Poštnina plačana v gotovini.	Posamezna številka 1 Din
Štev. 12.	V Ljubljani, dne 30. junija 1928.	Leto I.
Izhaja vsako drugo soboto. Naročnina: 5 Din četrtletno, 10 Din polletno.
DELO
Uredništvo: Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/11. — Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54.
Ljubljana, 30. junija.
Dne 20. junija se je zgodil v Beogradu, na posvečenih parlamentarnih tleh, zločin, ki nima primere v naši zgodo: vin. Radikalski poslanec Puniša Račič je ustrelil najboljša predstavnika hr* vatskega naroda, Pavla Radiča in drja. G juro Basarička, poleg tega pa nevar> no ranil Štefana Radiča, dr. Pernarja in Ivana Grand jo.
Vladni list «Edinstvo» je že nekaj dni pred strahovitim zločinom Puniše Račiča pisal, da je treba ubiti Sveto: zarja Pribičeviča in Štefana Radiča. — Grožnje vladnih ljudi so se nato po no: vile v istem smislu tudi v Narodni skupčini. Kmetsko : demokratska koali: cija je ponovno opozorila vlado, kaj se pripravlja in je še na dan banditskega atentata stopil Svetozar Pribičevič k mizi predsednika Narodne skupščine in ga opozoril: «Pazite, gospod predsed: nik, pripravlja se umot.»
Vse opozoritve pa niso nič pomaga: le. Vladna večina je kazala popolno brezbrižnost in ni ničesar ukrenila, da prepreči umor.
Razna neovrgliva dejstva kažejo, da je bil umor opozicijonalnih voditeljev skrbno pripravljen. Ne trdimo, da je pri tem zločinskem delu sodelovala kakšna stranka v celoti, vendar je pa že danes ugotovljeno, da Puniša Račič ni izvršil umora samo iz lastne inicija: tive.
Kmetsko: demokratska koalicija je vodila v Narodni skupščini najostrejšo borbo proti obstoječemu režimu. In to ne mogoče iz osebno:političnih razlo: gov, ali zato, da bi bila tudi deležna dobrot ministrskih pozicij, ampak iz stvarnih, načelnih vidikov.
Srbijanski hegemonizem, podpiran od slovenskih klerikalcev, je prav v zad: njih mesecih brezobzirno zapostavljal bitne interese prečanskih Srbov, Hrva: tov in Slovencev. Jasno se je pokazalo, da ima beograjska cincarija namen, do skrajnih mej oropati prečanske kraje vseh pravic in odvzeti narodu sleherno vero v veliko bodočnost s krvjo in nad: človeškimi žrtvami ustvarjene države.
Kmetsko = demokratska koalicija je nastopala v Narodni skupščini z neiz: podbitnimi dokazi o nevzdržnosti in krivičnosti obstoječega režima, da je vladna večina pod težo dokazov mo: rala obmolkniti. Toda slepota in reak: cijonarna zakrknjenost režimovcev ni mirovala. Ko ji je zmanjkalo stvarnih argumentov, da izpodkoplje mogočen vtis očitkov in ugotovitev Kmetsko: demokratske koalicije, se je v radikal: ni stranki našel poslanec, ki je mislil, da reši vladno večino sramotne zadre: ge s tem, da strelja in mori poštene za: stopnike naroda, brate po krvi in rodu.
Umor poslancev Kmetsko:demokrat: ske koalicije v Narodni skupščini bo imel nedogledne posledice in naj se po: tem režimovci še tako branijo teh po: sledic. Obstoječi parlament se je po: polnoma diskvalificiral in ne bo druge poti, kot da se takoj razpišejo nove vo-litve.
V sedanji Narodni skupščini nima Kmetsko : demokratska koalicija ni: česar več iskati. — Prečanski Srbi, Hrvati in Slovenci se pa po umoru svo: jih poslancev ne morejo tudi več za: dovoljiti samo z razpisom novih volu t.eV. Vse garancije morajo biti dane, da se režim v državi za vedno spremeni in dado take ustavne garancije, da bo jednakopravnost prav vseh državi ja: nov popolnoma zagotovljena. Prva in poglavitna naloga nove Narodne skup: ščine, izvoljene v svobodnih volitvah, mora biti: revizija ustave.
Kmetsko: demokratska koalicija ni več samo zveza posameznih političnih strank, ampak predstavlja nacijonalni Pokret vseh prečanov. Kmetsko:demo: bratska koalicija je sila, preko in proti
Rudarji in produkcija
Zaloge in produkcija premoga v Sloveniji. — Koliko je zaposlenih rudarjev in koliko zaslužijo? — Po krivdi podjetja izgubljeni šihti. — Položaj rudarjev je skrajno slab.
:Mainjše zaloge premoga se nahajajo skoraj v vseh krajih Slovenije. V velikih množinah, ki oimogooujeijo trajno obratovanje na veliko!, se pa nahaja premog samo v tako zvani laški kotlini, ki se začenja pri Moravčah in gre preko Zagorja, Trbovelj, Hrastnika in Laškega proti Rogaški kotlini. Ogromna večina premogovnih rezerv se na-hajla v lasti Trboveljske premogovne družbe. Zato igr,a rudarska produkcija v Trboveljskem 'revirju v okviru celo^-kupnega našega rudarstva najvažnejšo vlogo. Več nego 80 od'st. vsega premoga v 'Sloveniji se izkoplje v revirjih Trboveljske premogokopne družbe. Razen premogovnih ležišč v Trboveljskem revirju so' važna ležišča lignita v Velenjski kotlini.
Po statističnih ugotovitvah se je od leta 1873. do 1922. izkopalo v Sloveniji okrog 40 milijonov ton premoga. Ugotovljene in preiskane zaloge premoga se pa cenijo: Zaloge kamenitega premoga 0.3 milijone ton, svetlega premoga 8.9 milijona ton, rjavega premoga 4.9 milijona ton in lignita 250 milijonov ton. Poleg tega cenijo strokovnjaki, da se nahaja v še neodkritih rovih sedanjih rudnikov, najmanj še isto-tako velika zaloga premoga.
leta 'poslužuje odpovedi šihtov, kadarkoli je z upravo državnih žeefenic v pogajanjih za dobavo. S pritiskom na rudarje hoče vplivati na javnost in na vlado-, da je radodarnejša pri -določitvi cene za prevzeti premog.
Statistika kaže, da zaslužijo rudarji povprečno po 1100 dinarjev mesečno. Ta številka je pa varljiva in dosežena le na ta na-čin, ker je upoštevan zaslužek nekaterih izvoljencev, ki zaslužijo nekoliko več. -Resnica je, da se običajna rudarska mezda giblje okrog 700 Din na -mesec in j-e raje manjša kot večja.
Izmed vseh kategorij delavstva so rudarji skoraj gotovo na najslabšem in naj: izvršujejo tudi najtežje delo. Velike premogovne družbe kar najbolj brezobzirno postopajo s svojimi delavci, ne meneč se iza najprimitevnejše socijalne potrebe. Premogovnim družbam je glavno načelo velik dobiček in jim je čisto vseeno, naj potem tudi na tisoče rudarskih družin umrje od' lakote.
Poleg ugodne ureditve mezd, upravičeno- žele -rudarji, da se jim zagotovi starostno preskrbo in gmotno zaščito za slučaj brezposelnosti. Oboje še ni urejeno. Bratovske skladnice so pasivne in stari in novi upokojenci so brez zadostnih sredstev za oajskromnejše preživljanje. -O podporah za slučaj brez-poselnosti pa niti govora ni. Premogovne družbe brezobzirno reducirajo, a-ii odvzamejo šihte in nikjer ni poskrbljeno zato, da bi dobili rudarji v najhujši sili in potrebi vsaj nekaj podpore. Obstoječe Borze dela nimajo denarja za rudarje, ker rudarji ne plačujejo prispevkov. Pozdravljati je zato prizadevanje rudarjev, da si z lastnimi prispevki lustvarijo fonde, ki bodo na razpolago brezposelnim in onim, ki brez lastne krivde izgube šihte in ne zaslužijo niti za najskromnejši dnevni košček kruha.
Bogati smo na premogovnih zakladih. Od vsega tega bogastva imajo pa koristi le tuji delničarji in nekaj domačih magnatov, -dočim pa -najpoglavitnejše produktivne sile — rudarji ostajajo praznih rok. Moral- bo piriti čas, da se naravni zakladi podružabijo, da pridejo v korist vseh -produktivnih sil — enako in pravično.
Delovni čas v trgovskih in obrtnih
obratovališčih
Prekoosemurno delo ne koristi delodajalcem, škoduje pa delojemalcem, — Izključeno je, da bi mogel veljati za odpiranje in zapiranje obratovališč drugi čas, kot bi bil pa predpisan delovni čas za promožno osebje. — Zahtevamo popolni nedeljski počitek, — Proč z
Navedene številke nam nazorno kažejo, da je naše premogovno bogastvo sicer veliko-, da pa ni neizčrpno.
Od 56 premogovnikov v Sloveniji je bilo leta 1927. v obratu 28 premogovnikov, kjer je bilo zaposlenih skupaj 8778 delavcev in 251 paznikov. Izkopalo se je 19,090.813 centov premoga v skupni vrednosti okrog 380 milijonov dinarjev. Na enega izmed 8778 delavcev produktivnih premogovnikov odipade od cele proizvodnje povprečno 2175 q premoga v vrednosti 43.347 Din.
Od produkcije v letu 1927. in iz zalog iz prejšnjega leta se je prodalo v tuzemstvu državnim železnicam okrog 9 milijonov 9, ali 46.40 odst. skupne produkcije; industrijam okrog 6 milijonov centov, ali 31.23 odst. skupne prod-uk-cije; drugim strankam okrog 1 in pol -milijona q, ali 8.26 odst. škupne produkcije, V inozemstvo se je prodalo okrog pol milijona q, ali 2.75 odst. skupne produkcije. Pri lastnih obratih se je porabilo okrog 1 milijona q ali 4.77 odst. in za deputate lastnih uradnikov in -delavcev 359.221 q, ali 1.85 odst. premoga.
Najvišje število leta 1926. zaposlenih delavcev v premogovnikih je znašalo 12.886, leta 1927. pa le 10.030. Med letom so se izvršile za rudarje usodepol-ne redukcije, ki so povzročile tu-di temu odgovarjajoče znižanje produkcije.
Povprečni čisti letni zaslužek rudarjev je iznašal leta 1927. 13.438 Din, ali 44.95 Din na šiiht. Zanimivo je, da so rudarji vsled ovir od strani podjetij izgubili leta 1927. 121,644 šihtov, dočim so jih leta 1926. 'Izgubili celo 151.532. Posebo Trboveljska se stalno zadnja
kateri se v naši državi ne more ničesar zgoditi.
Na grobovih umorjenih poslancev so se vsi pošteni Jugosloveni zakleli, da ne odnehajo preje, da ne bo kri juna: ških borcev maščevana; ne z novimi moritvami, ampak z dvigom one pravi: ce na ščit, radi katere sta padla naj: boljša borca ljudskih pravic.
S smrtjo Pavla Radiča in G jure Ba: sarička smo pričeli novo razdobje v državi; polni samozavesti in odločno: sti. Še bolj kot kdaj preje smo prepri: čani, da bo končna zmaga na strani kmetske demokracije.
Prvi del iboja za pravično ureditev de-lovraega časa v trgovskih in obrtnih ohratovallščih je končan. Delojemalci z izidom 'boj-a gotovo- niso zadovoljni. -Kdor je misli!, da dobimo- ministrsko naredbo, ki boi zagotovila uslužbencem trgovskih in obrtniških podjetij' o-sem-urnik, je bil r-azočara-n. Veliko- več, kot je bilo upravičeno-, se je pričakovalo od ministrske -naredbe zato, ker so- nekateri uganjali, kot pri: vsaki taki priliki, med uslužbenci demagogijo in jih navajali n-a čisto napačna mišljenja. Kajti že od vsega početka je bilo jasno, da so predpogoji za dobro- i'n socijalno pravično- naredbo -znatno- o-sl-albijeni vsled zakonskih predpisov zakona o- zaščiti delavcev. Osemurnik j-e brezpogojno priznan po zakonu o zaščiti delavcev samo za industrijska podjetja, do--čim je za trgovska in obrtniška oibrato-vališča predvideno tudi devet, deset in še večurno delo.
Današnji reak-cijonarn-i dobi odgovarjajoče je tudi lo-gičn-o, da se je ministrstvo v uredbi delovnega časa v trgovskih in obrtniških o-b-ratovališčih poslužilo onih določil zakona o zaščiti delavcev, ki najsiabše govore- -za delojemalce. Dobili -smo naredbo, ki je sicer v južnejših (balkanskih) pokrajinah nekoliko zboljšala položaj1 delojemalcev, znatno ga je pa poslabšala v krajih, kjer -so bile že sedaj v veljavi kulturnejše in soci-jainejše norme v delovnem razmerju delojemalca do delodajalca.
Priliko smo že imeli opozoriti, da je kardinalna slaba -stran nove ministrske naredbe o odpir-aju in zapiraju trgovskih In obrtniških obratovališč v tem1, da j-e osnovno predpisano deveturno delo. Pravilno in ugodnejše za delojemalce bi bilo-, da bi bilo- osnovno predpisano- osemurno delo in da bi -se l,e izj-em-om-o dovolilo za nekatera obrato-val-išoa večurno, oziroma nepretrgano delo. Dalje je silno neugodno, da še devet-, oziroma deseturno delo predvideva možnost podaljšanja delovnega
nočnim delom.
časa za eno in celo dve uri na dan. Določbe naredbe so tako labilne, da je izraba v škodo delojemalcev zelo mogoča.
Po ministrski naredbi je naročeno velikim županom, da po- zaslišanju trgovskih, obrtniških in industrijskih Zbornic, delavskih izbornic in občin Izdajo k naredbi še izvršilne predpise. Ministrska naredba predvideva tudi, da je možno uvesti v posameznih pokrajinah države krajši delovni čas kot je predviden v naredbi, če je bil ta čas dose-daj v veljavi. iPrav ta določba daje možnosti, da si uslužbenci trgovskih in obrtniških obratovališč v pokrajinah, kjer s-o ugodnejše razmere glede delovnega časa, ohranijo status quo. Ali se bo to-v polni meri posrečilo- je sedaj odvisno od poteka drugega dela boja za ureditev delovnega časa prizadetih uslužbencev.
Posebnih Obetanj si ne smemo postavljati. Moč delodajalskih organizacij je sfflnejša od moči delojemalskih organizacij. Poleg tega pa stoji na strani delodajalčev vlada, ki bo gotovo poskušala pritisniti uslužbenca -ob steno, tako kot je to doslej vedno storila.
'S silno slepoto so udarjeni lastniki trgovskih in Obrtniških obratovališč. Skoraj bi rekli, da so celo reakcijonar-nejši od industrijalcev. Najraje bi imeli, -da jim garajo uslužbenci po dvanajst in štirinajst ur na 'dan. Prav nič ne pomislijo na to, da v resnici nimajo prav nobenega dobička, če preko no-rmalne-ga delovnega časa zaposlujejo svoje uslužbence. Proti zakonu narave tudi delodajalci ne opiravijo- ničesar. Znanstveno je dokazano, da dela delavec intenzivno samo osem -ur na dan. Kvečjemu -je lahko pridejati osmim uram še eno uro. več pa prav gotovo ne. Kar je primoran delati uslužbenec preko devetih ur, je prekomerno izrabljanje njegovih delovnih moči in vse -delo, ilzv-ršeno preko devetih ur, je manjvredno in kvarno za ves delovni čas. Ako nima
uslužibenec dovolj časa iza odpočitek, za življenje v krogu svoije družine, mine uslužbencu veselje do dela, svojo službo izvršuje mehanično in malomarno, in kdo ima vseh koncev konec največjo škodo kot delodajalec. Smešen je naravnost argument delodajalcev, da bo dnevni izkupiček manjši, če niso na primer trgovine odprte po deset ur. Kupna moč odjemalcev ostane vedno ista in delovni čas uslužbencev prav gotovo ne vpliva nanjo. Kdor ne namerava kupiti itekom osmih ali devetih ur, tudi v deseti ali enajsti uri ne bo kupil.
Izvršila naredba velikih županstev k naredbi o odpiranju in zapiranju trgovskih in obrtnih dbratovališč in oi delovnem času pomožnega osobja mora predvsem regulirati vprašanje razmerja med odpiralnim in delovnim časom, in sicer tako, da se oba časa popolnoma krijeta. Izključeno je, da bi mogel veljati za odpiranje in zapiranje obrattovališč drugi čas, kot bi bil pa predpisan kot delovni čas za pomožno osobje. Ako bi bil to slučaj, potem bi pač čas določen za odpiranje in zapiranje obratovališč, avtomatično podaljšal delovni čas uslužbencev.
Za Slovenijo mora obveljati osemur-nik, oziroma deveturnik za vsa obratoval išča, kjer je dosedaj že v veljavi. Ne samo to, osemurnik, oziroma devetur-nik se mora raztegniti na vse kraje, kjer še ni v veljavi, a je vpeljan za obrato-vališča v krajih z enakimi gospodarskimi in socialnimi prilikami.
.'Nedeljski počitek se mora izvesti naj-širokogrudmejše. Prav samo za male podeželske kraje priznavamo nedeljsko dveurnd odpiranje obratovališč,' vse-posod mora pa počival delo. Umazani konkurenčni oziri in oziri na kontod-nost tega ali onega dela prebivalstva absolutno ne smejo uslužbencem odvzeti prepotrebni nedeljski počitek.
Isto je z nočnim delom. Le v gostilniških in kavarniških obratih je potrebno, da je uslužbenstvo zaposleno po partijah po osem ur tudi pozm> v noč. Povsod drugod 'bodi nočno delo prepovedano, prav posebno tudi v pekovski obrti.
Z vsemi silami se mora preprečiti, da bi delodajalci poskušali normirani delovni čas podaljševati za eno ali celo več ur. Izvršilna naredba velikih županov mora ščititi delojemalce pred neopravičenim podaljšanjem delovnega časa in naj bi bilo to tudi le za nekaj dni v tednu in le za nekatere Obrti. Kajti pri vsakem 'podaljšanju normiranega delovnega časa preti nevarnost, da postane tako podaljšanje navada trajnejšega pomena in s tem izigravanje zakonitih določil samih.
V prihodnjih tednih pade odločitev, kako bo urejen delovni čas v trgovskih in obrtniških obratih v Sloveniji. Rekli smo že, da ne pričakujemo popolnoma zadovoljive rešitve tega vprašanja. Vendar pa ne opustimo s tem borbe, da dosežemo vse, kar bo le mogoče in da zastavimo' vse sile, da vsaj nekoliko uklonimo najreakcijonarnejše zahteve delodajalcev.
nje delavcev z upravo, delavec bi dobil vpliv na celotne produkcijske metode. In kar je glavno: pri racijonatizaciji se ne da delavstvu ničesar diktirati, zato bi se delovni pogoji morali ustvarjati le v sporazumu ž delavstvom.
Racijonalizaciji zahteva nove vzgoje delavstva, da se njegova duša zlije z dušo podjetja v eno celoto. Tu nastopi dolžnost velike socijalne odgovornosti modernih podjetij. — Racijonalizacija nujno zahteva, da pride v podjetja več
Pogosto smo že imeli priliko povda* riti, kako velike važnosti za razvoj so* cijalno*pblitične zakonodaje je delova* nje Mednarodnega urada dela (M. U.
socijalnoga čuta, več čuta odgovorno* sti napram celoti.
Misli moderne racijonalizacije so zla* sti z ozirom na socijalne posledice sle* deče: brezposelnost ne more biti posle* dica racijonalizacije, racijonalizacija pri* naša zvišanje mezd in skrajšanje de* lovnega časa, omogoča delavcu vpliv na upravo podjetja in v splošnem dviga osebnost delavca.
Problem je dejansko vreden naše naj* skrbnejše pažnje in študija.
D.). Rekli smo, da se mora delavstvo za to institucijo zanimati. Pisali smo tudi že o pravicah in dolžnostih, katere pravila te institucije dajejo delavstvu.
Takojšnja razrešitev delovnega
razmerja
Zakon taksativno našteva razloge-S pogodbo teh razlogov ni
mogoči izločiti« — Razrešitev ne nastopi sama po sebi, treba
je razloge uveljaviti«
Gospodarski in socijalni izgled[ racijonalizacije
Racijonalizacija dviga produkcijo in zvišuje silo. — Ona omogoča zvišanje mezd in znižanje delovnega časa. — Nevarnosti za
brezposelnost ni.
Racijona&aeija dviga 'produkcijo, zvišuje kupno silo. — Ona omogoča zvišanje mezd in znižanje delovnega časa. Nevarnosti za brezposelnost ni.
iNa zadnjem kongresu mednarodnega udruženja za socijalni napredek na Dunaju je bilo na dnevnem, redu tudi vprašanje racijoinalizacije. Referat je imel g. IPavel Devinat, ravnatelj Mednarodnega zavoda za 'znanstveno organizacijo dela v Ženevi.
Vprašanje racijonalizacije gospodarstva je postalo posebno aktualno po vojni in v bistvu pomeni stremljenje produkcijoi in delo sploh skrajno ekonomično organizirati in vse ustvarjanje dobrin postaviti na strogo znanstveno podlago. Dolgo čaša se delavstvo za to 'moderno stremljenje ni zainimaloi. Polagoma pa je tudi ono pričelo razmišlje-vati o tem problemu. Pojavili so se glasovi, da se 'racijonalizacija vriti na škodo delavstva, da ista prinaša za delavstvo zelo škodljive posledice. Predvsem grozi delavstvu večja brezposelnost. To dejstvo je delavstvu predvsem dalo povod za odpor proti racijonali-izačnim stremljenjem.
Zato bo za delavstvo zanimivo, ako se pouči o nazorih, katere ima v tem velevažnem vprašanju vodja institucije, ki skribi in ustvarja na znanstveni podlagi temelje za uspešno izvedbo raci jo-ualizacije.
Z racijonalizaeijo produkcije naj se produkcijski stroški znižajo na najnižjo mero, uporablja naj ise le toliko delovnih sil, kolikor je potrebno. Isto stremljenje je imel že pred vojno tako zvani Taylorov sistem, ki se je iz Amerike pričel širiti tudi v Evropi.
Devinat pravi, da je odpor proti raci* jonalizaciji ravno tako neutemeljen, kakor je bil svoječasno neutemeljen odpor proti uvedbi strojev. Uvedba strojev je prinesla gospodarske koristi in s tem brez dvoma tudi socijalne ko* risti delavstvu. Racijonalizacija stremi za stabilzacijo produkcije in konsuma, Hoče doseči, da se z zvišano produkcijo rviša kupno moč delovnega človeka, hoče preprečiti vsako redukcijo de* lavstva, lipče delati v tesni zvezi z orga* niziranim delavstvom. Priznava, da bi
nepremišljeno izvedena racijonalizacija mogla povzročiti brezposelnost, zato mora biti racijonalizacija tovarne pre* mišljeno in postopoma izvedena. Pod* jetnik mora znati, kje bo namestil de* lovne sile, katere so z uvedbo novih metod postale proste; skrbeti mora za* to za primerno namestitev prostih sil.
Racijonalizacija hoče delovni čas kar najbolj ekonomično in koristno izrabi* ti. Nobena minuta ne sme iti v zgubo. Pri tem stremljenju se je izogibati pre* napetemu priganjanju pri delu. Delavec ne smet čutiti, da nekdo za njim z bi* čem stoji. Najboljša uporaba delovnega časa pomeni pocenitev produkčije, zni* žanje vseh produkcijskih stroškov, kar se more vporabiti v dobro vedno več* jega nameščenja delavstva, ako se se* veda produkcija tudi po obsegu pove* ča. Referent je trdil, da bo le racijona* lizacija omogočila uvedbo onega delov* nega časa, katerega delavstvo zahteva. — Mezde je treba zvišati, delovni čas znižati. Zvišana kupna sila delavca za* hteva za delavca več prostega časa, da more uživati dobrote zvišane kupne si* le. Praksa visokih mezd je v Ameriki eno glavni načel racijonalizacije, ker je v zvišanju kupne sile vsa skrivnost ra* cijonalizacije gospodarstva. Kupna sila se dviga tudi z znižanjem produkcijskih stroškov. To hoče racijonalizacija tudi doseči. V ostalem pravi, da realno živ* ljenje samo jasno kaže na koristne so* cijalne posledice racijonalizacije.
Racijonalizacija zahteva zvišanje pro* dukcije. Zvišanje produkcije pa mora imeti za posledico zvišanje mezd. Raci* jonalizacija zahteva najtesnejše sode*, lovanje med upravo podjetja in delav* stvom. S tem dobi delavstvo potreben vpliv na upravo podjetja.
V stavki nemških kovinskih delav* cev je bila od strani delavstva pogosto povdarjena zahteva, da bi le racijonali* zacija mogla zagotoviti normalen raz* voj produkcije kljub znižanju delovne* ga časa; prihranek, povročen po racijo* nalizaciji bi mogel kriti izdatke za uvedbo tretjega šihta, ki je potreben v svrho preprečitve brezposelnosti.
Racijonalizacija bi dvignila osebnost delavca, kajti pri uspešni racijonaliza* ciji je potrebno najtesnejše sodelova*
Kljub temu, da je bila pogodbeno predvidena ali je v smislu zakona po* trebna daljša ali krajša odpovedna do* ba za razrešitev delovnega razmerja, zakoniti predpisi predvidevajo slučaje, v katerih je takojšnja razrešitev de* lovnega razmerja mogoča in dopustna, kljub temu. da morebiti doba, za kate* ro je bilo delovno razmerje sklenjeno, še ni minula. V takih slučajih, katere zakon posebej našteva, je trenuten od* pust delavca mogoč in delavec nima pravice sc sklicevati, da je v pogodbi ali v zakonu predvidena daljša ali kraj* ša odpovedna doba ali, da delo, za ka* tero je bila pogodba sklenjena, še ni izvršeno (akord).
Tu mišljene slučaje našteva § 82. obrtnega reda. Slučaji so našteti taksa* tivno, t. j. takojšnja razrešitev delov* nega razmerja je dopustna samo in edi* no iz razlogov v tem paragrafu našte* tih. Zato ni mogoče, da bi se v pogod* bi utrdili še kaki drugi razlogi, radi ka* terih naj bi bila takojšnja razrešitev tudi še dopustna. Vsaka taka določba v pogodbi bi bila neveljavna. — Tudi je, mogoč slučaj, da bi n. pr. delavski zaupniki v interesu delavstva zahtevali in pristali na takojšen odpust enega ali večjega števila delavstva. Tudi v ta* kem slučaju podjetnik ni upravičen že* Iji zaupnikov ugoditi, ako se delavci, katerih takojšen odpust se zahteva, ni* so prigrešili tako, da bi bil podan de* janski stan enega v zakonu navedenih slučajev, ki upravičuje takojšen c(d* pust.
Niti podjetnik niti delavec ne more biti prisiljen, da bi se v naprej odpove* dal pravici takojšnje razrešitve delov* nega razmerja. Stranke se morejo v po* godbi odreči odpovednemu roku in predvideti takojšnjo razrešitev, toda, ako tega niso storile, je takojšnja raz* rešitev mogoča le po določilih § 82. obrtnega reda.
Ta paragraf podjetnika ne upraviču* je, da bi smel dogovorjeni odpovedni rok skrajšati mesto takojšnjega odpu* sta. Ako je delavec zagrešil nekaj ta* kega, kar je predvideno v § 82. in ga podjetnik takoj ne odpusti, se ne sme napram delavcu poslužiti druge kazni. Pozneje sme delavca odpustiti le z od* povednim rokom. Takojšnja razrešitev delovnega razmerja ne nastopi sama po sebi. Treba je, da ena ali druga stranka razloge takojšnje razrešitve uveljavi. Ako torej ena ali druga stranka vidi, da je nasprotna stranka zagrešila čin, kateri upravičuje k takojšnji razrešitvi, a to mirno trpi, pomeni, da se je od* rekla pravici službeno razmerje takoj razrešiti.
Takojšen odpust je pravno veljaven tudi, ako se je utemeljenost razloga do* kazala šele naknadno, po odpustu.
Slučaji, v katerih je takojšnja razre*
šitev delovnega razmerja mogoča, so sledeči:
1.	Ako je delavec pri sklepanju po* godbe prevaril svojega delodajalca in ga z napačnimi in nepravilnimi podatki spravil v zmoto s tem, da mu je pred* ložil ponarejene delavske knjižice ali spričevala ali je zamolčal obstoj kake* ga drugega delovnega razmerja, kateri delavca istočasno veže.
2.	Ako se pokaže, da je delavec ne* sposoben izvrševati pogojeno delo.
3.	Če se delavec uda pijančevanju in je bil pogosto brezuspešno posvarjen.
4.	če zagreši kaznivo dejanje: tatvi* no, goljufije, poneverbe ali kako drugo dejanja, katero mu vzame zaupanje delodajalca.
5.	Če izda poslovne in obratne taj* nosti ali izvršuje kak tak postranski posel, kateri ga ovira pri rednem izvr* ševanju dela.
6.	Če je neupravičeno zapustil delo ali ako stalno zanemarja svoje dolžno* sti; ako ostale delavce ali domače osob* je navaja k nepokorščini, k neredne* mu življenju ali zapeljuje k nemoral* nim in kaznivim dejanjem.
7.	Če delavec težko žali delodajalca, telesno poškoduje ali ogroža delovajal* ca, člane njegove družine ali sodelavce; ako kljub svarilu in opominom posto* pa tako1, da je dana nevarnost izbruha ognja (nepazljivo postopanje z lučjo itd.)
8.	Ako ima kako ostudno bolezen, ako po svoji krivdi postane za delo ne* sposoben ali ako1 nezakrivljena dela* nezmožnost traja nad štiri tedne.
9.	če je dalj kakor 14 dni v zaporu.
Iz zgoraj navednih razlogov more
delodajalec delavca takoj odpustiti.
Zakon v § 82 a našteva razloge, iz katerih je na drugi strani delavec upra* vičen, da delovno razmerje takoj pre* kine in se ne ozira na odpovedni rok.
Ti razlogi so sledeči:
1.	Ako delavec brez škode za svoje zdravje ne more nadaljevati dela;
2.	če podjetnik z delavcem grobo po* stopa ali žali čast delavca ali njegove družine;
3.	če podjetnik ali njegovi svojci de* lavca ali člane njegove družine zape* ljujejo h kažnjivim ali nemoralnim de* janjem;
4.	če mu podjetnik zadržuje pogoje* no plačo ali na kak drug način krši bi* stvena določila delovne pogodbe;
5.	.če podjetnik ne more ali se brani delavcu dati primeren zaslužek.
K vsaki teh točk je treba podrobnej* še govoriti. Potrebno je tudi pomen po* sameznih izrazov razjasniti. V praktič* nem življenju je radi takojšnje razre* šitve delovnega razmerja od ene ali druge strani nastalo že mnogo sporov, katera so reševala razna sodišča. Zato so take razsodbe zelo velike važnosti.
Konvencije je v roku enega leta predložiti skupščini. — Skupščina ni dolžna konvencije sprejeti. — Sankcije proti državi, katera sprejetih konvencij ne izvaja.
odnosno njegovim strokovnim organi* zacijam. Brez poznanja teh pravil de* lavske organizacije ne morejo pravilno uveljaviti zahteve delavcev.
M. U. D. nima zakonodajne moči v tein smislu, da bi posameznim državam diktiral gotove zakone socijalmnpoli* tičnega značaja. M. U. D. je samo re* gulator in inicijator take zakonodaje v posameznih državah na ta način, da na svojih konferencah sprejema reso* lucije, konvencije, rekomandacije itd. Državam po sprejetju takih sklepov nastanejo gotove dolžnosti na polju so* cialno*politične zakonodaje. Delavstvo mora te dolžnosti poznati, ako hoče v svoji lastni državi na svoja zakono* dajna zastopstva vplivati in podvze* mati primerne korake, da lastne drža* ve mednarodne obveznosti v korist de* lavstva tudi izpolnjujejo. Treba pa je poznati tudi pravico države, katere mo* rc in mora ta na polju mednarodne so* cialno*politične zakonodaje uveljaviti. . Pravice in dolžnosti držav ureja po* glavje XIII. mirovne pogodbe. Praktič* ne pravice in dolžnosti pa izvirajo iz raznih odločb in sklepov M. U. D. Ti sklepi imajo obliko in naziv predloga konvencije, konvencija in rekomanda* cija.
Kakšne so dolžnosti države, ki izvi* rajo iz predloga konvencije, odnosno konvencije? Po čl. 405. mirovne po* godbe je vsaka država, katera je člani* ca M. U. D. dolžna, da konvencijo v roku enega leta predloži svojemu za* konodajnemu sklepu v razpravo, da jo sprejme in kot svoj lasten državni za* kon uveljavi. Na ta način je dana mož* nost, da večje število držav približno v istem času uveljavi en in isti zakon socialno*politične vsebine v zaščito de* lavstva. Delavstvo večjega števila dr* žav postane istočasno deležno dobrot zakona. Državno zakonodajno delo pa ni dolžno konvencijo kot svoj lasten za* kon uveljaviti. V tem je velika pomanj* kljivost. Ako pa je država konvencijo odobrila (ratificirala), mora ratifikacijo javiti M. U. D. in podajati letno poro* čilo o vseh ukrepih, katere je država podvzela, da da konvenciji v državi polno veljavo in moč. Ako država tega jamstva ne da, imajo strokovne delav* ske organizacije možnost, da o tem po* ročajo M. U. D., kateri ukrepa dalje. M. U. D. je upravičen po posebni ko*
Proslava 201efnice Narodno - strokovne zveze.
Letošnje leto poteče 20 let, od kar so si narodno zavedni delavci ustanovili svojo strokovno organizacijo. Ta pomemben jubilej hoče proslaviti Narodno-strokovna zveza kar najsvečaneje. Upravni odbor je na svojii zadnji seji določili dneve .proslave na 8. in 9. septembra t. 1. Izdelavo podrobnega načrta pa je prepustil -Iizvrševalnemu odboru. (Le ta je sestavil podroben program, katerega smo že razposlali vsem podružnicam.
Proslava 201etnice se bo vršila po tem sporedu:
SOBOTA, DNE 8. SEPTEMBRA 1928.
Dopoldne ob 10. uri v dvorani' Okrožnega urada v Ljubljani
DELEGATSKO ZBOROVANJE
s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo predsednika.
2.	Poročilo verifikacijskega odseka.
3.	Poročilo tajnika .
4.	Poročilo blagajnika .
5.	Poročila nadzorstva.
6.	Volitev:
a)	predsednika,
b)	upravnega odbora,
c)	nadzorstva,
d)	odsekov.
7.	Predlogi:
a)	upravnega odbora,
b)	razni.
8.	Slučajnosti.
Popoldne ob 3. uri seje odsekov.
Zvečer prijateljski sestanek.
misiji ugotoviti upravičenost in uteme* IjenoSt take pritožbe. Država je dolžna dati komisiji na razpolago vse potreb* ne podatke. Tudi druge države, ki so konvencijo ratificirale, so upravičene, da zahtevajo popolno upoštevanje kon* venci j, tudi od vseh ostalih držav, ki so konvencije tudi ratificirale. Ako dr* žava zahtevam M. U. D., katere je ta izdal na podlagi ugotovitve komisije, ne ugodi, mora trpeti, da druge države proti njej nastopijo z gospodarskimi sankcijami.
Od pravic so najglavnejše sledeče: Vsaka država ima možnost in pravico, da pri M. U. D. izposluje ukrepe, da države spoštujejo mednarodne obvez* nosti. Država ima možnost se napram drugim državni poslužiti gospodarskih sankcij, katere je odobril M. U. D. v svrho vpoštevanja konvencij.
Ako država pri M. U. D. nima svo* jega zastopnika in je tožena, da ne iz* polnjuje mednarodnih obveznosti, do* bi pravico, da v M. U. D. imenuje svo* jega delegata. Po sklepu M. U. D. more država biti pozvana, da imenuje svoje* ga delegata v zgoraj omenjeno preisko* valno komisijo.
Mirovne pogodbe govore tudi o po* sebnih konvencijah. To so konvencije, za katere se na konferenci M. U. D. ni dosegla predpisana dvetretjinska ve* čina. V takem slučaju more predlog konvencije biti predmet pogodbe med državami, katere to žele.
Za mednarodno socijalno * politično zakonodajo so važne tudi rekomanda? cije, pri katerih za vse države izvirajo sledeče dolžnosti.
Vsaka država je dolžna, da rekoman* dacijo v roku 12 mesecev predloži svo* ji skupščini v uzakonitev, odnosno v svrho, da skupščina podvzame druge potrebne mere. Ako se to ne zgodi, morejo proti državi biti podvzete raz* ne sankcije gospodarske narave. O sprejeti rekomandaciji je obvestiti M. U. D. Z rekomandacijo pa seveda ne sme biti poslabšana zaščita delavstva na podlagi lastnih prejšnjih zakonov.
Tako vidimo, da ima uzakonitev mednarodne socialno*politične obvez* nosti tri stopnje: 1. predlog, ki se pfed* loži konferenci M. U. D. v sprejetje, 2. odobritev predloga pa lastni skup* ščini, 3. ratifikacija pri M. U. D.
NEDELJA, DNE 9. SEPTEMBRA 1928.
Dopoldne ob 9. uri v dvorani Okrožnega urada 'v Ljubljani
KONGRES NARODNEGA DELAVSTVA.
Dnevni red.
]. Otvoritev kongresa.
2.	Pozdravi gostov.	,
3.	Zgodovina našega pokreta. Referira tov. R. Juvan.
4.	Socialna zakonodaja pri nas in dru-
god. Ref. tov. dr. J. 'B o h i n j e c.
5.	Politika in delavstvo. Ref. tov. Ivan Tavčar.
7. (Resolucije.
iPo kongresu bo obhod z godbo in prapori po mestu pred Narodni dom, kjer bo skupno slikanje ndeležencev. —• Opoldne skupno kosilo v restavraciji »Zvezda«. — Popoldne ogledovanje mesta in izleti v bliižnjo okolico. — Zvečer ob 8. uri v veliki dvorani Kazine
DRUŽABNI VEČER
z raznovrstnim sporedom, godbo in plesom.
Izvrševalni odbor bo sicer še sklepal o celotnem programu, vendar pa velikih sprememb ne bo.
Tudi je odvisno' za izvedbo' celotnega programa to, kako se bodo naši člani odzvali valbiiu centrale. Za vse naše članstvo mora veljati parola: v dneh proslave 201etnice grem v Ljubljano. Noben izgovor ne sme držati. Vožnja bo iz vseh krajev polovična. Drugi stroški bodo pa tudi malenkostni in ne bodo mogli plašiti nikogar.
Tovariši, tovarišice! Pripravljajte se že sedaj na našo veliko proslavo in se prijavljajte Vašim odborom. Odbori po-
družnic pa naj takoj pričnejo z agitacijo med članstvom. Samo dva meseca imamo časa na razpolago. Ce v teh dveh mesecih ne bomo poprijeli za delo, se ne bodo smeli čuditi, če ne bo proslava res veličastna. Na delo tedaj vsi za čim lepšo proslavo našega velikega jubileja.
VSEM PODRUŽNICAM. Te dni smo razposlali okrožnico in začasno vabilo proslave 20 letnice. Prosimo podružnične odbore, naj o tem vabilu in sporedu takoj razpravljajo in nam potem v teku enega tedna sporoče svoje mnenje. Za podružnice, ki ne bi do 5. julija odgovorile, bomo smatrali, da- soglašajo z našim predlogom in da so že na delu za proslavo. Tajništvo.
t LJUDEVIT RUS.
Naša organizacija je te dni izgubila-enega -svojih najstarejših članov. V Ljubljani Je umrl v 82. letu Starosti naš -dobri in zvesti član tovariš Ljudevit Rus. Pokojnik se je od vsega početka pridno udejstvoval v naših organizacijah. Bil je član bivše Narodne delavske organizacije in -je ostal zvest našim vrstam -do -svoje smrti. Čeravno že v Visoki starosti, se je počutil v naših vrstah'mlad eniško- čil in nam- je prav rad pripovedoval o prvih -bojih, ki so jih imeli narodni delavci ob ustanovitvi -svoje organizacije. V jubilejnem letu nam ga je ugrabila smrt. Ni dočakal dneva, da bi z našimi starimi člani pro--slavil 201etnico one organizacije, kateri je bil skozi dvajset let tako zvest.
Našemu dragemu pokojniku naj bo lahka -domača gnida. Mi ga pa Ohranimo v trajnem spominu.
LITIJA.
V naši predilnici je nastalo- v zadnjem času veliko razburjen-je, ker je ravnateljstvo razobesilo razglas, s katerim odvzema delavstvu bonitete, ki 'jih je uživalo več let in katere si je znalo priboriti ter si jih zagotoviti v kolektivni pogodbi, ki je še veljavna. Zaup-niški zbor je imel svojo sejo, na kateri je sklenil -pozvati ravnateljstvo predilnice, naj skliče skupno sejo, da se ta krivica, -ki je močno raz-bu-ri-la vse delavstvo, takoj popravi. Tudi Narodno strokovna zveza je takoj- podvzela potrebne korake, da zaščiti delavstvo -pred1 novim -udarcem podjetja-. V sredo 20. t. m. se je vršil popoldne sestanek delavstva, na katerem je poročal strokovni -tajnik tov. Kravos -o- napadu podjetja na delavske pravice. Podjetnik je napad na delavstvo tako-le izvedel: Poklical je- k sebi pre-d-sednika zaupni-škega zbora in z le tem je iizdal razglas, s katerim je odvzel -delavstvu pra-
Doma in
TEŽAVE Z RUSKO MLADINO.
»Kom-somolj-skaja Pravda», glasilo ruske komunistične mladine, ogorčeno popisuje, kako -zapravlja v sedanjem, neskončno odgovornem zgodovinskem -trenu-tku proletarska mladina svoj1 čas: «Kaj bi govorili o deželi, če -ni nič -bolje tudi- v Moskvi in Ljeniingradu! Plesni mojstri se množijo kakor gobe po dežju in ni -zvečer ulice, kjer ne bi tulil .in drmati jazz-band. Žalibog tvori večino-obiskovalcev plesnih -tečajev komunistična, oziroma sploh delavska mladina. Pri Dridaultu (n-ekd. plesnem mojstru drž. baleta!) štejejo 60 odst., pri Himel-manu 70 ods-t. delavcev. V šoli Cackega v Ljeningradu 'ugasne pri pouku luč in spretno nameščen žaromet razsveti z modrimi žarki samo- noge plesalcev. Zgornji del života se nahaja v popolni temi in -pod -njenim pokrovom počenjajo rajajoči vse, kar hočejo! Komunistična in delavska mladina bi rada skočila iz kože ven: tako suženjsko posnema tako- zvano «boljšo družbo* v govoru, kretnjah, nastopu. Žalostno- je videti te v modni obleki smešno nerodne fante. Modne ozke ovratnice jim visijo zmečkane postrani, ker ne morejo pravilno zavezati pentle. Potijo se v naškroba-nih oklepih večernih srajc in izglodajo v svojih frakih kakor lakaji ali učeni medvedi. Ali ni žalostno, da veljajo Himeimanu v Ljeningradu vse sanje,
: vico do odškodnine v primeru smrti ali poroda v hiši in v primeru poziva k sodniji. Z a upniški zbor je pozval predsednika zaupnikov k odstopu, kar je ta tudi storil. Tov. Kravos je orisal položaj, v katerem se delavstvo nahaja in ga pozval, naj se strne v močne vrste, če noče -doživeti še hujših napadov s strani podjetja. Na sestanku so se napravili potrebni sklepi, ki naj preprečijo nakano podjetja. Delavstvo predilnice v Litiji naj se zaveda resnosti položaja in naj se -oklene strokovne organizacije, ki je v vsakem času in vsaki priliki pokazala, da se ne straši ne truda in ne žrtev zato, da pomaga delavstvu.
PTUJ.
-Delo v naši podružnici se je v zadnjem ča-su poživelo. Odbor ima -zopet redne seje in je pridno na delu. Tudi članstvo je uvidelo- -potrebo biti z odborom v -tesnejših stikih in se zato rado odziva -povabilom od-bora ter se udeležuje sestankov. Žal pa, da smo začasno ostali brez blagajničarke, ker je naša agilna blagajničarka tov. Milka Mojze-rova zbolela in se zdravi v sanatoriju. Želimo ji skorajšnje okrevanje in čimprejšnji povratek med nas.
ZAGORJE.
V nedeljo 15. t. m. se je vršil članski sestanek -podružnice Narodno strokovne zveze v Zagorju, na katerem je poročal predsednik NSZ tov. Rudolf Juvan o aktualnih delavskih vprašanjih. Udeležba na tem sestanku je bila prav zadovoljiva in je bilo- videti, da so- se navzoči zelo zanimali za vsa vprašanja, ki so se obravnavala. Podružnica bo tudi v bodoče prirejala take sestanke, ki so za delavstvo zelo potrebni. Na sestanku so -se napravili tudi- nekateri sklepi, ki naj -požive delo- v naši po>-družnici in naj pomnožijo članstvo.
*
Podružničnim blagajnikom. Že zopet se m-oram oglasiti in vas opozoriti na dolžnosti, ki- jih imate- do- centralne blagajne. Prizanašam vsem že precej dolgo. Končno le ne- bo drugače, da natisnem na tem -mestu imena vseh onih tovarišev, ki mi redno ne pošiljajo- -prispevkov. -Pomislite, da imam kot centralni blagajnik veliko skrbi, kako- kriti številne izdatke, ko pa nimam dohodkov. Največkrat bi prav rad postavil na svoje mesto -one tovariše, ki so- v zamudi-. Ti naj bi videli, kako lepo je gospodariti pri nerednih blagajnikih. Tovariši blagajniki, pomislite na težkoče, ki mi jih delate s tem, da mi ne pošiljate -redno obračunov in ne denarja ter se enkrat vendar že navadite biti točni. Upam, -da bo zadostoval ta moj odločni poziv. — Centralni blagajnik.
po svetu
ves zaslužek proletarske mladine? Ustvariti moremo komunistične plesal-nice -in nove sovjetske plese, da rešimo- mladino-, na-šo -bodočnost, gnile bur-žujske navlake!» Tako vzdihuje «Kom-somoljskaja Pravda*. Bilo srečno! Boj zoper modo je težak!
LES KOT HRANA.
Nemški kemik -dir. Feliks Bergi-us je pojdolgo-trainih eksperimentih iznašel način -za spreminjanje -lesa, oziroma njegove- celuloze v prebavljive ogljikove hidrate. To se pravi z drugimi besedami, da se bo mogoče odslej- hraniti z lesom. Ta iznajdba je umljive važnosti. Treba pomisliti, da -uvaja n. pr. sama Nemčija letno za približno 700 milijonov mark ogljikovih hidratov v obliki žita. Večji del tega izdatka ji bo po novem -načinu pridobivanja hrane lahko odpadel. Seveda bo treba še dosti eksperimentov, preden bo Bergi-usova iznajdba -dozorela za- praktično uporabo. Že dosedaj so fabricina-li iz celuloze tako zvani leseni sladkor, ki so- ga potem predelovali v alkohol, a ta način je izkoristil komaj četrtino celuloze iz lesnih odpadkov in z lesnim sladkorjem niso vedeli početi kaj- boljšega, ker je bil premalo čist. Šele Berguisu se zdi, da je uspelo vso množino celuloze v lesu spremenil v čist sladkor. Dr. Bergius je znan v ostalem kot iznajditelj načina za spreminjanje premoga v tekočino in
Narodno-strokovna zveza
kot ravnatelj Društva nemških kemikov.
FALL1 VERSKE JUNAKINJE.
Velikanski ipožar je hudo oškodoval mesto Fali River, industrijsko središče države Masachusets. Vendar ni zahteval ogenj, ki je razgrajal tri dni, nobene človeške žrtve. To je zasluga 160 mestnih telefonistinj. Neustrašene gospodične so vztrajale 24 ur pri aparatih, ne da hi bile zamenjane, sredi ognja, ki je popolnoma odrezal poslopje od ostalega sveta. Ognjegasci so dobesedno zavili poslopje v vodeno zaveso in samo na ta način po celonočnem delu ohranili poslopje. Ce hi se bilo zrušilo, ne bi ušel nihče živ. Gospodične so to vedele, a so vztrajale. Samo njih požrtvovalnost je rešila vse mesto. Ce bi bile .pobegnile, bi bilo smotreno delo nemogoče za ogtnjegasce, ki so se razpršili po vseh okrajih. Nastala bi zmešnjava, vodstvo bi odpovedalo! in bi nedvomno poginili tisoči ljudi. Junaške telefo-nistinje opeva sedaj celo ljudska pesem.
.!	KRALJ NA BEGU.
Milni kralj Johnson, ki 'je izumil milo «Palmeohve», je postal v kratkem času milijonar. A 'bogastvo mu menda ni prineslo sreče. Pred kratkim se je Oženil in pobegnil z ženo vred od sveta. Odvesljala sta po reki Norfolk v Kana-do. Tam živita sedaj sredi gozdov in skalovja divje življenje. Mož ribari in lovi iz zanko prepelice, žena pa kuha kosilo. 'Seveda so novinarji poiskali oba samotarja. Johnson dolgo ni hotel govoriti, ia moral je: časnikarji so mu zagrozili, da postavijo zraven šotor in ga bodo opazovali. «(Milni kralj* je rekel, da se je naveličal civilizacije. «U'trudila sva se od stalnih zabav in družabnosti. Bogastvo je nama postalo breme in nadloga. Samo tu občutiva žena in jaz, da sva človeka, ne pa zavitka z dolarji!*
1	' POLARNA LATINŠČINA.
V	času, ko so severni in južni tečaji na dnevnem redu, priobčujejo skandinavski listi naslednjo anekdoto:
V	kodanjski kavarni sedi družba starih polarnih potovalcev, vsak med njimi ima za seiboj najmanj deset ali pa tudi dvajset obiskov v dežele večnega ledu. Pripovedujejo si doživljaje, temperatura v lokalu očito padla od vsega leda in mrazu, s katerima so natrpane njihove storije. Pa pravi eden: «Da, da, zrak je bil tako zmrznil, da je žvenketal in se drobil kakor steklo, ko smo. se peljali skozenj. In potem, če si hotel opralviti neko lažjo potrebo! Kar v loku se je strdilo' in obviselo od tebe na tla.» — «To ni še nič,» d'e drugi. «Mi nismo .smeli niti naših psov gladiti.* — «Kalko pa to?» — «1, če si ga pogladil, je bila nevarnost, da bi začel od veselja z repom mahati — in tedaj' bi se mu lahko odlomil kakor ledena' sveča!*
ŽIVAHNA OBRAVNAVA.
V	mestu Coiumibiani, v državi Alabami, se je moral zagovarjati pred sodnijo policijski ravnatelj Black, ki je ustrelil neko gospodično Lujizo Monte-barro. Obtoženec je izjavil, da je ogra-žala javno varnost, ker je v družbi svoje matere in tete prehitro ipodila po mestu svoj avto. Zaradi tega jo je ustavil s pomočjo nekega stražnika in sta streljala samo, da jo posvarita. Ustrelila pa da se je ... sama! Po tej izjavi je oddala mati umorjene v razdalji petih korakov na Blacka dva strela, a ni zadela. Tedaj mu je zabodla Lujizina teta nož v hrbet. Ranjenica so morali odpeljati v ibolmico. Državni pravdnik se je onesvestil sredi splošnega kričanja. Aretirani dami sta izjavili, da sta morali izvršiti krvavo osveto, ki je v navadi po južnih ameriških državah.
ISKALCI ZAKLADA.
Ruski emigrant Korlzirikin, dedič znanih moskovskih bogatašev, je prav slabo živel v Varšavi. Zato se je domenil s prijateljem, poljskim kaplarom Schmidtom, da bi šel ta pod tujim imenom v Moskvo in prinesel tam zakopan; zaklad v vrednosti' 12 milijonov zlatih rubljev. Schmidt je kar slekel kaplarsko ‘Unifor-
mo in odšel na Rusko. Pol leta ga ni ibilo nazaj. Šele zdaj so ga prijeli poljski graničarji, ker je prekoračil mejo brez vizumai. Imel je s seboj samo1 5000 dolarjev. Rekel je, da je to vse, kar je našel na določenem' kraju. Korzinkin, ki si služi v Varšavi kruh kot šofer, je vložil tožba, ker je prepričan, da je Schmidt skril milijone. Vendar je sodnija obtoženca oprostila, ker ni mogoče 'Ugotoviti, ali je res našel Korzinkinov denar in ga kam skril. Sicer pa je dobil Schmidt eno leto ječe, ker je pobegnil od vojakov in prekoračil državno mejo brez potnega dovoljenja. Korzinkin je rekel, da mu ne preostaja drugo, nego da si kupi avto in nadaljuje svojo obrt. Seveda bo zdaj več zaslužil, a pričakoval je od usode vse več.
BOLGARSKA POKOJNINA RUSKEMU PISATELJU.
Bolgarsko narodno sobranje je naklonilo pokojnino v znesku 2000 levov mesečno najstarejšemu ruskemu pisatelju Nemiroviču-Oančenku, bratu znanega režiserja Hudožestvenikov. S tem so počastili Bolgari znanega romanista tudi kot udeleženca turške vojne 1. '1'877., ko se je osebno odlikoval v oddelku znanega generala Skobeljeva in kot dopisnik (('Novega Vremena* vroče branil življenske koristi mlade Bolgarske.
3 MESECE POD POSTELJO.
Porotniki v 'Berlinu so obsodili na 3 in pol leta prisilnega dela brezposelnega akademskega slikarja Peupeja. Razprava je bila tajna 'zaradi za javnost neprimernih podrobnosti. Peupe je znal ukreniti, da se je vanj zaljubila hišna v domu nekega veletrgovca. Dekle ga je skrivalo 3 mesece v svoji kamrici. Podnevi je čepel Peupe navadno pod njeno posteljo, ker so v sobo zahajale razne osebe. Ponoči pa je prilezel ven in kosil. Bog ve, koliko časa bi lahko nadaljeval umetnik to brezskrbno življenje, jda ni zagrešil vse hujšega zločina. Neki večer je morala hišna spremljati gospodo na obisk. Doma je ostala samo 16 letna domača hčerka, ki se je pripravljala za zrelostni izpit. Peupe je prilezel z revolverjem iz luknje in posilili dekletce;. Šele drugi dan so to zvedeli starši. Poklicali so takoj ((napadalno policijo*. Peupe se je zaklenil v sobi hišne im streljal skozi vrata. Stražniki so storili isto, potem pa so oblekli oklope in 'vlomili v sdbo. Na srečo ni bil nihče ubit, dasi je privabilo streljanje nehroj zijal. Uklonjenemu Peupeju je sledila v ječo objokana hišna. Tako se ji je zverinski ljubimec oddolžil za prijaznost glede stanovanja im hrane.
BERAŠKI KRIŽARjL
Premožna in mirna Danska je doživela nepričakovan beraški upor, ki je razburil vso deželo in slabo vplival celo na 'danski izvoz. Nekega dne so presenetile prestolnico Kjbbenhavn vesti, da se ji bliža desettisočglava armada beračev, potepuhov in sličnih ljudi. Zbrali so se na neko tajno znamenje iz vse kraljevine na Jutlandskem polotoku in so se napotili’ vsi skupaj: brezroki. breznogi, šepasti, slepi, 'razcapani, z gorjačami in bergljami proti prestolnici. Vse vasi, skozi katere so korakali, so jih morale pogostiti in gospodje župani so nastopili s pozdravnimi nagovori. Gostje so bili jako bojevito razpoloženi in odpor bi utegnil obroditi slabe posledice! Cez nekaj 'dni so prenočevali že v mestecu Hoersensu, kakšen dan hoda od IKjobenhavna. Stotnija mestnih stražnikov na konjih in z avtomobili, ki jim' je bila poslana naproti, ni nič opravila in je z začudenjem ugotovila, da nastopa capinska vojska po vseh pravilih' sodobne taktike. Razposlala je izvidnike, postavila straže in napadeni «od-delki* so kmalu dobili izdatno pomoč. Stražniki so se morali umakniti. Posrečilo se jim je odpeljati tudi dva 'Ujetnika. Od! teh so zvedeli, da vodi beraške križarje strokovnjak: poročnik Clavzaam-Claas, častnik huzarskega polka kraljeve garde! Nadaljnja: poizvedovanja so ugotovila navzočnost komunističnih hujskačev, ki so imeli nenavadno veliko denarja. Ali so ga poslali
dobri sodlrugi iz Moskve? Bog ve! Vsekakor je prepovedala vlada vaškemu prebivalstvu gostiti berače. Župani so dobili 'povelje, naj takoj pozovejo na pomoč vojaštvo. Kakšnih 600 stražnikov in več vodov konjenice je zaprlo pot v prestrašeno prestolnico, ki je pričakovala pravega pogroma. Vojne oblasti so 'takoj brzojavile poročniku, ki je vzel (dovski dopust*, naj opusti nedostojno izzivanje državnih oblasti, ker bo sicer prišel pred vojno sodišče in izgubi službo. Clavzaam-Claas — oče, ki je tudi upokojen častnik, je brzojavno rotil sina, naj ne bo; ((sovjetski plačanec*. Po dolgih pogajanjih je pregovorila vlada vojni svet beraške armade, da opusti obisk prestolnice in pošlje samo šestorico zastopnikov, kin aj vladi predloži pritožbe o slabi hrani v hiralnicah, pregamjamjiu prosjakov itd. Gospod poveljnik Clavzaam je moral nazaj v polk, kjer je takoj prišel v luknjo', dasi se je zagovarjal, češ da ni vohala danska armada že več sto let smodnika in da se •je samo vadil v vojni umetnosti;. Beraška vojska je ostala brez vodstva in 'hrane ter se je po> malem! razpršila na vse strani. Vsekakor je pretresla vso 'domovino!
MOČ NAFTE.
V berlinskem Lessingteaitru so nedavno uprizorili zainimivo igro Leona Lamia (('Konjunktura*, ki ji je občinstvo posvečalo veliko pozornost zlasti zaradi tega, ker je igra zajeta iz sodobnega življenja in je njen glavni motiv z osebami vred vzet iz današnjega po1-'litrčnega tekmovanja velesil v naši soseščini. Dejanje se vrši v Albaniji: Trije potepuhi odkrijejo slučajno nekake znake 'petrolejskih vrelcev. Takoj nastane ljuta borba za podzemeljsko bogastvo. Pustolovci zainteresirajo petrolejske magnate in na pozorišču se pojavita dva ogromna koncerna: angleški in ameriški, ki se jima posreči, da zapleteta tudi Društvo narodov v umazano bor-■bo. Kapitalisti inscenirajo revolucijo', nemire, vojaške intervencije in jačijo albanski naoijcnalizem.
Na tem ozadju se jasno odralža pojava svetovnega pustolovca, rojenega gališkega Žida, adoptivnega sina cam-bridgeskega škofa, poslanca angleške spodnje izbornice, pastorja, atoškega meniha, kitajskega generala in gubernatorja treh pokrajin, Trebitscha-Lin-colna. Po vseh naštetih karijerah najde ta velepustolovec v Albaniji sebi primerno polje za udejstvovanje. Postane diktator v Albaniji, ali ga vrže stranka nasprotnega trusta, nakar zbeži na ukradeni angleški oklopnici.
Gbtovo' zanimiva propaganda za Albanijo, ki pa obenem razkriva vse nizkotno početje velesil in ne prizanaša niti Društvu narodov, kjer imajo zastopniki teh velesil vedno polna usta lepih fraz o miru, razorolževanju in človečanskih pravicah, da na drugi strani lahko nemoteno izvajajo svoj nenasitni impe-rijaMzerrj in kapitalizem. Prav čedna slika samostojnosti Albanije, miljenke bivših c. in kr. diplomatov in nevarne igračke sedanje Italije.
PRESTRAŠENI LORD.
Mrke, zgodovinskih 'spominov polne dvorane angleške 'gosposke zbornice so videle te dni čuden dogodek. Čestiti vojvode in lordi so zagledali pri seji ob vznožju kraljevega prestola šestletne-
ga dečka z lepimi zlatimi kodri. Ta naj-mlajši člah visoke zbornice je bil oblečen v lepo otroško nošo iz surove svile in je začudeno gledal starinsko West-minstersko palačo z velikimi plavimi očmi. Malček je imel popolno, zakonito zajamčeno dedno pravico gledati čudeže, katerih ne bo nikoli videl drug bri-talnski državljan njegove starosti. Šestletni »ugledind Dughlby Michael Wii-louigby« je najstarejši sin lorda Midd-letona in kot peer ima svoj sedež na rdečih mehkih klopeh visoke zbornice. Novi član je prišel pogledat svečano zaprisego lorda Loogharda, novega člana zbornice. Star lord je razlagal potek svečanosti razburjenemu mlademu sosedu, kij se ga je oklenil z drhtečo ro-cico. Slednjič pa se je zgodilo presenečenje, ki je povzročilo splošno- muzanje, dasi ni bilo umestno v tako svečanem trenutku. Skozi odprta vrata so prikorakali v škrlatnih starinskih nošah vitezi reda Podveze. Nosili so velikanske ščite, na kalterih je bilo videti strašna levja žrela v naravni velikosti. Mali lord Willo;ughby je menda mislil, da ga hočejo te zverine požreti, ker se je prestrašeno stistnil k staremu lordu in glasno zaklical: »Levi, levi, rešite me pred levi!« To je čula vsa dvorana. Dečkov stric, lord Birkerihead, je takoji šel potolažit plašnega nečaka, pobožal ga je po glavi in m:u rekel, da Britanski lev ni tako huda zver, da bi se ga moral zbati nedolžen, mlad deček!
PRINC WALESKI V ZRAKU.
iNeumormi angleški prestolonaslednik je Izjavil, da bo sedaj potoval samo po zraku. Otvarjati mora tolilko razstav in spomenikov, da niti ne govorimo o udeležbi pri lovih in proslavah, da ni kos Itemu poslu pri dosedanjih starokopitnih prometnih sredstvih. Princ si je tedaj nabavil dve letali: v drugem mu bo sledil njegov tajnik. To vprašanje je zelo razburilo angleško javno mnenje. 'Princ, ki rad vse opravi sam, je že izjavil, da bi sa)m vodil tudi letalo. Bolj previdni Britanci pa zahtevajo, naj kralj prepove svojemu nasledniku Itakšno početje. Lepo je, če dohiti princ konja, s katerega pade pri dirki, ga vnovič osedla in jaše 'naprej. Ce pa bi padel princ z letaloim iz zraka na tla, bi utegnilo to imeti vse resnejše poisledice za bri,-tanškii imperij.
KRILATI ŠKOT.
Londončani, ki bivajo čez počitnice •na lepem škotskem, so godrnjali zaradi nerodnih žeetzniških zvez z večkratnim prestopanjem. Ta mesec so jim ustregli z novimi vlaki, ki prevozijo 700 km daljave od prestolnice do Bdin-burgha, oziroma Glasgowa, ne da bi se vsaj enkrat ustavili. 'Navdušena javnost je že nadela tem brzovlakom ime «The flying Scotchman*. Vse vagone veže pokrit, varen hodnik, ki seže skozi -voz za premog do lokomotive. Vsak potnik lahko opazuje torej strojevodjo in kurjače pri delu. (Za potnike je to morebiti nova zabava, a osobje nedvomno ne bo zadovoljno!) Vsak vlak ima brivske salone za gospode in dame ter pirodajalmce tobaka, dišav in toaletnih potrebščin. Kuhinlja za jedilni voz je seveda električna. Novinarska 'prodajalna ima vse časopise: vržejo jih na vlak tudi tam, kjer se ne ustavi. 'Moški imajo še kadilno sdbo, samotno potujočim damam je namenjen poseben salon, kamor ne sme noben moški.
Izvrševalni odbor Narodno strokovne zveze v Ljubljani
sporoča vsemu članstvu tužno vest, da je umrl dolgoletni član tovariš
Ljudevit Rus
Pokopali smo ga v sredo, dne 27. t. m.
Pokojniku ohranimo med nami trajen spomin
Izdajatelj: Konzorcij „Dela**. — Urejuje: Ivan Tavčar. — Za Narodno tiskarno odgovoren: Fran Jezeršek.