen trušč. Ljudje, kolikor jih je šl: ostalo v mestu (50 tisoč na 300 tisoč) so bežali v zaklonišča. Toda na največje začudenje ni bilo nobenega protiletalskega streljanja Šele čez eno uro je prebivalstvo zvedelo, da to niso bila sovjetska letala, marveč bombniki, ki so prišli iz Italije in ki so nad prestolnico napravili prve poskusne polete. Sovjetski letalec pobegnil z vso svojo družino V Helsinki so pripeljali danes tudi sovjetskega pilota z ženo in dvoje otroci. Ujet je bil v Karelijski ožini, kjer jc pristal 6 6voj:m letalom za finskimi utrdbami. Kako so bili Finci začudeni, ko je z letalom pripeljal s seboj še svojo ženo in dvoje otrok. Ko 6e je predal Fincem, jih je prosil naj prevzamejo tudi ženo in otroka, ker pač ni imel druge možnosti, da reši sebe in 6vojo družino iz sovjetskega raja. Sovjeti bombardirali Harcgo Davi so sovjetski bombniki prileteli nad Hango in mesto bombardirali Metali so bombe vse križem. Zadeli so razna poslopja, samo vojaških ne. Število žrtev ni znano. Izjava finskega poveljnika London, 9. decembra. AA. Posebni dopisnik agencije Reuter poroča z bojišča v Kareliji: Nebo je oblačno in megla preprečuje razgled, vendar pa se kljub temu vodi topniški dvoboj. Finsko topništvo odgovarja na sovjetsko topništvo in streli odmevajo med gostimi gozdovi. V Viborg so prispela poročila, da pripravljajo Sovjeti na tem delu bojišča velik napad. PoveLjnik finske vojske v Viborgu polkovnik Melblom, človek energičnega in mladega izgleda, smatra, da so sovjetske izgube v tem odseky zelo velike. Po njegovih trditvah so Sovjeti zgubili čez 100 tankov. Sovjetski tanki 6o zastarelega tipa in imajo samo tanke oklope, poleg tega pa je moštvo v njih zelo slabo izurjeno. Zaradi tega je uspešnost finskega topništva proti tankpm posebno velika, prav tako pa so zelo uspešni napadi po-eebnih finskih oddelkov za borbo proti tankom. Protitankovsko topništvo je kupljeno na Šved-ckem. Polkovnik je pristavil, da je re«, da so sovjetske čete prodrle dosedaj okrog bO km globoko na finsko ozemlje, vendar pa se na teh odsekih nahajajo zgolj predstraže finskih obrambnih čet in da se Sovjetom ni posrečilo niti na enem mestu prodreti finsko črto. Finske izgube znašajo 6amo 1% čet, ki 60 sodelovale pri zadnjih borbah. Sovjetskim četam se je posrečilo dosedaj ujeti samo 12 finskih vojakov, dočim so Finci ujeli 200 sovjetskih. Finske torpedovke napadajo Kodanj, 9. decembra AA. Reuter: Dopisnik lista »Nacional Tidende iz Helsinkov trdi, da je finska torpedovka napadla sovjetsko ladjo z očivid-r.im uspehom. Torpedovka je bila kupljena preteklo leto na Angleškem. Finski letalci nad Ljeningradom Stockholm, 9. dec. b. Finska letala so priletela nad Leningrad ter vrgla na mesto številne letake, v katerih pozivajo delavstvo, naj ne verjame poročilom sovjetske vlade zaradi napada na Finsko, II Iz govora predsednika vlade Helsinki, 9. decembra. AA. (Havas.) Predsednik finske vlade H i t y je imel snoči po radiu govor, v katerem je med drugim dejal: Sovjetska vlada izvaja surov imperializem, za katerega je trdila, da ga izvajajo druge države. Zdi se. da je Sovjetska Rusija svojo akcijo začela najprej proti Finski z objavljanjem lažnih poročil, nakar je najprej imenovala za Finsko »ljudsko vlado«. Toda oblast predsednika nove vlade Ku-sinena nikoli nc bo segala dalj kot sovjetski topovi. Ako Moskva smatra, da bo zlomila naš odpor. fe bo ubijala žene in otroke, kar je zbudilo ogorčenje vsega sveta, se zelo vara. Ves finski narod je kot jeklo ter se bo boril do skrajnih moči za svojo pravico in civilizacijo. H □ Ali m MARIBOR Stališče Nemčije Pariz, 9. dec. c. Havas poroča, da je izbruhnil spor imjrl zunanjim ministrom von Ribbentropom in maršalom Goringom o tem, kakšno stališče naj Nemčija zavzame v vojni mod Sovjeti in Finsko. Von Ribbentrop je zahteval, da naj Nemčija takoj prizna komunistično vlado, ki so jo sovjetski vojaki privedli s seboj. Goring je bil pa proti temu in je očividno zmagal. London, 9. decembra. AA. Reuter: Ministrstvo za informacije poroča, da po obvestilih, ki so prispela londonskim uradnim krogom, Nemčija brez dvoma preskrbuje finsko vlado z orožjem in muni-cro. Finska dobiva orožje iz tujine Helsinki, 9. dec. b. Poročajo, da je prispela nova pošiljka 30 italijanskih letal tipa »Savoia«, ki so jih Finci že pred vojno kupili. Italija je do 6edaj poslala Finski 80 letal. Angleška vlada je poslala Finski 60.000 plinskih mask z ostalim vojnim materialom. Švedska vlada pa je poslala finski vojski veliko število najmodernejšega letalskega topništva, Rdeča poročila London. 9. decembra. (Reuter.) Sporočilo, ki ga je ponoči objavilo poveljništvo leningrajskega okrožja pravi, da so sovjetske čete napredovale na vsem bojišču ter da najiredujejo tudi na Karelijski ožini, kjer so prebile glavne finske obrambne črte. Zaradi slabih vremenskih razmer se je letalstvo omejilo na izvidniške polete. Moskva, 9. decembra. AA. (Havas.) Uradno sporočilo štaba leningrajskega jx>veljništva de-mantira trditev nekaterih tujih listov, da se' sovjetske čete v borbah proti Finski poslužujejo dum-duin izstrelkov in strupenih plinov. Sporočilo pravi, da leningrajske čete niso uporabljale eksplozivnih izstrelkov in strupenih plinov ter da tudi v bodoče nimajo takega namena. Dne 8. decembra so čete leningrajskega vojnega okrožja nadaljevale prodiranje v vseli smereh. Na vzhodnem delu Karelijske ožine so sovjetske čete nadaljevale potem, ko so 7. decembra prodrle glavno finsko obrambno črto, napredovanje ob reki Tajpalensoki v severni smeri. Zaradi slabega vremena ni bilo drugih letalskih akcij, razen nekaterih izvidniških poletov. Savjdi bombardirajo lasfne este Helsinki, 9. dec. c. Sovjetska letala so danes hotela liombardirati finske postojanke pri Pctsamu. Pri tem pa so se letalci zmotili in niso točno spregledali postojank in so bombardirali lastne sovjetske Čete. Na severni fronti so poslali sovjeti sedaj v borbo Kirgize, ki pa so se slabo izkazali v borbi s Finci, ker ne prenesejo klime. Rdeče že skrbi Helsinki, 9. dec. t. Havas poroča iz Moskve, da so sovjetski vojaški krogi skrajno razburjeni zaradi zastoja rdeče ofenzive na Finskem. Bojijo se, da rdeča armada v očeh sovjetskega naroda in tujine ne bo izgubila ugled, ki ga ji je dala 6pretna propaganda. Verjetno bodo izdana povelja, da naj sovjetska armada napade za vsako ceno in za vsako ceno doseže kakšne us.pehe. Na zahodu ni bojev Samo na morju traja borba neusmiljeno naprej Pariz, 9. dec. A A. Havas: Sporočilo vrhovnega poveljstva z dne 9. decembra se "lasi: Topniško in pehotno delovanje na raznih točkah bojišča. Berlin, 9. dec. AA. DNB: Vrhovno poveljstvo sporoča: Na zahodnem bojišču je bilo tu pa tam nekaj bolj živahnega topniškega delovanja. Med Mozelo in Renom so bile jugozahodno od Merhiga na francoskih tleh razbita tri podzemeljska zaklonišča. Letalske sile so v ojačeni meri izvršile izvidniške polete v glavnem nad zahodno in Srednjo Francijo. Nemška letala so bila na raznih krajih preganjana od lovcev in protiletalskega topništva, toda izgub ni bilo nobenih. Britanska admi-ralitela potrjuje torpediranje rušilca »Jerse.v«, katerega je lorpedirala nemška podmornica 7. decembra. Načrt nsmske ofenzive London, 9. dec. t. Reuter: V Londonu govorijo, da so merodajni vladni krogi dobili v roke remški načrt o istočasni ofenzivi proti Franciji, Angliji in N: zozemski. Ta načrt je bil pripravljen za dne II. novembra, a je bil zaradi mnogih okoliščin preložen, ne pa opuščen. Tisti, ki so ta načrt videli in ga brali, pravijo, da predvideva siloviti napad na francosko Maginotovo črto, ki naj bi trajal nekaj dni in privezal vgo francosko pozornost na ta prostor. Potem pa bi prišel istočasni napad na Anglijo in Nizozemsko. Angleži so do sedaj potopili 40 nemških podmornic London, 9. dec. AA. Reuter: Neuradno sporočajo, da so britanske pomorske in letalske sile potopile do seda j 4 0 nemških p o d m n r n i c. Kakor je znano, je imela Nemčija v začetku vojne samo 60 podmornic. Isti^ krogi poudarjajo, da temelji ta račun na poročilih, da so bile pretekli teden potopljene 4 nemške podmornice. Kodanj, 9. dec. A A. Havas: Danski list »National Tidende« piše, da je nemška mala križarka »Deutschland« prispela v neko nemško pristanišče. taci poškodovali angleški ruiiiec London, 9. dec. b. Nemška podmornica je torpedi rala najnovejši britanski rušilec »Jersey«, ki ima 1C90 ton. Pri eksploziji je izgubilo življenje 10 mornarjev in častnikov, 12 pa je bilo ranjenih. Dve nemški podmornici pstopijeni London, 9. dec. AA. Reuler. Kakor poroča letalec, ki je potopil neko nemško podmornico, je padla prva bomba samo 1 m od podmornice, ko se je stolp podmornice nahajal že polovico pod vodo. Bomba je poikodovala oklopa pcmornice, tako da se je po eksploziji zadnji del podmornice ponovno pojavljal nad vodo. Nato je pilot vrgel še drugo bombo, ki je zadela podmornico na kljun. Ko je bomba eksplodirala, se je pojavilo takoj olje na površini vode. London, 9. dec. AA. Ministrstvo za letalstvo je izdalo pozno ponoči tole sporočilo: Danes je neko letalo angleškega obalnega poveljstva napadlo drugo nerusko podmornico. Po več bombah, ki jih je pilot vrgel na podmornico, se je pojavilo ia površini lje. Dve križarki sta spustili nato globinske bctnbe. Verjetno je to podmornica, ki je poškodovala torpedovko »Yersey«. Nemška letala nad Parizom Pariz. 9. dec. b. Francosko glavno mesto bi danes kmalu doživelo hud bombni napad. Nekaj nemških bombnih eskader jo prodrlo globoko v francosko področje. Tik pred Parizom se je posrečilo obrambnim baterijam pregnati jih. Letala so letela v višini 7000 metrov. * Norveška ladja »O i ml e« (12.721 ton) je v bližini vzhodne obale Anglije zadela r.a mino in sg *>olopila. Proslava 8. decembra Mariborsko katoliško dijaštvo je tudi letos nad vse slovesno praznovalo praznik svoje velike zaščitnice Brezmadežne. Na predvečer se je v cerkvi sv. Alojzija vršila večerna pobožnost, h kateri je prišlo toliko našega dijaštva, da je bila cerkev polna, prišlo je pa tudi mnogo katoliških starešin. Cerkveni govor je imel prof. Pavel Ži-vortnik. Tudi na praznik zjutraj je bila cerkev pri sv. maši in pri skupnem sv. obhajilu polna katoliških dijakov in dijakinj, katoliških starešin ter članov drugih katoliških organizacij. Dopoldne ob 10 se je v veliki dvorani na Aleksandrovi cesti 6 vršilo tradicionalno marijan-sko zborovanje. Dijaki in dijakinje s starešinami so docela napolnili dvorano in z vidnim zanimanjem sledili verski obnovi in Marijinemu češčenju posvečenemu govoru. Zborovanja so se med odlič-niki udeležili tudi zastopnik prezv. g. škofa prelat dr. Fr. Cukala, okrajni glavar Ejjetz, bivši oblastni predsednik dr. Josip Leskovar, podžupan Franc Žebot, ravnatelj dr. Fr. Sušnik, starešina okrajnega sodišča dr. M. Lavrenčič in drugi. Zborovanje je pričel s tehtnim uvodnim govorom dr. M. Kejžar, predsednik akad. mar. kongregacije. V imenu prevzvišenega škofa je zborovalce pozdravil prelat dr. Fr. Cukala, za katoliško starešinstvo pa je spregovoril dr. Josip Leskovar. Sledili so govori zastopnika Slov. dijaške zveze akademika Klavža, zastopnika mariborskih bogoslovcev in kongregacij vseh mariborskih srednješolskih zavodov. Iz vseh govorov je izzvenela krepka volja mladega katoliškega inteligenčnega rodu po čim krepkejšem delu za versko obnovo slovenskega dijaštva, ki se v vedno večjem številu zbira pod Marijino zastavo. Popoldne ob 5 se je vršila v isti dvorani lepa marijaiiska akademija, katero so med drugimi obiskali tudi prezv. g. škof dr. I. J. Tomažič s stolnimi kanoniki, mestni župan dr. Juvan, predsednik Prosv. zv. v Ljubljani dr. F. Lukman in mnogi drugi prijatelji mariborske dijaške mladine. Dijaštvo, ki je točke sporeda lepo izvedlo, je bilo deležno toplega priznanja, celotna proslava Marijinega praznika pa je s svojo globoko vsebino in s številom dijaštva, ki je sodelovalo, pokazala, da se marijanska misel med dijaštvom vedno bolj krepi. Krajevne organizacije JRZ za izboljšanje prejemkov Te dni sta bila v Mariboru sestanka dveh krajevnih organizacij JRZ — za V. magdalenski okraj in za Studence. Obe krajevni organizaciji spadata med najmočnejše jedinice JRZ v Mariboru ter so člani obeh v pretežnem številu železničarji, železniški in tovarniški delavci Zaradi tega je na obeh sestankih prišlo v razpravo predvsem sedanje neznosno gospodarsko stanje, v katerem se delovni sloji v Mariboru nahajajo ter sla bili sprejeti spomenici, v katerih se slika njihov položaj ter se zahtevajo primerni ukrepi za izboljšanje. Zaradi rapidno naraščajoče draginje se je v mariborskih predmestjih gmotni položaj vseh slojev, delavcev, nameščencev, malih trgovcev in obrtnikov tako poslabšal, da je obstoj malega človeka povsem ogrožen. Ravno od teh slojev so se zadnja leta zahtevale največje žrtve, li so bili najbolj prizadeti z raznimi odlegljaji, s povišanimi davki itd., pa- je sedaj njihov apel na vodstvo stranke upravičen. Na obeh sestankih so se stavili tudi konkretni predlogi za izboljšanje položaja delavcev v železniških uslanovah, ki tvorijo pretežno večino prebivalstva v V. mestnem okraju in v Studencih. Držav, uslužbenstvu naj bi se z ozirom na naraščajočo draginjo vrnilo, kar mu je bilo odvzeto leta 1935. Prav tako naj bi tudi mestna občina izboljšala položaj svojih nameščencev, kakor so to storila že druga mesta. kauče, na?lonjače vseh vrst, dobavlja najceneje .,OBNOVA",. F. NOVAK, lurtiteva ulica 6. Glavni trg 1 m Članom Zveze Maistrovih borcev. Zveza Maistrovih borcev pošilja vsem onim članom, ki stanujejo zunaj Maribora in ki so poravnali vse prispevke za 1. 1939., tiskane formularje za podelitev spominske kolajne. Onim članom, ki stanujejo v mestu in v najbližji okolici (Košaki, Po-brežje, ICamnica, Studenci, Sv. Peter, Zg. in Sp. Radvanje) zveza ne bo poslala teh formularjev. Ti so naprošeni, da pridejo sami v tajništvo, kjer predpisane obrazce dobe. Rok za vlaganje prošenj za podelitev kolajne je zelo kratek — traja le do konca leta — in zato naj člani obrazce takoj izpolnijo ter jih pošljejo Zvezi Maistrovih borcev v Mariboru. m Nenaravna smrt. Mrtvaški oglednik Moho- rič Ignac iz Cerkvenjaka je prijavil orožnikom pri Sv. Trojici, da je pri ogledu nenadoma umrle 36 letne vdove Šamprl Matilde s Peščenega vrha ugotovil nenaravni vzrok smrti. Preiskava je pokazala, da je pokojnica umrla za posledicami umetnega splava. Pred smrtjo je ostanke splava skušala sežgati v peči, o čemer so se še poznali sledovi. Volna - ročna dela pri „LAMA", Jurčičeva ul, 4. (prost ogled( m Žetev smrti. V bolnišnici je umrl 72 letni preužitkar Mihael Senekovič; na Pobrežju, Zrkov-ska cesta 12, pa je ugrabila smrt 73 letnega pre-užitkarja Štefana Betička. Naj počivata v miru! m Kavarnarji nas opozarjajo, da s sedanjim zvišanjem cen — o katerem smo pred nekaj dnevi poročali — niso prekoračili maksimiranega cenika. m Na razstavi Umetniškega kluba »Brazda«, ki se odpre danes ob 10.30 v mali unionski dvorani, razstavljajo naslednji umetniki: Golob, Jirak, Kavčič, Kos, Mušič, Primožič, šušmelj, Zei in Zornik. m Ne 12. f. m., ampak 14. f. m. bo sestanek nameščencev, organiziranih v podružnici Društva združenih trgovskih in zasebnih nameščencev. Sestanek je moral biti preložen, ker je za napovedani dan glavni predavatelj, predsednik Pokojninskega zavoda dr. Anton Milavec, nujno zadržan. Zborovanje se tudi ne bo vršilo v Zadružni gospodarski banki, ampak v prostorih Delavske zbornice v Sodni ulici. m Predavanje v Melju. Pomotoma je v petkovem »Slovencu« izostala ura o predavanju podžupana Žebota v meljskem Prosvetnem društvu. Predavanje bo danes popoldne po večernicah točno ob 4 v prostorih meljskega otroškega vrtca, Erjavčeva ulica 13. m Krznarstvo P. S e m k o, Tyrševa ulica 7, Vam nudi ceneno ko/uhovino iu krznarske izdelke. m Gledališke novice. Danes popoldne se uprizori priljubljena češka opera »Prodana nevesta«, zvečer pa se ponovi izvrstna drama »Via mala«. m Fantovski odsek Maribor II. ima jutri, v ponedeljek ob 8 v navadnih prostorih na Aleksan-* drovi 6 sestanek s predavanjem prof. Klasinca. m Stolna dekliška Marijina družba priredi danes ob pol 5 popoldne v dvorani na Aleksandrovi cesti 6 lepo igro »Madona v gozdu«. Prisrčno vabljeni! m Rak pri ženskah. Na to predavanje, ki se vrši v ponedeljek, dne 11. t. in. na Ljudski univerzi, opozarjamo posebno naše ženstvo. m Upraviteljstvo ljudske šole. v Limbušu priredi danes popoldne ob 15 v Limbušu koncert malih harmonikarjev iz Maribora v prid božičnice revnim limbuškim šolarjem. Podprite to plemenito akcijo s svojim obiskom. Vstopnina je nizka, 6, 4 in 2 din. Iskreno vabljeni! Angleško in češko sukna dobite še po starih cenah v Češkem magazinu _poleg policijskega komisariata m Obsojen v odsotnosti. Pred mafriborskim malim senatom je bila razprava proti 35 letnemu kleparju Leopoldu Dornu iz Maribora, ki je bil obsojen po čl. 3. zakona o zaščiti države zaradi prepovedane propagande na 1 leto ječe. Dorn se nahaja v inozemstvu, kamor je pobegnil, ko so ga proti zaobljubi izpustili iz preiskovalnega zapora. m Obsojena kvartopirca. Pred malim senatom sta se včeraj zagovarjala dva kvartopirca zaradi igre na slepo srečo. Eden od obtožencev je povrhu še igral s sleparskimi karlami, dočim je bil drugi njegova žrtev ter je plačal svojo igralsko strast z lepimi stotaki. Oba obtoženca sta 34 letni trgovski potnik Štefan Podhostnik iz Maribora ter 50 letni krojaški mojster Ivan Kristovič iz Ptuja. Partija se je vršila dne 27. julija v nekem ptujskem hotelu. Oba sta igrala igro »ferbl«, ki je kot hazardna igra prepovedana. Pri tem je Podhostnik označil karle s posebnimi znamenji, tako da je natančno vedel, kakšne barve in adute ima njegov nasprotnik v rokah. Na ta način mu je uspelo,_ da je priigral 387 din. Včeraj sta bila oba obioženca zaradi prepovedane igre obsojena. Oba sta dobila enako kazen — 600 din globe ali 10 dni zapora nepogojno. Gledališče Nedelja, 10. decembra ob 15: Prodana nevesta; ob 20: Via Mala. — Poneljek, 11. decembra: zaprto. S SkO HGVIC6 c Praznik Brezmadežne je celjska mladina tudi letos proslavila kar najlepše. V soboto je mladina v vseh cerkvah oblegala spovedr.ice, na praznik sam pa je mladina po zgodnji sv. maši ob 6 zjutraj, pri kateri je pel zbor Celjskega zvona, pristopila k obhaijilni mizi. Tisočim kongreganistom in kon-greganistinjarn so se pridružili tudi starši tako, da je bil ta praznik res praznik vseh, mladine in staršev. Popoldne ob 4 so priredili kongreganisti s pomočjo dekliške Marijine kongregacije v veliki dvorani Ljudske posojilnice svečano proslavo Velika dvorana je bila nabito polna občinstva. Proslava je potekla v največjo zadovoljnost vseh navzočih. c Katoliško prosvetno društvo v Celju priredi v ponedeljek, 18. decembra ob 8 zvečer v dvorani Ljudske poGojilnicc prosvetni večer, na katerem bo predaval spiritual g. Viktorin Demšar o temi: »Svetovna razstava v New Yorku c Narodno gledališče iz Maribora priredi v sredo, 13. decembra v celiskem mestnem gledališču Smetanovo komično opero v treh dejanjih. »Prodan a nevesta«. Pred-stava je za abonma. c Legija koroških borcev krajevna organizacija v Celju obvešča svoje članstvo, da je prejela tiskovine za prijavo za sprejem spominske kolajne Te tiskovine prejmejo člani izven celjske občine pri svojih poverjenikih tekom tekočega tedna. Člani celjske občine pa v nedeljo, dne 17 decembra t. 1 v Narodnem domu, kjer bo ob 9 dopoldne članski sestanek za Celje Pogoij za sprejem tiskovin je plačana članarina in pristoibina za tiskovine. c Danes se poročita v Ljubljani g. Rcms Mirko, tajnik okrajnega cestnega odbora v Celju, in gdč. Bruna Zbogar, 6odna uradnica v Trebnjem na Dolenjskem. Mlademu paru iskreno čestitamo! c Danes ob 11 dopoldne je v mali dvorani Celjskega doma otvoritev umetniške razstave, na ka- teri bodo razstavljali svoja dela slikar Didek Zoran, Klecnenčič Dore in Stupica Gabrijel. Razstava bo odprta do 20. t. m. c K četrtkovemu poročilu o uboju 38 letnega Babina Franca v Mozirju dodajamo, da je zdravniška komisija pri raztelesenju pokojnikovega trupla ugotovila, da je Babina zadela srčna kap kot posledica preobilo zaužitega alkohola. Njegov organizem je bil vsled stalnega prekomernega uživanja alkoholnih pijač že popolnoma uničen. Tudi usodno noč je bil pokojni precej vinjen in je v gostilni grozil vsem prisotnim z nožem, zato sta mu brata Solaria, ki sta dobra fanta iz ugledne družine, poskušala nož vzeti ter mu pr: tem prizadejala dva. lahka udarca z lato ter ga tako le lažje poškodovala tako. da bi bil pokojni v par dnah zopet popolnoma zdrav, če bi ga ne bila zadela srčna kap. 1 rajne kodre solidno i/deluje FRIZERSKI SALOM „PAVLA" CeEJe Kovaška nI. 1 c Ljudsko vseučilišče v Celju bo priredilo jutri v ponedeljek 11 decembra ob 8 zvečer predavanje univ. prof dr. Andreja Gosarja iz Ljubljane o socialnih problemih modernega mezdnega gibanja. c Zdravniško dežurno službo za člane OUZD ima danes g. dr Drago Hočevar, Kolenčeva ulica. c Poizkušena goljufija z bencinom. K avtopre-vozniku Sovinku je prišel pred dnevi mlad moški, se predstavil za Stiftarja in izjavil g. Sovinku, da mu lahko dobavi večjo količino bencina po stari ceni. Bencin ima baie shranjen pri neki gostilni v Gaberju Zahteval je na račun 100 din in naročil g Sovinku, naj pride z vozom po bencin Ko je g. Sovinek poslal po naročeni bcncin, je ugotovil, da ie nasedel sleparju, kajti bencina ni bilo na dogovorjenem mestu Priiavil je zadevo policiji, ki je kmalu priiela 28 letnega pekovskega pomočnika t-ranča V iz Sevnice, katerega zasledujejo tudi orožniki iz Sevnice radi neke večie goljufije.