Iimoriilt no fl|trojomiijo in v ulj A triuto|iiwi vruta:
8 Ur., So no tinkn llcrilt,
j«	o
II II 11 H " It
■t" II I) II I, 3 II
Prt votoutiiuiiu tlukimj ooim iirimorno mtumjtin,
Rokopisi
u« vmtfiijo, nolVmiltovutu, jllHnuv no ito fi])i'(ijomiijo.
Niipoinliio projomu opMiviiifltvo (iiiiimiilmfuoljn) In okiiijoilioljn im fcHnvom ln'(jit h, »t. II).
Politi čas list za
\m
slDfisH narod.
Po poiStl	|)i>o|(minn voljo i
55n aolo loto	, , 10 gl. -- ltv
r.« pulioto	, . (>„—,„
k« Oolift lol;«	, , 2 „ 00
V «dinlnl8ti'Hol)l volj«! ,
Kii oolo loto , . 8 (fl, Kil ])ot lotil, , , 4 „ »« ootlpli lotil , , 3 „ 10.
V Umitjiuit mi flot« [HiStlj'® volJA 00 Ur. votS mi lotio,
VrodnlStvo jo v HoSSnlli uttcnlfc Btov. 21),
IzIhi|ii p« tflkfrtt nu toilon iw ntoor v torek) SoMilc tu nobottv
■sA/f'-1
Ztirutl božičnih praznikov izitlo prihodnja številka »Slovenca" v soboto 28. t. m.
Boži«.
Zimska tihoia in počivanje priroduili moči ms pripravlja na veliki praznik poroda alnu Božjega. Mrzloht, enaka zimskemu hladu, jo vladala v človeških srcih preti prihodom Kri-titanovim, kateri jo šo lo prižgal plamen kr-Sčansko ljubemu, ki je ogrel celi avet.
Prod vsemi doli sveta dosegla jo Evropa posebno milost, da ao jo po njej razširila prava vera , iu vaiud tega jo Evropa kroalo prekosila vso dolu sveta, ki bo jej morajo vklanjati, kur jo krščanska odgoja hitu iu um poblažila iu ojačila Evropejca tako', tla bo ao poleg njih pokazali drugi, kristjausku luči iiedeležni narodi, kakor divjaki.
Vendar bo se Evropski narodi načeli prevzemati in pačiti. Odliko, ki ho jo dobili po krščanstvu, začeli ao pripisovati neki pl« metiski Indo-gernuuiski prednosti, no spoznavši, kako revni lu zapuščeni robovi ao ravno indijski narodi brez krščanstva, kakor jih vidimo v izhodni Indiji in Perziji. Brezbožni učenjaki napravili ho iz krščansko Evropo na pol pogansko, iu od aih dob smatrajo ao naši voliki prazniki bolj kot nuka podedovana navada, nego kot elito vi čistemu dušnega vesolja, svetih spominov in pomnoženo molitve.
Večina slovenskega naroda šo ni oatrup-Ijoua po tem liberalnem, — kužnem duhu, in pri nua bo praznuje božič šo a culo gorečnostjo. Mladi iu stari so voaeld jaslic, in opruv-ljajo a prižganimi lužicami pred njimi avoje pobožno molitvico. Kovnega Slovenca poaobno gano poglod na rovno pastirčku, In na revnega
Jezusa in njegovo roditelju; tolažilna jo zavest, da si jo aam sin Božji izvolil tako revščino , du so ju porodil y hlevu, v revnih jaslicah.
Nu ta voseli praznik zgubijo vao palačo avojo lepoto, kajti vosoljo svetil bo jo presolilo v revni hlev, tam, kjer ima tudi revni mož dovoljott vhod, kamor zahajajo nedolžni pastirčki, Nu ta dim bo čuti ravni Slovenec srečnega, in uu zavida bogatinov, saj vidi, da so jo njegov Bog ponižal in skril pred trušotn in mogočnostjo avota v hlov k nedolžni živini in priproatim pastirjem.
Prazno, žalostno bo nam vidijo palačo iu kruljovi gradovi, ako vidimo, da jih prezira kralj vseh kraljev in priboži mod najrevnejšo ljudstvo, med ljudstvo nepopačenega sroa, uied pastirje.
To praznoto kraljevih palač ob času porodu Kristusovega nam prodočljo avot;i trije kralji, kateri so zapustili svojo krasno hišo, da bi v bežal i praznoti človeško ničuvosti in mi"/,loti brezčutnega poganstva in votlo mogočnosti, ter ao poklonili pred lučjo in ogruvajo-Čint plamenom sveta, Gospodom našim,
Kaj bi noki bilo, ko bi naš revni slovenski narod no iuiol tolažbo, da jo tudi njegov Bog in Zvellčur trpel toliko pomanjkanja ? Izrujto narodu vero, in videli boato enaki sad kakor na Nemškem in drugod!, kjer do krščanstvu le šu posniehujojo; postal bo ta narod divja druhnl aouijaliatov, ki bo kričala po posvetnih nebesih, po bogastvu in vžiticu, tur bo kolikor bolj reven toliko nevaren postal za vso sosedu, In ravno liberalni bogatini, ki ga k brezveratvu napeljujejo, imajo ao največ tresti [prod nasledki tega ravnanju.
Upajmo, da tako daleč no bodo prišlc?s tla bo bo našim rodoljubom posrečilo, ohraniti naš narod pri atarih krščanskih nazorih, pri stari poštenosti. Odobrujemo boj zopet* goljufijo iu odoruštivo, boj zoper slabo državno) gospodarstvo, odobrujemo vca trud in marljiva delavnost, ki mori na to, povzdigniti naš narod iz sedanjo matorijaiuo revščino; in nI dvombo, da so bo s takim delovanjem počaaii našo gospodarstvo zboljšalo. Da pu vbI nikdar no bodo obogateli, o tem ni dvombo, kot.' Kristus sam pravi: »Beračev bosto ./.mirom med seboj imeli."
Iu ako bi prav večina naroda v bolj revnih razmerah ostala, vendar nu bomo nikdar' odobravali Hiluoatnih, roparskih nazorov, to-lužeči ao z mislijo , du v bogastvu no obstoju vsa sreča, ptizemuljska, g« bolj pa a spominom na našega Izvuličarja , ki jo od svojega poroda v revnem hlovu tlo avojo smrti modi razbojniki pokazal nam, dajo boljo in Bog« doptulljivejše, čo živimo v revščini in ponižnosti. Kogar navdajajo pravi krščanski nazori* bo imel, čo jo tutll rovon, veselo božično prazniku, ktero vsim prav iz srca Želimo.
V torek 10. vlada državnemu
Splca.
predložila jo avstrijska
m
zboru mej drugimi predlogi
tudi predlog o združenji Špiee z dalmatinskim kraljestvom, kojemu je dodan po ,,Obzoru sledeči „apia okraja Špico";
„Okraj Spi ca naslanja bo na eni atranii na dalmatinski okraj kotoraki, na drugej meji z novimi mejami Oruogoro, koje ao natanjč-nojo zaznamovano v Članku XXVIII bt4rlin-
......-,.-.,....................... v. ..I.„li.;ii».m,ti,.: .,u,:.,-i.,................. .......M.,,I ;,im1T3
črtico o ruske j cerkvi in njenih sektah.
(Dalje,)
Kaj no, cia lopo doni ta apologija i To besedo kažo, da gotovo nima nikjer na celem svetu duhoven tako zuničovainega stanja, kakor ga ima duhove« v i1 uničuj narodnej cerkvi, kakor gu ima duhovni sluga pravoslavno iu v verskih zadevah vsogumogočne državo, Duhoven, ki bi imel biti Bvutilo vsem, alopuri in to so mu šo no šlojo v greh, kur jo neveden 3« beden, kajti nekateri, ki bo popolno omikani, So huje sleparijo 111
Vlada jo neomejen gospodar in odločilen faktor v razšlrjovunjl in utrjevanj! pruvoslavja, ona Ima vao avetiako in duhovno moč v sebi, Zato skrbi ona, tla duhoven.*,Ivo no izpoznu svojega poklica, kor tlrttgač bi ho jej znala uujvlšu oblasti v cerkvenih zadevali počasi iz
Kjer sta vera in dnhovenstvo tako brez moči, tam ni čudno, čo so m no ž d razna broz-vorska iu krivoversku načelu. Gotovo jo nihi
Občinstvo misli, du ao rodu nekaj razkoinikov,
hišo, ki ima na vseh straneh polno odprtih lin, Velika rana na telesu rusko cerkve je
B„ vumau y W11„VU11, „,lllv,„u ........ _ zadnjič tudi razkol, o katerem ima no lo m»
SZ^m^^Zrm čisla pri'jpadua Evropa ampak tudi Kusku sploh zelo
nahaja v ruskem na-s katerim! so d tiho-vonstvo zmerom puča, da bi jih pri zakonitem llzem ravno tako naravna posledica pruvoslavja sodelovanji Vlado spreobrnilo k pravoalavju in kakor ata aocljalizum in komunizem posledici da ao razkoluikl ustavljajo zartui dvopratnega protoni,aiitlzuia, Kakor jo znano, jo bil letoa pokriževanja in dvojne aleluje. A kako jo t» gunurahuljutanli N. V. Mozeiiccv zavratno po njih število Ju ao ii razicolnllci potegujejo M nihlliBtih umorjen. Ambrozij, škof dimitrovak! zu kaj druzega — o tem večina čisto nič no vo.fc jo sicer rekel pri pogrebnem govoru: „Mi Zatoraj ao mi no zrli odveč, Čo podam ta nismo Čttli, ko jo bilo trebu. In glej, v miš nekoliko natančneje poročilo o razkolu in sicer krepki dom, v naš bogati dom ao ao prikradli J po opisu, ki ga jo Jttzov letoa julija in avgusta t ulj o ter ao ukradli naš najlepši aaklnd" (Qru-ždanin11 32 novembra), — u boljo bi bilo, čo bi bil rekel: Mi nu moremo z zvezanimi rokami lit zamašunlmi usti stati uu straži prod
meseca priobčil v žnrnalu ,,Slovo." V tem članku popisuje Jttzov zgodovino, število iti notranji sestav razkoinikov. O tem, kako
L*
n
Slo-
olikanih dosti, kakor kažo prejšnja apologija. A ono bo tudi pri kmetih no čisla. *) Kmetijo uo sicer verni, popolno vdani avojej veri a duhovnov se pa zunaj cerkve, kolikor moč ogibajo.
*) m v liuijiikoiit „Hlovoaau" mnj čltvnok: „0 jnukoiu thiliovoniitivtt."
nejasno pojmo, „Mcndu nimajo — pilo Kos t B—kov— o nI jod noj reči naši omikani krogi tiako napačnih mnenj kulcor o razkolu, uo gleckS nato, da jo razlto! zraatel na naših rodnih tleh lu da ao tako nopourodujo dotlkiCninogih najbolj bistvenih strani [narodnega življenja,
razkol nastal, ne bom govoril, kur ju to venčovim'1 čil,at,oljem užo nekoliko znano, '") ampak lo o zdanjem stanji razkola. Jazov piše:
„V razkolu so jo v toku njegovega dve-aliolutnega obstanka napravilo nekoliko raz« dolkov. Glavna dva razdelka so a ta r o v o r c i, ki ao delo v popovco in brozpopuvoo in so po-fiobno odlikujejo po svojem negativnem umoru
*) G loj lliiloki iiIhivi htloklmui.
'itlrlnrli Nllcon, po Putruiiovukrnu
"skega kongrosu, od 13. malega srpana 1878, jadranskim morjem. Okraj dolg je priličen 9 kilometrov, iu iS i rok 8-7 kilometrov; površine .;ie okoli 35-9 kilometrov. V njem leže sela Mi-mt Gjurmani in Pupanl, v lcojili živi 120
irodovin grško-vzhodnjo vero ,- potom Nagraditi iu Jankoviči, Brkani in Botomorl nli 'išplon na tako imouovauoj laki Spica, daljo Brca in Madjari, s 170 katoliškimi rodovitnimi,
•	K a Brco in Madjaro naslanja so Belo Sušenj jss okoli 70 katoliškimi družinami. Vse ljudstvo tžfceje prilično 1700 duš, Njegova narodnost jo večinoma albanska; pa govori enako slovan-' isko (srbsko) in albansko. Število e. k. podlož-
*	Stikov, koji živo v tem primorskem okraji, je '18 redovin. Vžo prej našteta šola obstoje iz
•• annlo koč, koje so dosti daleč jedna od druge, zaradi česa bo sela zelo prostorna, Hišo Hozidano bo večinoma iz lomijonega kamenja v nadstropje, in pokrito z opeko.
Mej vtrjonimi kraji omenimo: 1) Nolutj, jmalo, staro gorsko trdnjavico na 200 metrov (relativne višino) visokoj, Btrmoj, samo od ono istraui pristopnoj pečini; z njo moreš, gospodovati nad potom v Špioo, in nad morskim bregom. 2.) Novo obrežno trdnjavico Tubijo na Oolem-Brdu, koja gospoduje nad apičklm pri istraniščem, Ono jo zavarovano samo malo proti burji, v lcojem dobivajo samo slabo zavoljo večji brodovi in sami okoličani. Luka Bar oddaljena jo od Tubijo (3 kilometrov in Joži v njenem obzorju,.
Skozi Bpički okraj raztezajo so jugoza-padno strani goro Sutuman, koja leži mej akudorskim jezerom in jadrunskim morjem, Ti (obrobkl ne BeŽejo neposredno do morskega, bregu; oni so raztezajo nekako do črto, lcoju jo nu-ananjena z kraji Migjor in npicu. Od one žrto vzdigujo so proti morskej obali več po vMnnstili bregov, koji bo ločeni globokimi dolinami in KoteHlcami, V vrsti Migjor-Špico leži vsled poleg obali nižuva, skozi kojo vodi pot iz Bttdvo v Bar.
Na jugu Špico sežejo obrobkl goro Saturna m skoraj do morsko obale. Visokost na čr-tiogorBkej graniei znaša (100 do »50 metrov, spredaj ležeči bregovi visoki so 1(50 do 500 metrov. Strun gorskih obrobkov jo zgoraj strm, apodaj pu raven. Gornji del pogorju izvzemši jnekoliko tnalih gozdnih parcel, jo gol; doljni
jo pa večinom posejan z žitom, ost ali del zaraščen jo z gozdi in nizkim grmovjem, Od' Špioo do južno mejo togu okraja izteza so ob obali do dva kilometra široki in naplavljeni obrobolt, na kojoin leže njivo in livado.
Potoki, koji teko skozi ono zemljišče, imajo največ strugo z močnim padom, in bo obdani '*> globokimi strmimi bregovi; njihove dolino so v gornjem toku 'in ondi, kjer pre-bijujo nasproti ložočo bregovo, pusto in bre-znate- Nujznumeniteji potok jo Gjurmauski potok , na kojim leži kamnit most, O e a.t; e bo slabe; glavna zveza je prej imenovana pot, koja so razteza skozi ono zemljišče v sovorozapadnej in jugovzhodnjoj črti, vBtopI vunj pri Ugliei in ga zapušča na jugu Sušnja. Sicer nahajamo samo stezo. Zemlja ni mnogo rodovitna, akoravno jo marljivo obdoljujejo. Industrija navezana jo stuno na izdelovanje pohištva. Trgovina jo zelo noznatnu. Z združenjem toga okraju z Avstrijo so kouočno od« Btranijo prepiri mej špičlco in pastrovičko Člno, koji bo so zaradi moj pogosto povračuli de letu 1876."
Politični pregled.
Avstrijsko dešole,
V Ljubljani 28. dooombra,
B^trfevnsa kBsso jo 21, t. m. raz-šel na počil,nico tor so bojo zopet; snide Šo le 15. januarju prihodnjega lotu. V eni zadnjih soj jo nemški poslanec Solioiiorer še hudo razgrajal in rekel, tla avstrijski Nemci prisrčno žele, da bi bili Že skoraj zet!, njen i z Nemčijo; ob enem jo rekel, du naj ljudje sedanji vladi davkov drugttči ne plačajo, kakor prisiljeni po ekBekuciji, Kakšen hrup bi bili zagnali VBtuvoverni linti, če bi bil kak Slovan v tem smislu govoril I Pravi rodoljubi ao tem besedam sicer oporekali, ali pomenljivo je, tla Nemci, kterim bo jo zadnjih 7 let v Avstriji vedno streglo, niso zadovoljni z Avstrijo, ampule žele zodinjonja z Nemčijo, kjer pa tudi ni vso izvrstno', kakor priča naš današnji dopis z Dunaja. -- Ktiaki nazori, kakor jih je izustil Scliouorer v svojem govoru, navdajali ao tudi društvo nemških dijakov, čigar čaatni ud jo bil Sehtinorer, in ki je mod 1000 udi štelo tudi okoli 1,'J5 prolosorjov. To društvo
jo nemškemu cesarju Viljemu 'poslalo sočutno adreao, in se jo sploh bolj brigalo za Nemčijo kakor za AvBtrijo. Pa doletela ga. je zaslužena kazen, ker bilo je od e. numestništva to dni razrešeno. Prav tako 1
Wa BsaSufiitsietriSlte« krizo jo šo vso pri starem. Eni pravijo, da jo bil Potočki zarad sotstuvo novega miniatorstva poklioun k cesarju, oni pišojo, da jo šol tje zarad vnanjega mini-storstva, kor jo Andraaay vsegu žo čez glavo sit in si želi odpočitka, oni pa menijo , da je šel k cesarju samo zarad dogodkov v Levovu In ,,Oaz. Nur." piše, da jo vzol seboj vsa do-tična pisma, Naj že bo kakor hoče, v tem bo vsi listi strinjajo, du tako no moro več dolgo oatati, in da se mora žo skoraj odvaliti kamen, ki prebivalstvo žo toliko čusu toži.
'Ms%BnB»«tlSiuslliU narodni poslanec dr. M. Kiaič bil jo 28. p. m. v Budapeštu pri kralju pri audijenci v narodnih zudovuh, O toj poroča „Nur. List" sledečo: Naš častiti narodni zastopnik dr, Klaič bil jo pri posebnem zaslišanji pri cesarju in kralju, Kranju Jiaipu 1, iu mu oddal spomenico glede u vodenj a hrvaškega jeziku, kot učnega joailca vsih Brodnik, šolah v Dalmaciji in živo priporočit), da so vžo enkrat k avojoj naravnoj rešitvi privede ono vprašanje, kojo toliko let že čaka pr-u6»im ministru v BtiČu, in sicer v smislu »borovih sklepov iti silnih občinskih prošnja. Kralj jo prav prijazno sprejel dr. Kluiču, prl-pozuul važnost vprašanja iu potrebo, du bo reši v narodnem interesu in mu obetal, da bodo močno skrbel v tem smislu. Pri tej priliki jo kralj izrazil svojo popolno zadovoljnoafc o vedenji naroda dalmatinskega v zadnjih dogodkih, priznal jo voliko žrtve, kojo jo narod (loprluoBol, in pravi, da ga izvnnrodno veseli, videčega, kako jo narod to žrtve prostovoljno prinašal, pokuzuvši svojo staro zvestobo kralju Iu državi. Govoreč o zasedbi Bosno in Hercegovino, bo jo kralj izjavil prav začuden, kako se je ondi hitro vmirlio po tolikih vporih; prizna, da je oni popolnoma dober narod in du dobi so časom cesarstvo v njem vrlih državljanov. Potom pristavi, du bodo novi odnošaji, storjeni v Bosni in Hercegovini najbolje vplivali zu nuproilolc Dalmacijo, in du bodo v lom našla odškodovanje zu prinošono žrtve. Konečnoomonivši zadnje dogodke v parlamentu,
U j, n v'i'T.::::iii: ^v^ir-nfr-T—^	.....
— in d u h ovni kristjani, ki bo delo v iMlokuno, duhoborco, občno in Štundistoter se odlikujejo po svojem mlstično-seeijalnem anioni. Kazun teh jo šo nekoliko b listov (skopcev), <Uiodo števila ruzkolnikov stu imela ool6 do zadnjega &iaa vlad« ia oWmi,vo naj bolj ho-točna izveBtjtt, Šteli so ao lo tako imenovani »apisni razkolniki t. j, potomci onih, ki so piačoviili v XVIII. stoletji dvojni duvek, Številko v računih bo ostajale poprejšnje deloma zarad malomarnosti doloma pa t,tuli zarad strahu, kajti Čo bi bo bile zupisulo večje številko, bi ibili vladni organi dali marsikaj pretrpeti oskrbnikom in duhovnom dotičnega okraja zarad dopuščanja, da ho Jo razkol zmnožll, Zategadelj ho bilo številke cela desetletja jed no in iste, no glede nu to, da ne prebivalstvo vedno množi iu da nI nI ko I mirovala iuj.ua ruzkolniška propaganda. Diihovenstvo pa tudi zulieg,ttilol ni hotelo pokazati prave številko*, ker rnzkolulk jonja biti zanj dohodni predmet (za osvobo joti}« od obhajila itd.), kitko r naglo ho vključi v „zapintio." Ko jo lota 1950 oileijalna številka pokuzulu R2D.OOO ruzkolnikov, jo minister notranjih zadev, grof Porovnkij v svojoj za« piski k carju aprejel veliko večjo številko nam-seč i) Bilijonov. To jo dalo povod, du tste ae
l, 1852 soatuviU dve komisiji, ki sto imeli nalog določiti dojunako število privrženca ataro-vorja, Pokazalo so jo, tla jo bilo samo v ko-stroniBkej guberniji 87krat več ruzkolnikov, kakor je oficljalua štovllku kazala in v vseh teh tirainkomilh gaImiiijiih vpmtitjo 11.krut več. Tako zudobimo po toj razmeri število raz* kolnikov v vaoj tučusnej Uuakoj okolo 10 milijonov. Vendar pu pravijo izvedenci v razkol-niškivm vprašanji kakor Meljnikov In Liprandi, da jo ta številka še zmerom premajhna, Kakor ao komisijo proručunllo jo bilo letu 1859 ruzkolnikov mlljonov; čo bo opiramo nu to številko in če pomislimo da so prebivalstvo v 19 letih za l !(",'„ pomnoži, potoni dobimo zu I. 1878 ruzkolnikov T,Ž miljoaov. Če pu daljo Še pomislimo, du ao razkol vedno bolj razširja, tako n. pr. so kraji, kjer prod. petnajstimi leti ni bilo nijednega molokana, a zdaj jih jo užo polovica, potom I oliko štejemo 12 ali 18 milijonov vaega razkolnlškega nusoljenja, LJo sektah so pa ta številka tuko-le rnzdeli; popovcev	8,000,000
brezpopovcev . , , , 8,000,000 duhovnih krititijuuov . 1,000,000 blistov in slcopciiv , . 05,000 Uiclli, lcl bo no morejo
prištevati k ni jodnoj teh sekt , , . » .
toraj več kakor
1,000.000 18,000.000
ruzkolnikov.
„Notranjo stunjo razkola se num pu naslednjo prlkazujo. Sturoverci niso nikakor privrženci črko, oni razvijajo zmerom daljo. Bvoj nauk in so uo boj ti logično doslednosti v izvodih. Oni niso aumo veliko bolj gramotni (lesena umi sehrolbuns kuudig) ampak tudi bolj razviti kakor pruvoalavno uuaoljenje, Zu-tegudol misli Kostoniurov, tlu jo razkol očitni pojav narodnega umskega napredka, da je oa vzbudil spoči mozeg prešlega ruskega človeka. Unhoviio-litorarna de.luvuom, jo pri njih dovolj razvita in v nekteri h proizvodih sturoversko piHiuenoati se kaže velika če tudi včasih jedno-ntranska načitanoat (bolosonheit). Najvtižnejo je pa, da ho ra/fkolniška plsmouost vnuk dan bolj razvija in prikazuje so cela kopica raz-Icolniških posluuie lu pesni. Toraj nI ruzkoi, katerega podpirujo samorodnl talenti, nikakor niumlju. Omenjeni zgodovinar šu celo misli, du razkol ni plod Btaro itusko, ampak tuja iu nova prikazen.	(Konec Bledi.)
<*doatavi kralj, da bo ždaj, ko ao težavo nehalo v Bosni, nastale v poslauBtvih, Dr. Klaič o dr ■govori, da jo Dalmacija avojo dolžnosti apol-snila tom radoBtnojo, čem ao a zadnjimi dogodivščinami apolnjene starodavno žoljo in nameni naroda t iu pravi, da bodo ti dogodki, ■aiko ao bodo prav ravnalo, gotovo oarečili Dalmacijo; a glodo parlamontarnih tožav dostavi, da bodo , hvala Bogu, premagano brez prelivanja krvi,"
V nanje držav«.
IB«BHtM tehniški dijaki v Potrogradu ao ao bili 18, t. m. zbrali pred poslopjem mini-atra za javno ceato in Btavbo, da bi mu izrodili neko prošnjo. Minister jo tri izmed njih poklical k aebi in jim razložil nepoatavnoat njihovega ravnanja, na kar ao ao dijaki mirno razšli.
S!« IumUSJo poroča general Oavaguari, da jo aiganiški emir Šir Ali pobegnil v Turke-stan. V Kabulu jo bil žu ob vao veljavo. Jaku b Kan jo oproščen in puščon v Kabulu. Vojakov jo mnogo pobegnilo.
cgram ^Slovencu/'
TT«	decembra. Po odatra-
jijonih mnogih zaprekah dospel ju včeraj prvi parobrod „vitez Stavenov JakšiČ pl. Kaiaor-Nvelirski" po reki Bosni v Doboj; veauljo nopo-piBijivo. Dobojako občinstvo in ooiu garnizija so ga na obalih pričakovali; vai bo čestitali jtadporučnikn vitezu .TakšiČu in njegovemu vo-likanakemu podvzotju, Slava njemu,
Tolegn
Isrirni
Vid girft SKnifčiti, 10. dec, *) (Nesreč a na I u d u.) Včeraj sta žalosten konec storila krčnuir Audroj Kavčič in Vulu ltojlc, kmečki fant, oba mlada iu čvrsta. Šla sta iz vasi Dobravice zvečer ob 0., ko jo prav močno snežilo, v bližnjo vaa Zagorioo iu nesla vsaki en liter vina seboj. Med obema vasicama ložo njivo iu travniki, po ktorih jo to jesen velika povodonj nastopila In šo pretekli teden naraščala. Voda ju bila zadnje dneve v mrazu precej zmrznila, pa vendar no tako, da bi bilo varno po ledu so podati v bližnjo vaa. Bil je led lcomoj 2 dobra palca debel, kakor ho je ipozrioje videlo. Ta dva pa oba pogumna so v teku spustita čoz led. Ko prideta ravno ua mesto, kjer je votla najglobočuja, ao led razpoči in oba ao pogroznota v vodo. Ljmljo ao čull oddaleč noko žalostno vpitje „na pomoč11, pa kur jo bilo že precej temno, niso vedeli kaj da jo in kam naj bi hiteli pomagali. Bližali ao kloaton jok i v, alvahomtv slutili grozno nesrečo. Lahko al jo misliti grozno trenutku po hišah, kjer je enega aH dnuega domačih manjkalo. Zjutraj še lo ho jo izvedelo, kdo sta bila nesrečna utopljenca. Našli ao njih klobuke iu drugo malenkosti od onega in druzega: fajfe Itd. Ljudje so sekali led in na „llosuu polagoma prišli do mestu, kjer a ta una dva utonila, Dobili ao oba skupaj. Kdon je še kr-fiovlto držal v roki kos lotiti, na ktorom ao je mujbržo hotel poprijeti in ai kvišku pomagati, Led Je bil pretanek. Ta grozna nusrnča je ljudi močno užalila in pretresla. Krčmar je bil obče priljubljen mož, ki so jo šo le proti onim lotom v našem kraju naselil. Donui ju iz Žirovnico frt-ro in jo kot vojak nosil »plačilno nalogo1' (aokacjo) našim kmetom. Lani bo je tu oženil ker zapušča mlado vdovo z malima otrokoma.
Ta žalostna (logodba bodi ljudem v svarilo In opomin; „puzlto na ledu I
ttl) Zuluuinjono,	Vrtnin.
Ki IHoisasilji, 20. decembra. (Razni o r o n a N o m š k o m.) Nedavno jo poslanec L u d w i g v nemški državi zbornici jako mikavno in resnično govoril. Mnogo tega, kar Je povedal, ima splošno veljavo in ao prilega tudi na muraiktoro drugo državo. Ker bo nekteri vodno kakor opice vao posnemali, kar ao jo v Nemčiji godilo, in imeli vse, kar jo od tam prišlo za naj bolj izvrstno, hočemo iz toga govora nekoliko stavkov posneti:
„Odkod pride toliko sooijalisbov'?" vpraša Luthvig in odgovarja: „Ker so v Pruaiji sta-novaka čast zgublja ; zoačajni, zvesti uradnik, ki šo na vero kaj drži, ao prezira in odriva, avanzirajo paronegati, prlllztijonci, ovaduhi. S kolje in duhovniki, kar je zuačajnih, so preganjajo vi, tM.oitr, vai dobri in potoni ljmljo, ki ao bili vsigdar steber domovino, ao zaničevani; v časti so pa sleparji in „gr(Uidorji.u Vera v više Btanovo jo zgubljena, ker ti sami postav no apoštujejo, Tako ljudje zmirom bolj verujejo besedam soeijaliatov.11
,,Zakaj ao veliki iumpi ue kaznujejo, ampak lo, mali V"
Saj imamo na stotino talcih Hgriliiclerjevu, ki živ6 od očitno goljufije t pa bo jim nič ne zgodi. Število hudodelstev a o a t r a-h o vito množi. V šoatih letih ao jo pomnožilo število hudodelstev zoper nravnost za 201 odstotkov, umora za 188 odstotkov, uboja za 102 odstotka, ropa za 146 odstotkov, goljufijo za 21)0 odstotkov, goljlivo krido za MG odstotkov in hudodelstev v javnih vrtulih za :)75 odstotkov (čujto, fiujto I) Toliko jo Bismark dosegel v etičnem (nruvnent) ozira i"
,,Zdaj po poglejmo šo na gospodarstvo*
Zmirom delajo novo postave, zmiroin novo postave, tako du ljudje žo več ue vedo, kaj jo dovoljeno, lu kuj prepovedano, šo juristi aiuni so Že gluvo zgubili, Pu ljudstvo jo vendar zmirom bolj revno, a poatavaml mu jo malo pomagano. Veselo ao lo breztlomovinski bankirji in kapitaliatl. Drugi ljudje ao pa vsi stiskah, Ko ao jo ta mešarija začela, pulili ao ljudem vero iz artia, iu potem so ju brž postavilo ailno bogastvo, ki jo komaj ječi ušlo, po leg nezakrivljeno revščino, in zdaj smo že tako daleč prišli, da se inoru oklicati izjemni stan, kodur ao vrno naš ljubljeni vladar po dolgi bolezni v avoju mesto, ker njegovo živ Ijenje ni več varno, Ztvres, gospoda moja, daleč smo prišli pod Bismarkovo dobo I Ljudstvo ne zaupa več vladi, uo višini atanovom, zato ae aocijaliati tako množtS, To ao vzroki, gospod minister, in tukaj jo treba pomagati, treba je priznati, da amo zašli •ua kriva pota. Troba je, da ao povrnemo nazaj k nazorom k v S 6 anale o vere. Ljmljo pravijo včasih: „ju, ko bi to cesar vedel 1" Dobro, gospod miniatur notranjih zadev, razrušite tlat zid, ki cesarja obdaja, da ne aliSi tožbA narodovih, stopilo pred vladarja, in povejte mu, kako stvari stojd. Stopite pa tudi pred kneza Bismark«, iu razložite mu, v kaki nevarnosti da amo. Težko mu bo priznati, da ao je zmotil, pa enkrat ae jo žu preobrnil, unj so še enkrat,, pu na bolje, da bo svojo življenje lupo dokončal. Enoržije ima zadosti, on nam lalcko pomaga, ako lo hoče."
11« KuMMlLa am	1(1, decumbrn.
(S a v u , 11 r o d s k o o o a t, o i n vi a d n a p o d p o t' a z a n j e, ž a 1 o s i, n i n a h 1 u d k i e k h p u d i o i j c v B a r a j e v o. V r o m e.) Zu večkrat aeui Vam poročal o atrašuoj poplavi Savo in zadnji čaa o precej hitrem padanju, Diuiob Vam moram z vesoljem naznaniti, da Je žo skoraj Čotlrl metre pulti. Prod par dnevi vitlili amo iz našega liro d a cesto v turškem Brodu in uodaj padalu bode vedno
hitrejše, Rea takovo poplavo ni bilo žo oil lota 1787 iu sicer od 13. do .1.8 maja tega lota stala jo tako visoko, da so bilo celo ter-rtnjavske poslopja in sploh cela trdnjava pod vodo, Tudi avatrijaki Brod jo to loto strašno trpel, ker voda je udarila v vao hišo in vozili ao ae s čoluovi po ulicah. To znamenje Bom opazil prod par dnevi v trdnjavi, katero rabi mnogo tujcev, in jo tudi vredno da so ogloda,
Brodake ceato do aodaj, kakor sem večkrat žo omenil, polno blata, začelo ao ao nekoliko čistiti in popravljati. Sedaj v mrazu, kojo vse »mrlo dola olcolo 50—80 ljudi vsaki dan iu nekoliko voznikov. Blato bo odvaža iu v nekojlh krajih debelo kamenje nalaga, ko-jega pripelje vsolej ladja iz Kobašu to jo od prvo štaeijo proti Sinku.
Za popravo cesta samo v Brodalcoj občini dobivalo je meato od prvega dne okupaciji vaak dnu 400 gld. z nalogo cesto vedno v najboljšem stanu vzdržati, Ali kakor v Ljubljani jo tudi tukaj doato g nji lega v mostnem zaatopatvu, akoravno neinčurjov ni, ao palc menda kaj druzega. — Vso godrnja in vsak vprašuje, kam neki pride vsakdanjih 400 gld. ker ao doae-daj ničesar ni zgodilo iu šo sedaj v primeri vsakdanjega plačila jako malo,
Vreme je tukaj kakor žo poprej zmirom nestanovitno, vaak dan, odkar jo deževati nehalo, aijo nam solncu, sneži in vleče so kakor po Ljubljani najgoatujša megla; tudi mraz je začel dobro pritiskati.
V zadnjem dopisu omenil aem noko pro-eej smešno elcspedicijo v Sarajevo in ni šo o tej konec govorjenja, žo aem čul drugo šo luijšo, od višjega vojaka, koji jo bil priailjou dana mu naročila izvršiti, -Vozila jo ato in čotiridosot voz močna kolona sedem sto žak-Ijev ovsa v Sarajevo. Kolona morala jo oditi kljubu uujgršeniu vremenu, krmo za konje bo lu toliko seboj vzeli kolikor jim je bilo i zračim j ono, da trebajo pri lepem vremenu do Sa-rajova, Visoki častniki ao računali, vreme palc računa ni potrdilo, kajti niti do Sarajeva ni kolona privozila, temuč ustaviti, ao jo morala že v Bttzovuču, to jo 74 kilometrov prod Sa-rajovim In do tjo izpraznila ju žo pet ato ža-kljov ovaa. V Btuovačti ao jo morala zato vstaviti, ker bi bilo ostalih dve ato žakljov premalo za hrano do Sarajevu. Iz Buzovuča vrniti ao jo morala kolona nazaj iu komaj jo šo dospela blizu avstrijske mejo, kjer jih pa Sava nI naprej pustila in z naj večini trudom prišli bo vojaki a Basnimi konji pustivši vozove v blatu na štaoijo, kjer ao pred več tedni žito nalagali. Konji ao takoj skoraj vai uboleli in pokropull, koji palc ao ostali, prodani ao bili od 1 golti, do 5 gld, Vojaki pak, to jo razumljivo, uboleli ao tudi.
To je dobiček nepraktičnih naredit iu ukazov.	A—fi.
nono*.
V LJubljani 24. duoombru. (litmadba dAhm ohuU) Nekteri nem« škulitvrji ao ae pritožili, du trije odborniki Mu* rijno bratovščine niso pravilno voljeni, ker ao bili voljeni trije odločni nurodujakl Ho -rak, Pirnat in Zupančič. Mostni magistrat jo tožnikom prav dal, in gosp, Hegnliju zažugal 50 gl. kazni, če ne skliče novega občnega zbora, da ao bo vnovič volilo, Deželna vlada je pa to razsodbo ovrgla, iu narodni odborniki ostanejo v odboru na veliko jezo tožnikov.
(OpoBomjmo) nu tloaašnjl Inaerat gosp, Dolenca,
i« Hlo-lotom bodočim IX (SO In1., zu
(Priporom« \ listov.) Učit« 1 j»lc i To-vaviš. List ir,a šolo in dom. S^ prihodnjim lotom prično U svoj XIX. tečaj. Žo to mu je jako vgodao priporočilo. Versko prepričanje in narodna »ivvoMi ostanete nam tudi v prihodnjo «y<l«tt vodni«! pri našem delovanji, pravi vrtu! uifltvo v vabilu It im rožo vanju, in zato naj podpirajo ga vbI pravi MbW prijatelji, kterim je do tega, da bo šolano loči pogansko od cerkve, marveč dnltovski in uvetovnl učitelji vzajemne ■delujejo na blagor uušo mladino. Velja p« ,,'Učlt. Tov." za celo loto 8 gld. a za pol leta x gld. 130 kr, Spine in dopise Bprojema vred-itik g. M. Močnik, učitelj na 1. iptrtui šoli« stari trg lilš. šli, ;lf); naročnino hi naznnlla pni založnik g, B, Milic na Btamn trgu hiš. Št, 1!) v Ljubljani,
„V r t e c." CaBopla ti voimko mladino, prične % tečaj, in velja za celo leto 2 g pol leta ;l gld, .'(O kr. Vredujo ta vho hvale vredni list g, Iv, Tomšič, učitelj na c, kr. vati-jiici v Ljubljani. Z njim vred bočo dajati nn svetlobo f,Knjižnico za bIovciihIco mladino," ktero prvi zvezek z naslovom ,,l)rugoljuboi(1 izide žo marca mest ca In bodo obsegal zbirko podučnih pri po v ode k ter bodo trdo vezmi n platnenim hrbtom si,nI dO sld. Zaloti je, da bi so to početje potrdilo in naročnina naj ho pošilja vrodništvu Vetčevemu v Linprjovih ull alt liiš. št. J v Ljubljani.
(k (ulhrdm mjti MalMia W, i, m,) Konec-Za prihodnje leto bode poleg z n n n s t v o-« e g a L o t o p I s a M a 11 c a izdala jako zanimivo O i g it l ti t o v o knjigo »Slovenska terminologija," Matici obljubljena in v načelu žo sprejeta Ulavuckova „Klora slovou-tika11 pa no no bode tiskala pred ). IHHO, Ob onem odbor po nasvetu odHcka za izdavanje knjig Hklene: 1 Ncdovršonl In nosloveiiHlti spisi bo no sprejemajo In 2, za nedovrfteno (ali samo obljubljene) apino ho nagrado naprej ne dajejo, ■■*- Zbirka googru ličnih Matici poslanih imen ho bodo izročila g, prof, Ploteršnlku, ki jo reč sprožil, in kterega bodo Matica naprosila, da naj jiOHlano blago pregleda lu nasve-'"H', kako bi no vravnalo in nn svitlo »pravilo,
bo ta „kšrft«, Saj pravi njih Taimud: sto penezov v k n pči j o, in jol boš meso pa vino bodoš pil; vloži jih pa v polje ali v k moti jo, in šo zelja se ne naješ i" —
i- Vabilo na naroči)o Hajdrihovlh .Jadranskih Glasov," Rodoljubi I l)ae Aeohto blolbt der Naelnvolt unverloren I GlHbe. N i j ga več, ratarja, koji jo plužil dušni IcmeŽ i ž njim rezal terdo, nerodovitno, skoraj zapuščeno ledino i Iz' njo vid,varil krasen gaj, iz kojega č njej o no sedaj milodonečl, močni, žalostni, tolažili)! I radostni glasovi, ntvvduševnjočl krepostne in junaško naravi; možu, koji nam jo BorČno ob-čiitko svojo tako nepokvarjeno, tako naravno r/ročll nitplsavšl je v sekiricah na borni Ihitič, da lehko Vsak čitaje jo občuti, kar jo sam občutil v onem trenutku, ko je jo napisal, da no žiijim joče in mnrjo, da žnjim obžaluje in da ho Žnjim povzdigni) v rajnko melodično višave, toga moža, gospodarju naših src, koji je bo svojim umotvorom, svojo pesnijo, tolikokrat očaral kako slovesnosti, zabaval zbrano občinstvo, blažil mu dušo in vzbujal v njem dremajoči narodni Čut, tega moža nam jo no« umu Ijenu, kruta, strahovita bleda žena, smrt pozvala v svojo podzemsko prostore, kjer ni več ukrbj, Jcrugulj no kijlije srcu," kor nI več bolečin, kjer jo mir, kojega svet nomoro dati, in kojega Jo on tako neprestano hikul, u ne našel I Ali toga možu nijsmo izgubili: telesu njogov.ega sicer nijmumo več, aH dušo njegovo Imamo aoreft nvojo nam jo zapustil!
Dovolj Je upornimi,
Mo putilit poji'i I
Potnim »Jezova jo njegovo BroiVl
1'ahič proJco slovenskih mej glatf) ho njegovi ..Jadranski glasovi"; kdo jo no pozna? Komu nI Bolzlca zasvetila so na očnoj vejici In naruHtla v debelo kapljo, uderla so mu po lici, koje čul iztirjeno pevce iz krepkih poni zapeti melodijo llnjdrlhovo? Nezmožno jo ubo-žno poro mojo naslikotl lepoto; boječe bo!, da ue pom/tiijšn slavo, «— molči I — Rodoljubi V kratkem mislim izdati nadaljevanje Hajdrl-ho v o zapuščine: drugi zvezek , Jadranskih gla< Hova, v istej obliki, kakor jo bil Izšel o svojem
Zu Jiovo povrjimiko bo bil! izvoljeni, čo bDtlo|fwlUHWvivol)H(,Kftl bodo krušno Čvetoroapeve hoteli reč privzeti; u) G. M, Londovšek ku (,ehct; v Ptuju za okruj ptujski ; b) g. Dumi-jan PavliČ za Pivko; c) g. Luku Bvotec za okraj litijski; d) g, dekan Kragelj za okraj tolminski; poverjenlštvo cM niš ko bo razdeli v dva okraja, ker jo zu enega preveliko; okraj olrkniškl, ki bodo imel za poverjeniku g. žu« parni Krašovca , pa okraj sinroiržkl, kteremn bodo poverjenik g, kupec Vllar v Podobo, . . , .
Glede v nakup pomuleno hlf« bo Izvoli odBtdt|Hl^v^ ,bodol;° lrpJo(l	Račltopodp!
B udov (Vllhar, dr. Poklukar in dr. Zupane«), kteri naj bodo skrbeli zu to, da no bodo premoženje Matico o prlllčnem čanu namoHto v j državni it obligacijah naložilo varnejši z nakit poni kakega ponefitva. Sklep noje bil jo okolij Jl/,iH. url. Prjliod./iju oiiborova seja bodo jmiHoca januarja, nplošni zbor pu bo bode vršil monecii
in zbere; ako bo oglasi zadoBtno število naročnikov, vsaj toliko, da lehko poravnam tiskovno stroško. Od Vati jo zavinno, du ho ovl narodni biseri pogubts Ul da o h t it noj o nam iu. (Mišim zunanoom v ponori, iipodbnjo, uzor! Hodite in določilu I „(31)1 i'a os6 oho pm>, k ijnanto devol11 (Kodor stvori, kar mu jo mo* gočo, stvori, kur mora,) Zvezek slano 1. loti nt, 20 kr. koje ml blagovolite tltoprv todaj po-
sati uo vlaiitnoročno in natanko določiti k.rnj m število zvezkov, koje žalite prejeti 1 prlpo-Čaiti Vam, rodoljubi, šoortkrat: določite oiiod.o llujilrl.hovo zapuščino I V Čoriiloah (pri Gorici) dne 1.7, decembra 11)78. Z odličnim npoflto-
V Kosovel.
furovžu v Iz lastne
- Z u p o p r a v o c o r k v o. In Vromnh podarili ho preuvltli coBur blagujuicc, 2(io gld., m pogorolca v nolii pu 1)00 glii.
«» J u d Jo h o iS o J o p o t e g n i «1 n ti no. V ,i''ranlifuri.u natualo Citvo, kojemu načelo Je, pridobiti ul v Palontlnl snejiijlM, ter jih oddajati iiumo .ludom v obde-lovarijo, Razvidno Jo Iz delovanja, du uo hoUt
v P a-o dru-
Nur o čil a Hprojoma iz prijaznosti tulil vreduliitvo „Slovonoa'i, kjer bo zamorejo oglasiti tisti, kterim jo to prlllčtiejši, Vredništvo.
(i, a is v Vmtivjn pimiillui,
:a vrodnitjlvii.
Hrodii: 1'iilleo ptiM pu utdtttplol I
ir<s)l4Wi*ftikMi ili'i>nw»<>	iliuioiHl))'«..
ftttflraiK r«ntn (11,110 •■« SHibat1«:« tmiu OSI,(IK 7.lrt|.» 1'OHin V.\ '10 »» i Iili0loi.no th'9,ftfno imimlllo i lll — linnktn« idtoljo '/IH! ~ l(i'ttditatn ttlsnij<s SIK) 7ft« 1 ljwnio«
.„, ,,, , ... , , , 110 015--» BfMtao 100,10, - Cim )«> otilthtl Wll.»»ao nniiolltl v Paleiitlno, Mi menila za«njo nofiVutiisov l),;ifl,
Vabilo It naro^ova^jn
y J fe^)	J^^f CZ^I <r

kr. J,
vonoc" velja, kakor dozdaj:
Za Jf(ju\)ljano;
Na	dom	jiošlljan za celo leto 9 gl,	—
„	„	„ „ pol lota 4	„	50	„
„	„	„ „ č(tk'(i Idtft 2 „	00	„
„	„	„ „ on moHoc	80	„
? (idmlniHtmolji nprojoniant
8 gl. <10 kr.; 4 „ 20 ,,
ii
10 70
10 Hi,
f » 2 „
d
t>
kr,; h
Za celo loto . . . . „ pol. letu . . , . ,
„ četrt loia.....
„ en mesec.....
poHamoziU) .številko . , , Po pošti:
Za celo leto ..... „ pol leta ..... „ čotrt leta . , , , ,
„ on iiiohoo.....
posamezno številko . . ,
Zu bogosloven, dijake in učitelje:
Zu celo loto , . , . . O gl, -- kr.; „ pol letu . , , . , !) „ -- „ „ četrt leta .... 1 „ 50 ,, List pošljemo vsem doHodunjim naročnikom. Kdor no no misli naročiti, nuj gujtošljo nazaj, ker ga sicer smatramo kot naročniku. Tudi prosimo tisto gospodo, lcl naročnine šo niao poravnali, du bi to storili prej ko mogočo, da tudi mi poravnamo račun v tiskarni.
Naročnina ho pošilja uujeonejo po poštnih nakaznicah (PoHtuuNvolHUUgen)
o pravni izlivu,
H turi ti'iv, Idil. Titov, Hi.
50 „ »O „
B i,
Oroslav Do!enec?
svečar v Ljubljani,
jirlporoča svojo mnogovrsluo zalogo č i B t o voščenih tiveč, katere 1 e |) o, tu I r n o lu p O" čusl gorijo In nit) uo kapjo. P o h v u I u I h pisem iiniim na razpolaganje, kdor jih bočo videti. Boljši kup no moro nobodoi) avočivr delati.
Priporočam bo vlHokočautltl duhovščini iu-alavnim cerkvenim predBliojnlštivom, poHobuo m
In zagotavljam, da bom Bknšul vimkonm dobro in hitro postročl.	U)
O božiču pride nu svitlo knj.lga
M BMm ročaisf
Nluvijim« dno Id. lu 11». novembra 1878,
v :i:J]|i)Ol>tjn,Ml-Opl/idl pO »vojllt flUvnogntlMtlh bllJoKlcaU Anton Bo/,cnSclt.
Itazen točnega opisa iivočanoBtl donašu knjiga vho važno govor« In zdravioo
od boBOde do besede v tilovenukem, hrvat-	^
iikem, čoBkem In bolgarnkem Jeziku Itd.,	|
pu tudi prav lepo lu vemo sliko dr, II lo i«	|
w o 1 h - o v o, tor njegov živo n o pl e (fipl«	.1
Biti pret dr, Gn loBliln).	|
^avolj svojo .elegantnimi,I je ta	|
knjiga prav prlmarnu za biMm in nam*	|
Hm darUa, A uploh kot lep tipomlnok	|
našo veliko narodne svečanosti n o b i	I
b m o 1 a manjkati no bo nem«	I
o b r a ž e n o m u Slov o u o n !	|
Gena, n jioštulito 60 kr. « . bo najliižo w poštno nakaznico pri
'HMMMllUfiiiVU, ,,,1'llfOBllliV« HiHMlO^VlVfiV
r
(Dobim na knjiga MU pri mM ki\ft» (il)j barjih po 5'O novi)
lv.dnjui.oU In odijovonkl vsotluJlt tfilip lladoclup.
j. iiiitimiliovi naidoiinlkt v Ljubljtmb