TScJcuJfki
tl	..
- Muzejski tri 1
> 113
izdaja okrajni udbu: Socialistične zveze delovnih ljudi e Trbovljah — Ute luie in odgovarja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Stanc Šuštar — Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru — Naslov uredništva 'n uprave-..Zasavski tednik- Trbovlje t.. Trg revolucije št 28 (telelon 91) — Račun drl podružnici Narodne banke v Trbovljah 614-T.146 — List izhaja vsako soboto — Letna naročnina 400 din. polletna 200 din. četrtletna 100 din, mesečna 40 dio — Posamezne številke 10 din — Rokopisi morajo biti v uredništvo najkasneje vsak torek dopoldne la Jih ne vračamo
TEDNIK
Štev 30
Trbovlje, 50. julija 1955
Leto Vlil
Nismo pozabili..
Misli ob 20-letnici razpusta nekdanjih delavskih društev „Svoboda“
Ko se danes »pomin/amo žalostnega In mračnega 7. julija 1935. leta, ko so iandarjl bivše kap.talrstične Jugoslavije nasilno odirali v druitvene prostore delavskih prosvetnih društev »Svoboda« širom po slovensk remiji, je prav, da se ob 20-letnici tega dogodka spomnimo prvih začetkov delovanja delavskih kultur, nth društev v Sloveniji le nekaj nad osemdeset let delujejo pod raznimi imen■ delavsko prosvetna društva; kot mejnika tega razdobja bi bila leta 1870 v Ljubljani ustanovljeno ljubljansko delavsko izobraževalno društvo »Slovenska lipa« in v le. tu 1952 obnovljena Zveza delavskih prosvetnih društev »Svoboda«.. Le med obema svetovnima vojnama delavska kulturna društva niso delovala — protide-lavski vladni režim jih je onemo-gočl V Sloveniji torej segajo začetki delovanja delavskih prosvetnih društev že v obdobje organiziranega delavskega razrednega gibanja Kasneje, ko s* je to gibanje razširilo ter posta-'o močneje in dobilo hkrat: konkretnejše oblike, so tudi delavska prosvetna društva in delavske telovadne enote (kot sestavni del teh društev) zavzemale vse bolj pomembn0 mesto Delavci so v svojem razrednem gibanju in v svojih prosvetnih društvih dobivali določen smisel za delovanje v društvih; izoblikovala se je povezanost delavskih prosvetnih društev z razrednim in političnim delavskim g‘-t>anjem. zarod: česar so delavska prosvetna društva del la tudi skupno usodo političnih in revolucionarnih delavskih organiza-cij.
Velik udarec je bil za delavska prosvetni, društva, ko le po-ueijska direkcija v Ljubljani s svojo odločbo z dne 31 decembra 1929 prepovedala delovanje dotedanjih aruštev za telesno in moralno vzgojo-, takrat so morale delavske telovadne enote, ki so v rvolem 10-letnem delovanju žl-vele ves čas v težkih gmotnih tozmerah, glede na to, da nc osnovi 12. člena Zakona o ustanovitvi »Sokola« kraljevine Jugoslavije n so hotele pristopiti k ,el telovadni zvezi, ves svoj inventar tn telovadne rekvizite odstopiti »Sokolu*.
. V revirjih so se V«te čase po-*9 delavskih prosvetnih društev d''t°navljalo tudi razna športna društva. Konkretno v Trbovljah to Jtof prvo športno društvo za-c.f‘° z delovanjem SK »Zoro«, ki 1' ie sled I nato SK »Amater* adal/e »e je o Trbovljah uUa-°vil krajevni SK »Dobrna* In še K »Ret/e* Itd Vso ta športna ruš<v„ oziroma klubi so bilI ,'Ja7ito delavsk in so poleg te-L ne kulture mnogo doprinesli
Splošni kulturn ravni delavcev.
Po leg teh društev so k razvo-r delavskega političnega in 2redneg0 gibanja ter k zobraz-delavstva v revirjih tista leta d	pripomogla še ostala
siva. kot no primer kolesar-i„ ° . blanlnars-tvo, šah, taborniš-fva Itd,
n‘h° raz/>u,iv delavskih telovad-D *n°t o letu 1929 tn po raz-“ delavskih prosvetnih orga-m °c,f »Svobodo« leta 1935 so se tunlF- delavski kulturniki In dei„n°narll aedno zbirali In j Hcgali. Zato lahko reče-n, '	°° le delavsko kulturno-
vsea,na dejavnost ostala skozi tem, ic,n*/e nepretrgana Prav p0 ' 'f nahvaliti, da so se lahko r<*zvll 1 oiw>boditvl kaj kmalu •ko k , nov° nastajajoča delav-br.zb#K,Urna društva in pričela dane j 0 delovati Mnogi nek-kulturnik! tn tunk-meettk *° *c danes na vodilnih kult,,.„ 0 vsel> naših sedanjih
or^iZrtZe,nih <n lp°!tnih
»Cr 1)1 omenllt še ustano. kasnem* ,a*t **K •Dobrna• In *^ASk y"/, športnega kluba ziu*L„??or,nl klub »Dobrna* de hm* k . M*e. tedaj »zloglasne* kapljo^ »kolonije Dobrna v Tr-
sen) 1928. leta, ko mu je tedanja politična oblast končno potrdila društvena pravila. Po nekaj letih uspešnega športnega delovanja je društvo menjalo svoje i me in tem je bila dana možnost mno-se preimenovalo o »DASK*. S gim simpatizerjem bivšega športnega moštva •Pastir* — kakor $o menovali zlobni ljudje SK »Dobrna* — za vstop o novo društvo oziroma športni klub. S spremembo društvenega Imena /« bilo dana tudi možnost SK »Ret-je*, da se združi z novim društvom »DASK*. ki naj bi v bodoče odigralo vidno vlogo t> slovenskem nogometu, kar se pa žal ni uresničilo, ker le društvo iz raznih objektivnih in subjektivnih razlogov zašlo o krizo, ki je trajala vse do vdora okupatorja v naše kraje leta 1941. Ko omenjamo delovanje tega najrevolucio-narnejšega delavskega društva — prav na Dobrni je bilo tudi leta 1952 ustanovljeno prvo društvo obnovljenih društev »Svoboda* po naši osvoboditvi — je prav. da se hvaležno spomnimo revolucionarnih pionirjev na Dobrni,
ki so z največjo vnemo m zgledno nesebičnostjo nenehno delali za razcvet svojega društva. Da, bili »o to zgledni fantje, soj so bil: dosledno zvesti	delavski
stvari.
Jasno izoblikovani	delavski
društveni kult, smisel in ljubezen za delovanje v društvih ter povezanost delavskih prosvetnih in športnih organizacij s predvojnim delavskim gibanjem, so dragocena dediščina, ki jo morajo naslediti naša sodobna delavska prosvetna in športna društva. Posebno pa naj pride ta svetla de-diščina do izraza danes, ko se o našem družbenem življenju poraja hkrati delavsko samoupravljanje, ta revolucionarno najpomembnejša in najodločilnejša družbena sprememba v našem javnem življenju. Naše rastoče gospodarske, politične in kulturne naloge iz dneva v dan silijo naše delavske množice, da ose bolj širijo svoje duševno obzorje, da se gospodarsko, politično in kulturno dvigajo, hkrati pa oblikujejo tn gojijo delavsko moralo, socialistično moralo, ki pa
končno — z drugimi besedami povedano — rij prav nič drugega kot težnja človeka po absolutni poštenosti do vseh tn vsakogar.
Leta 1952 »mo ponovno ustanovili tradicionalna delavska prosvetna društva »Svobode*, ki so opravila o predvojnih letih med našimi delovnimi množicami veliko kulturno delo. Ker pa naše »Svobode* žive m delajo sredi naših delavskih vrst in poznajo njihove potrebe tn težnje, lahko izpolnjujejo svoje velike naloge ter krepijo in plemenitijo miselno in moralno moč našega delovnega človeka. To pa je poslanstvo delavskih kulturnih društev.	S. G.
V	POČASTITEV 11. OBLETNICE USTANOVITVE
Štajerske brigade vdv bo 7. avgusta
V	RADMIRJU V ZGORNI SAVINJSKI DOLINI
Z ODKRITJEM SPOMINSKEGA KAMNA IN S POHODOM PARTIZANSKIH PATRULJ
Patrulje bodo odšle na pot z nekdanjih operativnih sektorjev bataljonov dne 5. avgusta 1955 zjutraj.
Ob večerih (petek, 5. avgusta, in sobota. 6. avgusta) pa bodo patrulje skupne s krajevnimi organizacijami Zveze borcev NOV priredile partizanske mitinge, in sicer PATRULJA REVIRSKEGA BATALJONA:
Trbovlje—Zagprje—Trojane—Vransko—Liboje (miting! Žalec—Mozirjf—Gornji grad (miting)
PATRULJA KOZJANSKEGA BATALJONA:
Sevnica—Pilštanj—Planina (miting) — Laško— Celje— Letuš—Nazarje (miting).
PATRULJA POHORSKEGA BATALJONA:
Kot na Pohorju—Oplotnica (miting) — Vitanje—Velenje—Šoštanj—Rečica ob Savinji (miting)
PATRULJA KOROŠKEGA BATALJONA:
Ravne na Koroškem—Mežica—Cma (miting) — Dolina— Koprivna—Solčava—Luče—Ljubno (miting).
GLAVNO PARTIZANSKO SLAVJE [>a bo v Radmirju v nedeljo, dne 7. avgusta 1955. dopoldn” z naslednjim sporedom:
ob 8.00: svečan sprejem partizanskih patrulj ob 8.30: brigadiii zbor bivših borcev VDV; ob 9.00: odkritje spominskega kamna; ob 9.30: slavnostno zborovanje z govori in kulturnim sporedom, nato partizansko rajanje Sodelujejo: Godba na pihala iz Trbovci: Glasbena skupina iz Liboj in kulturne skupine DPD »Svobod«' iz Trbovelj. Od železniške postaje Šmartno ob Paki do Radmirja in nazaj je zagotovljen brezplačni prevoz z avtobusi in kamioni.
Vabljeni partizanski borci, politični aktivisti in vse prebivalstvo!
Na Dan vstaje v Zasavju
Odkritje spomenika pri Prašnikarju
Praznovanje Dneva vstaje je bilo letos v Trbovljah med ostalimi slovesnostmi posvečeno odkritju spominske plošče padlim partizanom ANDREJU ŠUŠTARJU, FRANCU BAJDETU in FRANCU ŽUŽMANU v neposredni bližini Prašnikarjeve domačije v Podlama: nad Trbovljami ter 'zborovanju bivših bor cev in ostalih pri spomeniku, posvečenem spominu ustanovitve I. revirske čete na Vrheh.
Mestni odbor ZB Trbovlje je v
______ __________ _	___ sporazumu s terenskimi odbori
Trbovlje tov. J. Jesenšek pod- sUvne osvoboditve izpod jarma 28 določil za obhod starih parti-predsed. OLO Trbovlje tov Vik- sovražnika, In na naš občinski za,nsklh P0*1- zf stražo pri Prašne občine Radeče tov. Ferči Mi- praznik se spominjamo vseh ndta.r>u m Vrheh, štiri part:-
1«
ler, godba radeske »Svobode« ^ sc oporoka vgeh naših pata igralska družina ter ostali, dlih za svobodo glasi: »VI ŽIVI — Lepo so Dolani pripravili SVOBODNO POT UTRITE
___...	__*'	ZA SLOVENSKI KOD!«
proslavo svojega prvega občin-
-t—_________iV„ .. .	„„	Med igranjem godbe radeške
skega praznika, k. so ga obha- „Svobode„ je ^	^
Prvi občinski praznik na Dolah pri Litiji
Slavnosti so se udeležili Ljud- praznujemo v spomin na leto, skl poslanec tov. Viktor Kovač, k® bili od okupatorja skoro
in žrtvam zadnje vojne predsednik občine tov. Alojz Skol,
teli n» Dan vstaje slovenskega minsko ploščo padlim borcem ljudstva. 22. julija. S sodelovanjem radeške »Svobode« so izvedli ob tej slovesnosti lep kulturni spored.
Budnica in slavnostna seja občinskega odbora
Na Dolah so zgodaj zjutraj,
zanske patrulje. Te so s« na predvečer zbrale pred spomenikom na Trgu revolucije v Trbovljah ter od tu odrinile dalje po določenih poteh. Patrulje so tia svojem obhodu obhodile področja, kjer so se stalno zadrževali partizani in aktivisti v NOV. Na vsej poti s0 patrulje domačini navdušeno pozdravljali — stari in mladi — jim nudili okrepčila in se pomenkovali o težkih in
Jožeta Umeka-Zepla na ta dogodek, je vse prisotne globoko pretresel; imel si vtis da se bo hiša, v kateri je živel izdajalec Prašnikar, pogreznila od vidnega srda navzočih partizanov in ostalih, ki so poslušal; žalosten dogodek z dne 6. januarja 1942. leta Izdajalec naših borcev je dobil za svoje gnusno dejanje zasluženo plačilo. Ob odkritju spominske plošče je del patrulje izstrelil častno salvo, s č mer je bila. žalna slovesnost končana. Vsi zbrani so nato molče in resnih obrazov odšla proti Vrhem.
Kmalu po 10. uri dopoldne je Po odigranju »Internacionale« odprl tajnik MO ZB NOV Trbovlje tov. Janez Narad slovesnost
pred spomenikom I revirske čete aa Vrheh. Ob spomeniku sq se razvrstile zastave patrulj' in zastava tabornikov, ki so ob gozdu nad spomenikom taborili; pred samim pričetkom spominske slavnosti pa je mešanj pevski ZDor »Svdbode II« zapel nekaj pesmi
V krajšem govoru je spet tov. Jože Umek seznanil navzoče, kako je b:la v NOV na tem mestu ustanovljena I revirska četa. Ob koncu govora se je dotaknil še notranje- in zunanjepolitičnih dogodkov ter poklical vse zbrane k vztrajni grad tvj socializma — Delegacija patrulje je k spomeniku položila venec s čimer je bila partizanska slovesnost na Vrheh dostojno zaključena.
S G.
občinske^1'lJuSmn	nep^abtah^dneh^v letih 1941-
obcinskemu ljudskemu odboru. ,g£f Mnogo spom!ne>v so obudili
ob tej priložnost: in še več bi jih, če bi se patruljam ne mudilo na določen cilj; te so morale med ostalim postaviti straže pri spominski plošči pri Prašnikarju in
občinskemu ljudskemu odboru. Sledilo je polaganje vencev pred spominsko ploščo In počastitev padlih.
V drugem delu sporeda praznovanja občinskega praznika
Slavke v Podkrnicah
Slovesnosti v Podkrnicah So se Podčrtal je delovanje starih čla* udeležil::	sekretar OK ZKS Tr- nov Partije ki so se shajali tudi
bovlje tov. Viktor Kovač pred- v tem predelu. Prav v tej zida-sednik OLO Trbovlje tov. Martin niči v Podkrnicah s0 se zbirali Gosak, predsednik ZB NOV okra- voditelji delavskega gibanja in ja Trbovlje tov. Ivan SonrBojan, borci partizani: Lidija Sentjurče-Helena Borušak, Jerasova, Jeri- va, Sergej Kraigher, Tomo Brejc, čeva, Tomičeva mama (Marija Karel Sterban, Jagodičeva, Mia. Kreže), Jagodičeva, Predovnikova, kar Fuka, Jerič in drugi doma Verdajeva in drugi.	...
še pred 7. uro, odmevali zvoki	je	pri sPomc?iku na Vrheh, za kar
godbe na pihala radeške »Svo-	iz,v*»de6 J**™1
bode«, ki je sodelovala na pro- pred nab,to dvorano Pro8vet'
slav* občinskega praznika vee dan.
Ob 8. url zjutraj *e je začela v lepo okrašeni občinski sobi na Dolah prva slavnostna seja občinskega ljudskega odbora. M so se je udeležili tudi vsi na-
nega doma vojno dramo »Mladost pred sodiščem«.	*
Po uspeli gledališki predstavi je sledila ljudska zabava ki jo Je nekoliko motil dež.
Ko smo se razhajali, smo vsi lahko rekli, da so Dolani svoj
h bij ustanovljen a /e-
vzoči predstavniki okraja Tr- prvi občinski prauik zelo lepo bovlje ln občine Radeče.	praznovali
Predsednik ljudskega odbora na Dolah pri Litiji, tov. Alojz Skol Je v svojem slavnostnem govoru poudaril, da praznuje občina Dole tvoj občinski praznik v spomin na izselitev prebivalstva po okupatorju in v spomin na pričetek prvih borb proti sovražniku med zadnjo svetovno vojno, IU se je končala z najslavnejšo zmago nad nasilnim okupatorjem.
Po slavnostni seji se sl gostje ogledali kmetijsko razstavo, ki sta jo pripravili KZ Radeče ln KZ Dote pn Lit UL
Odkritje spominske plošče in slavnostno zborovanje pred šolo
Pred Solo na Dolah se Je zbralo ob 10. uri veliko število domačinov in gostov. Zborovanja ln odkritja spominske plošče padlim borcem in žrtvam v NOV, so se ga udeležili vsi navzoči oblastveni ln politični predstavniki, radeška godba, gasilci, patrulja ZB NOV Radeče, šolska mladina, pionirji z zastavo in ostalo prebivalstvo kraja z gosti. Najstarejši odbor, lik in sodelavec partizanov tov.
Dolanc. Je imel ob tej slovesnosti pozdravni govor, v katerem Je med drugim dejal:
»Občinski praznik, ki ga ea Dolah letos prvič
pa so Imeli člani patrulj '38ffier-jen čas.
Na sam Dan vstaje so se vse patrulje zbrale pred 8 ur0 zjutraj pri Prašnikarjev; domačiji, kjer je bila kmalu nato v navzočnosti več sto ljudi odkrita spominska plošča v uvodu navedenim borcem, padlim po umaza ni izdaji. Spominski govor prvo-revirske
Okrog zidanice v Podkrnicah se je zbralo nad tisoč domačinov :n gostov. Z Internac.onalo, ki jo je zaigrala godba »Svoboda I.« Iz Hrastnika, se je začela slovesnost, ki jo je odprl član odbora ZB tov. Franc Kreže Ta ie v naslednjem podal besedo glavnemu govorniku tov Ivanu Sornu"Bo-janu, ki je med drugim dejal: »Vsak deseti Jugoslovan je padel v letih 1941-45 — t0 je najzgovornejša slika vsega preslanega trpljenja naš j h narodov « Nato je poudaril prispevek narodov
čini ter borci iz ostalih revirjev. Družine v Podkrnicah, ko< so to: Povšetova, Krežetova, Jerasova, Tominčeva m druge, so nudile borcem pomoč v najtežjih časih posebno pohvalo pa zastaži Ijo-rec-spomeničar Miha Jerič. Spominska plošča — tako ie zaključil tov. Som — naj bo priča velikih del naših voditeljev in borcev in v spomin rodovom za nami.
Po odkritju spcm.nske plošče je sledil ostali program, ki sta ga izpolnila godbe »Svoboda I.« ter moški pevski zbor »Svoboda II.« iz Hrastnika. — S te slo-
borca ta člana
Jugoslavije, ki so pod vodstvom vesnost«. so poslah pozdravne re-
k'P I	V .	r,™	__: • w	n	i	...*•<
čete tov. KPJ izbojevali veliko zmago.
Stanovanja, stanovanja/ Slo tn sto jih še manjka o trboveljski dolini. Veliko »mo jih že zgradili o teh letih. Mnogo pa jih le bo mol Na sliki: ob poslopju mestne občine gradi rudnik Trbovlje-
mo največ j ih stanovanj sitih hiši
solucije Mihi Marinku, Lidiji Sentjurčevi m Sergeju Kraigherju Prav tako so vsi navdušeno pozdravili sporočilo, da bo delegacija obiskala v ljubljanski bolnišnic domačina — borca M:ho Jeriča. — Godba in pevski zbor sta še dolgo ostala v prijetni družbi vseh ostalih, k: so se spominjali na lepe in hude dni naše borbe; Podkmičani pa eu pokazal; z uspelo slovesnostjo, da so skupno z ostalimi kraji za Titovo Jugoslavijo.	J. K.
PROSLAVA DNEVA VSTAJE V BRESTANICI
Zveza borcev v Brestanici je pripravila na predvečer Dneva vstaje lepo proslavo.
Po kratkem govoru so nastopili pevci, recitatorji ter mali gasilci in gasilke. Z lepo izvajanimi vajami pod vodstvom tov. Žmavca so želi priznanje Breetaničanov, ki so se v lepem številu udeležili proslave. Orkester je zaigral nekaj lepih glasbenih del. a ob zaključku je sicer maloštevilen, a zato tembolj prisrčen mladinski zbor zapel pesem »Lepo je ▼ naši domovini biti mlad« S novostjo in željo, da bi se naša mladina borila še naprej za ideale tistih, ki so dali življenja za svobodo, smo zadovoljni odhajali s proslave.	je.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Vsemu prebivalstvu nove občine Zagor.e!
V	okviru počastitve 10. obletnice osvoboditve bomo v dneh od 2. do 7. avgusta 1955 praznovali 3. občinski praznin poo gesiom »t-ozuiav novi obcmi Zagorje«.
V	tem tednu kulturnih in športnih prireditev bomo dali še poseben poudarek združitvi dosedanjih malih občin na zagorskem sektorju v novo občino Zagorje, ki ima svoj vir življenja v novem socialističnem družbenem redu. Nova občina ima vse pogoje, da na geografskem, ekonomskem, kulturnem in političnem področju daje ton živahnejše dejavnosti kot do sedaj.
Pred štirinajstimi leti, v noči od 8. na 9. avgusta so odjeknili v temno noč streli naših prvoborcev iz revirske čete. Takrat so izvršili organiziran napad na nemško utrjeno postojanko, tako imenovano »verkšuc komando«, ki je lila sestavljena na pobudo fašistično usmerjenih ljudi, domačih m tujih naseljencev da brani rudniške objekte m obrate s pomočjo nemške žandarmerije Ta borbeni napad je pognal tisti večer m nadalje strah in trepet v kost. vsem švabskim in domačim p'ačancem Poleg nešteto drugih je bila to prva večja akcija in resen opomin vsem pritepencem, da prebivalstvo enega izmed najbolj revolucionarnih krajev, kot je rudarski center Zagorje, vodi in bije odločilno borbo za zmago nacionalne in socialne svobode pod vodstvom Partije.
Ko proslavljamo to znamenito obletnico v okviru desetletnice naše osvobodtve in praznujemo Tretji občinski praznik lahko s ponosom ugotavljamo naše. v letin po osvoboditvi dosežene uspehe, saj danes opravljajo svoje obrate delovni kolektivi, kjer iz dneva v dan vse bolj prihaja do izraza tudi upravljanje drugih samoupravnih teles. Ker je samoupravljanje delovnega ljudstva eden izmed temeljev socialistične družbe, želim, da ti samoupravni organi v svojem nadaljnjem delu dosezajo še vidnejše uspehe
Želim dobrodošlico v svojem, kot v imenu Ljudskega odbora mestne občine Zagorje ob Savi vsem gostom i -občanom ter jih vljudno vabim, da prJiite na naše prireditve, zlasti pa na glavni zaključni dan — 7. avgusta.
Prav toplo vabim tuni vse naše izseljence, ki se nahajajo na obisku v domovini, da nas počaste s svojim obiskom ln odnesejo lepe spomin«; od nas.
Na veselo svidenje!
ALOJZ LUKAČ, 1 r. predsednik LOMO Zagorje ob Savi
Občinska konferenca
Socialistične zveze v Brežicah
V nedeljo dopoldne je bila v Prosvetnem domu v Brežicah občinska konferenca SZDL ki so ji prisostvovali zvezni poslanec tov. 2.vko Bernot, republiški poslanec tov Lojze Mlakar, pred-sedn k OLO Trbovlje tov. Mar* tm Gosak m podpredsednik OLO tov Tone Zupančič.
Obširno poročilo 0 delu dosedanjega začasnega odbora je podal predsednik tov Verstovšek.
Na območju nove brežiške občine je sedaj 52 osnovnih organ> zacij in 4 iniciativni odbori, v katere )e vključeno 5347 članov, kar je zelo malo, saj je le 21 •/« vseh prebivalcev in 30 •/• veeh vol.vcev. Žalostno pa je stanje v podjetjih m ustanovah kjer je zaposlenih 1111 delavcev in uslužbencev, od tega pa je 254 nečlanov SZDL. Tako je n. pr. v Opekarni v Brežicah zaposlenih 89 delavcev in uslužbencev, od teh je le 48 članov SZDL. Nič bolje ni v Kmetijski zadrugi, kjer je zaposlenih 39 ljudi in je od teh le 24 članov SZDL. Delav1 ci in uslužbenci, ki so zaposlen: v podjetjih, so vsak dan priča velikih uspehov naše socialistične stvarnost: in od njih pričakujemo da bodo nosile; napredne miselnosti Člani SZDL pa delujejo tud; v raznih drugih društvih in organizacijah Močno je zastopano članstvo pri Rdečem križu in to 1438, v prostovoljnih gasilskih društvih je 963 članov, v kulturoo-umetniških društvih 279 itd. Vse premalo pa je v organizaciji SZDL mladine, zlasti če pomislimo, da je v LMS vklju-
čeno preko 1000 mladincev in mladnk na področju brežiške občine. Naloga SZDL je, da vključuje te mlade ljudi v resno družbeno življenje saj morajo le—ti akt.vno sodelovati pri obravnavanju političnih in gospo-darsk h problemov.
Na področju brežiške občine je več manjših podjetij, ki se borijo z zastarelo mehanizacijo, od katere je seveda odvisna storilnost. V Opekami so n. pr popolnoma zastareli stroji, ki dajejo le 41 kosov opek na enega prebivalca letno Tud: industrijo gline je nujno treba razširiti Tekstilna induslr.ja premore le majhen zastarel pletilsk; obrat v Dobovi. — Iz gornjega razvidu mo, da je v občin; precej razvite lahka industrija; ki pa ji moramo na vsak način posvetiti vso skrb za njen nadaljnji razvoj. Ob tem pa ne smemo pozabiti in podce-
njevati dbbririe zemeljskega bogastva ki so še neraziskane m neizkoriščene.
Večjo skrb bo treba nadalje posvetiti tudi kmetijstvu. Na območju občine Brežice je 3432 posestev s 27.147 ha površine.
Diskusija je bila zelo pisana. Bizeljčand so bili Izrecno proti temu, da se izdeluje vino po tovarnah, kajti s tem bo naše pristno vino izgubilo svoj sloves Zadnja leta se je kvaliteta vin poslabšala zaradi slabih letin.
Kar se tiče vključevanja članstva v organizacijo SZDL, so bili odborniki mnenja, da bi dosegli največji uspeh, če bi posameznike obiskali na domu in se z njimi pomenili, kaj jih teži, kakšne želje imajo itd. Marsikje so ljudje še precej zaostatii ne sledijo političnim dogodkom, in se razen zase, ne zanimajo za nič. Najbolj
množično je zastopana organizacija Rdečega križa, to pa zaradi tega, ker imajo od te organ.za-cije koristi Tud: gasilstvo je močno zastopano. Tu je pa v največji mer’ stvar tradicije, nekaj pa tud: zavesti pomagati sočloveku v nesreči. Zelo porazno pa |e kulturnoprosvetno delo, ki ga bo nujno potrebno poživiti. Pereč problem je naša nadobudna mladina, zlasti pubertetniki, ki so prepuščem tako rekoč sami sebi Čestokrat te mladince ali pa mladinke ne razumemo, in namesto, da bi se poglomli z njimi jih puščamo da gredo svojo pot, in to večkrat svojo slabo pot. Socialistična zveza bo tem mladim ljudem morala dajati moralno pomoč in jim posvečati vso skrb.
V nov upravni odbor je bilo izvoljeno 25 članov, v nadzorni odbor 5 ter 32 delegatov za okrajno konferenco.
Počastimo spomin
prvih žrtev v Krškem
Načrti Turističnega društva
v Zagorfu
S pričujočim sestavkom bi želeli odpreti v našem zasavskem glasilu posebno rubriko, pod katero naj bi se vsi ki se na ta ali oni način zanimajo za olepšavo Zagorja in njegove okolice oglašati z ustreznimi članki, pripombami, nasveti in priporočili, prav tako pa naj bi dopisniki v tej rubriki prinašali objektivno kritiko o delih ki so že v teku ali pa šele v začetku nadalje seveda tudi o tistih delih, ki so deloma le skončana Taki in podobni prispevk* naj bi imeli množičen značaj, t. j želeli bi, da bi se v posameznih naselj.h in zagorskih okoliših našli primerni dopisniki, ki bi Javno razpravljal; o vprašanju olepšanja tega ati onega okoliša v kraju. T| dopisniki na, bi v svojih člankih obravnavali primere raznih kričečih pogrešk ;n napak, ki trenutno še kvarijo m motijo zunanji izgled zagorskega kraja, ki pa bi jih z dobro voljo in sredstvi, kolikor so na razpolago, vendar lahko odpravili. Ko pišem o tem, mislim predvsem na razne neokusne barake In lope, različne hlevčke, posamezne plotove vrtov in podobno, neurejena in umazana pročelja raznih Mš, neočiščena dvorišča, nered pred hišami in okrog raznih vogalov itd.
Gospodarje hiš posebno pa gospodinje opozarjamo ob tej priložnosti, da deluje v okviru olepševalnega društva posebna komisija, ki bo že meseca avgusta pregledata posamezne stavbe v kraju in s« zlasti pozanimala ta oavetličena okna ter za red m »nego okrog zagorskih hiš.
O oknih, ki so posebno lepo okrašena z najrazličnejšim cvetjem in zelenjem, ter o hišah, ki se odlikujejo s pospravljeno okolico. bo govor na posebni seji olepševalnega društva Lastnike takih hiš in oken bo društvo nagradilo s posebnimi denarnimi nagradami. Določenih je več nagrad po 2000 in 1000 dinarjev. Te nagrade naj bi služile kot spodbuda za množično tekmovanje v olepševanju naš'h oken, v urejanju prostorov okrog hiš ter v pospravljanju raznih dvorišč — skratka: ta priznanja naj bi spodbujala smisel za red in za olepšavanje raznih naših naselij
In okolišev, zlasti še tam. kjer je naseljenost posebn0 gosta. Seveda se bo ta komisija pozanimala tudi z« Izgled naselij Izven zagorskega centra, tako da tudi okoliški kraji ne bodo v danem primeru prikrajšanj pri podelitvi teh nagrad.
Te nagrade bo društvo doke č-no določilo v začetku meseca septembra, ln sicer v času, ko bo tudi Zagorje počastilo deseto obletnico naše svobode in hkrati proslavilo 50-letnlco ustanovitve Turistične zveže Slovenije ob kateri priložnosti bo imelo tudi olepševalno društvo svoj letni občni zbor. O tem bomo pobilže poročali, ko bo olepševalno društvo skupno s Planinskim društvom izdelalo natančen program te proslave.	A. H.
Danes, 30. julija, Je preteklo 1* let, odkar so bile v Dobravi pri Brežicah ustreljene prve krtke žrtve. IVANKA URA-NJEK, brata ANTON in FRANC FRESK AR. bratje MILAN, ZDENKO ln RADO KAPLAN, JOŽE GRABNER, FRANC in RAJKO KASTELIC ter PETER JERNEJ C so biti prvi, ki so dali svoja mlada življenja na oltar domovine v Spodnjem Posavju. Takole Je bilo:
Kot kurirka je prinesla učiteljica Ivanka Uranjek iz Celja propagandni material n našo stvar. Ko so naši izvedeti, da so Izdani, so skleniti, da se bodo preko nemško-italijanske meje umaknili. Toda naključje Je hotelo drugače: 29. julija 1941. leta so jih Nemci pred odhodom ujeli blizu Zvike nad Krškim; odgnali so Jih v krške zapore, drugi dan pa v Dobravo, kjer so jih postreliti. Tak* v zaporu kot na strelišču so se tl neustrašni Skojevci vedli nadvse junaško.
2e ob vdoru okupatorja so ti mladj fantje zbirali strelivo in orožje ter se pripravljali na oborožen odpor. Žal pa jim je umazano izdajstvo njihove plemenite bi drzne načrte preprečilo.
Da se tem junakom, ki so dati
svoja življenja za svoj narod, vsaj delno oddolžimo, bo občinski odbor Zveze borcev v Vid-mu-Krškem organiziral danes, 30. julija, popoldne komemoracijo na pokopališču v Krškem, kjer so sedaj pokopani. Jutri, v nedeljo, pa bodo ožili kamioni lz Vidma in Krškega na kraj ustrelitve v Dobravo, kjer stoji spomenik. Spotoma si bomo ogledali Posavski muzej v Brežicah, kjer so ohranjene stike vseh prvih desetih krikih žrtev ter material, ki so ga zbi-
rali. Ob desetih dopoldne bo v Dobravi žalna slovesnost, kjer bo govoril s pomeni čar	to V.
Franc Dragan, sodelovala pa bosta na tem spominskem slavju še gasilska godba in videm-kj pevski oktet. Nato bomo napravili še izlet v partizansko vas Pišece.
Člani ZB in delovni ljudje, udeležite se v čim večjem številu tega pohoda; kamioni bodo vozili iz Krškega in lz Vidma jutri, 31. julija, ob 7. uri zjutraj, in to brezplačno.
SPORED
Z občnega zbora gostinske zbornice v Krškem
Za sodobno gostinstvo
Gostinska zbornica za krški okraj je imela 18. t. m. drugo sejo vseh gostinskih obratov na področju okraja v kolodvorski restavraciji v Brežicah
Največ so na tej seji razgovar-jati o prvi točki dnevnega reda — o kalkulacijah gostinskih storitev. To je važno zlasti spričo nedavnega jM»višanja Cen masti, olja in kruha ter pride povišanje cen v poštev pr tistih obratih, ki so v nrih na hran- abonenti. Gostinska zbornica zavzema sta-
Ha Dan vstale v Zasavu
(Nadaljevanje d 1. strani)
, PROSLAVA DNEVA VSTAJE V KRŠKEM
Na predvečer Dneva vstaje je bila v kino dvorani v Krškem proslava na kateri je o pomenu tega ljudskega praznika govoril ljudski poslanec tov. Stane Nunčič Nato je zapel nekaj pesmi še mešani in moški pevski zbor Na proslavi je sodelovala tudi gasilska godba.
SENOVSKI rudarji za DAN VSTAJE
Na rednem z**«danju delavskega sveta rudnika Senovo pred praznovanjem Dneva vstaje so člani sveta obravnavali tudi uspehe, ki lih ie dosegel delovni kolektiv rudnika v prvem polletju letošnjega leta V primerjavi s prvim polletjem lanskega let* sn senovšk rudarji zvišali letos do 30 junija proizvodnjo za 200 vagonov premoga al: za 15 */•. in to kljub manjšemu delavske mu staležu kot lan Storilnost rudarjev je letos precei večja kot j« bila preteklo leto Tud' poraba i antskega lesa se ie leta« znižala kar za 2.5 kub metrov na 1000 ton pridobljenega premogg kar je prav tako vredno vse po hvale Rudarji so nadalje dosegi' v letošnjem prvem polletju znat ne prihranke v porab razstreliva in karbida Omembe vredno je seveda, da so v senovških jamah začeli z vpeljavo šiiokočelne od
kopne metode, ki obeta večjo storilnost rudarjev In s tem večjo produkcijo premoga.
Iz poročila glavnega inženirja rudn ka tov Koželja smo zvedeli, da Je senovški rudnik letošnje prv0 polletje prav dobro gospodaril in da so delovni uspehi rudniškega kolektiva zelo razveseljivi. Prepričani smo, da bodo ti uspehi z uvedbo novih delovnih metod v jami še večji. K
SENOVCANI so praznovali DAN VSTAJE V LOSCAH Lepo jutranje vreme in budnica Delavske godbe iz Senovega »ta te na v»e zgodaj dvignila prebivalstvo, k: je v skupinah odhajalo v partizanski kraj Lo4-ce pod Bohorjem kjer je bila spominska slovesnost na čase narodnoosvobodilne vojne Najprej so »» ljudie zbrali pred spo-men kom padlih borcev v Senovem, da prisostvujejo žalni slovesnosti Govor o pomenu proela-ve Dneva vstaje je imel predsednik občinskega odbora ZB Senovo tov Večko Na tem slavju so sodelovali pevski oktet, godba na pihala In dek'amator| Iz vrst pionirjev Po končani komemoraciji so odšli Senovčani z godbo na čelu v Lošce Tudi v Lošcah je b:!a nato spominska slovesnost, ki se ie je udeležilo mnogo delovnih In kmečkih ljudi iz lega območja po njei pa se je razvila prijetna ljudska zabava.
lišče, da se plačilni sklad oblikuje v gostinstvu z udeležbo na realiziran promet in prav zaradi tega ni upravičenega razloga za zvišanje cen gostinskih storitev. Večja gostinska podjetje imajo možnost, da razliko v povečanju plačnega sklada in izdatkov za socialno zavarovanje krijejo iz razpona v ude'ežbl na prometu. Nekoliko drugačen je položaj prt manjših gostišč’h. vendar tudi tem okrajni ljudski odbor lahko spremeni stopnjo udeležbe na prometu, s čimer bodo manjši gostinski obrat: ustvarili povečani plačni sklad. To se prav., da v gostinstvu ni nujno nobeno povišanje cen. Gostinska zbornica ne soglaia « povišanjem cen gostinskih u*lug v gostiščih v Krškem, kjer so brez vednosti zbornice povišali ceno hrane kar za 40 din dnevno, kar da mesečno 1200 din. Vodstvo zbornice je mnenja, da če že morajo gostllča povišati abonentom ceno hrane naj jo zvišajo za največ 500 din mesečno.
Predsednik gostinske zbornice tov Vladimir Černe, k| ae Je pred nedavnim povrnil iz Mfln-chena, je na poljuden način opisal razvoj sodobnega gostinstva pri nae in v tujini i pripovedoval je o odlični in soVdnl postrežbi v lokalu podletja »Vino« le Brežic, Ir ga Ima le-te v MOnchenn Prav gotovo — je dejal tov. Černe — da k boljši postrežbi mnogo pripomore mehan‘zacHa, namreč razni »troji, kot »o to stroji ze umivanje in sušenje posode stroj- ta pranje perila, priprave z» lupljenje krompirja In podobno — medtem ko v mnog'h naših gostiščih nimamo niti tekoče vode Akoravno manjka nal*m gostiščem še t0 ‘n ono, so ti lokal; vendar lahko lepo urejen' ln čkti. in tudi poetrežba ne! bo eolldna Se vedno 1» v teh prostorih opaž tl razne sanitarne pomenIklj vosti P* ne samo to: gostil6» naj bodo zlutraj ob šestih odprta Dogala »e pa, da v Krškem celo ob tfžn'h dneh, ko je v kralu večji oblak go-tilne oh n »vedem lutranji uri niso odprte.
ru-
na
Na seji so razpravljali še o organizaciji zbornice glede novo teritorialno razdelitev — združitev krškega in trboveljskega okraja. Člani zbornice so mnenje, da se počaka, kakšno »tol šče bo v tem pogledu zavzela republiška zbornica. Nekateri so bili celo mnenja, da bi vsaka komuna imela svojo zbornico, kar pa je seveda nemogoče Spet drugi so mišljenja, naj bi b la zbornica v Trbovljah v Krškem pa izpostava. Končno se bodo o te[ stvari odločili, ko bo — kakor že omenjeno — republiška zbornica izrekla svoje mnenje.
Razgovarjalj so se na sestanku tudi o dopustih uslužbencev gostinskih obratov, o odpovednih rokih, o progonu »črnih« v:no* točev itd. Gostinci so med drugim izrekli željo, naj bi okrajni odbor RK priredi več predavanj o higienh potrebno je, da se razni naši gostinski' ljudje pobilže seznanijo g tem vprašanjem saj je potrebno da v vseh naš h lokalih vladata red in čistoča.
9. AVGUSTA 1955
"v Zagorfu
pod geslom: »POZDRAV NOVI OBČINI«
Torek, dne 2, avguste 1955:
ob 16 uri: vaja PLZ in gasilcev; ob 20. uri slavnostna akademija na letnem telovadišču »Partizana« (brez vstopnine).
Sreda, dne 3. avgusta 1955:
ob 15. un: namizno-teniški turnir (dvorana Partizana); ob 20. uri: igra Bratka Krefta »Velika puntar! j a« (na letnem telovadišču »Partizana«),
Četrtek, dne 4. avgusta 1955:
ob 15. uri: nogometni pokalni turnir (igrišče »Proletarca«);
ob 20. uri. pevski koncert (moški, ženski isi mešani zbor — jpoje zbor »Loški glas«).
Petek, dne 5. avgusta 1955:
ob 14. uri: pionirski nogometni turnir in tekma »starih« na,igrišču »Proletarca«; ob 17. uri: košarkarski turnir (igrišče »Proletarca«); ob 20. uri: igra F. S. Finžgarja »Razvalina življenja« (igra Svoboda II na letnem telovadišču »Partizana«). Sobota, dne 6. avgusta 1955:
ob 15. uri: pionirski rokometni turnir in rokometna tekma ženske in moške reprezentance Zaeevja i” Ljubljane (igrišče »Proletarca«); pb 15. uri. kegljaški turnir;
db 16. uri: šahovski turnir zagorskih »Svobod« (Dom »Partizana«);
ob 19 url’ štafetni tek (start na »Križišču«); ob 20. uri: igra »Življenje jc lepo« (uprizoritev Svobode I na letnem telovadišču).
Nedelja, dne 7. avgusta 1955:
ob 5. uri: budnica;
od 6 do 9 ure: živinorejska razstava na sejmišču; ob 7,30: slavnostna seja Občinskega ljudskega odbora Zagorje;
ob 9.30: prihodi na letno telovadišče »Partizana«, kjer bo slavnostno zborovanje na katerem bo zagorski rudnik prejel odlikovanje nadalje bo tamkaj razvitje zastave »Proletarca« ter podelitev pokalov; ob 14. uri: j>okalnl brzotumlr nogometnih društev: »Krim« Ljubljana. »Rudar« Trbovlje »Bratstvo« Hrastnik in »Proletarec« Zagorje; ob 16. uri: LJUDSKO RAJANJE na letnem telovadišču »Partizana«.
Seje se je stopnica NB
udeležila tudi za-v Brežicah, Id je
odgovarjala na resna vprašanja gostincev o poslovanju z Narodno banko.
Kako e * izpopolnftvro spomenica v Senovem?
Ze pred več meseci »o člani ZB Senovo sklenili, da bodo primemo preuredili In izpopolniti sedanji spomenik padlim borcem in žrtvam fašizma. Spomenik stoji na lepem kraju v Senovem, vendar n| bil Izdelan povsem po prvotnem načrtu. Da pa bi borci, kj so dali svoje življenje za našo svobodo, dobil) res dostojen spomenik v Senovem, so člani Zveze borcev sklenili, da soommlk primemo Izpopolnijo, da bo res v okras kraju In v ponos Se-novčanom.
Nov načrt. Id bo v glavnem ohranil vse bistvene elemente dosedanjega spomeniki sta izdelala arh'tekta tnž Jensterle tn inž. Fink iz Llubljane.
Z nekaterimi v glavnem pripravljalnimi deli za izpopolni-
tev spomenika so pričeli spomladi, vendar so za začetek glavnih del na spomeniku čakati na privolitev Glavnega odbora ZB Slovenije. Glavni odbor soglaša s preureditvijo spomenika, ne strinja se pa z uredtvljo okrog samega spomenika in z ograjo. Po mišljenju komisije tudi ni podano zadostno poroštvo za kvaliteto materiala v pogledu njegove trpežnosti, kar je bistvenega pomena za spomenike podlim borcem NOV.
Zaradi tega so se preuredit-vene dele na spomeniku nekoliko zavlekla, pričakovati pa je. da bo spomenik, če bodo dani vsi pogoji za ta dela in zagotovljena tud' vse r-otrebna denarna sred-tv* »končan do dne 29. novembra 1955.	K.
Mladinski praznik v Gabrijelah
Delovni kolektiv Ljudske mlaj d'ne v Gabrijelah je priredi nedeljo, 17 Julija, slovesno praznovanje desete obletnice osvo bodilve ter Dneva vstaje sloven-»kega naroda.	...
V dopoldanskih urah s° b' na sporedu tekmovanja ▼ ljanjit, šahu streljanju ;® odboj k: popoldne pa je b“a kraju majhna spomin-ka s*°v®, nost, na kater je govoril Pr®. j sednlk mladinske organzac'1*.
Je med drugim podelil nekater zaslužnim članom lepe ,P^rn!.i sko 'listine. Mladine so ob prlložloeti Imenovali za svete* častnega člana direktori« „ mel skega rudnika — tov J9 ,« TA HBGLERJA, k| se Jim J« * izkazano čast lepo zahvalil j ro želel v nadaljnjem d *u, m mnogo uspehov — V n*s'«dnj^
LflSS? oko*
riš Lado Levec, tajnik Trbovlje Pro lave
•e jc ude,e*''” |j% število ljudi, kar je razvesc I
Bo hrana v gostilnah
dražja?
Občinska konferenca SZDL v Vidmu-Krškern
Kmetom — vedlo strokovno izobrazbo
Takoj prve dni zatem, ko so kruhu in maščobam, je treba nim abonentom. Ta olajšava po^>^ tisoč metrov dolg cevo- Prejšnjo nedeljo je bfla v sej- milij. 661.000 dinarjev, iz obse zvišale cene moki, maščobam upoštevati, da gostinskim pod- znaša na mesec 900 din na a bo- vo.“’- nas®“J. P» napeljativi- nj dvorani Tovarne celuloze in činskih pa 4,830.000 dinarjev.
nenta, kar pomeni, da bi mo- s®’^3Uacne cevi. uresje je urez papj,-^ konferenca začasnega Tudi regulacijski načrt nesta je
Orešje, Bizeljska vas m Ledine želijo vodovod
Ker so vodovodne cevi napeljane do Bizeljskega gradu želijo tudi prebivalci naselij Bizeljska vas, Orešje in Ledine, da bi dobili vodovod. Od gradu do rezervoarja bi bilo treba
in kruhu, je bilo slišati vztraj ne govorice, da se bo hrana v menzah podražila. Krška restavracija je n. pr. obvestila abonente, da se bo hrana podražila kar za 1200 din na mesec. O podražitvi hrane so razmišljali tudi na Senovem in drugje. Tisti, ki so na hrani v menzah, so bili seveda upravičeno razburjeni. To velja še posebej za abonente v krški hrano
jetjem niso kar naenkrat pošle zaloge živil ki so bila nakupljena še Po starih cenah. Nadalje je treba vzeti v poštev, da je okrajni ljudski odbor na svoji predzadnji seji sprejel odlok o olajšavah pri plačevanju lokalnega prometnega davka od prometa z alkoholnimi pijača-
ralj gostinski obrati kljub po-	odbora SZDL Videm-Krško, ki
bi dobili vaščani prepotrebno M	delegatov prisostvo-
dražitvi nekaterih prehrambenih predmetov znižati hrano za abonente.
Pohvale vredna je prizadevati ost Gostinske zbornice, ki je sklicala sestanek predstavnikov vseh gostinskih obratov, ki iz-
v zaključni fazi. Pričeli bodo z gradnjo vodovoda v Krščeni-
mi v državnih in zadružnih dajajo hrano stalnim abonen-gostinskih obratih, ki izdajajo
vprašanju odprtja
stalnim abonentom Po
restavraciji, kjer je bila hrana že tako dražja kot drugod. Dva obroka — kosil® in večerja — sta stala 150 din na dan, oz.
4.500	din mesečno. Ce bi uprava uresničila nameravano podražitev, bi stala hrana 5.100 din na mesec. To se pravi, da bo uslužbenki, ki prejema 6.000 din plače, oziroma z dodatkom
6.500	din, ostalo za obleko, obutev in druge potrebe samo še 800 din.
Realna kalkulacija pa poka
tem odloku se zniža odvod lokalnega prometnega davka od prometa z alkoholnimi pijačami po 30 din za vsak celodnevni hvaležno odobravanje obrok hrane, ki se izdaja stal- vilnih abonentih.
tom. Na sestanku je bil sprejet vreja oreški strani. Ljudje sklep, da menze oz. gostišča so pripravljeni izvršiti vsp ze-»zaenkrat« ne bodo podražila meljska in težaška dela brez-hrane. Ta sklep — seveda brez plačno.
— »zaenkrat« — je naletel na Želimo, da bi se želja prebi-pri šte- valcev navedenih naselij čim--nc prej izpolnila.	D. V
fe&Sr H2	r;
Spodnjih Kastah in zaje h vodo ze DPM Trbovlje tov. Anton v Zgornjih Kaštah, bi bilo vo- Kukoviča sekretar OK LMS
s trMasrsT. ra™—
cem
drugimi deli. Bodoča velika občina Videm-Krško bo zajemala 15 katastralnih občin ter imela
Novi ljudski odbor mestne občine Brežice bo pričel z delom 4. avgusta
V Brežicah je bila pred krat- preneseni v Brežice do 1. sep- uslužbenec, ki pa bo razumljivo
ski poslanec drugi.
Obširno poročilo o dosedanjem delu začasnega odbora je podal predsednik tov. Ivan Glogovšek.
Začasni odbor je imel doslej tri seje, delo pa je sloi*lo le na nekaterih tovariših Do občnih zborov je bilo na področju občine Videm-Krško 26 osnovnih organizacij- sedaj pa jih je le še 16 s skupno 2788 člani, kar pa je samo 20 odstotkov vsega prebivalstva. Začasni odbor se je ukvarjal z likvidacijo prejšnjih odborov Socialistične zveze in sodeloval pri
ra brežiške velike komune Na bo začela poslovati nova občin- moč, zaradi česar bo razvrstitvi ganizacij in z občinskim ljud-njej so razpravljali o likvida- ska uprava	__	kadra po občini treba posvetiti skim odborom. Na področju ob-
činskega ljudskega odbora živi
že, da ni nobene osnove za to, kim 3. seja iniciativnega od bo- tembra 1955, s katerim dnem moral biti dobra pisarniška poživitvi ostalih množičnih or-da bi se hrana podražila. Čeprav se je zvišala cena moki.
Gasilski dan v Zagorju
Preteklo nedeljo je novoustanovljena gasilska zveza za zagorsko — v okviru 10. obletnice osvoboditve občine — organizirala Gasilski dan Tehnično
izvedbo te prireditve je pre- Trbovlje, ki je že začel z delom vzelo matično gasilsko društvo Prav tako mora potekati delo v Zagorju. Sodelovala so vsa pri reorganizaciji in formiranju društva zagorske in obrobnih novih občin. Pomembno
cijskem postopku sedanjih ob- V smislu zakonitih določil bo- vso pazljivost, čin in o volitvah novega odbo- do ostale na sedežih sedanjih Novoizvoljeni odborniki s cera. Navzoči predsednik okraja	občin krajevne pisarne, ki	bodo	letnega področja nove občine
Krško je na seji med drugim	pisarne občinskega in	ne	kr a-	se bodo sešli k prvi seji dne 4.
pripomnil, da bodo nove, do-	jevnega odbora. Po	osnutku	avgusta ob 8. uri v Prosvetnem
bro pripravljene občine pričele	statuta so predvidene	še	kra-	domu v Brežicah. Na seji se bo
poslovati s 1. septembrom t. 1. jevne pisarne v Kapelah, Srom- odbor konstituiral, izvolili bodo
ljah in Pečicah. Te pisarne bo- na njej predsednika, odbore, do vodile matične posle, izda- svete in komisije, s čimer bo jale potrdila, volilne izpiske, odbor pričel delovati. Da pa bi živinske potne liste ter opravljale prva zgodovinska seja nove obdela, ki jih po statutu ali od- čine dobila čim slovesnejše obe-delo loku odredi občinski ljudski od- ležje, so vabljeni, da se je ude-
Tudi na okrajnih zborih so že izvolili odbornike za novi okraj
okrog 1700 mladincev in mladink, vendar jih aktivno sodeluje v raznih društvih in organizacijah le_3I6. Naloga SZDL v bodoče bo. da tudi osti ’.o mladino pritegne k aktivnemu delu.
Na področju mestne občine Videm-Krško so v zadnjem času veliko napravili. Popravili so več cest, na novo zgradili vodnjake in klavnico, prav tako občinsko hišo. reguliral; ne-
občin. Gasilci so z vajami do- opravlja nadalje SZDL, ki je bor. sprejemale pa tudi vse leže tudi vsi predstavniki poli kazali, da gasilstvo tehnično predlagala kandidate za odbor- vloge državljanov na občinski tičnega in gospodarskega živ- katere potoke, obnovili tiskarno
dobro napreduje. Nastop tam-buraškega zbora gasilskega društva Zagorje pr j prosti zabavi je pa dokaz dobre volje gasilstva pri kultumo-pr©svet-
nike ljudskega odbora In usluž- ljudski odbor. Te posle bo vo-benski kader novih občinskih dil v navedenih krajih le 1 organov.
V dneh od 21. do 26. t. m. so bile po dosedanjih občinskih
ljenja ter ostali državljani.
M. T.
itd. Iz okrajnih sredstev je bilo za storjena dela porabljenih 52
nem delu. V'	M 90
so za svoje dolgoletno delovanje pri gasilstvu bili odlikovani
izvolili odbornike za novi odbor velike brežiške občine. V novem občinskem odboru, ki bo
od republiške gasilske zveze -tel 4g Umikov, bo Nastopalo
okrajni poveljnik Viktor Drnovšek. predsednik občinske gasilske zveze Franc Klun, predsednik gospodarskega sveta
Brežice 11 odbornikov, Artiče 6, Bizeljsko 6, Cerklje ob Krki 4, Čatež ob Savi 5, Dobova 7, Pišece 4, Velika dolbla 4, Pod-
Zadnja seja mestne občine Videm-Krško
okrajne zveze Jože Turk, dolgo- srecj0 (Pečice) 1 in Podbočje 1 letni sektorski poveljnik Jože Zdovc, nadalje ustanovitelj in dolgoletni predsednik in tajnik gasilskega društva Kotredež tov. Ivan Forte, Ob tej priliki so poudarili, da so gasilska društva sodelovala pri raznih
odbornik. Ostali odborniki, ki niso bili izvoljeni, naj bi se vključili v delo krajevnih odborov.
S tem je praktično prenehalo delo dosedanjih odborov in bodo dosedanje občine vršile le
prireditvah, zlasti pa pri pro- tekoče upravne posle in lik vi-slavi 200-letnice obstoja rudni- dacijo. Likvidacija mora biti ka Zagorje.	zaključena ter vsi nerešeni akti
Cene moke, kruha in maščob v bivšem krškem okraju
dajajo kruh in moko 1 din dra-že kot v centrih, to pa zato, ker imajo v svojem poslovanju večje stroške.
Nekatere trgovine so sklenile, da - bodo poslovale s čim nižjo maržo. Tako prodaja Kmetijska zadruga na Vidmu
Trgovine v Brežicah, Krškem, Sevnici in na Senovem prodajajo krušno moko po 52 din, moko 0g po 97 (ponekod 98) din, mast in olje pa 334 din, testenine po 115 din itd. V pekarnah v večjih potrošniških centrih — Brežicah, Krškem in
Sevnici — stane kruh iz krušne mast in olje po 330 din in kruš-moke 45 din kg, pecivo 6 do no moko Po 51 din kg. Nekate-7 din kos itd. Trgovine in pe- re pekarne prodajajo pecivo kame v oddaljenih krajih pro- (žemljice) po 6 din.	-nc.
Prejšnjo soboto je bila 28. redna in hkrati zadnja seja ljudskega odbora sedanje mestne občine Videm-Krško. Na seji so ugotovili, da so na prejšnjem zasedanju občinskega odbora sprejeti sklepi že izvedeni. Tako so v novi klavnici uvedli potrebne tarife, izdelali klavniški pravilnik itd. Nadalje so najeli posojilo za dograditev stanovanjske hiše. Ljudski odbor je izdal več odločb, takg n. pr. o imenovanju stanovanjske in požamo-vamostne komisije.
Ker se proračun dohodkov zadovoljivo realizira in so le-tj večji, je bilo treba izdelati dodatni proračun. Tako se je udeležba občine na dobičku povečala za 2.700 000 dinarjev, občinski prometni davek je prav tako večji za 600.000 dinarjev, nadalje se je povečal davek na dediščino za 100.000 dinarjev, lokalne takse za l milijon dinarjev, nepredvideni dohodki pa za 150.000 dinarjev. Proračun $e je skupno povečal za 4 in pol milijona dinarjev, katgri znesek bodo
porabili za izgradnjo nujno potrebnega vodovoda v Krškem.
Kmetijski strokovnjaki so pred dnevi ugotovili, da je toča napravila za 36 milijonov dinarjev škode, ki jo bo oblast upoštevala pri odmeri davkov.
Po poročilu stanovanjske komisije bo v drugem polletju 16 stanovanj prostih, ki se bodo oddala najpotrebnejšim prosilcem.
Na občini je 32 prošenj za stanovanje. — Odbor je rešil tudi več prošenj za podporo socialno šibkim ljudem
Bodoča občina Videm-Krško bo imela 35 odbornikov, in sicer s področje občine Leskovec lu, Rake 6, Velikega Trna 3 in Artič 1 Od sedanjih 27 odbornikov LOMO Videm-Krško so izvolili v nov ljudski odbor 15 odbornikov.
Predsednik ljudskega odbora mestne občine tov. Kukovičič j'" na kratko opisal delo iniciativnega odbora. Bodoča občin*, bo imela 35 odbornikov, delile pa se bo na 12 krajevnih odborov, ki bodo sestavljali svoje predračune dohodkov in izdatkov, ki pa iih bodo morali potrditi na zborih volivcev.
Diskusija je bila pestra; razpravljali so o kmetijstvu in ugotovili, da bi bila na tem sektorju našeca gospodarstva potrebna večja strokovna izobrazba. Tako naj bi imeli bodoči kmečki gospodarji vsaj polletne kmetijske tečaje — Govor je bil nadatie tudi o odkupih ki naj hi jih v bodoče prevzele izključno le KZ s čimer bi one-mcvičili dviganje cen pri odkupih.
Delegati so se povsem strinjali s povišanjem cen masti olja in moke. Mnenja so da bc _le na ta način mogoče doseč, večji pridelek.
Ker je na. področju ljudskega odbora mestne občine Videm-Krško — kar smo že omenili — odstotek članstva SZDL zelo nizek, bo moral novoizvoljeni odbor Socialistično zveze skrbeti za dvig števila članstva.
Na zadnje so delegati izvolili 33-članski upravni in 3-članski nadzorni odbor, za okrajno konferenco SZDL so pa izvolili 26 delegatov.
Prva naloga novega upravnega odbora bo, da se delovnim ljudem obrazloži poipen zvišanja cen. skrbi za dvig članstva in tesno sodeluje z ljudskim odborom mestne občine.
. AAAAAAAAAAAAAAAAAAAA
N pozabite: vsak na-roCnik ..Zasavskega tednika" je zavarovan
mTmmTmmfmi
Nova osemenjevalna postaja na
Bizeljskem
S 1. julijem so na Bizeljskem službe vsa osemenjevalna dela pod vodstvom veterinarja tov. sam. Težkoče ima nadalje s Ivana Šekovanje ustanovili preskrbo semena, ki ga dobiva osemenjevalno postajo, za ka- od Veterinarskega zavpda v tero je živinorejski odsek KZ Celju. Nujno bi bilo. da bi v
Nova osemenjevalna postaja vsekakor velikega pomena
Bizeljsko adaptiral dva prosto- Brežicah čimprej začela pošlo- tudi za zdrav živinski zarod,
ra. napeljal vanj vodovod, preskrbel pe tudi električni bojler. Alcoravno sedaj ni sezona za osemenjevanje, je bilo že v prvih desetih dneh osemenjeno
vati veterinarska bolnišnica ki saj bomo dobili z umetnim bi. hkrati dostavljala veterinar- osemenjevanjem dobre bike ter ski postaji na Bizeljskem seme, zmanjšali z njim okužbe krav, ki
saj bo treba na Bizeljskem letno osemeniti okoli štiri sto krav,
15 krav. Čeprav je veterinar in sicer iz okoliša Pisec, Bizelj-
Šekovanja brez pomočnika, vendar opravlja poleg terenske
ekega in delno skega Zagorja.
tudi iz Hrvat-
so pri naravnem osemenjevanju pogoste, prav tako pa je odstotek brejosti krav pri umetnem osemenjevanju večji kot pri običajnem.	D. V.
Drag0 Kastelic:
Razstreli ene prsi
Spomini na partizans-ke žrtve iz Krškega
Krškem. Ko je zvedel ta usodo Zastražene m vklenjene so jih svojih tovarišev, Je pobegnil, to- okrog debete ure dopoldne prida leta 1945 je kot major part:- peljal: na policijo. Takoj so ratanske vojske častno padel.	čeli z zasliševanjem. Najprej
Mračm spomtni sc nam obujalo na minulo drugo svetovno voj-Jo, na okupatorska zverinska početja in na čas, k je terjal toliko gorja in razočaranj.
Bilo je leta 1941 Meseca junija tega leta so ustanovili v Krškem majhno partizansko skupino, ki so jo sestavljali tovariš-: bratje ZDENKO, MILAN in RADO KAPLAN, brata FRANC in TONI PRESKAR. bratranca RAJKO in FRANC KASTELIC, JOŽE GRABAR in PETER JERNEJO. Ta skupina, ki se je pripravljala no odpor, je imela prvotno svoj sedež v klet' poslopja sedanjega mestnega občinskega odbora o Krškem; pozneje pa so se utaborili v gozdu nad Krškim z nalogo, da organizirajo fn širijo oborožen odpor proti okupatorju ter zbirajo muncljo. Svojo nalogo so častno Izvrševali, Iz vojaškega vlaka, ki je stal na železniški postaji o Brestanici, *o si nabrali zadostno zalogo razstreliva in orožja, preskrbeli so *l nadalje 'adi/ski oddajnik.
Kmohi nato pa je na Vidmu zagrmelo ,., Pozaprli so talce in jih pozneje zaradi nezadostnih dokazov izpustili. Okupator je z<*č*/ besneti Toda njegove grož-nie niso mogle preprečiti širje-nla odpora. Dne 28 julija je bila v,p*liu konferenca vseh partijah funkcionar jev, na kateri so orle sprejele smernice za strnje-delo Osvobodilne fronte proti "*upofor/u Udeleženci so dobili Podrobna navodila In propagand-■n* material. Na konterenci je bila
Ker
je
tudi mlada učiteljica Ivanka Ufa-njek iz Celja Kot aktivistka je b la še tisti dan poslana v Krško, pa ni našla tovarišev, ki jih iskala, doma, jo je nesrečno 'naključje zaneslo k brivcu, ki je bil tajni nemšk: agent Za nagrado nizkotn h 1000 nemških mark je bila ta tovarišica z ostalimi izdana Ivanka je sprevidela, da grozi nevarnost; porajale so »e v njej zle slutnje; zbala se je krute usode, če pade v roke nemškega okupatorja. V njeni notranjosti je ukazoval glas; -Pojd'!« To je tudi napravila. Odšla je v partizansko taborišče k »soofm«, kakor jim je čestokrat rekla. Bilo je prepozno... Izda-jalčev korak jo je spremljal... V primerni razdaliI ji je sledil okupatorski hlapec
Tisto usodno noč je lilo kot tz vedra. Morali bi se umakniti, to tega niso storili. Slabo vreme ni zadrževalo. Zadrževale so le še neizvršene naloge. Mo
___ b/ minirati šolo. ki »o bili v
njej Nemci, in opraviti še razne druge diverzantske akcije.
Naslednje jutro, 29. julija, še preden st je megla razlezla čez Krško, je štirideset nemških policistov previdno obkolilo hribček, glede katerega »o biti obveščeni, da je na njem partizanski tabor Obroč se je vedno bolj ožtl. tako da so st že gledali v oči. Takrat pa je bilo ic prepozno,.. Ivanklne slutnje »o te uresn‘čile.
Najstarejšl med njimi, FRANC BIZJAK, se je medtem mudil v
da /Ih Uh ra H
temu
: .§#-	Ihr«
Na Slovenskem stoji že desetine takih spomenikov
skupinsko, potem posamezno. Obljubljali so jim prostost. Ker so videli, da kljub temu še nadalje trdovratno molčijo, so začeli z grožnjami, pretepanjem in mučenjem. Molčal so tudi to pot. Med njimi ni bilo izdajalca. Svoje življenje so darovali na oltar domovine.
Podivjan; okupator je spričo svojih neuspehov prt zasliševanju divjal kot zver. Hotel se je nad žrtvami maščevati. Zaželel si ;e njihove krvi in veselil se je njihovih muk in muk svojcev, pr' katerih je takoj začel delati preiskave. Toda tudi tu ni imel uspeha.
Popoldne tistega dne so jih policisti s svojimi psi pripeljali k strojcem na dom Snidenje je bilo ganljivo, ganljivo toliko bolj, ker je bil0 zadnje .. Čeprav vklenjeni, zastraženi, zasmehovani in zaničevani od Nemcev, so ostali svojim idejam zvesti.' Pokazali so Nemcem svojo moč, pokazali, da so tudj pri svojih nafdražjih ponosni in pr'pravljeni umreti. Govoriti ni bilo dovoljeno. Zato se je le redko beseda Izvila iz njihovih nasmejanih ust.
Tridesetega julija, ko je v zvoniku odbilo pol štirih, se je iz Krškega pomikale kolona avtomobilov proti dobravskem gozdu. Tam so «e ustavili. Iz njih so poskakali nemški vojaki iz brestaniškega gradu Kmalu potem so mučenike pometalj na tla. Od ceste so odšli še kakšnih dve sto metrov v gozd. Sami so si moral: kopali jamo ... »Prokleti hudiči, tudi vi boste še enkrat kopali/« — tako so zakričati na zelence. Le Ivanka ni kopala. Ponosno je gledala na fante. Zamolklo in otožno so doneli udarci krampov. Jama je bila izkopana ...
Tedaj so pristopili Nemci. Fantje so se strnili, ponosa^ so
dvignili glave in se še zadnjič spogledali. Potem so jim zavezali oči. Ivanka je zavpila: »Zapojmo, naj vdijo, kako umira Slovenec!« Iz njihovih grl se /e razlegala daleč tja do Hrvatske, Dolenjske, Gorenjske in Štajerske borbena proletarsko pesem;
»Vstanite o suženjstvo zakleti ...«
Nemci so ostrmeli Potem so sc ko blazni pognal/ na jetnike in jih s puškintmi kopiti tolkli Na povelje so se postavil’ o vrste: Tedaj s o tis/ enodušno zaklicali: *Naj živi svobodna Jugoslavija Smrt nemškemu okupatorju!«
-Ogenj!«
-Za domovino, za svoboda, oa Komunistično partijoI« so enodušno zavpiliI
Razstreljena trupla so popadala ...
Krško se kljub žrtvam ni dalo preplašiti. Hotelo se je maščevati nad zločinci. Zato je dalo še dosti junakov, borcev, k: so bili okupatorja. Mnoge je sprejela slovensko zemlja, k/ so zanjo žr tvoval' svoia mlada življenja. Nepozabni nam bodo ostali padli partizani:	BRUNO	HERCOG.
HH.DA ROSTOHAR. MIRKO PIRC, DUŠAN RADANOVlC, /VKO RUMPRET tn MILKA ZARlC
Sloveniji dali ste mlada žiuljerija, trpljenja ne žabi nikdar naš rod. razstreljenih prsi še kri je zavre
la,
ljudstvo, narod — bila skrb je
vseh,
en dih — še ta zadnji, bil je domovina
Hrabra partizanska vojska le hvojeoala zmago nad fašizmom. Osvobodila je domovino in sc s tem maščevala za vse žrtve. Osvajalce in hudodelce pa je sodil narod sam.
Ing. Franjo Urlep:
Nekaj o urejanju gozdov in označevan a mej gozdnih
parcel
izdelavo gozdno-gospodaeskih elaboratov, ki bodo urejali gospodarjenje z gozdovi za več decenijev najprej. Kot rečeno, so se ta dela pričela leta 1952, in to predvsem v državnem
dovoljena. Nujno opominjamo gozdne posestnike, naj s takim malomarnim odnosom do označevanja mej ne zavirajo dela gozdarskih organov.
Ko so ta tako imenovana geo-
niimi so sooči at*	,	• r» ••	. » •	*vo so td t3Ko imenovano sgo*
Velja tudi za	, P^an3kanlj-. kad*®J detska preddela skončana. zač-
zadnjih letih je pa bila ovira, nemo s klupažo dreves Vsa
sejo v posebne gozdno-ureditve-ne kartone, in sicer za vsakega lastnika posebej. Tak karton bo dobil vsak gozdni lastnik brez-
ima, kako velika je lesna množina v njegovih parcelah ter
Irko lahko poseka v naslednjih .. . desetih letih. Poleg tega bc na-pisano na drugi strani, kakšna "	gozdnogojitvena dela so zamiš-
ljena za naslednjih deset let. Na ta način se bomo lahko v
Temelj vsakega smotrnega gospodarstva je poznavanje sredstev, ki z n j razpolaga. Isto velja
gospodar jen ja1 'tako dolgo Tli-	s temi deli 235611 na sirsl drevesa posamezni£^ parcel se
racionalneje usmerjati, dokler	izmerijo ter na podlagi tako
ne bomo natanko poznali lesne Lansko leto smo prvikrat za- dobljenih ^ podatkov izračuna množine, ki z njo lahko razpo- čeli tudi z urejanjem gozdov lesna množina ln lesni prira-lagamo, in pa lesni prirastek po drobne, kmečke posesti Tudi v stek. Hkrati napravimo tudi enoti površine.	okraju Trbovlje smo izdelati detajlni gozdno-tehnični opis
V ta namen smo v letih 1951 gozdno-gospodarski načrt, in si-	parcel Na ta način
in 1952 opravili inventarizacijo cer	Dobovec nad Tr- dobljeni podatki se po e vn
državnih in nedržavnih gozdov bovljami.
Ta popis si je postavil za cilj, Sodelovanje gozdnih posest-približno ugotoviti lesno mno- nikov nam je pri teh delih
žino. lesni prirastek in pa za- nujno potrebno zato bomo po- “iTTTz ntoea bo natanko stopane drevesne vrste Ker skusiij vsaj približno obrazlo- ^zvldno kakšll drevesne vrste smo to delo opravljali na tako žiti postopek, ki se ga pri teh razvldno- kakSne drevesne vrste imenovani okulami način to je delih poslužujemo Osnova za
za5et.ek teh ,del “ natanT točšen jTtetar‘priStSTto to
veda res samo približni. Podatki označene■ meje gozdne posesti	- -
te inventarizacije so nam dali odkrito moramo povedati, da precej slabo sliko stanja naših gozdne parcele v veliki gozdov, saj kažejo, da se v dr- niso označene in da gozdni po-žavnem gozdu giba lesna zalo- sestniki kljub ponovnim opo-
ga okrog 150 kub. metrov na minom po gozdnih organih in ^	^	v
hektar, medtem ko je v nedr- občinskih ljudskih odborih tega	u^ei^ ^dmtoMra-
žavnem gozdu ta številka padla z malimi izjemami še niso sto- T^mu noSiu obte^tiv
tn	nf hlktT	pozna meje svoje posesti, pac lastnik	ureditvenem elabo-
.50 kub. metrov na hektar)	ne stene to toliko časa, da tega ratu	xčnio samo pri.
Sledeč zgledu držav z na- ne bi mogel napraviti v 2-3 gIasil> gozdarakl organ pa mu predmm gozdarstvom smo tudi dneh, zlasti se ker dobi po- ^ priiel predvideno lesno mno-mi, zavedajoč se nujnosti takih trebno barvo (miruum) pri pri- j.;no	Tako bo lahko v
ukrepov in imajoč v vidu pre- stojnem gozdarskem organu za- enem letu „	lastniku to
hod na prebiralni način gospo- stonj. Opozoriti moramo tudi na pa<-. treba ____ posekal odobreni
j »	— i *	w 1	*	~	etat za 10 let, vsekakor pa po-
tem lastnik ne bo smel deset let nič sekati.
Glede na velikanske potrebe po lesu v našem gospodarstvu in glede na vedno večje povpraševanje po lesu ter glede na razvoj lesne industrije je nujno, da gozdni lastniki navedena dela čim prej izvedejo. Vsekakor pa je osnova za ta dela — kakor smo že rekli — označevanje mej gozdnih parcel. Po tej poti pošiljamo vsem gozdnim posestnikom nujen opomin, da se takoj lotijo teh del in teko podprejo ljudsko oblast v njenem prizadevanju za izboljšanje našega gozdnega gospodarstva.
darjenja in kontrolno metodo, posledice, ki bodo nastale, če ki se z njo pri tem načinu go- gozdna posest ne bo jasno in s podari, začeli leta 1952 z na- natanko označena: sečnja v t»-črtnim urejanjem gozdov in z kih neoznačenih parcelah ne bo
Pravni kotiček
Ali lahko izkoristimo letni dopust v času odpovednega roka?
lovnega kolektiva lahko izkoristil letni dopust.
Ako se posameznemu članu delovnega kolektiva odpove delovno razmerje brez njegove krivde, še preden je izkoristil svoj letni dopust, mu mora podjetje, kolikor je tisti, ki mu je bila služba odpovedana, stalno name-omogoči ti, da izkoristi redni letni dopust pred potekom odpovednega roka. Dolžnost podjetja ali ustanove je torej, da v takem primeru delavcu name* ščencu alj uslužbencu omogoči . ,	,,	.	,	koristenje letnega dopusta, pre-
potekom 11-mesečnega roka. ra- deQ mu'poteče Spovedni roC cuna,oč cas od zadnjega konste- Ko]ihoT pa v takem primeri nja letnega dopusta Ce je n. pr. delavec v letu 1954 izkoristil letni dopust v novembru, se mu v letu 1955 lahko dovoli letni dopust v mesecu maju. čeprav je od zadnjega koristenja letnega dopusta v letu 1954 preteklo šele 6 mesecev Seveda pa je odvisno
Po členu 1 Uredbe 0 plačanem letnem dopustu delavcev, nameščencev m uslužbencev (Ur. list FLRJ št 56-46 :n 58*47) pridobijo delavci, nameščenci in uslužbenci pravico do plačanega letnega dopusta po 11 mesecih nepretrgane zaposlitve Enajstme-sečeni staž nepretrgane zaposlitve pa se zahteva le pri prvi zaposlitvi oz. pr:	prvem koristenju
letnega dopusta Delavci, nameščenci in Uslužbenci, ki so stalno z-aposleni že daljšo dobo lahko izkoristijo letni dopust tudi pred
Hiltdot m m ssfs
Zelja po avanturah in doživetjih, razočaranje hlapčevat in prodajat svojo moč in nacionalno v ljubezni, želja po lahkem zaslužku in po brez- čast.«
skrbnem življenju — vse to in še drugo žene Na kmetijah so morati ljudje iz teh taborišč iz dneva v dan mlade ljudi preko meje v tujino, delati od štirih zjutraj pa tja do 8. in 9. ure 2elja po lahkotnem življenju jih vabi v svet, zvečer. Hrane niso dobivali iste kot domača kjer pa taki in podobni mladinci v večini prt- družina, ampatc so za te delavce kuhali posebej, merov dožive grenko razočaranje. Tujini je bore In še nekaj so dali občutiti vsakemu, namreč malo za našega	človeka, saj imajo	tuje države	da ga smatrajo	za	manjvrednega. — Tako se je
jame neštevilno	brezposelnih ljudi,	neprimerno	Razboršek sprl	po	štirinajstih dneh s kmetom,
več kot naša država, ki jim ne more dati vsem Kmet ga je nato pošteno opsoval in mu dejal: sruha in zaslužka. V tujih državah naš človek, »Ce ti ni všeč, pojdi nazaj v Jugoslavijo k ban-če ni morda posebno iskan strokovnjak, le s te- ditom!« Se vedno nas smatrajo ti ljudje za ban-žavo dobi delo in zaposlitev, največkrat le, če	dite. Od Bleda	do	našega Jadrana je vsako leto
jprejme kakšno	težaško ati pa nič	manj težko	dosti teh ljudi,	ki	nas še vedno štejejo za ban-
in slabo plačano delo na kmetih. Mnogokrat opa- dite, mi pa, ponižni 'nlapčiči, dostikrat ne vemo, zimo, da si naši mladi ljudje predstavljajo, kako kaj vse naj še napravimo zanje, če pri nas le-ahkotno je življenje v tujini. Vidijo razne iz- tujejo. Ako pa pride naš človek na oddih m letnike iz drugih držav v naših letoviščih, počitek na Jadran, ga gostinsko osebje kmalu kjer včasih prav bahavo nastopajo in se šopirijo ne bi niti pogledalo. Ni in ni še konec te naše s tujo valuto — ne pomudijo pa ti naši mladi sramotne servilnosti proti takim in podobnim ljudje, da so ti izletniki največkrat le redki iz- tujcetn, ki nas v svoji nadutosti štejejo za manj-branci iz velike množice, ki si lahko privoščijo vredne ljudi, mi jim pa ponižno strežemo! letovanje v naših letoviščih, na našem morju, Posebnost omenjenih beguncev v avstrijskih ne vidijo pa vseh ostalih v tujih državah, ki si taboriščih je, da iščejo tamkaj delavce za Av-morajo doma prav tako	težko	služiti kruh zase	stralijo in Argentino. Tudi našega Razborska
in za družino, ki jim ne preostaja denarja za	so hoteli prisiliti, da	bi se dal vpisati za ta ali oni
lahkotno življenje in za	obisk	letovišč v tujini,	kraj v državo preko	morja, vendar v to ni hotel
Taka je resnica.	privoliti. Je namreč	pravočasno zvedel, kako je
.	_	,	. nravzaorav v Avstraliji za take delavce; prevoz
Pri naših mladih ljudeh čestokrat opazimo Avstralije in hrana med potovanjem je sicer premalo, vse premalo nacionalnega ponosa m b lata morai pa zat0 potem trdo delati v ljubezni do domovine, premalo zavesti, da je kakšni avstralski džungli 8 mesecev in še več, trda dolžnost nas vseh, da najmarljiveje delamo	daleč proč od vsake civilizacije in kjer
v svoji lastni državi. Ce bomo vsi marljivo de- j fie d0V0iij0i da bi se obril. Življenje v teh lati v naši socialistično urejeni državi, delali z tjgkib krajih je slabo in ljudje žive v vso ljubeznijo zanjo, zase in za nas vse, potem ^talni neVamosti. kajti od nekega transporta s
bo tudi pri nas življenje prej ati slej mnogo, mnogo lepše.
Prednje sem napisal, ker dan za dnem vi-
1800 ljudmi jih je ostalo pri življenju le še 400 do 500. Tako je pisal neki prijatelj iz Avstralije, zato se je le redkokdo odločil za pot v Avstva-
dimo, kako se vračajo domov ljudje, ki so zbe- jijo. Mož, ki je pisal to pismo, pravi, da si tam-žali preko meje v nadi, da jim bo tam lepše in kaj vse, samo človek nisi. Življenje teh Uuai laže. Pred dnevi se je vrnil v domovino, seveda po redni poti, neki Razboršek iz Trbovelj. Imel je ženo in otroke, imel je tudi zaslužek, da bi lahko pošteno živel, kot jih živi mnogo pri nas
spominja na srednji vek in na čase suženjstva.
Ko se je Razboršek sprl s prvim kmetom, je šel k drugemu. Pa tudi tam ni ostal dolgo. Želel si je povratka v domovino. Pa je nastala spet J -	...	.	- -- vrsto, kjer
Kaj ga je torej gnalo v tuji svet? Njegov brat težava: kako priti na konzulatu na je pred meseci napravil neko kaznivo dejanje vsak dan sprejmejo lahko samo 10 ljudi. Venaar To je vplivalo nanj toliko, da ga je bilo sram sy mu je le posrečilo, da je prišel do jugosio-"	- - ~	■	-	-	vanskega konzula, kjer je povedal, da bi se rad
povrnil v domovino. Dobil je potni list m denar
ter se je lahko vrnil domov	___
»V Trbovljah sem in spet doma. Dobil sem službo in zadovoljen sem,« tako je dejal Razboršek. »V tujino si ne žetim več, spoznal sem.
pred drugimi ljudmi Verujmo, da bo to res, akoravno je možno, da je tudi njega vleklo v tujino kaj drugega, morda kaj podobnega, kar sem že zgoraj navedel. Pred nekaj meseci se je Razboršek odločil, da pojde v tuji svet. Vzel je s seboj ženo in otroka, ni jima pa povedal svoje
primeru
podjetje ali ustanova delavcu, nameščencu ali uslužbencu ne odobri koristenje letnega dopusta do kraja odpovednega roka, je le-to dolžno nadomestiti neizkoriščeni letni dopust, in sicer dobo 14 dni z izplačilom
.Velika puntaria' v Trbov! ata
Prejšnji četrtek, na predvečer praznika Dneve vstaje, so sc pred spomenikom Revolucije na Vodah v Trbovljah zbrali bi vi. partizani, da bi nato v patruljah odrinili in obiskali slavne partizanske kraje. Vsak center ZB je organiziral svojo patruljo. Člani patrulj so bili vsi v enotnih uniformah. Ob 17,30 so vse itiri tr
ljene na svoji poti od številnega občinstva.
Zvečer pa je na letnem telova-diču TVD »Partizana« pred 2000-glavo množico govoril sekretar MK ZKS Trbovlje tov. DUŠAN POVSE. Za tem so igralci zagorskih »Svobod« pod vodstvom tov. Boža Juršeta nastopili « Kreftovo
stavljenega od upravnega odbora Uredbe Q pla£anem |etnem dopu-podjetja v sporazumu z upravo „ delavcev, nameščencev in podjetja in sindikalno organiza- uslužbencev Ur. list FLRJ itev. c;jot kda? bo posamezni član de- 53.47)
Pravice do zdravstvenega zavarovanja oseb, ki so na vojaških vajah
primer obolenja v času vojaških vaj se vzame povprečje 3-meseč-nili plač pred vpoklicem na vojaške vaje.
namere prej, preden nista bila preko meje. Brez kaj je tujina, zato svetujem mladim fantom, J težkoč je prišel z vlakom do Maribora, nato pa nc nasedajo sovražni propagandi o o J je nekje pod Peco prekoračil mejo. Med potjo življenju tamkaj, kjer ni kruha za nase J • šele je povedal ženi, kje sta. Zena je hotela na- Naj večje bogastvo je domovina.« — -Ta p za j, toda bilo je prepozno. Na poti preko meje ,n podobni nas svarijo pred nepremišljen m -sto sicer srečala avstrijsko obmejno stražo, ven- rskk Drug primer imajo z nekim voiaj dar nista imela težav, ker so ju smatrati za do- Hrastnika, ki pa izgleda, da je zakrknje g -mačine, zlasti še, ker je mož imel poleg žene s njk, 2e prej je ob neki priložnosti po g seboj še otroka.	mejo in se potem spet vrnil. Sedel ie •
Okrog pol 9 ure zvečer se je Razboršek zna- secc za svojo nepremišljenost n po e™ Je. tol v vasi Globasnica. Tamkaj so naši popotniki pobegnil čez mejo. Nagovoril je	a* 0 čcz
laleteli na varnostne organe, ki so jih zaslišali, lenca in Borisa Saubergerja, da p g J nato pa spravili dalje v Celovec v taborišče, mejo, toda vse tri so na meji ujeli in njinove Avstrijci se niso preveč zanimati za podrobnosti sanje o Indiji Koromandiji so	.	.
o tem ati onem, toliko bolj pa so bili radovedni Volaj je imel v Hrastniku dobio stozbo, a jo je Angleži. Ti so hoteli vedeti bolj natanko, kako zapustil in potegnil s seboj še dva 8 je v Trbovljah, če je pri nas kakšna industrija, miselna tovariša, ki sta, kakor on’ ... »iv_ koliko imamo vojakov, kakšno orožje Imajo vo- vražnl propagandi m sanjam o jaki in podobno. Seveda jim o teh stvareh ni ljenju. — »Domovina pa je le ena mogel praviti.	tujina tl ne more domovine nadomestiti, pa če-
Prav pasje je življenje v tekih taboriščih. V tudi živiš še	ZT lahk°0 povedali
njih si odvisen le od tega, kar ti tujec da. Sest- naši izseljenci v Franc j .	domovino na
najst dni je Razboršek preživel v taborišču vsem, ko pridejo meseca avgusta v domovino n
skupaj z ženo. Večkrat so prihajati v taborišče obisk.	.	,	,	vedno
kmetje iz bližnje in daljne okolice po delovno Zato za zaključek S ■	‘ slab5e To,
silo. Obračati so ljudi v taboriščih sem in tja doma, pa čeprav je	boliše življenje,
ter jih otipavali kakor teleta za klavnico, kateri kar imajo danes drug vpr;ctno i-malu kajti izmed njih je sposoben za delo na kmetih. Ve- to bomo imeli tudi ml, n J	'aorei
člno delovnih ljudi pri avstrijskih kmetih tvorijo razvoj Jugoslavije gre z naglim ternam nap j^ inozemci. »Kakor teleta so na. tamkaj obračati« Ce bomo vsi vztrajno delalL b°mo tud, rm lahko — tako Jo pripovedoval Razboršek — »in naši dohiteli z marljivim delom	industrij
fantje eo še tako neumni, da hodijo v tujino razvite dežele.
Z vpoklicem na voj"aške vaje (ne pa tudi na odslužitev rednega vojaškega kadrovskega roka) po obstoječih predpisih ne preneha delovno razmerje oseb, ki so bile neposredno pred vpoklicem na orožne vaje v delovnem razmerju. Take osebe uživajo torej tudi za čas orožnih vaj vse pravice iz
Zasavsko podietia za HC Vuhred
±5^^	££ »»»-H?*
terna 1,700.000 radeška papir- še ne razpolagajo s ▼ niča 1.500.000 din, trboveljska samostojno razpolaganje, rnai-
Ce pa se vpokliče na vojaške njej nastopilo okrog 130 ljudi — njo HC Vuhred, vaje oseba, ki	neposredno pred	izpadla res veličastno, Navdu-	20. julija pa je bilo
vpoklicem n; bila
uživa le-ta pravice iz jem dejanju dvignil z njihovih terem w preosravniai zasavnun s»a »»»»n« jiro.»»u «»»	r_7' _—..	--..»vraci-
zdravstvenega zavarovanja samo	sedežev. Ker pa nalivni in ni	podjetij razpravljali o vpisu po-	tro-TrbovtJe 412.000 din. Indu-	knjiga«, kolodvorska	,
zdravstvenega zavarovanja zase	v obsegu m pod	pogoji k: veljajo	hotel prenehati so morali Igral-	eojila. Na posvetu se sklenili,	strlja gradbenega materiala	Za-	J« « ^danega mos	a,	v.
kakor tudi za svoje družinske	za osebe ki jim	ie prenehalo de-	ci lepo predstavo predčasno k on-	da bo vsako podjetje vpisalo	gorje 350.000 din, Kemična	to-	sa podjetja iz u	a
člane. Kot nadomestilo plače za	lovno razmerie	čati	-L	posojilo Is Se neizkoriščenih	varna Hrastnik 200.000 din	<*•
a v delovnem Seno publiko je šok deš po tret- Trbovljah posvetovanje, na ka- elektrarna 500.000 din. b rastni- vsote so_ vpisati. zag«>rska. razmerju, uživa le-ta pravice iz jem dejanju dvignil z njihovih terem »o predstavniki zasavskih ška steklarna 500.000 din Elek- podjetja, »	J**ta»raci-
Jože Stok Korotan:
(Nadaljevanje)
I
VKTIIHCU
Partizani so se razšli, ko da bi jih razmetal nočni vrtinec. Pet borcev je vdrlo v skladišče eksploziva, sl nabiralo kamniktita in amonala ter ga nosilo v gozd. Iz sosednjega skladišča st odnesli tudi 2844 vžigalnike^, 600 stročnic z kupselne, 200 metrov vžigalne vrvice In dv električha strojčka za vžiganje min.
Druga trojka je uničila vse elektromotorje n rudniku, da so bili za nadaljnjo uporabo nespo sobni. S krampi so uničiti tudi zračne naprav za jamo, različne aparature za strojne ure, pc -kodovali obratno telefonsko centralo, motorn /,.”o in motorko za prevoz premoga, vitel z 1t kleno vrvjo in drugo.
Tretja grupica je razsekala 200 metrov elek . ničnega kabla ter zažgala 12 metrov dolg i ) cm širok transmisijski jermen. Demolirala j vso električne naprave in obratne zveze z Jani'
Posebna trojka pa je uničila skladišče goriv kjer ,je bilo 500 kg olja in bencina. Zalogo olj je razlila, z bencinom pa je polivala tiste rud niške objekte, ki so bili določeni za požig — mod njimi tudi kompresorsko postajo...
-Pazi saj ne znaš minirati, glavo ti bo razneslo!« je razpoloženi Blisk hudomušno podražil Nestlno, ko je oblagal kompresor z eksplozivom, Id so gn partizani imenovati — žajfa!
•Ni boj o "i starega knapat« ga je zavrnil ose i maj., lotili mladenič, ponosen na svoje rudarsko poreklo.
Borci so če poslednjič potili kompresorsko postajo z bencinom, ko je bila mina pri kompresorju pripravljena za prižig. Blisk sc je pomaknil k vratom, Nesti pa je segel v žep bluze, privlekel ven vžigalice, kresnil in hotel prižgati vžlgalno vrvico. .
V hipu, ko je vžigalica v Nestlovih rokah Izzvala prvo iskro, je bila kompresorska postaja že prepolna divjega ognja, ki je s strašanskim sunkom butnil na vse strani. Trenutno so se vžgati bencinski hlapi in ves bencin, s katerim i-	rvUltn nostala
Umrli
narodni h*roj .
Tom Okrogar-Nosil
ivr.ueitit -im, oc ju v trenutku omamljen skrušil na tla, iz ust pa se mu je iztrgal onemogel, suho izdahnjen krik: »Blisk!«
Čeprav je orjaški ogenj butnil tudi Bllsk*a v podboj ln ga nekoliko opekel, se je fant brez pomisleka pognal v ogenj, zgrabil omamljenega Nestlna in ga potegnil čez prag na plan. Tam se
je tudi sam, osmojen od ognja in s polnimi pljuči dima, zgrudil na tla. A že ga je prešinila misel na goro eksploziva, ki ga je Nesti položil h kompresorju. Zato je zbral vse moči in se s ponesrečencem zavlekel za vogal stražarnice.
V naslednjem trenutku je močna detonacija pretresla vso dolino. Težki kosi železa, opeko in betona so frčali po zraku na vse strani. Gost ln črn dim se je valil proti nebu ter spominjal Nemce v Laškem, da so borci I, Štajerskega bataljona spet poslali k vragu pomemben objekt nemškega rudarstva.
Po tej detonaciji je Veličko spustil ugrabljene verkšuce iz stražarnice ter jim naročil, naj povedo drugim, da partizani ne bodo ubili nobenega sovražnika, ki se Jim bo vdal In ne bo imel krvavih rok nad slovenskim narodom.
Za Izpustitev vojnih ujetnikov sc je vodstvo bataljona odločilo predvsem zato, da bi se verk-šuct tudi v drugih postojankah vdali partizanom, kajti bataljon se je Iz dneva v dan množil in potreboval orožje, strelivo, opremo.,.
Ko je bil ves plen lz stražarnice ln drugod na varnem, so borci podtakniti ogenj še raznim lesenim objektom Mogočni kresovi v Hudi jami in Rečici so divje plapolali v nebo in razsvetljevali vso dolino in bližnjo okolico proti Laškemu.
Najstrašnejše pa Je bilo, ko so partizani zažgali skladišče eksploziva, kjer je bilo shranjeno 3000 kg streliva. Orjaški požar, ki do sedaj nima primere v tistih krajih, je bil tako strašen, da so borci skoraj oslepeli od žgoče svetlobe. Ognjeni zublji so ae veličastno potegnili proti nebu, sij pa je bleščal daleč čez hribe.
Vcllčkova četa se Je na umiku iz Hude jame ustavila na križišču cest Laško—Rečica—Huda jama, da bi počakala prvo ln tretjo skupino. Ob pol treh ponoči, bilo je že 4. julija 1942, so se zbrali na cestnem križišču vsi borci — razen padlega Mata.
»Kako je, Veličko, ste končati?« je vprašal komisar Bor komandirja prve čete, ki je bil videti precej resen,
»Naša naloga je izvršena!« je z neko grenkobo v srcu odgovoril komandir Veličko in sedel na kup jamskega lesa.
»Je kaj žrtev?« je zaskrbljeno vprašal sekretar Tone, ki je takoj spoznal, da komandirja nekaj tare.
»Ne, samo Nesti je nastradal... Po obrazu in rokah Je opečen ko jagnje na ražnjuI« je odvrnil Veličko in peljal Toneta k ponesrečencu, ki je sedel na kupu zloženih hlodov.
»Nesti, te hudo boli?« je vprašal Tone svojega starega prijatelja, fanta, ki mu je bil med borci najbolj pri srcu.
»Ne!« je s suhim glasom Izdihnil mladi partizan.
»Boš lahko hodil?« se je zanimal Tone prav ljubeznivo.
»Bom!« je odločno odgovoril Nesli, čeprav Je bil po obrazu in rokah že ves v mehurjih, da je komaj gledal. Do kape, ki mu je čepelo na glavi, Je imel osmojene, pravzaprav ožgane
vse lase.
Tedaj sta se jima približala že komandant Silas in komisar Bor. Posvetovali so se, kam m kaj z Nestlom. Sekretar Tone, ki Je bil vselej zelo pozoren do ranjencev In bi dal zanjo vse, še posebno pa za Nestlna, ki ga je Imel zelo rad, je odločil, da ga bo vzel v svojo oskrbo ter mu nudil zdravniško pomoč.
»Jaz že grem e teboj, Tone!« Je pripomni' Nesti »Vendar le tedaj, če ml bo dal komandam Silas obljubljeni mitraljez!«
»Nesti, mitraljez bo tvoj, samo kmalu okrevaj I« je pritrdil Silas in mu stisnil desnico.
(Nadaljevanje sledi)
V Tovarni celuloze in papiria na 12 SP0D zasavja
UM mu obratuje papirni stroj
Iz Rečice nad Laškim
Vsakdo ve, kje stoji Tovarna ta v lastni režiji, to pa seveda ^lu.oze in papirja, da izdelu- pod nadzorstvom inozemskih
Cez mesec dni bodo pričeli v	kvasa, v	kateri bodo uporabljali
_ —	 ________________ ____________________ ____________ tovarni z novim načinom či-	odpadne	lužine, ki sedaj odte-
ie.ro	v	njej	celulozo	in	da	bodo	monterjev	firme	VOITH	HEI-	ščenja lesa. kjer bodo odstra-	kajo v	Savo. Produkt bodo
v kratkem	začeli	v	tovarni	lz-	DENHEIM,	kjer so	stroj	naro-	njevali samo drevesno skorjo,	prodajali	za močna krmila ži-
delovati tudi rotacijski papir ali čili. — Dvorana, v kateri stroj brez lesnih odpadkov. Po seda- vine pa tudi kot nadomestilo
njem suhem mehaniziranem na- sira parmezana. Dnevn<> bodo roka 18 in visoka 10 metrov. V činu čiščenja gre v Izgubo 10*/« izdelali 4 tone kvasa, začetku bodo v tovarni izdelo- lesa. Na ta način bodo prihra- V zadnjih letih je tovarna na
časnišk; papir, ki smo ga mo- stoji, je dolga 145 metrov, ši-raii uvažati.
Tred kratkim so imeli v to-
V6rni majhno slavje: 13. julija vali ovojni papir, meseca sep- nili okrog 40 kub. metrov lesa, Vidmu veliko zgradila. Vsi te-
to namreč dalj poskusno v tembra letošnjega leta pa bodo kar da dnevno 320.000 din. Jtbrat tretji visokotlačni parni prešli v izdelavo rotacijskega
papirja. Letos je tovarna ob-
ko‘cl. Z gradnjo tega kotla so Mičeli v lanskem oktobru.
Monk.žo je opravilo podjetje »Jugomontaža« iz Zagreba. Ko- papirja. V začetku bodo proiz
gledi pa kažejo, da dela še niso v zaključni fazi. Gradi se še
Gradbena dela v tovarni za- .	-	„	___..	... „
radi pomanjkanja delovnih
ljubila našemu časniškemu za-	tovarni dosegli doslej, jim vsi
loiništvu 5000 ton časniškega .q	‘bodoP	OBtfdl del0VH1 ,iudje Čestltajo’
pozneje Pa 100 ton
vsa gradbena dela.
To pa še zdaleč ni
pri nadaljnjem delu pa želijo tovarniškemu kolektivu z nje-9e to jesen nameravajo pri- govim vodstvom na čelu, kar vse. — četi z izgradnjo nove tovarne največ uspehov.
Dan v taboru pri .Galebjem otoku*
^ ima normalno kapaciteto vajali 70,
—32 t/h pare. S to množino dnevno.
* zagotovljena zadostna koli-CUla pare tudi za novo parno turbino. Tako tovarna ni več P^v.sna cd zunanje mreže, do-“***■ ne bo v obratu papirni str°j in lesna brusilnica, Novelu kotlu so dalj ime po rav-
ae*cUu tovarne: »Milan«.	,	,
Prvega	julija letošnjega	leta	Zvizg	piščalke	/e	presekal ju-	red in snaga.	prebere dnevno povelje za pri-
10 dali nadalje v obrat tretji Nanjo tišino. Tabor je oživel in Dežurni vzgojitelj daje s pi~ hodnji dan. Taborniki z zanima-•kuhalnik« s čimer so podvo- začel se je nov dan, ki je stal ščalk0 znamenje za zbor Tabor- njem poslušajo Sledi še določili proizvodnjo celuloze. V tem Pred mladimi taborniki, poln ra- niki se vsi umiti, počesani in z lev nočne straže in spuščanje za-°ddelku «i„ nrpA kratkim «knn- dostnih presenečenj In čakal, da rdečimi ruticami okoli vratu po- stave. V prvj večerni mrak zadoni razne rekonstrukcije De- iih okoristijo o polni meri. navijajo okrog jambora v obliki ni petem:
točni'	Kuštrave glave, ki so se pravkar pravokotnika. Ko so čete postro- »Hej, Slovan, naša reč slovan-
*L,	-Tdveh dnrtL Pii	zhudUe ,z deže/e »n/ o novi	jene,	stopi dežurni pionir	k za-	*ka živo klije...,
Devi	_ * Hu	dan, so druga za drugo prihaja-	stavi	in dežurni vzgojitelj	pove-	Dodobra se je zmračilo. Tabor
traneiL.-« • |1-v f i v„ Ze iz šotorov in se postavljale v ljuje: »Mirlto — pozdrav zašla- ntki sede okoli skromne pagode, !	;	zbor	Po četah.	vil. Ob petju državne himne, y	ki jim jo je uspelo postaviti
elevat..,.; •* ,■ C.n P	TelovadbaI Osemdeset taborni- prihaja iz osemdesetih grl, se kljub pomanjkanju drv. Majhen
ker	*	v sl*osl 80	oaPravu ’	kov je	tekalo,	delalo	razgibalne	počasi dviga slovenska zastava	plamenček je hitro oživel, zatre-
toaO^f	unela	ta naprava	pre-	„aje,	skakalo,	in	potem,	ko so	na vrh jambora. Potem je na	petal, in že Išče poti o višino.
.ir . zmogljiost, poleg te- -g utrujent, čakali na zna- vrsti zajtrk, šele tu lahko ugo•	Spominu padlih borcev enom‘-
nosi -t? obstajala tudj nevar- menje s piščalko, k je pomenilo toviš zmogljivost posameznih že- nulni molk! — Vse oči so se požara. Pred mesecem, so konec telovadbe. Žarečih obra- lodčkov, v katere izginjajo zalo- uprle v ogenj. Ta pa liže polena, h v obrat še novo turbino, zov M te nato	postiljanja	gaji, ki ms0 ravno majhni. Po *e zvija in neugnano sili pod
t>c&sno pa so priključili na ,n pospravljanja Postlano mora zajtrku se taborniki zberejo po zvezde Vsak tabornik se tisto judno mrežo nove vodnjake. biti Sep0 ker je postelja »n no- četah in čitajo.	minuto spomni na mater, na
odo črpajo po novih cevovo- tranja uredtev šotora pač naj. Kopanje! — Konec je vsej očeta, na sestro in brate, in na T* zasavskih vodnjakov z boljša slika redoljubnosti tabor- zadržanosti in disciplini, ki zala- mnoge, mnoge druge, ki so davnino	vodno postajo. Na mi-	nikov, k j v njem bivajo. Na umi-	me	vsakega tabornika,	kakor	rovali svoje življenje za njihovo
rjtjo je	v	tovarni potrebno 12	vanje grede Po vrsti, četa za če-	hitro	stopi v tabor. Sonce,	morje,	svetlo prihodnjott. Morje — mor
metrov vode.	to. Potem pride na vrsto ure je- prostost! To so trije činitelji /e, pekočih, slanih solz, prelitih
Največji praznik Za »celulo- vanje tabora — nujnost, ki se je razigranosti mladih tabornikov, za njihovo bodočnost. Spomin! ®*t"je« pa je bil vsekakor le- ni mogoče izogniti Treba je oči- V vodi in na soncu ostanejo vse Glas taborovodje pretrga molk o*nj; 22. julij — Dan vstaje, stiti taborni prostor in prostor dotlej, dokler ne pade senca na Pevski zbor »Sraka, zapoje peko je začel delati velik papirni oko/; šotorov. Treba je pobrati taborni sončni url natanko na *rni,. ki se mu jih je uspelo ^r°j. Ta stroj so montirali od v»e smeti. Za taborniki mora bi' rumeno zastavico, ki oznanja čas naučiti v tako kratkem času.
ti vse čisto. Povsod mora vladati kosila. Sicer pa že vsakega ta- Na vrsti je drugi del sporeda
borntka opominja na to neka	—■ to je zabavni del. Taborniki z
čudna praznina, ki jo vsak čuti	zanimanjem občudujejo modrost
v sebi Človeku se zdi kar čudno,	naučene krave. Mladi, sveta
ko gleda velikanske polne lonce,	željni radovedneži te peljejo v
ti romajo lz kuhinje in se vanjo Ameriko z vlakom, a glej/ — vračajo — prazni. Po obilnem tvojo radovednost'' »o plačali s kosilu se prileže počitek. Večina sajastimi obrazi. Imeti so prilož-tabornikov zaspi.. Ostali pa ležir n°H vldfU-pafbgljšoga lotograla io tiho in premišljujejo. Ta alt PN delu, ' kfer jpo tudi ni šlo oni ima oi: uprte v bel oblaček, brez saj. S smehom so nagradili ki ga vetrovi ženejo po svetlo-	tudi sodobnega bnvoa in stara
modrem ozadju, in razmišlja. O	znanca Bobija in Rudija. Na
čem? Težak odgovor za mladega koncu sta se oglasila še neu-
Pred kratkim je v sindikalnem domu nastopila skupina glasbenega odseka dolskega »Partizana« pod naslovom »Znanj in neznani talenti«.
Ze naše srečanje s starimi mojstri v godbi in petju nam je bilo porok, da bo ta prireditev lepa. In res je bilo tako. Prav posebna točka pa je bil nastop pionirskega orkestra, ki je zelo zahtevna glasbena dela dovršeno izvedel pod dobrim vodstvom tov. Staneta Štravsa. Lepo je bilo gledati, kako mlada deklica in fantek oba stara okoli osem let, zanesljivo vodita lok po strunah violine.
Za lep glasbeni užitek se prirediteljem zahvaljujemo. Dolu in tamkajšnjim vaditeljem pa čestitamo, da so poskrbeli za svoje glasbene naslednike. Tudi naši pionirji imajo vestije za glasbo in so med njimi * nadarjeni, nimamo pa v kraju vaditelja za to področje. K. Z.
Iz Senovega
SENOVŠKA LEKARNA. — Lekarna v Senovem, ki ima svoje prostore v Občinskem domu, je pred dneri dobila novo so-
dobno opravo Ima tudi moderno urejen prostor za shrambo razil h zdravil. Senovška lekarna je sedaj ena izmed najmodernejših lekarn v krškem okraju.
KOLORADSKI HROŠČ se je v Senovem in v bližnji okolici zelo razšir i. Ljudje pridno obirajo in uničujejo tega zajedavca. Pred kratk.m so začeli s škropljenjem krompirjevih nasadov
SENOVŠKI STRELCI. —Strelci v Senovem so marljivi. Pridno se urijo v streljanju, hkrati pa se spoznavajo s sestavo raznega orožja. Škoda je le, da nimajo boljšega orožja, saj bi tedaj dosegli še večje uspehe	B. Z.
NOGOMET V SENOVEM
V Senovem bi morali v nedelje, 17. t. m., odigrati prvenstveno nogometno tekmo med domačem »Partizanom« in ŠD iz Radeč. Na igrišču se je zbralo mnogo ljudi, ki sQ upravičeno kritizirali, kajti gostov iz Radeč n: bilo. Izostanek od tekme postavlja ra deške nogometaše vsekakor v zelo slabo luč. — Na igrišču so odigrali samo predtekmo, kjer sta se pomerili v nogometu ekipa gimnazije in mladine: z rudnika. Po boljši igri so zmagali gimnazijci z rezultatom 1:0	R.
•®eseca februarja letošnjega le-
wU-/J uuJji/«n i«tuy u iviSneui
V Krškem so pred kratkim skončati gospodinjski tečaj za učiteljice, ki ga je obiskovalo 23 tečajnic. Tečaj je trajal tri tedne ter so se mlade učiteljice pod strokovnim vodstvom tovarišice Franje Golmajer in ostalih
učiteljic naučile vrsto praktičnih stvari. S pridobljenim znanjem bodo mlade tovarišice lahko pomagale pri organizaciji raznih gospodinjskih tečajev in tudi t kmetijskih gospodinjskih šolah.
*looeka
strašna kavboja. Veselo razpolo-Po počitku je na vrsti spet ko- žen/ so zapeli še nekaj pesmi m oanje, po malici krajši izlet in Neba je bilo iti spat. Piščalka nat0 igre vse do večerje. Ze pri dežurnega daje znamenje za po-večerjl opaziš pri tabornikih ne- čitek.
ko slovesno razpoloženje In Platnene vasi v Banjolah pri zveš, da bo nocoj taborni ogenj. ž*uf/ ni več Taborniki so s« po-Pretaknili so vsak grm in vtak stovili In razšli vsak prot: svoje-kot, da so našli drva. Potem so mu domu. Taborniki so odšli, a ie umili In čakali na znamenje ostal je spomin; ostal je spomin za večerni zbor. Žvižg piščalke a njihovih srcih. In vsak skriva
OHien pa je proizvodni stroj za ‘Zdelano papirja v rodeški pa- — in že je vsak na svojem me- misli; »Lepo je bilo; oh, ko bi še
pirnici
stu. Tovarišica — taborovodja prišli!«
DPD »Svoboda« Videm-Krško je v zadnjem časni pridobila na številu članstva, saj ima vedno širše področje kulturnega dela. Pred kratkim je pričela z delom še folklorna skupina, ki je v kratkem času naštudirala več plesov. Svoj prvj nastop so izvedli pred nedavnim na videmskem bazenu, kjer eo želi uspeh.
Upravni odbor je sklenil, da bodo dajali programe tudi na podeželju. Mošld, ženski ter mešeni pevski zbor, folklorna skupina in solisti so v nedeljo
Z Reke
popoldne imeli javni nastop pod gradom na Raki. Dobro izvajane točke, ki so bile na prostem, so domačini z zadovoljstvom spremljali. Gledalcev je bito okrog 300, kar je za Rako precej.
IZ KOSTANJEVICE Na Dan vstaje so v Kostanjevici priredili ob 8. uri zvečer proslavo. Po slavnostnem govoru je nastopil še pevski zbor, nato pa so vsi prisotni, ly Jih je bila polna dvorana gledati film »Poslednji dnevi«.
STANE S U S T A R:
Modna vez med nemi v Jugoslaviji in našimi izselienci
ladinska godba „Svobode-Center“ v Trbovljah na obisku pri naših izseljen
cih v severni Franciji
,-V^P sPreiem In «mn t»a tloži- skočnih s katerimi &o dvigali
skočnih s katerimi &o razpoloženje
Pred začetkom koncerta je stopil na oder tamkajšnji predsednik društva »Sava«, zagorski ro-pafjC‘l 'n ostal-; s0 zatem »kle- jak NANDE PINTAR, ter spre-•- Inr,r' ~ * -	” govoril vsem gostom iz domovi-
ne Pozdravil je vse gjoite v imenu društva »Sava« in v imenu vseh naših Izseljencev. Posebej le pozdravil Mladinsko godbo iz Trbovelj, kar so vsi potrdili z na vdušenim ploskanjem t »Vam vsem je dobro znano« — je dejal med drugim tovariš Pintai — »kako je prišlo d0 tega. da smo povabili v Francijo naSo ,mlad0 generaciio* .z domovine, mladinsko godbo '-z Trbovelj, ki je v ivojem delu dosegla tako lepe uspehe Uspeh’, ki jih je dosegla ta mlada godba v domovini, so povsod vidn :n znani tudi nam v Franciji. Veselimo se jih z vam', čeprav smo oddaljeni tisoč kilometrov od naše domovine.«
Predsednik Delavske godbe lz Trbovelj tov Edi Jamšek je nato odprl koncert. V dvorani je za vlada ia tišina Popre i so poslu šali veaele komade — sedaj pa so jim nudil naš fantje prav koncertni už tek Poslušalci kai
_ sami »ebi niso mogli ver'rti da
Sv°5oS uje t:»te m nule popravil Je to možno; na koncertu so bili v»e ^-avsto Pa ie hilo nato namreč glasbeni strokovnjaki, ki
vod j0 rudarsko godbo v Merle-
ve[ *" sPrejem ki smo ga doži-Post Ti Merlebachu na železniški oiH ®.J1' ie — kakor že zadnj.č levih1,eno — pokvar la nenadna bovel- Nfladi godbeniki iz Tr pa;; ' ‘n ostal-. s0 zatem .... čim; °.d na* m v Francij, žive-t0 sor°!uki prva poznanstva. Nalet , eeževm popoldan prespali Zvečat .odP°č|li od vožnje, kajti Ul;/ !e b 1 že prvi nastop našo baši i, 9°dbe Seveda so bili ^°veri„• jenci v Merlebachu ra-f*ntj kako bodo naši mladi je t, i za 9ra!i Pred nekaj dnevi baš	taraka,	na obisku
d 0 . kvartet iz Ljubljane Oitai; n® va,‘* tn Ježek ter kaj hnVa 'o si nekateri m s lili: zve,- 1 m,adi fantalin.I No ^Utlač Gr kilo seveda povsem t}Vor, * Prostorna koncertna Cebter : v Merlebachu. kjer je 9s :]0 n zbirališče najmočnejše-fe'ienc °n?kega društva naš h iz-Poltr;;e se ie dokaj hitro na-V dvone- Ea i' b 10 pripravljeno. n° ra7, ,*e v* :dalo kar sloves-*b i(j;b P°‘bženje:	prvi nastop
n h rev j?°dbenikov z naših čr-btUd h ilev* Opremljevalec naših Hum r aMov, Lado je bil kar ?0 1 ie kn°Zen Njegova nemir ij’41 je. , *a razumlj va Razmiš-*.r»t	,“°®o uspeli ali ne? Več-
(Nadaljevanje) šan Povše. Izročil je našim rojakom v Franciji pozdrave iz domovine ter med drugim dejal: »Ni slučaj, da smo danes, čeprav oddaljeni več tisoč kilometrov od naše domovine, med vami v prijateljski Franciji. Naša slovenska pesem nas veže z vami in $ to pesmijo bomo ž veli z vami v bratstvu, prijateljstvu In slogi. Tudi vi, dragi rojaki, nam z vašim delom pomagate. Pomada« polno priznanje mladinski 9at« “■ PJ; Izgradnji naše »o-godb:. Prav tako priznanje so caltst.čne domovine M: in vi dal, naši mladi godbi drugi dan neutrudno go|«no kulturo m s tudi tamkajšnji domači časniki. keku,r0 b0010,. ”9°ini "ov®ga Med odmorom sta naša zastop- človeka socialahčnega človeka-nika tovar.ša Dušan Povše in Z ,ni° bom0 dosegi , da bo člo-Lado Levec razdelila naše darove vc„ Pos*al človeku človek m ne izseljencem ter izročila pozdrave y°^c»« Za njim )e spregovoril posameznim društvom naših roja- tov* ^a<^° Levec, tajmk IO
i*nauiiibKu yuuoa piea RoiuUooiu m v i^ieiieouvuu
redu.
& ,I<ONcEPT -Sa 1 USPEH
ji''taSbii'0”cer' je sicer nekoliko ča,n<"b no6^. 10 naš fantje, S’ Zaior ,1,^ btlo r-reveč dolg-b nekaj vesel.h, po-
bachu Ta šteje okrog sto petdeset mož ter je naiboliša srednjeevropska amaterska godba Dejali so. da so naravnost presenečeni nad našo mlade godbo Ko s0 sl potem med odmorom ogledali še instrumente — ki so pravzaprav že vs. za staro šaro — so
kov v Franciji. V Merlebachu je namreč več društev naših .zse-Ijenccv Najmočnejše je društvo »Sava« ter društvo »Slavček«, »Tr.glav« in »Barbara« Vsem društvom smo izročili darila Mladinske godbe »Svoboda-center« in »Svoboda Trbovlje II.«. Pred tem je spregovori zastopnik mestne občine Trbovlje tov. Du-
LJudske prosvete okraja Trbovlje, ter predaja; dartia posamezn,-kom in društvom Predsednik društva »Sava« tovariš Pintar »e je nato zahvalili bil je, kakor vs: ostali, močno presenečen nad lep mi darili iz domovine; albumi s slikami iz Trbovelj in zleta »Svobod«, slikami Mlad.nske godbe, krasno
brušeno vazo, darilom Steklarne »Boris Kidrič« iz Rogaške Slatine, in še drugimi dar.li. Lepo darilo je dobil tud: pevovodja pevskega društva »Sava« gospod Din. Tudi ta se je lepo zahvalil z« darilo: leta 1952 je bil namreč e pevci na zletu »Svobod« v Trbovljah. Dejal je. da je močno presenečen nad izvrstnim koncertom mlade trboveljske glasbe
Lep je bil prvi večer, ki smo ga preživeli med našim: rojajti v Merlebachu. Marsikdo ne bo nikoli pozabil teh prijetnih dni v Franciji in gostoljubnosti, ki smo je bili deležni med našimi izseljenci.
MERLEBACH-FREVMINd y
Sam0 na kratko se bom dotaknil mesta, v katerem smo preživeli deset lep:h dni med našimi rojaki. Merlebach je veliko mesto z obširno oko! co. Tamkajšnji rudnik se rasieza daleč naokrog.
V	njem je zaposleno okrog 30 tisoč rudarjev, med katerimi je tud: 2 tisoč Slovencev. V samem Merlebachu in v okolici živi pisana vrsta ljudi najrazličnejši narodnosti To ti je pravcati Babilon! Kakor so nam pripovedovali, je vseh nacij v Merlebachu šestinštirideseti Naši rojaki ž ve precej strnjeno v kolonijah. Večina jih je rudarjev. Preseneča'o me je kako je mogoče, da V. naši ljudje, ki žive v Franciji že dvajset in še več let, govore tako lepo slovenščino, ki jo dorti-krat nit1 pri nas ne slišiš V tem i ogledu našim rojakom še eno 'riznanje več! — Kulturno živ-ierije v Merlebachu je precej azgibano Kulturne prired tve so tamkaj vsak teden Prav tako močno je nadalje športno življenje. Tudi nogomet gojijo tamkaj, ki nam pr1 nat — mimogrede povedano — dela dostikrat tako hudo kri in s'abo spanje
V	Merlebachu igra v tamkajšnjem nogometnem moštvu tudi nekdanji igralec trboveljskega »Rudarja« Edi Mlakar. Tam se kar dobro obnese — pr na na Pa uUm0 znali porab-li... Ži-
vahno je življenje v Merlebachu, zlasti na ulicah kjer je promet le malo manjši kot na Dunaju. Avtomob li, »vespe« in podobno ti švigajo drug poleg drugega po ulicah Treba je kar pošteno paziti, če nočeš postati žrtev kake prometne nesreče Neko posebnost sem opazil v tem kraju ki bi bile z njo naše gospodinje v domov.ni zelo zadovoljne, če bi jo imele: tamkajšnjim rudarskim gospodinjam in ostal m namreč ni treba hoditi daleč v mesto k peku, na trg po zelenjavo in podobno. Vsega tega tamkaj ni — vse to m še drugo tj lepo pripeljejo na dom. Že od daleč sliš.š hupo avtomobila, ki ti zjutraj še pred sedmo uro vozi po koloniji sveži kruh in podobno. Takoj nato dobiš mleko, potem zelenjavo, zatem spet pride avto z zelenjavo. Sledi avto trgovca z vsem. kar potrebuje gospodinja za kuho. Tudi trgovec z galanterijskim blagom ti pride na dom. prav tako avto z vinom .n pivom Omenimo da sta v Franci« vmo in pivo v gostiln:	tri- d0 štirikrat
dražje kot pa v trgovini. Zato si vsak rudar kupi pijačo kar za ves teden od prodajalca, ki jo pripelje z avtom, ali pa jo vzame v konsumu, kjer jo dobi počen:	Pa sem si m.slil, kako
vesele bi bile vsega tega naše trboveljske gospodinje, -ki morajo hoditi daleč iz rudarskih kolonij v dolino na tržn prostor po to in ono, prav tako če hočejo kupiti me?o in podobno Posebno so v tem pogledu prizadete gospodinje, k: stanujejo v Zg. Trbovljah. v Za avju ali pa na Do brn ; č^ morajo na trg po kakšno malenkost, jim gre ves popoldan k vragu! — Ne bi bilo napačno, če b' naš* možje na ob-č:ni kdaj razmišljal- tudi o tem vprašanju V$e gospodnje bi jim bile zat0 zelo hvaležne. Potem bi odpadi razni dolg; »rep:« ki jih opažamo, kadar gospodinje kupujejo razne vsakd-nie potrebščine
(Nada jevanje »ledij
MJAKltt PIŠE J
Vesna se je odpeljala z letalom Naši pionirji so letovali na letovanje v Anglijo na Vrbskem jezeru
Pismonoše imajo sedaj veliko dela Pn marsikateri družini dobe v času počitnic več pošte kot potem vso leto; tu dobi mamica pismo od hčerkice iz Gornjega grada, tam spet bere stara mati. z očali skoraj na nosu, kako se ima njen vnuk v Savudriji, in v Hišo kolonije Ribnik št. 23 v Trbovljah je pismonoša pravkar prinesel veliko belo pismo Naslovljeno je kar na tri: na Jeleno, Hedo in Mirico. V kotu pisma je angleška znamka. Heda ki je že večja, je takoj potuhtala, da jim
je pisala Vesna In že vse tri kriče po dvorišču:	»Vesna piše,
Vesnal«
Res je pisala pionirka Vesna Pavlič, ki je na počitnicah v Angliji. Za tak0 imenitne počitnice se mora zahvaliti Zvezi borcev v Trbovljah, ki jo je predlagala Glavnemu odboru ZB v Ljubljani za počitnice v Angliji.
Vas zanima kaj piše od tam? Tu je prepis njenega pisma:
»Draga Jelena, Heda in Miri-ca! — Nisem pozab la na vas, čeprav imam vsak dan toliko za-
Zagorski gimnazijci na Triglavu
Skupina »Mladih planinčevi na nižji gimnaziji v Zagorju je že več let delavna. Za desetletnico osvoboditve in v počastitev 10-letnega obstoja gimnazije so si mladi gorniki napravili obširen program, ki ga pa zaradi nagajivega vremena niso mogli v celoti izvesti. Višek tega načrta je
di s študenti fizkulturaega inštituta v Ljubljani, ki so se na poti iz Ljubljane d0 Mangrta to popoldne, ustavili v koči Zadnji dan smo se že zgodaj odpravili na pot, da v Bohinjski Bistrici pridemo na opoldanski vlak. Pot nas je vodila čez lepo Uskovnico v Srednjo vas in
bil seveda vzpon v Julijske Alpe °d tam p0 glavni cesti na želez-in obisk očaka Triglava, ki je v niško postajo. Utrujeni, a zado-
narodnoosvobodilni vojni postal simbol vseh napj-ednih Slovencev.
Dne 5. t. m. je rano v jutru odpeljal vlak na Gorenjsko štirinajst pogumnih pionirjev in pionirk, ki sg jih spremljali trije starejši planinci. Akoravno vremenske prognoze niso napovedovale najboljšega vremena, je bilo razpoloženje izletnikov že takoj v začetku veseli. V Bohinjski Bistrici smo »e natovorili na avtobus, ki nais je odpeljal do »Zlatoroga« ob Bohinjskem jezeru. Tu se je pričela naša tura, polna užitka, lepote in razvedrila. Med potjo smo si ogledali mogočni slap Savice in takoj nato odrinili čez strmo Komarčo k Triglavskim jezerom. Veliko je bilo veselje, ko so mladi izletniki za kočo pri Triglavskih jeze-
voljni in srečni, smo prišli v Bohinjsko Bistrico, od koder smo se z vlekom odpeljali proti domu.
Na vsej poti smo videli mnogo lepega Občudovali smo naše planine mislili na partizanske borce Gorenjskega odreda, ki so se v teh krajih borili proti okupatorju, spoznavali čudovito planinsko cvetje in redke planinske živali, zlasti pa gamse in razne ptice. Ves naš izlet so nam omogočili predstavniki naše ljudske oblasti, ki razumejo, da mora naša mladina spoznavati svojo domovino in jo ob tem vzljubiti. Izle* nam je omogočil tud: odbor PD Zagorje ki vsa leta podpira delovanje »Mladih planincev« Vsem. k: so nam pri izletu materialno pomagali, se
bave. Obljubila sem vam, da bom opisala vožnjo v Anglijo.
Iz Ljubljane smo se tr*je otroci peljal^ z brzovlakom v Beograd Spremljal nas je tov. Bertoncelj od Glavnega odbora ZB. V Beogradu smo se srečali z otroki iz ostalih republik. Vsi skupaj smo večerjali na ladji »Zagrebi, kjer so nas večkrat fotografirali. Drugi dan smo se peljali na letališče, kjer nas je že čakalo letalo. Srce mi je utripalo, da sem ga čutila v grlu, in komaj sem čakala, da vstopim v vozilo, s katerim se nisem še ni’ kolj peljala. Vsak je popil neko zeleno pijačo, da mu ne bi bilo slabo. Privezali so nas na sedeže, zabrnelo je, in niti zavedala se nisem, pa smo se že dvigalj v višave.
Dve deklici sta kričati, jokali in mahali z rokami, meni pa ni bilo čisto nič. Kmalu sta se tudi onidve umirili Potem smo raao-vedno kukalj skoz, okenca, a na žalost je bilo slabo vreme in smo videl: le oblake pod seboj, okrog nas in nad nami Povabili so nas h kosilu. Imenitno je bilo, posebno pa jagode v smetani.
Po treh urah vožnje se je letalo sprustilo na londonsko letališče. Tu nas je čakalo mnogo ljudi, ki so nas zelo lepo sprejeli. Mene je vzela gospa G ost in me z avtom odpeljala v Eniield, eno uro vožnje oddaljeno mesto od Londona.
Draga Jelena, Heda in Mirioa, te vožnje z letalom ne bom pozabila nikoli v svojem življenju! Res sem hvaležna naši Zvezi borcev, da me je poslala sem, kjer doživim vsak dan toliko novega in lepega! Tudi njim bom pisala od tu.
Pišite mi, otroci, kaj delati vi! So jagode na mojem vrtu že zrele? — Lepo vas pozdravlja vaša Vesna, m	Ulja.
bogate obresti. Na teh izletih se mladi planinci krepijo telesno, spoznavajo prirodo in lepote naše domovine in postajajo vneti ljubitelji naših prrikrasgiijv gora.
J. K.
»Trbovlje!« — Glas sprevodnika me je prebudil iz globokega premišljevanja. Pravkar sem obujal spomine na počitnice, ki so minile kot en sam trenutek. Zdi se mi, da je bilo šele včeraj, ko smo pred trem: tedni odhajali na letovanje v sosednjo državo — Avstrijo. Po carinskih formalnostih na Jesenicah smo se znašli v karavanškem predoru, kmalu noto pa na avstrijskem ozemlju, kjer so nos na prej postaji pričakovali s tako imenovanimi »pez« bonboni, ki so bil; prvi pozdrav jugoslovanskim kolonistom.
Električna lokomotiva nas je hitro potegnila do Beljaka, od tod pa smo hitro prispeli do Krumpendoria ki je bila naša končna postaja, čakal nas je avto, ki je naložil našo prtljago, mi pa smo odrinil: peš do Vrbskega jezera. Vkrcalj smo se na ladjico, ki nas je prepeljala na drugo stran jezera, v Sekiro. Na ladjici je našo pozornost vzbudil vozni red, nad katerim je bilo napisano:	AVSTRIJSKA LINIJ-
SKA PLOVBA. Ta avstrijska *mornarica« se sestoji na Vrbskem jezeru h treh malih ladjic. Niso vsi narodi tako srečni, da bi imeli morje kot mi Pristali smo ob dolgem pomolu, nad katerim je bilo napisano: SONNENLAND DER KINDERFREUDE. SEK1RN.
Tu nas je pričakalo kuharsko osebje z upravnico g. Herzogovo na čelu. Prijazno so nas sprejeli in najprej zadovoljili naše želodce v okusno urejeni jedilnici. Nato smo se morali razdeliti po sobah. Trboveljčani smo že na vlaku sklenili, da se bomo držali sJtupaj, in tako smo si (udi tu izbrali skupno sobo v pritličju nove stavbe. Zložili smo svojo prtljago in se zakopali v sveže, prijetno dišeče postelje.
Drugo jutro smo zočefi z umivanjem, nato pa smo se postavili v vrsto pred drogom, ki so nanj potegnili jugoslovansko in avstrijsko zastavo. Tovariš upravnik nam je v naslednjem prebral dnevni red za prvi dan in nas opozoril na razne malenkosti v zvezi z našim letovanjem. Prvi
dan se mi je zdel najdaljši. Sledeči so se pa vrstili z bliskovito naglico.
Iz domovine smo dobivali časnike. Najbolj nas je zanimal šport. Po radiu smo poslušati prenos nogometne tekme med Jugoslavijo in Švico in se zelo jezili nad neodločenim rezultatom. Tud: sami smo igraR nogomet. Naša skupina, ki se je imenovala »Galebi« in so jo sestavljali skoro sami Trboveljčani, je premagala vse skupine razen »Gu-sor/eo«, ki smo z njimi prvič Izgubili z 2:1 — v povratni tekmi pa smo se za poraz krepko maščevali s končnim izidom 6:1. Igral; smo nadalje še namizni tenis in odbojko, ob večerih pa plesali pionirska kola. Razpolagali smo tudi s čolni, ter smo s njim; križarili po Vrbskem jezeru. Občudovali smo ne le jezero, temveč tudi njegovo zares lepo okolico. Nekega dne sem bil prijetno presenečen; stopil sem v brivnico in slišal Iz radia ganljivo slovensko pesem o domovini onkraj Drave. Kakor sem opazil, zna skoro vsak drugi človek slovensko, a zdelo se mi je, da se mnogi sramujejo priznati svoje poreklo in rajši govore v tujem jeziku ■ ..
Skorp bi pozabil povedati tisto, kar je bilo najlepše, namreč ko-panje v jezeru; mlajši so čofotali ob bregu, večji pa smo v spremstvu čolna plavali daleč od obrežja. To se je ponavljalo vsak dan, dopoldne in popoldne.
NAPRAVILI SMO IZLET PO KOROŠKI
Ko se je bližal konec letovanja, so nam omogočili Izlet po
so nam omogočili izlet Koroški. Rano zjutraj smo odrinili z avtobusom in se vrnili šele pozno zvečer Marsikateri želodec naporne vožnje ni prenesel in njegov lastnik ga je moral »izprazniti« Mimo Vrbskega jezera smo najprej prispeli v Beljak, ki smo sii ga c dveh urah vsaj površno ogledali. Ob Osoj-skem jezeru smo se spomnili Aškerčeve balade »Mufec osoi-ski«.
rih odkrili snežišče, na katerem najiskreneje zahvaljujemo; preše je takoj razvila huda bitka, pričanj naj bodo. da sredstva, k:
Po izdatni večerji smo utrujeni, jih vlagajo v ta namen, rodijo vendar zadovoljni, legli k počit- |y||||||||jj||||||||||j||i|ini1||||im[|||piMllllllllllllllllllffllMinilllllllllllllllHnilim
lahk° JosipBrlnar	PIONIRSKI KOTIČEK	-Nadaljevanje,
kn, da bi prihodnji dan sveži m krepki nadaljevali našo pot
Naslednji dan na^ je pot rodila po dolini Triglavskih jezer preko številnih snežišč in mimo najlepše planinske flore na Prehoda vce, kjer stoji koča, ki so jo zgradili planinci naših revirjev. Zal nam koča ni mogla nuditi pravega gostoljubja, ker še ni imela oskrbnika, in nas je Tren-tar ki jo začasno oskrbuje, posl užil lahko le s toplo vodo. Naš načrt, da bi ostali na Prehodov-tih, smo morali zaradi tega spremeniti. Kmalu smo odrinili spet znova na pot in se preko Hriba-ric povzpeli do koče na Doliču.
Drugo jutro sm0 rogovilili že ob štirih ln se pripravljali na naš najtežji del poti — na vzpon na Triglav Le na j starejši vodnik in dva od najmlajših so ostali v koči. Vst ostali smo kljub mrazu in močnemu vetru pogumno korakal: proti Planiki in od tod čez Mali Triglav k Aljaževemu stolpu. V strahu, da veter ne bi koga od naših najmlajših odnesel po najbližji poti v večnost, smo se več kot pol ure tiščali pod skalami dokler nam niso ljubeznivi Holandci In njihovi vodn'ki dejali, da gremo lahko brez skrbi naprej. Veliko je bilo naše veselje, ko smo brez nezgode prispeli na naš najvišji vrh. Hud veter nas je prisilil, da smo ysi poiskali zavetišče v Aljaževem stolpu Megla, ki nas je obdajala nam je zastirala razgled. Zato smo kmalu čez Mali Triglav sestopili do Kredarice. V Triglavskem domu na Kredarici je bilo mnogo gostov, ki so vsi občudovali male, pogumne junake. Posebno pozornost so vzbujali najmanjši: Karla, Milica in Janez. S pesmijo in vriskanjem nad srečnim lžidom našega vzpona smo se ob dveh popoldne po-

19. Kure Brski je smrt
nosni in veseli vrnili v kočo na Doliču
Naslednjega dne smo se od koče ha Doliču spustili čez Velo polje do Vodn:kove koče. Vso pot smo se seznanjati $ planinskim cvetjem, občudovali čredo gamsov ter že po dveh urah dospeli d0 cilja Zelja nas vseh je. bila da vidimo plan ke, ta naj-iepši okras naš h planin. V bi ž-nji okolici Vodnikove koče, predvsem na Vernarju iti pod Toscem, smo našli tudi planike n si utrgal: vsak eno za spomin. Močan dež nas je zadržal v koči, kjer smo videli, kako se nagačijo prce ki sta jih dva člana ornitološkega inštituta tz Ljubljane pred naš m; očmi prepari rala V koči smo se spoznali tu-
Kralj je dal znamenje in Miško in drugi slavni pevci so zapeli veličastno žalostinko, a nato so položili mrtvo piško v grob, ki so ga bili medtem izkopali na zeleni trati pod košato lipo. Ob vzglavju groba pa so postavili bel, obrušen marmor, na katerem je bilo napisano z debelimi črkami:
»Kura Brsklja tu počiva, kura Brsklja, ljubezniva! Slavnoznana rodovina Grebenjaka petelina tako blage in deviške druge ni imela piske.
Toda prišla je lisica, Zvitorepka — roparica, šavsniia po Brsklji: bani! silno žal za njo je nam!« Bober Mehkodlak je vdolbri po kraljevem ppvelju te besede v trdi kamen. Izmislil si jih je krokar Čmuh in zaradi tega se tudi glase malo po krokarsko.
Kura je bila torej z vsemi častmi pokopana in kralj je sklical vse svoje veljake in vse umne može na posvetovanje, kako bi kaznoval Zvitorepko za njene hudobije. »Pri moji kraljevi bradi,« je vzhičeno zaklical, »rjavka mora izprevideti, da je njenim zvijačem konec in da ne gre norcev briti iz mojega kraljevskega pisma in pečata! Kaznovati jo moramo v strah in svarilo vsem puntarjem in prekucuhom!«
Govorili so še drugi gospodje, vsestransko in temeljito
"Milostni kralj in gospod,« je dejal pes Vaška, »Zvitorepka naj izgubi svoje premoženji in življenje, in kdor ji seže v roko, tega naj zadene huda kraljeva nemilost. Tako mi pravi vest — in jaz sem kralju zvest!«
»To je tudi moj nasvet!« je hlastno potrdil Lakotnik, in še nekaj drugih je potegnilo z njim.
In vstala je vidra Ribolela ter izpregovorila z mehkim glasom:
»Milostni kralj, nikar se ne prenaglite s svojo sodbo, kakor so se tile gospodje; sleherni hudodelec ima vendar pravico, da se poprej zagovarja, preden ga obsodimo. Ugled vaše kraljeve krone bi zelo trpel, a ko bi obsodili lisico, ne da bi jo prej zaslišali. Tako mi pravi vest — in tudi jaz sem vam zvesta po-danica!«
»Vse, kar je prav,« je zagodel pritrjevalno medved Miško, »vse, kar je prav, moj gospod in kralj ter bratran; Zvitorepko je treba predvsem poklicati na zagovor!«
»Dobro, ljubi moj Miško,« je odgovoril kralj, »poslal bom torej tebe k Zvitorepki. Toda ne pozabi mojega sveta; bodi pameten in previden in varuj se prevare, kajti Zvitorepka je polna spletk in zvijač! Nikar ne veruj njenim priliznjenim besedam, in sladkim lažem ne nastavljaj ušes!«
»Bodite brez skrbi, moj kralj in bratran,« je odvrnil Miško, »zastran mene si ni treba belili las! Zvitorepka naj me le poskusi goljufati; naletela bo na slabo! Zasolil ji bom tako da me bo pomnila vse žive dni, kaj se pravi z Miškom briti norce!«
Ko je to sklenila, sc je umaknila globlje v svojo trdnjavo in premišljala, kako bi medveda pošteno izplačala, ne da bj sum letel nanjo. Kmalu je napravila načrt v svoji glavi. Toda preden ga je jela izvrševati, je stopila še k stranskim vratom svojega gradu, skrbno opazujoč zunanjo okolico. Kajti prevejanka ni docela zaupala medvedu in se je bala, če niso morda z njim v spremstvu še druge živali, ki čakajo v zasedi. A kmalu se je prepričala, da je bil njen strah prazen in da ji ne grozi nikakšna nevarnost.
(Nadaljevanje s*edi)
Nagradna Uganka za pionirje
20. Miško gre po Zvitorepko v Hudo luknjo
izvršil kraljevo na-
Zjutraj zarana se je odpravil medved Miško. Nadel si je vojno opravo in odrinil na pot proti Hudi luknji, kamoi ga je poslal kralj s svojimi svetovalci. da Jim pripeljejo Zvitorepko na zagovor. Veliko gradov je imela Zvitorepka po vseh koncih prostrane pustopoljine, a Huda luknja je bilo njeno najvarnejše zavetišče. Nešteto vhodov je vodilo v njen stan, in lisica jih je mogla zapirati in odpirati, kakor se ji je ljubilo. A ko pa je bila najskrajnejša sila, je vedela še za poseben skriven rov, po katerem bi Jo zlahka popihala svojim preganjalcem. V trdni grad »Hud«, luknjo« je Zvitorepka prebežala zmeraj takrat, kadar ji Je zaradi kakšne hudobije grozila nevarnost.
Miško Je to dobro vedel in jo je torej mahnil naravnost proti Hudi ‘luknji. Ko je prišel pred grad, je videl, da so zaprta glavna vrata, k| je skozi nje navadno hodila Zvitorepka. Nenavadno dolga pot ga je bila utrudila. Sedel je torej na prag. da s| nekoliko oddahne 'n pol«g tega še enkrat preudari, kako
bi najbolje ročilo.
Ko se je odpočil, je loputnil nekollkokrat s svojo debelo pestjo po vratih, da so kar za-šklepelala in zaškripala v stoterih. Nato pa je zaklical glasno: »Le brž odpri, Zvitorepka, če si doma! Jaz sem. Miško, ki te kličem! Moj bratan. kralj Miroljub, me je poslal, da te pokličem na kraljevi dvor na zagovor. Smrtna kazen te zadene, tako je prisegel kralj, ako se ne pokoriš njegovemu povelju in se ne podvržeš sodbi, kakršna je pisana v naših postavah. Ako se upiraš, te čakajo natezalnica in vislice. Zato ti svetujem, Zvitorepka, da se kar nič ne obotavljaš in se hitro odpraviš z menoj na kraljevi dvor!«
Zvitorepka je slišala vse. besedo za besedo, kajti ždela in prisluškovala je pazljivo v svojem gradu. »Ako mi je sreča mila,« je mrmrala sama pri sebi, »posvetila tl bom, teleban ti neotesani, da boš pomnil vse žive dni svoje prcšern» besede \ treba je vendar, da vso stvar poprej nekolik«, premislim.«
Rešitev posetnice iz 27. številke
Ustavili smo se pod žičnico, ki nas je potegnila na 1911 me trot visoko goro KANZELHOHE. V začetku nam je kar sape zmotit kovalo, tako /e zrak postajal redek Na vrhu smo se okrepčali z malinovcem in dobro malico. Ogledal; smo si bližnjo in dalj-njo okolico, k% je ležala pred nami kakor prsan prt. Kmalu P°' poldne smo dospeli do mogočne srednjeveške trdnjave, ki je nekoč veljala za nezavzetno, sedal pa so jo spremenili v muzej. To je grad HOCHOSTERWlTZ. Oskrbnik nam je razkazal dvorane, napolnjene z najrazličnejšimi stvarmi tistih časov; najbolj smo občudovali oklep 2,40 me' trov visokega moža! Grad so f ' dali celih petnajst let, kar je b‘0 gotovo hitro za takratne čase.
Mimo KNEŽJEGA KAMNA, je nemi dokaz naše davne samostojnosti, smo se zapeljali k GOSPEJ SVETI. Zaradi pomanjkanja časa smo si cerkev le a® hitro ogledal- in odbrze^j s ->p°‘ n0 poro« proti Celovcu. Tu >e nismo dosti ustavljali; mračilo& je že in Sekira je bila še daleč! Trudni, a vendar zadovoljni smo se vrnili o stroje domovališče.
KOROŠKI DEŽELNI GLAVAH
NAS JE OBISKAL
Da bi se vsaj nekoliko oddolžili našim gostiteljem, smo Prr redili tud; kulturni program. Trboveljčan1 smo se predstavili 5 šaljivo točko »Pri brivcu«. ki 99 jo mladi in slari z navdušenjem sprejeli Pevski zbor je zapel ne kaj pesmi, sledile so recitacij*• govori in podobno. Predzadnji dan nas je obiskal koroški deželni glavar, Iki se nam je zahvalil za program, ki smo oa Pr ' pravili ob njegovem prihoda-Zadnji večer smo ponovili ncW tere točke našega sporeda, Trboveljčan/ pa smo pokazali še dve novi šaljivi točki, ter smo zanl1 želi mnogo s/neha in odobravanja. Ko se je storil mrak. sit>° zakurili kres. okrog kale rep9 smo plesali narodne plese. P*[ ob zvokih harmonike in se °" srca nasmejal: Kar prekmalu 1\ bilo treba v posteljo, toda spati nism0 mogli-, pogovorim smo se še pozno v noč, doki nam spanec ni zatisnil trudit oči
TEŽKO JE BILO SLOVO
Naslednje jutro je sledlo ff ko slovo od prijaznih gostile'/ j Kar prekmalu je zabrnel ladij-molor. Na bregu so nam v sW^ še mahale roke. rta obzorju po ose bolj Izginjal; prijazni dom" vi, kjer smo prebili tako dneve. Pozdravljena, Avstnr^ kmalu bomo spet doma! *
urno zamudo smo prispeli v ljano, kjer nas je čakal
ar—s. «£*»»****
Danes prinašamo za pionirje in pionirke šaljivo uganka Jo boste uganili? Poslušajte torej: Peska je, to veš, več vrst, loči ga oko in prst. katerega je največ dobiti v morju, v reki valoviti?
Ce boste to šaljivo uganko rešili, nam prinesite ali pa pošljite odgovor nan jo v naše uredništvo do nedelje, 7. avgusta dopoldne. Za rešitev uganke bosta dobila dva izžrebanca vsak po 1 mladinsko knjigo. V odgovoru navedite svoje ime in priimek, razred šole, ki jo obiskujete, ter kraj in pošto, kjer ste doma. — Uredništvo.
od tovarišev,
Ljubi jan'
Na vlaku se je sem in razvil se je Toda čim bliže smo
prisrčno posl£‘
o vagone in se pr—u.™ r- , • so rzstoprh ie
oglasila P živ razff9^,
tw
domovom, tem til/" ^
kr*1
Tudi na naš„ nagradno vizitko. ki smo jo priobčili v 27. številki našega lista, so nam naše pionirke in pionirji poslali lepo število pravilnih rešitev. Ce črke imena te posetnice; PAVEL JAN pravilno razpostavimo, dobimo tz tega imena šport. k| je pionirjem v vročih poletnih dneh najljubši, namreč — PLAVANJE.
Strogi žreb je to pot odločil, da dobi prvo knjižno nagrado pionir Anton NAGLIC, učenec II. razreda osnovne šole v Trbovljah. ki naj pride v naše uredništvo po knjižno daril«, — drugo knjižno nagrado pa je žreb prisodil pionirki Miji MELKO dijakinji 1. e razreda gimnazije Vldem-Krško, Dalmatinova 17. ki ji bomo knjižno darilo zaradi oddaljenosti od Trbovelj poslali po pošti. — Vsem pionirjem in pionirkam z» poslane rešitve prisrčna hvala! — Uredništvo.
ff; vsak
misli in si želel, da bi prišli tako lepo skupaj.
Trbovlje! — Izstopit: I*
Se zadnji stisk rok h«	i*
tl silijo v oči: je pač tafco, ^ moremo bit; vedno ki smo se spoznali in
bili. - .	. :i j,d Pf.
Ko omotičen sem slopi fe. jc ron in gledal za vlakam, odhajal. Videl sem roke, ^ mahale v pozdrav tn »Pa frišf kajU Vsem. ki ®o nan’ tako lepe dneve —
hVOM	Leopold H$Si'
Dijaški dom.
Zasavski alninjst* n Durmitorju ^

Po čudoviti vožnji s ^ h i* * tmnnnrskih s«rPet^ed
no črnoaorskih —«	«^eo»-.ua
Um in Toro. *m0 "m Pr3nV
največieua slovenskega y pu
__i«noi; rin Y.rneqa 1ez
topol^
prispeli do''Črnega mitreju
Tu smo ob jezero^
svoj tabor. Kmalu je v bratski republiki ^ pH**'
— med divjc-romantični" ^
nami, slovenska
smo se zbrali ob l<*e _.l^. skromnim programom ^ p* naš slovenski pr»*"".	<
jem slovenskih n«ro<
t ižanskih pesmi smo
vali okolico z raketamV^djV
počastili veliki Tudi planinci iz
Dan
ostalih
so prisostvoval: nam

čestitali k prazmik1' 1
nas. vsemu slovenskem^'

USPEHI „BRATSTVA“ IZ HRASTNIKA
Bralci našega »Zasavskega tednika«, zlast: vsi tisti ki zasledujejo poročila o športni dejavnosti v našem okraju, so v letoš-nji nogometn. sezoni s posebnim zanimanjem sledili razvoju dogodkov na nogometnih igriščih naših rudarsk h revirjev. V Slo venski nogometni ligi — vzhodni del — so tekmovala tri moštva: r-Rudar« iz Trbovelj, »Proletarec« iz Zagorja in novinec v ligi — »Bratstvo« iz Hrasto ka
O moštvu »Rudarja« iz Trbovelj ne bi bilo kaj posebnega poročati. Trboveljčani prav gotovo niso zadovoljni s svojim nogometnim predstavnikom Kljub izdatnim finančnim podporam in krasno urejenim stadionom je to moštvo zadnja tri ieta zelo nazadovalo. Zagorski »Proletarec« ima še vedno velike težave z urejevanjem igrišča in se je ob koncu sezone znašel precej spodaj na lestvici.
Hrastn čani so pa lahko zadovoljni, če ne ka: nekoliko ponosni na svojega nogometnega Predstavnika ŠD »Bratstva«; trev 'e mesto na lestvici predstavnikov vzhodne cone Slovenije je Zanj pač častno in — zasluženo.
Organizacijska učvrstitev upravnega odbora, zavest članstva, predvsem članov prvega nogometnega moštva, redno obiskovanje treningov znatna podpora Upravnega odbora in delavskega sveta Steklarne pa tud: delavcev tega kolektiva, in končno tudj pomoč ljudskega odbora mestne občine v Hrastniku'— to so temelji, ki je na njih nogometni klub »Brastva« zgradil svojo letošnjo igro v prvenstvenih tekmah in dosegel tako lep uspeh. Prvo moštvo »Brastva« nt
nikoli razočaralo svojih prijateljev v Hrastniku. Uspeh, na domačem igr šču so bili skoro vsi; dve točki za »Bratstvo«. Moštvo ie igralo borbeno, z zavestjo, da le važna vsaka tekma vsak goli' onustilo je nepotrebno igro posameznikov in b i: smo večkrat priče koristne ko'ektivne igre — in kar je vredn0 posebnega poudarka: tudi v igri je prenehala grobost in nedisciplina proti odločitvam sodnka Največji uspeh pa je gotovo to. da je z ustaljeno igro in borbenostjo doseglo zmage tudi na tujih igrišč h, kar je osnovni pogoi za napredek nogometnega moštva
Ko ugotavljamo uspehe moramo vedeti, da so le-ti plod resnega in trdega dela vsakega posameznika ir moštva kot celote,
Likovna razstava umetn kov
Revirsko akademsko društvo v Trbovljah je v četrtek 21. t. m., v počastitev Dneva vstaje v mali dvorani TVD »Partizana« priredilo razstavo mladih revirskih slikarjev — slušateljev Akademije za upodabljajočo umetnost v Ljubljani. To je že druga likovna razstava, zato ni naključje, da je zbudila veliko zanimanje med trboveljsko likovno publiko. Samemu odprtju razstave v četrtek ob 17.30 so prisostvovali vsi vidni kulturni, politični in oblastveni predstavniki okraja in mesta Trbovlje. Po uvodnem nagovoru predsednika RAD. tov Lada Vrtačnika, so si vsi navzoči skupno ogle-
pa. tudj vsega ostalega članstva in upravnega odbora NK »Bratstvo« :ma pred seboj še mnogo nalog: če hoče še nadalje tako častno zastopat:	svoje barve v
naslednji sezoni, mora ostati pri dosedanjemu resnemu delu, in pomoč vseh odgovornih forumov gotovo ne bo izostala. Dobro »e namreč zavedamo da je delovnemu človeku po težkem delu potrebno razvedrilo In športno delovanje, in da je to najboljši način zbiranja zdravja, novih moti in poglabljanja pr jateljstva med kolektivi, kraji in ljudmi sploh. Letošnjo nogometno sezono so nam ravno nogometaši »Bratstva« dokazali, da je tudi nogomet lahko lep, borben a kljub temu fair šport.
(Nadaljevanje prihodnjič)
m'adih revirskih
dali razstavljene slike. Na splošno željo je prisotni mladi slikar Janez Knez prevzel vodstvo po razstavi. Nekaj slik je bilo takoj odkupljenih
Razstava je bila odlično aranžirana in je obsegala predvsem dela Janeza Kneza, slušatelja III. letnika AUU, razstavljata pa nekaj del še Martin Bizjak (IH letnik AUU) in Silvo Kopitar (L letnik (AUU). Z harmonijo razstave pa se ne ujemajo povsem razstavljena dela nekaterih trboveljskih slikarjev-amaterjev.
To umetniško prireditev so Po velikem številu obiskovalcev v ponedeljek, 25. junija, zvečer zaključili.	-t-.
Tovarna avtomobilov Maribor
Izpred
Surovost brez primere
Pred okrajnim sodiščem v Trbovljah se je moral zagovarjati Leopold P. iz Račiče štev. 34, ker je dne 1 avgusta lanskega leta okrog šestih popoldne pred hišo v Račiči štev 20 med prepirom sunil svojo mačeho v spodnj: del telesa ter jo lahko poškodoval. Ker pa je bil obtoženec že lanskega leta predkaznovan za enako dejanje ter ga je torej storil v povratku, mu je sodišče odmerilo ostrejšo kazen kot sicer: dobil je 1 mesec zapora. Proti tej sodbi se je obtoženec pritožil, vendar je okrožno sod-šče v Celju prvostopno sodbo okrajnega sodišča v Trbovljah v celoti potrdilo.
Glasbeni instrument je razbil
Pred okrajnim sodiščem v Trbovljah se je moral zagovarjati Jože H., zidar pri trboveljskem rudniku, stanujoč v Trbovljah, Vodenska cesta štev. 23, ker je 12. marca letošnjega leta okrog desetih zvečer na cesti blizu gostilne Dimnik v Trbovljah vzel tovarišu C. E. gojencu G’asbene šole v Trbovljah, pozavno in jo z vso silo treščil ob obcestno škar-po, zaradi česar se je glasbilo popolnoma razbilo in je s tem dejanjem Državna glasbena šola v Trbovljah utrpela 52.000 din škode
Obtoženec je svoje kaznivo dejanje priznal ter ga je sodišče zaradi uničenja tuje lastn.ne kaznovalo na 10 dni zapore ter na plačilo sodnijskih stroškov.
S palico ga je napadel
Maks B., cestar, stanujoč v Padežu štev. 2, je s sredstvom, s katerim se lahko telo hudo poškoduje, laže poškodoval tovariša S. J. na ta način, da ga je nekega večera v letošnjem januarju na občinski cest: pri Gričarjevi hiš: blizu Podkuma z de-
sodišča
belo, krivo palico napadel ter ga z njo večkrat p0 glavi in telesu udaril, s čimer mu je prizadejal na glavi 8 cm dolgo rano. na desnem sencu 3 cm dolgo rano, na korenu nosu pa 2 cm dolgo rano in še odrgn:ne kože po hrbtu. — Tudi ta obtoženec je pred sodiščem kaznivo dejanje priznal ter ga je sodišče zaradi telesne poškodbe po čl. 142/2 kazenskega zakona obsodilo na 4 mesece zapora 'in na plačilo sodnijskih stroškov Poškodovancu pa je obtoženec dolžan plačati odškodnino za zdravljenje in za pretrpele bolečine v znesku 3600 din Ker je obtoženec pred sodiščem dejanje odkritosrčno priznal in ker se je sodišče prepričalo, da obtoženec do sedaj še ni bil kaznovan in da je dejanje storil v razburjenosti — saj ga je poškodovanec pred dejanjem žalil — mu je‘sodišče navedeno zaporno kazen izreklo za pogojno.
Uro si je prisvojila
Barbara G., vdova, stanujoča v Kandršah štev. 37, je dne 7 oktobra 1953 med drugo "n tretjo uro popoldne v hiši v Kolovratu štev. 26 izvršila tatvino moške ročne ure v vrednosti 5000 din na škodo prizadete stranke S. J. — Pred sod'ščem je obtoženka dejanje zanikala vendar ji je b lo dokazano, zaradi česar je bila obsojena na 8 mesecev zapora in na plačilo sodnijskih stroškov. Ker pa je obtoženka vdova m mati sedem nedoletnih otrok, je sod šče izrečeno kazen odložilo za dobo treh let pod pogojem, da med tem časom ne bo storila novega, prav tako hudega ali hujšega naklepnega kaznivega dejanja
Ali si poslal naročnino za
Dogodek v lrbovol skem avtobusu
Nemalo smo bili presenečeni v nedeljo, 24. julija, vsi, ki smo v Zg. Trbovljah v avtobusu ob 15.20 čakali na odhod vozila, ko je nenadoma prišel v avtobus tovariš Franc G., stanujoč v Zg. Trbovljah, ter pričel tam-kaj sedečo ženo z otrokom nadlegovati, da mora takoj izstopiti iz avtobusa, rekoč ji, da bosta skupaj potovala zvečer. Ne maram se spuščati v družinske razmere, saj so to zasebne zadeve vsakega posameznika, vendar pa ne moremo iti mirno preko tega, da je ta tovariš po krajšem prerekanju — ker m ugodila njegovi zahtevi — udaril svojo ženo Po obrazu in n hotel Iztrgati še otroka. Ob splošnem razburjenju in na zahtevo ostalih potnikov je ta surovež zapustil avtobus Ogorčenje vseh potnikov je bUo razumljivo, saj bi moral ta tovariš kot mož svojo ženo ščititi, ne pa da jo pretepa, in to še javno. Ta mož je najbrž pozabil, da ne živimo v srednjem veku, ko so z ženami smeli ravnati, kakor se je komu zdelo, pač pa da živimo v socialistični državi, kjer ima žena enake pravice kot vsak moški.
Upajmo, da bo ta članek toliko zalegel, da ta tovariš v bo-
NOV PLANINSKI DOM NAD KOSTANJEVICO Planinsko društvo v Kostanjevici nam sporoča, da je sedaj Dom na Polomu v Opatovi gori nad Kostanjevico stalno oskrbovan. V Domu je na razpolago 12 postelj in dobra domača hrana po sprejemljivih cenah. Poleg ostalih dobrih pijač dobiš v Domu tudi lahko sveže ali pa kitio mleko. Penzion od treh dni dalje. Pojasnila daje Interesentom Planinsko društvo Kostanjevica.
Bilaoca
DodieMa Splošno čevljarstvo Trbovlje
AKTIVA
z dne 31. XII. 1954.
PASIVA
Naziv postavke
Znesek od 000 din š
Zap.
tev.
Naziv postavke
Znesek od 000 din
nudi kamione »Pionir 52« nosilnost 3 t, avtobuse »TP 54« s 25 sedeži in 10 stojišči — 3-ton-$ke avtomobilske prikolice »MP 3« — rezervne dele za vozila znamke TAM. Izdeluje utopne kovane odkovke do teže 50 kg — slluminske ulitke do 3G kg teže — rezilna orodja — zob-cenike. Termično obdeluje razne avtomobilske in strojne dele.
A. Osnovna in iztočena sredstva
Osnovna sredstva Izločena sredstva m druga Investicijska sredstva
B. Obratna sredstva Denarna sredstva Surovine in material Izdelki in b’ago Aktivne časovne razbremenitve
C. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve Druga aktiva
D. Finančni uspeh Razporejeni dobiček __
Skupno
1.074,-
382,-
119,-
1.875,-
920,-
272,-
68,-
140,-
113,—
4.9^,-
A Viri osn. in tzloč. sredstev Sklad osnovnih sredstev Razni skladi
B. Viri obratnih sredstev Banka — Kredit za obratna sredstva
Pas:vne časovne razbremenitve
C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti Druga pasiva
D. Finančni uspeh Dobiček
1.074,—
379,—
2.390,-
4,-
723,-
280,-
113.—
Skupno
4.963,—
Knjigovodja: (Lindič A l. r.)
Predsednik upravnega odbora: (Mlakar V, Z. r.)
Pečat.
Direktor: (Skrinar A/ofz)
Edgar VVallace	U
Melodija
. Gospod VVarrell Je odkim. 'n dejal:
bnfClel b1, da v časnike * ^ “e sploh nič vse dotlej, d< v,.r 8c ne pogovorim s svo, Vaš k0‘ Toda Je Popolnon
l>rat;i8tXar Zeto bo8ta pač n< i.d . *l tako, kakor se vam t
»n ,na-lk°lj prav.«
Miobro,« je dejdl detektl
ha no	še ne bo tri
Ce razRlasitl poročila o vlom Za	bodo časnikarji zvede
da», Var> Hm boste pač povi bosu VSej Mdev' toliko kolik, bo ® *odl|i za primerno Tal •uožn.8111?1- "aJboli Prav Je 1 ne ,	da Javnost tega spit
ne*»Oe»Z'i kef 8t* StoP**1 tak°i Naifedni stik s policijo.«
P®UcliVu1<‘ 1,01 ,,re P°rat v«, U*. inšpektor, da zbei dov» ,t,erial in preišče vse sl »a	60 Jih pustili vlomil
»ravii	11 ^ o vsem n
teku t p0,rebne zapiske Po p, »k, Ur *a *'asa je poslal polici nek.« , ,v Gld-.Iewryjevl uli Pobrali ,h Policistov. k| ostav , n v*ell s seboj pr VhJJ-M-ko orodje.
Večer C 8,1 očividno prejlr t'6su	končanem uradne
v*s vefl. T Poslovalnico In n<>Č. a.» : n najbrž te pozi
potni
„, * l,"	»»"m da odst
aKsin» ključ,ivnlen nckdo pr! delu zm<
ftiJo	na tem
Je
dokazuje orodje, ki Je na samem mestu ostalo za njimi. To ni bil njihov prvi vlom v notranjem mestu:	v zadnjih
šestih mesecih je londonski ci-ty vznemirila cela vrsta drznih vlomov Izmed katerih se je večina posrečila.
Vlomilci so neverjetno dobro poznali vsakokratno vsebino blagajn In prav ta okoliščina je policijo napotila, da je osredotočila vso svojo dejavnost n« tri nedolžne lastnike neke trgovske posredovalnice. Toda kljub vsemu trudu ni mogla zbrati dokazanega gradiva, ki bi lahko z njim vsaj od daleč spravila te Ljudi v zvezo z vlomi.
Lcslie se je spomnil ds je smeje poklical Gllberta Stan-dertona. naj si zasluži veliko nagrado, ki sta jo razpisali dve podjetji za najdbo ukradenih dragocenosti.
»Končno.« je takrat dejal, »vi bi bili s svojo bistro domišljijo odličen lovec na tatove.«
»Al| pa tat!« mu le Gllbcrt slabe volje odgovoril
Bil Je takrat zelo nerazpoložen:	nerazpoloženju	je zadnji
čas zaradi spremenjenih premoženjskih razmer sploh zelo rad zapadal.
Ko le t ešile »tonil «koz| ozka vrata cytijskega prosccnij-
skega kluba, ga je čakala brzojavka. Vzel jo je. odprl In počasi prebral vsebino. Osuplo je nagrbančil čelo. Brzojavka se je glasila: »Danes popoldne moram z vamj govoriti. Sestanek ob štirih na železniški postaji Charlng Cross. Gllbert.«
Leslle Je bil do minute natanko na postaji. Gllbert se Je sprehajal ob url. V obraz Je bil siv in ves prepadel. Leslle se ga je ustrašil.
»Kaj je vendar z vami?« ga je vprašal.
»Z menoj?« je rezko odgovoril. »Kaj pa naj b| bilo s menoj?«
»Se vam je morda zgodilo kaj neprijetnega?« ga je vprašal Le:lic zaskrbljeno. Svojega prijatelja je	imel odkritosrčno
rad.
»Neprijetnega?« Gllbert se J® grenko zasmejal. »Drag| prijatelj, zmeraj me tarejo skrbi Saj me poznate. Hotel bi vas prositi za uslugo.« je hitro nadaljeval. »Nekoč ste z menoj govorili o denarju. Sedaj se popVnoma	zavedam svojega
tragičnega	položaja. Moram
priti do denarja tn to kmalu!«
Govoril je živahno, toda stvarno. Iz besed je zvenela odločnost, ki je Leslle prt svojem prijatelju ni bil vajen.
»Rad bi se pouči! 0 delnicah, vrednostnih papirjih In podobnih rečeh,« je Gllbert nadaljeval. »VI me morate s tem seznaniti. sicer ne verjamem, da sami mnogo veste o tem,« — smcbUnt se	1» tn prešel v ton
svojega nekdanjega dobroduš-
nega humorja — »toda tisto malo, ltar veste, mi morate povedati.«
»Prijatelj,« ga je Leslle zavrnil, »zakaj, vraga, se mučite v medenih tednih s temi stvarmi? Sicer pa — kje je gospa?«
»Doma,« je na kratko odgovoril. NI bil pri volji, da bi govoril o njej. Leslle se je sicer začudil, bil pa je dovolj obziren, da Je šel preko tega.
»Prav rad vam vse povem, kar trenutno vem, če res potrebujete strokovnih nasvetov,« mu je odvrnil.
»Potrebujem nekaj važnejšega, kot so strokovni nasveti; gre sa naložbo glavnice, ki bo vrgla letno okoli dvanajst tisoč. O tem bi se rad pomenil.«
Leslle se je ustavil In ga začudeno gledal.
»Ali ste popolnoma ...?« je
dejal.
Gllbert se Je prisiljeno smehljal.
»Ali sem pri zdravi pameti?« je končal vprašanje. »O, pač. popolnoma sem priseben!«
»Toda, ali ne veste,« mu Je odgovoril Leslle. »da potrebujete nad četrt milijona, če hočete dobivati te obresti?«
Gllbert je prikimal.
»Približno se m' Je zdelo da ml bo potrebna tolikšna vsota. Prosil bi vas da mi do Jutri zjutraj pripravite seznam varnih vrednostnih papirjev, ki bi v njih lahko naložil kapital. Leti mora.|o biti prvovrstni, tako da bodo meni ali mojim dedičem zanesljivo prinašali omenjeni znesek.«
»Alt ste me res.« Je vprašal Leslle razdraženo, »povabili ta vroči junijski popoldne v ta zoprni kraj samo zato, da me trapite s svojimi fantastičnimi naložbami denarja?«
Toda nekaj v Gilbertovem obrazu mu Je reklo, da se ni z njim šaliti.
»Zares, ali v resnici mislite tako?« ga je vprašal.
»V resnici mislim tako!«
»No, potem vam bom spisek takoj napravil. Kaj se je zgodilo? Ali sl Je stric premislil?«
Gllbert je odkimal.
»NI verjetno, da bi spremenil svoj sklep.« Je dejal. »Pač pa m| je danes sporočil njegov tajnik, da se zdravstveno ne počuti najbolje Zelo se ml smili.«
Resnično sočutje je zvenelo Iz njegovega glasu. »Mož Je poštenjak od nog do glave.«
»To še ni nobeno opravičilo sa to, da Je svoje premoženje volil tem prekletim kužetom,« Je razdraženo pripomnil Leslle »Toda — zakaj ste me povabili semkaj, ko je vaš klub takoj za oglom?«
»Vem.« je dejal Gllbert. »Toda klub je — no povedati hočem resnico — Izstopil bom Iz kluba!«
»Izstopili boste Iz kluba?« Razkoračil se je pred možem In nestrpno vprašal: »Povejte ml vendar, kaj vraga, vse to pomeni? Hočete Izstopiti •* kluba In najbrž se nameravate odpovedati tudi rfužbl v ministrstvu za zunanje zadeve, gospod Krez!«
Gllbert Je prikimal.
»Službo v zunanjem ministrstvu sem le odpovedal,« Je re-re| mirno. »Potrebujem kar največ časa,« je hitro nadalje-vaL »Vsaka minuta m| je potrebna za moje lastne načrte In sa moje zasebne posle. VI si vseh teh opravkov sploh ne morete predstavljati,« — Iskreno mu je položil roko na ramo — »toda verjemite ml. da nujno potrebujem vsak nasvet, ki m| ga morete dati, in več kot sa nasvet v tej zadevi vas ne prosim.«
»T0 se pravi, naj ne vtikam nosu v vaše posle, dokler ne dobim za to posebnega povabila. Izvrstno!« se je smejal Leslle. »No. sedaj pa pojdite z menoj v moj klub. Predpostavljam, da kot mlad zakonski mož ne čutite odpora proti vsem klubom?«
Gflbert ni odgovoril ln dosedanje snovi se nista dotaknila vse dotlej, dokler se nista udobno used’a v prostorni kadilni sobi kluba Junlor Ter-riers.
Dve uri sta sedela tu. Ves čas Je Gllbert vneto tn natanko Izpraševal ter si važnejše zapisoval Leslle mu ie odgovarjal In večkrat mu Je bilo težko zadostiti prijateljevi žgoči žeji po znanju
»Niti vedel nisem, kako malo vem.« je otožno priznal mladi mri ko »i je Gllbert zapisoval zadnji odgovor na svoje poslednje vprašanje.
(Dalje prihodnjič)
7DNI
FIZMJITURA IN ŠPORT
»Želeli smo zboljšati ozračje v mednarodnih odnosih in narediti konec napetost: med Vzhodom in Zahodom. To smo skušali doseči
Sestavi ena je državno mladinska reprezentanca v vrhunski telovadbi
V sredo, 20. t. m., je bilo na konju z ročaji, bradlji, krogih, Bledu finalno tekmovanje v vt" preskoku čez konja in parterne v Ženevi v odprtih n pomirljivih hunski telovadbi. Na tem tekmo- vaje — poljubne pa sestave vaj razpravah o bistvu vprašanj, ki vanju so določili državnega prva- na drogu konju z ročaji in par" nas ločijo. Konterenca je brez ka in sestavili državno mladin- terne vaje.
dvoma spremen la vzdušje v sko reprezentanco	Ce kritično pregledamo kvali-
mednarodnih odnosih in zmanj- Organizacija letošnjega tekmo- teto tekmovalcev, vidimo, da so šala nevarnost pred vojno.*	vanja je bila zaupana »Partiza- mladinci dosti napredovali, ven-
Tako nekako je pred britansko nu« Slovenije. Tekmovanje se je dar jim dela težave še konj z spodnjo zbornico ocenil mimstr- začelo natanko ob 8 ur; zjutraj, ročaji, ki je eno izmed najtežjih s ki predsednik Eden, eden izmed Obvezne so bile vaje na drogu, telovadnih orodij Iz splošnega »ne/ ke četvortce- na ženevskem zasedanju, delo konference S to oceno se v glavnem strinjajo tu~ v Parizu Moskvi 'n Washingto-nu. ZDA in SZ, ki sta bile do
kriterija lahko izvzamemo le MIRA CERARJA letošnjega prvaka, ki je bil za cel razred boljši od ostalih Za Trugarja iz Trbovelj smemo reči, da je dober telovadec. Dru'
t? izrazito sinaspro- lija je §D ,Rudar. v frbovljah
rmMT" Tve'
,er “-^»0 KU”:
FnZil ndnl-H	,e °	iu so sodelovali .Tekst lac« (Vi,
Pn^ledtfe nrimirin o	• raždin), »Ljubljana«, 2ŠD Celje
Posledice pomiri,tvega ozračja in do'mačjJ »Rudar$ Pri„,,iodi
lanhh	, f, »Kladivar« ni nastop
delovanje odpovedal"- verjetno,
Ljubljana — zmagovalec v mladinskem nogometnem turnirju v Trbovljah
V počastitev praznika, 22. ju- ZSD Celje; zmagala je «Ljublja-
»Kladivar« ni nastopil ter je so-
TCŽ' je hotel očuvati lovorike z ske republke Kilafske inprteL. S" v Celju "****** iJZLTTZ^tadVev tlZ V soboto popoldne sla b„i na
na« s 4:1 in postala prvj finalist. V drugi tekmi pa so Varaždinci premagali mladince »Rudarja« s 3:1 Kljub temu, da je »Rudar« v prvem polčasu vodil igro z 1:0 so gostje v drugem polčasu dosegi: tri gole.
V nedeljo je v prvi tekmi »Rudar« premaga! Celjane s 4:1. medtem ko se je finalna tekma med »Ljubljano« in Varaždinc: končala kar s 6:2 v prid Ljubljančanov. S tem so si slednji tudi osvojili pokal.
£iud,še n, podrobnejših n zrn Sf	^ "
neslfivejših poročil, se bosta	SreČah mostVl »Ljubljana« m
ameriški :n kitajski predstavnik T .
menila ne le o zaprtih ameriških leKmovanje v nogometu za pokala maršala Tita
letalcih na Kitajskem ter kitaj-	B . ... ,. x
skih študentih v ZDA, temveč	nUd3r .* Kladivar (Celje)	Do	neke	mere	so	Zagorjani bolj
tud: o izgledih za premirje med	4.0 /1 .q\	ugajali gledalcem kot igralci
pekinškimi in Cang Kaj Sekovi-	'1	.	.	»Rudarja« — Prvj polčas se je
m/ oboroženimi silami v formo- !;a ve!:‘t0 presenečenje in ve- gra končala z 1:1, medtem koso škem morskem prelivu ter o	Se !®	prijateljev	nogometa v re-	Rudarjeve! v drugem polčasu do-
vprašanj h daljnega Vzhoda	v';riih	ie	trboveljski »Rudar« pre-	segli še dva gola od katerih	je
sploh. Pravijo, da bo ta konte-	magal	v	Analni	tekmj za prvo	bil najlepši zadnj -strel, ki ga	je
renca ne glede na rezultate od-	meS'to	v	ceVs*ti	nogometni pod-	dal Perc. — Sod 1 je Benčina	iz
prh pot prihodnjim sestankom	zvezi »KladivaTja« za dosego Ti-	Hrastnika	zelo	slabo.
»no višji ravni*. Tako nekako	to*?9a PokaIa Tekmovali so v
sledi tudi iz iz,av predsednika Siel,u’ 22\,uhja’. ,M Dan vstaje Motorne dirke v Preboldu v počastitev občinskega
E:eenhoweria novinar ie m n„ vm- LePrav Je »Kladivar« v prvem
E:senhowerja novinarjem na zad' '~et,.rav je *is.iaaivar« v prvem nji tiskovni konferenci Nekateri P°Icasu vod i igro s 3:1, je »Ru-pričakujejo tudi sestanek ameri- ,-f* v drugem delu igre nadome-škega in kitajskega zunanjega sVO) Poraz z dobro m premiš-min stra	‘Jeno !9ro ter zmagal s 4:3, s či-
Naj bo kakor koli že. eno je m.er >e kvalificiral za nadal]-brez dvoma zanesljivo: da je mi- ,n^e ^kmovanje, ;n sicer s prva-
rotrno ženevsko ozračje vplivalo rib^rom«"Tekma b^v^Trbov^liah skega prazn ka K Udeležba dirka- je vozač Mirko Bivic tekmoval že tudi no to. razmeroma na nožne i-	leKma 00 v lrbovljah. . a. k	...	’ ...___asn
praznika
Dirk se je ude’ežilo 11 članov Mirko Bivic, drugo Srečko Forte Avto-mo-to društva iz Trbovelj in tretje Maks Podlesnik — vsi V Preboldu v Savinjski dolin:	trije AMD Trbovlje. Na motorjih
s0 bile na dan 22 julija avto- do 500 ccm je bil prvi Mirko Bi moto dirke v počastitev občin" vc, drug- pa Srečko Forte. Kes
tudi na to, razmeroma najvažnej-	,,, ,
še vprašanje miru in varnosti tn Zmaga nad »Kladivarjem« v ga pomaknilo z mrtve točke , ?VU j® Ponoven dokaz, da naši
valfa0 Vrin 19kih° P°SVet?- ^jo^če ie mi Talcih* volja™« vanja. »štrih velikih« uspela zmago.
pričakoval) ^^n^h^že konkrei- Rudar (Trbovlje) : Prole-
čev ie b la velika, saj so se teh v kategorijah motorjev do 350 in tekem udeležil; dirkači iz Mari- 500 ccm, se je kosal v kategori-bora, Celja Ljub’jane, Tržiča, j ah z motorji nad 500 ccm izven Švice in Trbovelj, prav tako se- konkurence ter tudi tukaj dose-veda domači tekmovalci. Močno gel 1 mesto
so se uveljavili Trboveljčani, saj Najboljši čas dneva je dosegel so v močni konkurenc:	dosegli	Mirko Bivic, član AMD Trbovlje
nih rešitev za nekatera evropska taPGC (73001*16) 3‘1 f 1 ‘1) lep uspeh Pri motorjih do 125 s povprečno brz.no 61 km na uro onrašanin Teh sn c nnmrez in-	ii™ /	’	' ’ ' ccm ie dosegel prvo mesto C1 ril Zmagova’cj so dob li lepe nagra-
Marof) 1:4	............
V tekmi za Titov pokal v nogometu sta se v sredo. 20 t. m. srečala trboveljski »Rudar« in »Pro'etarec« iz Zagorja na stadio-
---	---- - nu ŠD »Rudarja«. Igra pa m bila
Ženevi skorajda več kot uradnih. po$ebn0 zan miva ter sta obe
vprašanja Teh so se namreč lotili uradno in jih vključili v dnevni red. zvenevropska vprašanja, med njimi tudi daljni Vzhod pc so verjetno načeli le na intimnejšh sestankih »neuradne« narave Teh je bilo v
Zupančič, pri motorjih do 250 de, za najboljši čas dneva pa je ccm pa je dosegel 3 mesto Franc bil razpisan poleg nagrade tudi Lesičar iz Trbove’j. Pri motorj h pokal. d0 350 ccm je zasedel t. mesto
Nemške
?o vprašanje, evropska varnost in razorožitev še čakajo rešitev. Vendar $0 ministrski predsedniki v posebnih priporočilih dali mnogo pr me mi h nasvetov zunanjim ministrom štirih
moštvi pokazali s’ab nogomet.
Proletarec II : Litija 6:1 (3:0)
_ ________ __________ ____ V nedeljo je rezervno moštvo
držav, ko se bodo po njihovem Pr°letarca imelo v gosteh prvo soglasnem sklepu znova sešli moštvo .Litije in zmagalo s 6:1. oktobra v Ženevi. T: naj se lo- Tekma je bila nezanimiva, ker tijo istih vprašanj tn najdejo	°be moštvi igralj brez volje.
zanje tudi rešitve To pomeni, da	domače so bili uspešni Lebe
so »veliki šUrje• zvalit vso od- n‘^nik I z dvema goloma Pan-govornost na svoje zunanjepoli- {Jeršič z dvema tei Praznik Slav-tlčne sodelavce Sele od konte- “o in Kokalj z en. m golom.
raslr p”i javm b-ksarski
Ni čudo, če so prav zunanji	RBStop 03 VidfllU
ministri v optimističnih izjavah	v nedelto zvoN-r
bolj skopi Zavedajo se pač, da	j° ZVeCer
NA STADIONU RUDARJA BO V NEDELJO, 31. JULIJA. MEDNARODNA NOGOMETNA TEKMA
S.V. P**ukcr - Rudar
(Dunaj).
s predtekmo ob 15.15
Brežicah
Šport v
Tretjo nedeljo v tem mesecu Brežice enega izmed najboljših sta odigrala v Brežicah prija- klubov iz revirjev, katera pri-teljsko nogometno tekmo do- reditev b« hkrati povezava mači »Partizan« in »Crvena športnikov novega okraja Tr-zvezda« iz Laduča (Hrvatska).
Končala se je s 3:3 (2:1)
bovlje. Kot posebnost namera-Obe vajo nadalje organizirati velike meddruštvene moto dirke s
moštvi sta pokazali zadovoljiv
je gledalo nogomet; gosti so bili izredno startom in ciljem ob gospodar
_____	v,,w„ ICT za na videmskem bazenu preko borbeni, domači pa tehnično skem razstavišču.	M. T
vest dan. pr maršal Bulganin 3”°, g,ledalc®Y. Jboksarski dvoboj boljši. Marsikateri mojstrski
•	v	vi I A 1llA7P4 Vinom in ..DuHaria« -.J- i J    • _ .. 1»   : 1  1
samo miroljubno ozračje ter zavest da verjame
namenom m prav tako predsed
verjame v odkritost ameriškim »pel«lofe< Videm in »Rudarja« strel domačinov je ubranil od-
- *"• ^sjsz
zultati	so	slede«: Drnovšek —	Vič 2 in	Golič	1 gol. za	goste
Drlača	0:2, Govejšek — Knez	p3 Sveč	2 in Darovič 1	strel.
2:0, Benja — Šket 1:1, Kelna- Sodil je tov. Miletič, rič — Škrab 0:2, Ajster — Naj- Kegljaško društvo »Razlag« denič 2:0,	Livk — Valentič 2:0.	v Brežicah bo	priredilo	velik
Željko	—	Pilnaver 0:2, Pregelj	nagradni	turnir,	ki ga bodo od-
— Sajevic 2:0 Urbič — Kocijan 2:0.
nrk ZDA v odkritost sovjetskih, š« ne moreta odpravit■ vseh nasprotij, ki sta jih skovala »hladna vojna* n z njo povezana povojno blokovska politika b° popuščanje v stališčih, k:	gc bodo spremljale
morda še dolge, tu tn tam bučne razprave
Novica, da so v Ženevi udarili
igrali na domačem kegljišču v Brežicah. Priglasitve za turnir Med gosti sta bila najboljša sprejema društvo Sodeč po do-
Kinematografi
»Partizan« Sevnica: 30— 31 julija angleški barvni film
»Afriška kraljica.«.
Kino Brežice:	29 —31. julija
ameriški film »Zenske prihajajo«, 2.—4. avgusta ameriški film »Nj malih grehov«, 5.—7 avgusta ameriški barvni film »Bankovec za 1,000.000 funtov«.
Kino Brestanica: 29.—30 ju-
Kemisija za razpis mesta upravnika podjetja »MESNICA« v Sevnici
RAZPISUJE
po členu 89. in 90. uredbe o ustanavljanju podjetij in obratov (Uradni list FLRJ štev 51/53)
MESTO UPRAVNIKA
PODJETJA »MESNICE« V SEVNICI
Pogoj:	visoko kvalificirani obrtni mojster s petletno
prakso.
Pravilno kolkovane prošnje s podrobnim življenjepisom in dokazili o kvalifikaciji ter dosedanjem službovanju je dostaviti na Tajništvo za gospodarstvo pri OLO Krško, najkasneje do 8. avgusta 1955
Komisija za razpis mesta upravnika Obrtne proizvajalne zadruge »DOLOMIT« Brestanica
RAZPISUJE
po členu 89. in 90 uredbe o ustanavljanju podjetij in obratov (Uradni list FLRJ štev 51/53)
MESTO UPRAVNIKA
Obrtne zadruge »DOLOMIT« Brestanica
Pogoj: srednja ekonomska ali sorodna šola in 5 let prakse v vodstvu podjetja.
Pravilno kolkovane prošnje s podrobnim življenjepisom in dokazili o kvalifikaciji ter dosedanjem službovanju je dostaviti na Tajništvo za gospodarstvo pri OLO Krško, najkasneje do 8. avgusta 1955
go mesto v skupni uvrstitvi je izgubil zaradi slabega preskoka čez konja ter se je moral zadovoljiti s četrtim mestom.
Ivan Trugar se bo razvil v dobrega tekmovalca, saj ima vse pogoje, kj jih terja to težko športno področje Tehnično mu bo v veliko pomoč trener in telovadni strokovnjak iz Trbovelj tov Mirko Bizjak, ki se mu ima Trugar zahvaliti za svoj dosedanji uspeh.
Marino Urbanc, Hrastnik
Komisija za razpis mesta upravnika za Sodarsko obrtno zadrugo v Sevnici
RAZPISUJE
po členu 89. in 90 uredbe o ustanavljanju podjetij in obratov (Uradni list FLRJ štev 51/53)
MESTO UPRAVNIKA
SODARSKO OBRTNE ZADRUGE V SEVNICI
Pogoj: visoko kvalificirani delavec sodarske stroke s 15-letno prakso in sposobnostjo samostojnega vodstva podjetja.
Pravilno kolkovane prošnje s podrobnim življenjepisom in dokazili o kvalifikaciji ter dosedanjem službovanju je dostaviti na Tajništvo za gospodarstvo pn OLO Krško, najkasneje do 8. avgusta 1955	*
Razp is
Uprava Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku sprejme v šolskem letu 1955/56
DOLOČENO ŠTEVILO UČENČEV,
ki se žele izučit za kvalificirane delavce kemične stroke. Vpis traja od 1 julija do zaključno 15 septembra 1955
Vpišejo se lahko vsi telesno in duševno zdravi državljani FLRJ, ki so stan od 14 do 16 let ter so uspešno dovršili najmanj dva razreda gimnazije ali druge ustrezne šole.
Kandidati morajo predložiti:
1.	lastnoročno napisano prošnjo z natančno navedbo naslova;
2.	zadnje šolsko spričevalo;
3 izpisek iz rojstne matične knjige
Prošenj brez priloženih listin ne bomo Upoštevali.
Pouk je teoretičen in praktičen in traja tri leta Praktični del učenja traja osem mesecev na leto v samem podjetju, trimesečni teoretični del pa v posebni šoli v Rušah pri Mariboru.
Učencem pripada mesečna nagrada no tarifnem pravilniku, poleg tega pa dobijo tudi vsa zaititna sredstva potrebna pn praktičnem delu učenja
Kandidat se lahko vpiše osebno ali pošlje prošnjo po pošti.
Natančnejša pojasnila dobite v upravi podjetja.
UPRAVA TOVARNE KEMIČNIH IZDELKOV HRASTNIK
Obvestilo
Svet za kulturo ln prosveto okraja Trbovlje obvešča vse študente, učence industrijskih šol, gozdarskih, gospodinjskih in drugih šol ter viso košolce, ki so do sedaj prejemali štipendijo pri navedenem Svetu, da traja rok za vlaganje prošenj d. 15. avgusta 1955. Prošnje je treba vlagati pri tajništvu SPK Trbovlje. Prošnjo je treba kol kovati s 180 din. poleg tega Je treba priložiti še 95 dinarjev v gotovini. Prošnji morajo vlagal ci priložiti nadalje prepis zadnjega šolskega spričevala potrdilo o vpisu v šolo in potrdilo o svojem premoženjsk em stanju.
Svet za prosveto in kulturo pri OLO Trbovlje bo upošteval samo tiste prošnje ki bodo popolne po zgornjih navedbah In ki Jih bodo vlag a tel Ji pravočasno vložili pri tajništvu SPK okraja Trbovlje.
SPK okraja Trbovlje
Pa Pregelj, Urbič, Govejšek ln izmed največjih prireditev tega Ajster.	priljubljenega športa
Zmaga boksarskega kluba njem Posavju.
»Celuloze« je pomembna, saj je Tudi v okviru prireditev bilo prv0 srečanje v Hrastniku »Posavskega tedna« v Brežicah
, vt-gc ja »Dva v avtu« Nastopajo v Spod- Hanerl Matz Wolf-Albnch Ret-ty in Hans Moser
krepke temelje bodočim st kom, Dr,ača in Pilnaver od domačih sedanjih priglasitvah bo to ena lija avstrijska filmska komedi-vzbuja kljub temu veliko upanje "	”	~
To resnico potrju,ej0 tudi naj-nove/še vesli, da bosta predsednik sovjetske vlade Bulganin in
prvi sekretar KP Sovjetske zveze	__	_	_______ __
VeTbnVn0b,'Skal° Srlhodn'e ,ete 21 iunija neodločeno. Po- se obetajo zanimiva" tekmova- DrpdvQi / do"^7m-deVika nnele-
JdnemBZ7XvnnTPZ,Tto	b" £V-	^ »W zabavni b^vni film »DOK-
rei i.»	P0T?'?J°- dJ^gl jayni nastop kluba, ki ob- sarki in odbojki. Za nogometno TOR v HfSl« Tednu, filmske
KINO »SVOBODA-CENTER« V TRBOVLJAH
air%zr »rs ‘‘SiSut. sr?*,,	^
»»»m	Partizan (Videm-Krsko) :
Sudvo,“) «	NK Bratstv« (Savski
Tne am,ru,nooaarin,0Jn0 KO”n , ,Vpa™- ^ ^ imel boksarski	Marof)
globoko, z njimi * po°ras*" tud dohn	$P V bodoče P°~ Prejšnjo nedeljo je gostovalo v
svetovna varnost	,^.rLa S,r^faJ1a sa* 81 domačini Krškem nogometno moštvo tz
____	_________zeMo gledat-- tovrstne prireditve Savskega Marofa ter premagalo
domačega »Partizana« z vjtoklm rezultatom 4:1. Domač; imajo pripisati ta poraz izredni smoli in tudi nepravlln- taktiki v :grt.
ŠPORTNI DVOBOJ NA SENOVEM
TVD »Partizan« Senovo le v soboto povabilo v goste SD »Celulozo« tz Vidma Senovčar^i so se z gosti pomerili v namiznem tenisu odbojki In nogometu. V odbojki in namiznem tenisu so zmagali Vidnmčnni ki so se predvsem odlikovali v odbojki V nogometu na te seno vško moštvo zasluženo premagalo goste z rezultatom 6:2.
RAZPISUJE
po členu 89 ln 90 uredbe o ustanavljanju podjetil in obratov (Uradni list FLRJ štev 51 /53)	J 3 n
MESTO UPRAVNIKA
Trgovskega podjetja »POTROŠNJA Vldem-Krško
prakso*8°j srednja ekon°mska ali sorodna šola z 10-letno
m dokazni0?foS,nje s Podrobnim življenjepisom dokazili o kvalifikaciji ter dosedan.em službovanju jf
dostaviti na Tajništvo za gospodarstvo pn OLO Krško naj--<isnele de fl avffusto 1955
TOR V HIŠI«. Tednik filmske novosti št. 20. Naslednjo sredo in četrtek amer. film »KRVNA OSVETA«.
KINO TRBOVLJE II
ima na sporedu ameriški kov-bojski film »TAJNOSTI INDIJANKE«. — Predstave ob običajnih urah do ponedeljka.
ZAHVALA
Vsem. ki ste spremljali našo ljubljeno hčerkico
NATAŠO MARINKO PRAŠNIKAR
na njenj zadnji poti in ji poklonili vence ter cvetje nam v neizmerni žalosti pomagali in izrekli sožalje prisrčna hvala Posebno zahvale dolgujemo govornikom, pevskemu zboru »Svobode II« Zagorje, ZK, SZDL, AFZ Mlinše šolski mladini ln sosedom
Žalujoči:
Komisija za razpis mesta upravnika podjetja »EKONOMIJA« Mokrice
RAZPIS UiJ E
po členu 89. in 90 uredbe o ustanavljanju podjetij in obratov (Uradni list FLRJ štev 51/53)
MESTO UPRAVNIKA
»EKONOMIJE« V MOKRICAH
Pogoj: srednja ekonomska kmetijska ali sorodna Sola s petletno prakso in s sposobnostjo samostojnega vodstva posestva.
FTavilno kolkovane prošnje s podrobnim življenjepisom in dokazili o kvalifikacij' ter dosedanjem službovanju )e dostaviti na Tajništvo za gospodarstvo pri OLO Krško, najjasneje do 8 avgusta 1955

starši, brala ln stara mama. Golob, Senovo.
SPOROČIIvO
Sporočamo članom Kmetijske zadruge z o. j. v Globokem da bo izcedni občni zbor v nedeljo, 7. avgusta 1955. v mali dvorani zadružnega doma v Globokem ob 9 uri Pri nesklepčnosti ob napovedani uri, bo občni zbor eno uro pozneje ob vsaki udeležbi.
Člani vabljeni!	Odbor
PREKLIC
Preklicujem m obžalujem vse izrečene žnllvke proti Jožefi Kožar iz Senovega. — Antonija
PRODAMO PLEMENSKO-R®' DOVNISKE BIKE, sivorja^
pasme v starosti od 12 ^ mesecev. Kmetijsko go^P^ darstvo. Kostanjevica.
KLEPARSKE VAJENCE s P*®1' mem. — Prednost: dokoti ■* nižja gimnazija Stanov j in hrana jx> možnosti v . Lf, Edi Sener, kleparski mo) Brestanica 50
UGODNO PRODAM KMF£n^ STISKALNICO. Iv»n gačnlk, Trbo vUe, Stud štev. 31.