St. 77
Milu Htahitai (Uim uranom mnt
>nedeljka. Naroin celo leto L 70.
Trstu, v srtdo. 91» marca 1926,
Posamezna številka 25 stot
Letnik Ll
vilke 25 stot.
</o;
)
trgovs'
x*
-Stoto"" Al***

rabila L 1.20, 30 stot. za be
,3**-i


t«**
li*
NOST
UredniitTo ju apravalitro: Tnt (3). ulica S. Franceaco d'A»«isi 20. Telefon 11-57. Dopisi nai ae potiljajo izklfučno uredništvu, oglasi, rakla* maci i« in denar pa upravniStvu. Rokopisi »• ne vračajo. Nelrankirana pisma 'se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk TIskarne „Edinost" PoduredniŠtvo v Gorici: ulica GIosuč Carducct it. 7, L n. — Telet It 327.
Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric.
Vprašanje nar. manjšin na potu svojega razvoja
Te dni se je vršilo v Berlinu zborovanje, na katerem je socijalno-demo-kratični novinar dr. Emil Strauss predaval o manjšinski politiki v Cehoslo-vaški s posebnim ozirom na jezikovne naredbe in šolsko politiko. Zahteval je za Nemce kulturno avtonomijo, a kot predpogoj za to je označal, da nemška manjšina zadobi vpliv na, svoje kultur-jio življenje v vsem obsegu, l-e tako da si more cehoslovaška država pridobiti zadovoljstvo svojih nemških sodržavljanov! Le tako da bo nje obstanek postavljen na trdno podlago! Kakor more __ je nadaljeval govornik — edino le sporazum med državami ustvariti varno podlago za novo Evropo, istotako more le sporazum med narodi v državi sami postaviti nje obstanek na trdno podlago. Kolikor bolj se položaj Nemcev nemške države utrdi v srednji Evropi, kolikor bolj postane enakopraven član v družini narodov, tem več nade bo za Nemce v Čehoslovaški, da dospejo do enakopravnosti.
V razpravo so posegli tudi drugi govorniki. Eden teh je naglašal, da se je ria kongresu narodnih manjšin v Ženevi uveljavljalo naziranje, da so narodne manjšine obvezane k lojalnosti napram državi. Državi je treba dati, kar j(• države! Ta govornik — urednik socialističnega lista «Kulturwille» — je priznal, da manjšine v Nemčiji niti od daleč ne uživajo toliko pravic, kolikor jih uživajo v Čehoslovaški. Tako ima 1,800,000 Poljakov le 31 manjšinskih šol. Lužiški Srbi nimajo sploh nobene. Le na Saškem se more po tri ure na teden učiti njih materinski jezik.
Nemški Poljak Pyzovski je hvalil pogum poročevalca dr.a Straussa, da se je tako toplo zavzel za zaščito narodnih manjšin, ter je omenjal, kako so pred letom dni na rili proti njemu kazensko postopanje radi izdajstva proti državi zalo, ker je slično govoril v nekem zaupnem krmni. Tudi ta govornik je zahteval, naj se pripadniki manjšin čutijo kot državljani. Lojalnost je dolžnost manjšine. Na posebno stališče pa se je postavil ta govornik z ozirom na vprašanje kulturne avtonomije. Nasproten je temu načelu, ker bi dovedlo do tega, da bi narodne manjšine postale tuje telo v državi. On hoče, naj država skrbi za potrebe manjšin!
Zadnji govornik je očital Čehom, da niso znali pritegniti Nemcev v državne potrebnosti, priznaval pa je vendar, da ludi mnogi Nemci ne razumejo sprememb, nastalih po svetovni vojni.
Vsa razprava se je vršila v mirnem tonu in stvarno. Že to dejstvo samo, in malna pa, da se je taka razprava mogla vršiti v Berlinu brez strupenih spopadov: že to dvojno kaže na tolažijivo dejstvo, kako ideja pravičnosti napram narodnim manjšinam vsepovsod bolj in bolj ^aiema duhove, kako prodira spoznali ie važnosti tega problema za bodoče življenje med narodi, kako sili k razmišljanju o načinu in poteh do njegove povoljne rešitve. Kar pa more naša narodna manjšina v Italiji trditi z mirno zavestjo, je, da dokazuje z vsemi dejanji in vsem svojim vedenjem, da že izpolnjuje iskreno tisto dolžnost, ki jo nalagajo manjšinam govorniki na gori omenjeni razpravi: namreč dolžnost lojalnosti napram državi. Sinteza izvajanj zagovornikov narodnih manjšin in njih pravic je bila, da pravičnost napram narodnim manjšinam more dati podlago za sporazum med narodi in za zagotovitev trajnega miru med njimi! Morala pa je priti težka šiba, neizmerna nesreča, da so tudi v Nemčiji začeli resno razpravljati o tem po-
pati fikcije o «enotni madžarski inteligenci« v času, ko se more narodna zavest na kulturnem polju uveljavljati na vsej črti. Bodočnost madžarskega naroda je odvisna od tega, da se vse, kar je zmožno življenja, reši iz prošlo-sti tja črez v bodočnost, dočim se •• smemo oklepati idej, ki so izgubilo sposobnost življenja!«
Če so bila ta izvajanja madžarskega grofa in vodilnega politika podana iskreno, iz resničnega spoznanja —in ne samo pod udarci šibe, ki tepe sedaj Madžare — potem jih moremo tolmačiti kot izpoved: grešili smo proti narodnostim — poboljšajmo se!
Eppur si muove! Počasi sicer ali vendar stalno gre vprašanje zaščite narodnih manjšin v svojem razvoju dalje strmo pot napram rešitvi, ki mora priti prej ali slej!	"_
Demisiju faSistooskeia direktorija
Farinacci ie razmatteottll Italijo; zato odhaja
RIM, 30. Tiskovni urad fašistovske stranke naznanja: Danes ob 10. pred-poldne se je pod predsedstvom on. Fa-rinaccija sestal fašistovski direktorij Farinacci je odložU glavno tajništvo fašistovske stranke. V znak popolne solidarnosti s Farinaccijem je odstopil tudi fašistovski direktorij.
Z ozirom na ta dogodek se sklicujejo nekateri listi na besede Farinaccija, ki jih je izgovoril v nekem govoru in ki se glasijo tako le: Ko sem bil v mesecu februarju 1925 izvoljen za glavnega tajnika fašistovske stranke, sem prevzel to funkcijo s pogojem, da jo vršim le tako- dolgo, da razmatteottim deželo. To obljubo sem izpolnil in zato odhajam.	__
Smrt sestre papeža Pij a X.
RIM, 30. Po dvomesečni bolezni je sinoči umrla Ana Sarto, mlajša sestra pokojnega papeža Pija X. Pokojnica je bila stara 76 let. Pogreb se bo vršil jutri predpoldne._
Jugoslovanski princ Peter v Rimu.
RIM, 30. Danes predpoldne je dospel v Rim j ugoslovenski princ Peter s soprogo pijncezinjo Olgo.
D'Annunzlo ima Influenco
GARDONE, 30. Gabriele D Annunzio je pred nekoliko dnevi zbolel na influenci. Njegov zdravnik komendator dr. Antonio Duše je izjavil glede bolezni naslednje: Komandant je v zadnjih dneh kljub prehladu preveč delal ter si je na ta način nakopal influenco. Vendar pa ne obstoja nikaka nevarnost ker se bolezen razvija popolnoma nor-
glavju v mednarodnem življenju — da se začenjajo oglašati Savli, ki se hočejo spreobrniti v Pavle.
Oglasil pa se je te dni še neki drugi in znameniti novi Pavel iz dežele, kjer so bili doslej v svoji krivičnosti najtrdnovratnejši Savli. Je to tisti madžarski grof Apponyi, ki je doslej na vseh mednarodnih sestankih — četudi i sladko, a lažnjivo besedo na jeziku — 3ranil in slavil brutalni madžarski rezini proti «narodnostim«, sklicujoč se na zakone, ki pa se v resnici niso nikoli izvajali, oziroma so se na praktičnem izvajanju spreminjali v šibo božjo za «narodnosti» na Madžarskem.
Te dni je grof Apponyi predaval v vseučiliškem društvu v Budimpešti o narodnostnem vprašanju. Narodnostna politika na Madžarskem je — tako je rekel — v prošlosti priznavala narodnostim pravice le «individuelno» in jim ni priznala značaja «državno p ravne Osebnosti«. Hotela je vodilne razrede narodnosti stopiti z madžarstvom. S to ideologijo — je vzkliknil grof Appo-nyi — je treba prenehati! Pripoznanje gotove enotnosti državljanov, pripadajočih k skupnemu plemenu, se ne more o?tro odklanjati, kakor tudi ne zahteve po neke vrsti teritorijalne samouprave, kjer zemljepisne okolnosti dajejo podlago za to. «Tudi se ne smemo več — je nadaljeval grof Apponyi — okle-
Rflzpravt! o italijanskih dolgovih o amerifttm senatu
Italija mora več plačati kakor določa washingtonski dogovor; zato nai zniža vojne izdatke — je rekel senator Red.
RIM, 30. Iz Washingtona javljajo, da je senat danes nadaljeval razpravo o dogovoru za poravnavo italijanskih vojnih dolgov napram Ameriki. Seje se je udeležilo le malo senatorjev. Senator Red je ostro kritiziral sklenjeni dogovor ter dokazoval, da pomeni ta dogovor zbrisanje italijanskih dolgov. Rekel je, da je Amerika dala Italiji prevelike koncesije in da plača Italija le ^3 odstotkov svojega celokupnega dolga. Senator Red je zahteval, da komisija zunanjih zadev ponovno prouči vprašanje italijanskih dolgov. Ni res — je naglašal govornik —, da je Italija med vojno podpirala Ameriko. Italija se je udeležila svetovne vojne iz egoističnih razlogov ob strani držav, ki so ji obljubile večjo odškodnino. Te zavezniške države so tudi podpirale italijansko* vojsko. Na vsak način mora Italija plačati Ameriki več, kakor predvideva washmgtonski dogovor; zato naj faši-stovska vlada zniža izdatke za italijansko vojsko. Saj je znižala take izdatke tudi Amerika, s čemer je prenehala biti prva pomorska sila na svetu.
Razprava se bo nadaljevala jutri. Govoril bo senator Borah.
Poljsko-romunsld garancijski pakt
VARŠAVA, 30. Glede garancijskega pakta, ki je bil sklenjen te dni med Poljsko In Romunsko, je romunski poslanik v Varšavi podal novinarjem naslednje izjave: Garancijski pakt bo gotovo pripomogel do ustalitve miru, katerega si Romunska nič manj ne želi kot Poljsko. Pakt ne predstavlja nobene nevarnosti za kako drugo državo, ker je bil izdelan na podlagi načel in v duhu Družbe narodov ter locamskih pogodb.
Pogajanja za trgovinsko pogodbo Poljsko in Nemčijo
VARŠAVA, 30. Prvi sestanek poljske in nemške delegacije za sklenitev trgovinske pogodbe se bo vršil čez kakih 14 dni.
Jososlovensko narodna sknpJflna oftotienu
Državni proračun sprejet slM:N glasovi
BEOGRAD, 31. (Izv.) Danes je narodna skupščina zaključila podrobno proračunsko debato; proračun je bil sprejet, narodna skupščina pa odgodena do 5. maja
Na današnji seji jo kot prvi govoril davidovićevec Grolj, ki je obširno kritiziral neenakost in krivičnost davčnega sistema. Tudi hrvatski federalist dr. Žanić je napadal davčni-sistem ter zahteval, naj se drŽava uredi na podlagi federalističnega principa. Davidovićevec dr. Šečerov je v imenu opozicije napadal vlado radi njena gospodarske politike.	, .
Finančni minister dr. Stojadinović je nato reasumiral potek razprave in priporočal skupščini, nai sprejme od njega predloženi proračun. Poročevalec večin, radikalec Gavrilovič, je predlagal, naj skupščina sprejme proračun in finančni zakon z nekaterimi dodatki. Pred glasovanjem je opozicija podala načelno izjavo, s katero protestira proti vladni gospodarski in finančni politiki; to izjavo so podpisali davidovićevci, SLS, zemljoradniki in muslimani. SDS pa je predložila posebno načelno izjavo, v kateri poudarja, da bodo poslanci SDS glasovali proti proračunu, ker nalaga previsoka bremena, ki presegajo gospodarske sile naroda. Odklanja od sebe vsako odgovornost za posledice, ki bodo nastale na gospodarskem polju radi tega proračuna.
Po zaključku debate je skupčinski predsednik odredil poimensko glasovanje, ki je trajalo dobro uro, nakar je javil, da je skupščina sprejela državni proračun s 186 : 90 glasovi.
Narodna skupščina je bila nato odgodena do 5. maja
Po odgoditvi narodne skupščine
BEOGRAD, 30. (Izv.) Z odgoditvijo sej narodne skupščine bo vlada imela nekaj časa proste roke. PaŠič se je s tem izognil tudi debati v radikalskem klubu, ker odpotujejo poslanci domov.
Zunanji minister Ninčič je bil danes dopoldne na dvoru; jutri pa bo kralj sprejel finančnega ministra dr. Stoja-dinoviča, kateri nra bo predložil v podpis državni proračun in finančni zakon .
V vseh poslanskih klubih je vladala popoldne precejšnja živahnost, zlasti ker pripravljajo poslanci agitacijske shode med volilci tekom velikonočnih počitnic. Klub SDS je imel popoldne sejo, na kateri je sklenil, da bo predložil interpelacijo radi preganjanja učiteljev.
Tudi minister St. Radić je bil zvečer na dvoru. Novinarjem je po avdijenci izjavil, da odslej ne bo več korupcije; rekel je tudi, da ni prav, da so seje narodne skupščine odgodene. Zahteval bo, da naj se skliče narodna skupščina za 12. aprila Končno je še izjavil, da se bo za praznike podal v Hrvatsko Primorje, kjer bo imel več zborovanj, predvsem na Sušaku, Cirkvenici„ na Krku in v Senju._
Ukinjenje šestih bori dela. - Odpravita
se boni dola ▼ Mariboru in Murski 8obo*ftf
BEOGRAD, 30. Glasom rednega proračuna za leto 1926—£7 se s 1. aprila ukine šest državnih borz dela, in sicer: v Mariboru, Murski Soboti, v Nišu, Novem Sadu, Splitu in Sarajevu. Za celo državo ostanejo samo še tri borze dela: V Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Ministrstvo za socijalno politiko poziva sedaj delavske zbornice, da uvedejo akcijo v tej smeri, da se še nadalje ohranijo omenjene borze dela razen one v Nišu.
pretekle sobote: Šteiiing 141.1, dolar 29.03 in lira 117.20. Vendar se je zvečer šterling zopet dvignil na 142.
PARIZ, 30. Poslanska zbornica je odobrila začasni proračun za mesec april s 420 glasovi proti 131.
Tekom razprave je minister za pravosodje izjavil poslancu .Taittingerju, da bo na začetku jutrišnje seje odgovarjal na njegovo interpelacijo radi nedeljskega uboja nekega demonstranta pri Eliseju. Tekom nedeljsk. demonstracij po razglasitvi izida volitev je namreč neki policijski agent težko ranil nekega demonstranta nacijonalnega bloka, kateri je radi tega davi umrl.
O jutrišnji seji poslanske zbornice piše «Libert6»: «Nedeljski incidenti bodo gotovo spravili vlado v še bolj težaven položaj. Gotovo število opozicijo-nalnih poslancev, ki bi se mogoče vzdržali glasovanja, se je odločilo, da bo glasovalo proti vladi. Vlada je resno ogrožena in tudi tokrat je koalicijska večina, ki jo bo najbrže vrgla.
Pred odločitvijo v francoski zbornici
PARIZ, 30. «Journal« trdi, da je razprava, ki se bo danes pričela v zbornici, velike važnosti za nadaljnji razvoj dogodkov. Ker so socijalisti in komunisti proti povišanju davka na poslovni promet, je usoda vlade v rokah ,opozicije. «Oeuvre» piše: Ni mogoće reči, da ne predstavlja razprava v zbornici nobene nevarnosti za vlado. Ven dar pa ni verjetno, da bo zbornica hotela ob sedanjih razmerah strmoglaviti kabinet. Lahko se že sedaj računa, da ae bo mnogo poslancev vzdržalo glasovanja in da bo na ta način Raoul Peret lahko računal na skromno večino.
Herriot za vlado
PARIZ, 30. Herriot, predsednik radikalne socijalistične stranke, je sprejel danes delegacijo poslanskega kluba. Zahteval je, naj klub sprejme vse predloge, ki jih bo predložila vlada, ter naj .posamezni poslanci nikar ne glasujejo ,proti povišanju davka na poslovni promet; kvečjemu naj se vzdrže glasovanja.	_.
podanik. Angleški poslanik pa je proti temu odločno protestiral in zagrozil, da bo prekinil diplomatične odnošaje, če bo minister izvršil svoj sklep.
V evropske predele mesta prihajajo vsak dan begunci, ki se bojijo pregar njanj s strani Fengovih nasprotnikov. Poslaništva so poskrbela za' izdatno obrambo.
Širijo se tudi govorice, da je Feng, ker ga boljševiki premalo podpirajo, sklenil vzpostaviti monarhijo- in po zvati na prestol kakega člana bivše vladarske hiše.__
Kancelar Ramek odpotoval v Prago.
BERLIN, 30. Sinoči ob 23. uri je avstrijski kancelar Ramek odpotoval iz Berlina v Prago.
Krvavi izgredi v-Lipskem
LIPSKO, 30. Narodni socijalisti so včeraj pripravljali veliko manifestacijo proti boljševizmu. Takoj ob otvoritvi zborovanja je v dvorani zadonel strel in zborovale i so prestrašeni bežali na prosto. Na ulicah je prišlo pozneje do krvavih spopadov med narodnimi socijalisti in komunisti. Do sedaj je iskalo pomoči na rešilnih postajah 6 oseb, med katerimi se nahaja tudi en policijski agent.	_
Drama v vlaki*
BUDIMPEŠTA, 30. Kakor poročajo iz Temešvara, se je dogodila v brzovla-ku, ki vozi iz Budimpešte v Temišvar, strahovita drama. V Szolnoku je vstopil potnik, ki je prinesel s seboj Železen drog in ga položil na prostor za prtljago. Njemu nasproti je sedel neki častnik s svojo soprogo, ki je imela v naročju dojenčka. Ko so vlak premikali, je vsled močnega sunka padel železni drog s police ter zdrobil otroku glavo. Žena je bila težko ranjena na roki. Častnik je potegnil revolver tn ustrelil potnika.	_
LJUBLJANA, 30. (Izv.) Danes ob 13. uri so se pred glavno pošto splašili ko-nji, vpreženi v voz veleposestnika Ko-delje in mešetarja Vojske. Voz se je prevrnil in pri tem si je Kodelja prebil lobanjo ter obležal brez zavesti; njegovo stanje je brezupno. Vojska pa je zadobil samo lažje poškodbe.
Franaka bablja sjRjda Mm Mčrti
Odmor nedeljskih nemirov v zbornicL
PARIZ, 30. Po večdnevnih pogajanjih je "finančna komisija poslanske zbornice sprejela novo Pćretovo besedilo finančnih načrtov s 15 glasovi proti 10. Trije poslanci so.se vzdržali glasovanja Po novem načrtu se bo glede trgovskih poslov zvišal davek le ▼ trgovini na debelo. Sodjalistični člani komisije so tudi takrat glasovali proti predlogu finančnega ministra. Ministrski predsednik in finančni minister sta nastopila pred komisijo ter se sporazumela Ž njo v tem, da je treba že jutri načeti v zbornici razpravo o vladnih finančnih predlogih.
Velik požar
VARŠAVA, 30. V Pinsku so zgorele obsežne delavnice in skladišča poljske vojne mornarice. Škoda znaša več milijonov zlatov. Sumijo, da je bil ogenj podtaknjen.__
Francozi za mirno zaključite? akcije v Maroku
PARIZ, 30. Vojni minister Painleve je izjavil v finančni komisiji poslan-, ^ ^	republikanca Schoferja
ske zbornice, da so poslednji boji v Ma-. vr^ilaJrevizija pri upravah za varuštvo tu-roku prinesli Francozom znatne uspe-'jega premoženja. Izkazalo se je, da so
Upravljanje tujega premoženja v AmerikL
DUNAJ, 30. Iz Washingtona poročajo,
uradniki oropali in pokradli vse zaupano premoženje.
Politične vesti
Ta vest je blagodejno vplivala tudi
na tečaj franka, ki je po znatnem vče-,------------------_	.
."azšnjem padcu zopet dosegel višino njega posojila, Anglena, ki je angleški
he, medtem ko so bile pri tem francoske zgube zelo majhne. Vlada je pripravljena na pogajanja, ako to dovoljujejo okolnosti in sedanji faktični položaj. Francoska vlada bo uredila maroško vprašanje mirnim potom in v popolnem sporazumu s Špansko. Na Rifancih da je sedaj, da sporočijo Franciji in Španski svoje želje.
Romanska vladna kriza
Sestava nove vlade poverjena gene« ralu £.varescuju
BUKAREST, 30. Tukajšnji politični krogi zelo dvomijo, da bi opozicijonalne stranke mogle izpolniti kraljevo zahtevo ter se do danes opoldne zediniti na skupni listi za sestavo nove vlade. Sinoči so se sestali načelniki nacijonalne in zemljeradniške stranke, da razpravljajo o možnostih sestavitve skupnega kabineta.
Pogajanja še Še nadaljujejo in nič se Še ne more reči, da-li bodo dovedli do sporazuma. Ako ne pride do koalicije teh dveh strank, bo kralj najbrže proučil liste vseh treh opozicijonalnih strank ter se odločil za eno izmed njih. Ni izključeno, da bo kralj sprejel listo generala Avarescuja. Radi tega vlada v Bukareštu veliko vznemirjenje. Na stotine ljudi čaka pred dvorom na vesti o sestavitvi nove vlade, deloma tudi radi načina reševanja sedanje vladne krize, kateri ni bil nikoli v navadi.
BUKAREŠT, 30. Kralj je poveril generalu Avarescu nalogo, da sestavi novo vlado.* _____
Poloiaf na Kitajskem
Glavno mesto obkoljeno.
TIENTSIN, 30. Vse zveze s Pekingom so prekinjene; tudi brzojav ne deluje več. Radi tega ni mogoče vedeti z gotovostjo, kaj da se dogaja v mestu. Zadnje vesti iz Pekinga so javljale, da korakajo čete generalov čang-Tso-Lina in Wu-Pej-Fuja proti glavnemu mestu ter,ki jo je Palackf predvideval
da skušajo prerezati pot Fengu, kateri....... "i
je svoje čete zbral na severu, da si ohrani prosto pot proti Rusiji.
Mesto je sedaj obkoljeno in boj se je baje že pričel pri Jangtunu, ki leži 30 km vstran od Pekinga Fengove čete se še vztrajno držijo na svojih postojankah, vendar pa dosedanji boji niso odločilni, ker večji del Cang-Tso-Linove in Wu-Pej-Fujeve vojske Še ni prispel pred Peking.
Glede notranjega položaja v Pekingu pa poročajo, da je prišlo do ostrega spora med novim kitajskim finančnim ministrom in angleškim poslanikom. Finančni minister se je baje odločil, da bo odstavil dosedanjega glavnega nadzornika carinam in upravitelja notra-
ROMUNSKO-ITALIJANSKI ODNO-ŠAJI
V italijansko-romunskih odnošajih' se je v zadnjih letih opažala neka re-zerviranost, čeprav so jo vodilni činitelji obeh latinskih držav ob raznih prilikah skušali odstraniti. Na italijanski strani so opozarjali na to, da je bil razlog temu v postopanju Romunije ob nekaterih, v prvi vrsti gospodarskih vprašanjih. Šele v zadnjem času je na-stala v Rimu povoljna atmosfera zbližanje z Romunijo. Za to spremembo v naziranju o Romuniji si je pridobil posebno zaslugo Duraco, ki je bil 4 mesece predstavnik Italije v Romuniji in pristaš takozvane latinske koncentracije. Za medsebojno zbližanje so že ukrenjeni neki koraki. In to v Ženevi med Scialojo in predstavnikom Romunije Voumena in Titulescoga. V mero-dajnih krogih izjavljajo, da se pogajanja vršijo v skladu z načeli in duhom locarnskih dogovorov.
50-LETNICA SMRTI FRANTIŠKA PALAGKEGA
Dne 26. maja poteče 50 let, odkar je v Pragi umrl ustanovitelj češkega znanstv. zgodovinopisja in najodlič-nejši češki politik 19. stoletja, Franti-šek Polacky, ki mu je bil narod še za časa njegovega Življenja za njegove velike zasluge nadel častno ime «oeeta naroda» ter je bil tako čaščen kakor menda nikdo drugi. Češkemu narodu je v neminljivem spominu ogromno delo Palackega, ki ga je ostavil za seboj ta zgodovinar in politik.. Palackega monumentalna «Zgodovina češkega naroda« v Češki in Moravski je ponos češkega zgodovinopisja, a njegovi politični članki niso skoro nič izgubili od svoje aktualnosti do svetovne vojne,
s svojo
dalekogledno bistrostjo kot nastopajočo borbo proti germanski ekspanziji. Palacky je tudi kritično analiziral vzroke razpada avstro-ogrske monarhije in ni dvomil o njem do konca svojega življenja. Razvoj zgodovine je potrdil na-ziranja Palackega. Ni čudo torej, da je zanimanje za njegovo delo tako po-rastlo in da se vsa češka javnost s posebno pljeteto spominja njega in njegovih velikih zaslug.
Te dni je vnukinja Palackega, gospa Libuša Braf-Rieger, sklicala v staro mestno hišo v uliei Palackega, kjer je ta živel, delal in umrl, konferenco odličnih oseb, na kateri je bilo sklenjeno^ da se bodo jubilejne slavnostl vršile v Pragi, v Lotkovicah, kjer je Palackf pokopan, in po vsej Čehoslovaški.
•EDINOST®
V T/sto, dne 30. marca 1026.
EVNE VESTI
Za strokovne Izobrazbo poljedelcev iržaike pokrajine
V	izvrševanju kr. odloka-zakona od 3. aprila 1924 Štev. 534 o strokovni izobrazbi poljedelcev ter tozadevnih zakonodajnih ukrepov je potovalna šola za poljedelstvo
—	v pričakovanju ustanovitve posebnega pokrajinskega odbora za strokovno agrarno izobrazbo pod predsedstvom prefekta — sestavila program za podučevanje, kateri Je bil potem odobren od omenjenega odbora in od ministrstva za državno gospodarstvo, katero je dalo na razpolago potrebne fonde. K temu je pripomogla še denarna pomoč kr. komisije za upravo pokrajine, katera je dovolila v ta namen 10.000 lir. Tako je bilo napovedanih 17 tečajev za mlade poljedelce (od 13.—17. leta starosti), od teh tečajev pa se nekateri niso vršili, ker so bili določeni učitelji ali premeščeni ali so oboleli, deloma pa tudi radi premajhnega števila priglašenih gojencev.
Na teh Šolah podučujejo ljudskošolski učitelji, ki se spoznajo v poljedelstvu, ker so obiskovali posebne tečaje agrarnega zavoda v Gorici. Sedaj se vršijo tečaji v naslednjih krajih: Ronki, Fogliano, Turjak, Sv Križ pri Trstu; Muje (Škofije in Plavje), Sežana, Tomaj, Skopo, Hepentabor, Naklo (MisliČe), Lokev, Šmihel pri Postojni in Senožeče. Na splošno pohaja te tečaje zadovoljivo število gojencev in uspehi so dobri.
Za poljedelsko izobrazbo odraslih kmetovalcev skrbi potovalna šola z lastnim osobjem, ki vzdržuje sledeče tečaje: 2 tečaja za vinogradništvo in sadjerejo, 2 tečaja /a splošno poljedelstvo, 2 tečaja za svi-logojstvo in končno 2 tečaja za živinorejo. Na koncu tečajev se podvržejo gojenci posebnemu izpitu in najboljšim med njimi se izda posebna diploma in se obdarujejo s kakim poljskim orodjem in z zvezki s po-dučnimi spisi. _.
Bed za izplačevanje pokojnin državnim upokojencem
Izplačevanje državnih pokojnin, katero izvršuje ločena kr. zakladnica na trgu Ni-colo Tommaseo št. 3. se bo vršilo po sledečem redu:	' . . . .
1. Civilni in vojaški upokojenci izpod bivše vlade: a> vdove in sirote (vhod z ulice Canal Piccoloi 31. marca od št. 1 do 900, 1 akrila od 901-1760, 2. aprila od 1761-6820, 3. aprila <3821-12.000, 5. aprila od 12001 dalje.
b)	Direktni upokojenci (vhod s trga Verdi)- 31. marca od št. 1 do 1100, 1. aprila od 1101-2000, 2. aprila od 2601-9100, 3. aprila, od 9101-13606, 5. aprila 13607 dalje.
c)	Invalidi (vhod s trga Verdi): vsi 10
aprila.	_ t-
č) vdove in sirote (vhod z ulice Canal
PiVcolo): vse 10. aprila.
Svote, ki jih upokojenci dolgujejo za sekvestre in alimente, se bodo izplačevale 5. aprila (vhod s trga Verdi).
Upokojenci, ki ne pridejo v določenem redu, bodo morali čakati do konca plačevanja in priti 12, 14. do 17., 22., 23., 26. do 28. aprila.	__
Pojasnilo.
V	nedeljski številki je prinesla "Edinost« dopis iz Vrtojbe, v katerem se je poročalo o aretaciji treh domačinov, ki so prepevali prepovedane pesmi, med katerimi se je navedel tudi Gorkič Franc. Ker se širi po Gorici vest, izvirajoča ali iz popolne nevednosti ali pa iz skrajne zlobe, da je zagrešil ta prestopek bivši deželni uradnik, ki nosi slučajno isto ime in isti prii»ek kakor faktični storilec, ki je radi tega še vedno v zaporu, pojasnjujemo v tem smislu naš dopis s pripombo, da se nam zelo čudno zdi, kako se mora g. Gor-kiču, ki ga vsi dobro poznamo, kaj ta-kega pripisovati._
Občni zbor novinarskega ndruženja odložen
Odbor novinarskega udruženja za Julijsko Krajino je sklenil, da se odloži občni zbor tega udruženja, ki je bil že sklican za danes. Odbor se je odločil za odgoditev občnega zbora ,ker pričakuje podrobnejša navodila od novinarske zveze v Rimu glede pristopa novinarskih udruženj k Zvezi sindikatov. _________
Popravljamo v torkovi Številki:
V	člančiču o občinskih okrožjih čitaj pod 4. točko namesto: vas Sneg se je odcepila od Cezsoče... pravilno vas Log bi se ^odcepila od Cezsoče.
IZ URADA POLIT. DRUŠTVA -EDINOST* V TRSTU.
Na znanje idrijski krajevni organizaciji:
Ivan Ceraetič - Nadanjeselo: Delegacija v Trstu je dobila nalog naj ukine izplačevanje, ne samo tekoče, pač pa tudi onih pa pogrešanih mesečnih obrokov. Ali ste bili medtem na zdravniški preiskavi in ali je bila ugotovitev za Vas nepovoljna? Obvestite nas o vsem prav natančno, da bomo znali, kaj je treba ukreniti.
Alojz KosmaS - Idrija: Ni mogoče; odpravljeno je nadomeščanje za brata.
Ivana vd. Logar - Idrija: Ne dobiva 67 lir mesečno, pač pa 72.80. Več ji ne pritiče, Jter je še vedno provizorična pokojnina.
-	Julij ana Sonkovec - Idrija: Siroti je bila priznana pokojnina le do 5. febr. 1925. Vložite prošnjo za nadaljevanje.
Marija vd. Mrak - Idrija: Ker je pokojnina provizorična, ji ne pritiče več.
Tajnlitvo.
POSTAJA ZA SPUŠČANJE ŽREBCEV.
V	Senožečah je bila ustanovljena na prizadevanje potovalne šole za poljedelstvo postaja za spuščanje Žrebcev, kjer se nahaja močan in dobro razvit žrebec lipiške pasme. S tem je dana lastnikom konj ugodnost, da izkoristijo to priložnost. Za prihodnja leta se bo poskrbelo tudi za konja za težko vprego. Pojasnila v teh zadevah daje občinski urad ali živinozdravnik v Senožečah.	__
OrultveM vtstl
— D. K. N. Tommaseo. Danes ob 14. uri
trenaža na igrišču «Obzora» (Rocol). Ob 19. uri dramatične vaje I. dejanja v dvorani DKD,
— S. D. Adria. Za danes napovedani sestanek članstva se ne vrši — vrši se pa ( seja T. K. Hazene, lahke atletike in odbora. Prva ob 1%, druga ob 8. vse komisije pa ob 8.30. — Odbor.
m, d. P. Opčine: Danes točno ob uri skupni sestanek. Prosim točnost.
Tem potom javljamo, da se ta teden ne bodo vršile godbene vaje. — Tajnik._
Iz tržaškega iivljenia
Poceni jo je izkvpIL
Par hudih trenutkov je včeraj prestal 74-letni vratar Angel Martini, stanujoč na trgu Goldoni št. 7. Okoli 11. ure je šel po opravkih po ulici Ponte della Fabbra, ko je nenadoma privozila neka javna kočija. Ker je starec precej gluh, ni slišal svarilnih klicev kočijaza., da bi se pravočasno umaknil. Konj ga je podrl, a k sreči se ga ni dotaknil s kopiti in tej srečni okolnosti se ima starec zahvaliti, da je ostal nepoškodovan. Bil je pa — kar je pač umljivo — hudo prestrašen in razburjen, zato mu je kočijaž, ki mu je takoj priskočil na pomoč, pomagal v kočijo in ga prepeljal v mestno bolnišnico. Tam je starec kmalu" prišel toliko k zavesti da se je mogel podati domov. Zlikovci se preskrbnjeio J* praznike.
Izgleda, da bodo imeli zlikovci prav vesele praznike. Ze skoro pred dvema tednoma so pričeli izpraznjevati kur-nike in so se že v obilni meri preskrbeli z okusno pečenko. Naposled so se spomnili, da na Veliko noč ne sme manjkati tudi tradicionalna gnjat. Ker so izvohali, da ima gostilničar Karel Skrinj ar 11 lepih prekajenih «pršutov», so se predpreteklo noč vtihotapili v njegovo gostilno v ulici Industria št. 55 i n mu jih pobrali. Škrinjar je potožil na policijskem komisarijatu v ulici A. Vespucci, da so bili «pršuti» vredni 900 lir.
Kosilo in večerja zastonj.
49-1 etna zasebnica Katerina Marcon, doma iz Krmina pri Vidmu, je rešila na zelo enostaven način težko uganjko življenja. Včeraj opoldne, ko jo je kruleči želodec opomnil, da ni še kosila, je stopila v gostilno Antona DeirAcqua v ul. Tivarnella št. 5 in se pošteno najedla Ko jo je pa gostilničar pobaral za poravnavo računa, je odkritosrčno priznala, da nima pri sebi niti beliča. Gostilničar ni bil seveda prav nič zadovoljen s tem priznanjem; poklical je orožnika, ki je Marconovo odvedel v državni hotel v ulici Coroneo, kjer bo ženska za par dni dobivala tudi večerjo in posteljo zastonj.
poroda,
D KVIZ E:
.	. Trst, 30 marca Amsterdam od »95.— 4« 1006 —
dazio consumoa.	Belgija «d 94 — do 9«-—; Pari« 85— do 80.60
V svrho odmere tega davka je došel iz London od 120,90 do lUI.— ; New Tork od 24 »0 Kobarida uradnik, ki naj bi se s konsu- do 24.90; Španija od 349.— do 362.— i dviaa od mom pogodil. Kakor menijo hudobni jezi- j 473.— do 480. — ; Atene od 33.50 do 34.60; Berlin ki, se je uradnik na tozadevni poti v Bre
v Ločnik. 75.000 lir je že določila v ta na--javnost za zanimivost, kako so si Breginjci [ men kraljeva komisija za furlansko pokra- ' znali pomagati, da so pri svojem konsumu ji: j o. Brez dvoma bo ta zveza velikega po- ; dosegli povoljno odmero «obbonamento i mena za St. Peter in nam bo nudila koristi, še preden začne tramvaj voziti, ker se bodo skoraj gotovo upoštevali domači delavci.	_
GOOE PRI VIPAVI.
Na velikonočni pondeljek se bo vršila pomladanska veselica,s sledečim, izbranim sporedom: 1) Fr. Ferjančič: »Sijaj, sijaj solnčice!», poje mofiki zbor «Nanos»», 2) «Lovski tat», ljudska drama v petih dejanjih in 3) »Erazem Predjamski», zgodovinska igra v petih dejanjih. I. Sedež L 5; II. sedež L 3; stojišča L 2; Šolarji L 1. Predstava se bo vršila ob vsakem vremenu v prostorih g. Fr. Hebe-ta pod «Strcem.» Začetek ob 3. uri pop. Za hrano in dobro go-ško kapljico bo preskrbljeno. K obilni udeležbi vabi odbor «Slov. izobraževalnega in pevskega društva «Nanos» v Gočah.
IZ AAEVICE.
Kakor je bilo že naznanjeno, se bo vršila dne 5. aprila na vel. pondeljek veselica na Aiševici s sledečim sporedom: 1) Ital. de-
ginj seznanil z nekim človekom iz Bregi-nja, kateremu je ustanovitev konsuma trn v peti.
Prišedši na lice mesta t. j. v konsum, se je dacar precej samozavestno razkoračil. Kratkomalo se je predstavil kot agent javne varnosti (agente della pubblica sicurez-za) in davčnega nadzornika ter kot tak zahteval 300 lir za odmero davka. Umevno, da so bili Breginjci precej osupljeni ob takem nastopu, nihče si ni upal priti do besede, kar je dacarja opogumilo, da je zahteval društvene knjige. Predložili so mu jih in- po kratkem pregledu je možakar konstatiral, da knjige niso v redu, da jih j mora vzeti s seboj in grozil je ubogim kon sumarjem s karabinerji. Tu je bil pa vrhu- PRODAJALKA, nec tega prizora. Bodisi, da se je dacar zdel i možem sumljiv, bodisi, ker so si bili v sve-
od 390.— do 595.— ; BukareSt od 10.— do 10.40 Praga »d 73.60 do 73.9U: Ogrska od 0.0347 do O.va&O; Dunitf od —.350 do —-3J3; Zagreb o4 43.75 do 43.90.
Beoečijake obreioice 70.90.
VALUTE;
Trat; 30. marca. Avstrijske krone od 0.0350 do 0.0363 : dinarji od 43.S0 do 43.00; dolarji od 24 /5 do 24.86 ; novci po 20 frankov od 93.— do 96.— funt Sterling od 120.50 do 1J1.—.
MALI OGLASI
KROGLE iz amerikanskoga lesa prodaja strugar Cebu, Via R. Timeus 7_4*13
clODAJALKA, izvežbana za pekarno in slašCiCarno se išče. Via Lazzaretto vo» -chio 36, Pahor.
Vesti z Goriškega
LJUDSKO GLEDIŠČE TRGOVSKI DOM Na velikonočni ponedeljek popoldne ob 4. nri se ponovi imenitne, s sijajnim uspehom zadnjič uprizorjena Molnftr-jeva komedija v treh dejanjih «Vrag*. Dokaj občinstva se te predstave zadnjič ni udeležilo baje, ker so mislili, da se igra Schčnherrjeva «fcena-vrag», ki se je 2e prej uprizorila, mesto na novo naštudiranega Moln&rjevega «Vraga«. Prilika je torej sedaj tu, da si to krasno komedijo prav vsi ogledate!
Spomladansko cepljenje Goriški komisar senator Bombig je za* ukazal, da se morejo vsi otroci, rojeni v drugi polovici lanskega leta, cepitL Isto tako se morejo priglasiti k cepljenju tudi oni otroci, rojeni v prvi polovici lanskega leta kakor vsi oni, ki dosedaj Se niso bili cepljeni. Cepljenje se prične dne 7. aprila in se zaključi s30. junijem. Vršilo se bo v mestnem higijenskem uradu, Via Mazzini št. 7, I. in sicer vsak delavnik od 15. do 16.
ure.	_ _ _
Poletni Malh se tzgevee
Zveza industrijcev in trgovcev na Goriškem javlja, da stopi s prvim aprilom poletni urnik v veljavo t. j. trgovine z jest« vinami: otvoritev oh 7. uri, zatvoritev ob 8. uri zvečer. Druge trgovine se odprejo pol ure bolj pozno in se zaprejo pol ure prej. Ob sobotah se zaprejo trgovine pol ure po navedenem urniku.
Nov kritik v vrstah SKevensklh Uteratov
So navadno zelo redki oni kritiki, ki za-morejo pisati kritike in izrekati svoje ma-Šljenje o delih spadajočih v razne panoge umetnosti kot so n. pr. drame, skladbe itd. Redka je taka Genijalnost in blagor onemu, pri komer je doma. Blagor tudi nam Goričanom, ki ga imamo v svoji sredi.
V hudi zmoti so bili vsi naši zaljubljenci, ko so peli pod okni deklet ono pesem: «jaz bi rad rdečih rož». Ravnoprav da je cav. Diaz izrekel o njej svojo strokovno-kritiSko mnenje: Pesem je prekucuška in bi se znalo z njenim prepevanjem prekucniti ne le kako dekliško srce, ampak tudi kaj drugega. Malo pozno je prepovedal zborom prepevati to pesem, toda boljše kot nikdar. Za marsikatero dekle je prišla Diazova rešilna prepoved prepozno in marsikatero mora to prekucuštvo kljub prepovedi Še nadalje poslušati.
Je neka drama: «Veriga«. FinŽgar jo je spisal in nastopa v njej proti pravdarstvu ko opisuje prepir med dvema kmetoma radi ničvredne verige. Ze par let so jo igrali po mnogih vaseh po naši deželi in ni prav, dfc se ni našel med oblastmi noben zmožen kritik, da bi presodil in obsodil ost igre naperjene proti pravdarstvu. Bil je skrajni čas, da je cav. Diaz prepovedal pretekla "nedeljo igrati « Verigo«, ker je prenevarna. Upati je, da bo goriška odvetniška zbornica znala ceniti to uslugo njenemu stanu pri prihodnjem imenovanju častnih članov._ _
iT. PETER.
Culi smo da je tramvajska zveza med Goric^ln našo občino gotova stvar. Ta zveza se bo podaljšala in pojde skozi Podgoro
klamacija, 2) «Cin, can, cigudan«, dr. Ipa-fsti svoje nedolžnosti in prepričani, da so n»KIKJA lllh(i, SP SDreime — —^ Adamič: Vasovalec, njihove knjige v redu, so sami poslali po »luziuaija, miana, se spiejme.
vec, poje meš. zbor. 3) poje moški zbor 4) Biser, deklamacija. 5) karabinerje, kateri so se nemudoma od-Govekar «Dve taiči», igra v enem dejanju zvali in prišli v konsum, kjer se je vršila in 6) — «ZakIad», Igra v enem dejanju. — med njimi in dacarjem čudna predstava, Po končanem vzporedu se bo vršila pro- ker se slednji ni mogel legitimirati ne kot sta zabava, Šaljiva pošta itd. Udarjal bo 'davčni nadzornik ne kot »agente della tam. zbor «Rožna dolina«. Sosednjim dru- i pubblica sicurezza«. Posledica temu je bistvom se priporoča za obilen obisk, kajti v la, da sta varnostna organa vzela svojega slogi je moč.	Društveni odbor. 1 «kolega» s seboj v kasarno ter ga izpustila
TOLMIN	šele po posredovanju drugih Breginjcev.
~ . .__« . .__' .__.v. , ci.^i ! Slučajno ni bilo doma g. brigadirja, dru-
Tukajsnjemu šolskemu konviktu Skod-.	M1 d najbrže dlje časa ostal v
mk je podehla kraljeva komisija za fur- |	bi si Jsam že^L
lansko provinco v Vidmu enkratno in iz-	.
redno podporo v znesku L 5000.	Par dni kasneje je bilo vodstvo konsu-
vDADvvvn nnnn	'ma klicano v Kobarid, kjer se je mirnim
rHAFETNO - BBDQ	(jn jahfcfm potom dosegel sporazum glede
Dne 20. marca se je zaključil v naši vasi! odmere davka, dotičnega uradnika je bil gospodinjski tečaj, katerega je vzorno vo- sam med, društvene knjige so bile, četudi dila gdična Mici Scherzer iz Idrije. Tečaj 1 so ostale doma v Breginju, v največjem je obiskovalo trinajst deklet iz Prapetna,1 redu in odmerjeni davek je bil za 20 lir Pečin in okolice. Kljub temu, da je tečaj nižji, nego bi ga Breginjci prostovoljno dotrajal samo 12 dni, so naša dekleta mnogo ločili. Korajža velja! Ce se počuti prizade-pridobila v gospodinjstvu in nam pokazala! tim s to zadevo še kak drug Breginjc, naj na svoji zaključni razstavi tudi lepa dela" ie mirno pogoltne to neprijetnost. Ga bo v Šivanju in našivanju. Tečaj se je vršil na j sčasoma še minulo spravljati Breginjce v
chele 27, pritličje, levo.
Via S. Mi-
459
BRIVNICA, dobrovpeljana, v večjem kraju in na prometnem kraju, se proda. Brivec, poštnoležeče, Ajdovščina.	400
BOLNIŠKA STREŽNICA, pridna, sprejme službo v mestu ali zunaj. Sprejme tudi lažja hišna dela. Merlo. Corso V. E. 43.
4<>1
BABICA, izkušena, sprejema Chiozza 50, pritličje.
noseče.
Via
račun društva iz Prapetna in Pečin.
VRTOJBA
Odbor Sp. KI. «Jadran» je sestavil za svoja dirko, ki se bo vršila na velikonočni pondeijek, sJedeč? pravilnik:
1) Športni klub «Jadrana organizira dirko za kupa s p. ki. «Jadran» v Vrtojbi, katera se bo vršila na velikonočni pondeljek. | Kupo je pri lanski dirki dobil Sp. ki. «Ja- 1
zadrego in nedolžne v «šmir».
POMLADNO ZDRAVLJENJE. Smilojod
Trpoški sok izdelan v lekarni Castella-novich, Trst via Giuliani 42, posebno priporočljiv za starejše proti poapnenju žil, revmatizmu in vsem drugim boleznim, ki izhajajo iz krvi, ker vsebuje joduro in je vsled tega izborno čistilno in kre-pilno sredstvo. Popolno zdravljenje ti steklenic. Steklenica stane L 11. Dobiva samo v lekarni Castellanovieh.
BABICA, avtorizirana, sprejema nosečr, Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29.
290
Knliievnost In umetnost
— F. M. DOSTOJEVSKI: IDI JOT, roman II. del, poslovenil dr. VI. Borštnik. Splošna knjižnica št. 63. V Ljubljani 192t>. Založila Zvezna tiskarna in knjigarna. 234 strani, j Cena broš. Din. 32.— vez. Din. 40.
V okvirju «Splošne knjižnice«, ki jo izda- j dran».	| ja Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljublja- I
2)	Kupa je namenjena društvom: posa-! ni, izhaja sedaj eden najmogočnejših ru-( mezniki ne morejo dirkati za kupo in si je skih romanov velikega pisatelja Dostojev-ne morejo pridobiti.	i skega «Idijot». Ves roman, ki bo obsegal
3)	Kupo si pridobi ono društvo, katerega Preko 1000 strani, bo izšel v 4 delih. Praven čl ar« dve leti zaporedoma dospe na cilj kar Je	del- Naslednji deli bodo sle
mmmi: rsi
prvi ui dva člana ravno tako prideta na cilj v maksimalnem času. Hadi tega mora društvo, ki se hoče potegovati za kupo, vpi sati najmanj tri člane k dirki in najmanj trije člani društva morajo dirkati.
4) Ce ne pride v prvem in v vsakem naslednjem letu en član kakšnega društva
dili v kratkem. Poleg Tolstega je Dostojevski eden najbolj izrazitih ruskih literarnih pojavov. Ne moremo si misliti ljubitelja velike ruske literature, ki se ne hi seznanil s tem velikim mislecem in mojstrom stila in opisovanja. Po karakteriziranju mehke ruske duše, po napetem film
Zobozdravnik
se-«
Med. U. dr. D. Sardoč
specijalist za ustne in zobne bolezni
perfekcijoniran na dunajski kliniki
ordinira v TRSTU Via M. R. Imbriani 16,1. (prej Via S. Orani)
od 9-12 In od 3-7 321
prvi in če mu dva druga dirkača istega v j sko menjajočem se dejanju in po globokih istem letu ne bosta sledila v maksimal-1 mislih in problemih, o katerih razpravlja nem času, ostane kupa last Sp. ki. «Ja-i»vtor v tem svojem svetovnoznanem roma-dran» v Vrtojbi in bo izstavljena za prih'nu, vpliva spis prav senzacijonalno. Knjiga leto do prihodnje tekme pod istimi pogoji, se dobiva založnici Zvezni knjigarni v ro Maksimalni čas znaša 30 minut po Ljubljani, Marijin trg št. 8 m v drugih slo-prvodoSIem dirkaču.	j venskih knjigarnah.
Dirkalna proga je Vrtojba-St. Peter- — Polžja hišica se imenuje najnovejša Rudeča hiSa-Solkan Trnovo-Lokve-Podne- j zbirka otroških pesmic, ki jih je poklonil ja-Križ Cesta-Batuje-Prva5ina-St. Peter-;nag nam dobro znani rojak Karel Širok Vrtojba.	slovenski mladini za piruhe. Z mičnimi
Cesta znaša približr □ 80 km.	sličicami prof. S. Šantla opremljena knji-
7)	Start in cilj v Vi .ojbi.	žica ne tJo le dobro došla našim malčkom,
8)	Vsi dirkači dirkajo z ozirom na poli- j ampak tudi njih vzgojiteljem, ker nudi za cijski red na lastno odgovornost. Društvo jezikovni pouk in deklamacije polno nove
v nikakem slučaju ne odgovarja za morebitne nezgode pri dirki.
9) Morebitne reklamacije se sprejemajo jpo dirki, in sicer tekom 3 ur po maksimalnem času. Reklamaciji je treba priložiti 5 Jir. Reklamacije morajo biti pismene. K dirki posamezniki nimajo dostopa, pač pa mora biti dirkač Slan kakfinega društva.
Vpisnina k dirki znaša 3 lire za vsakega dirkača. Vpis naj se pošlje najkasneje do sobote opoldne 3. IV. 1926. na S. K. »Jadran« v Vrtojbi. Odhod dirkačev točno ob 9. uri dopoldne.
V	slučaju slabega vremena se dirka odloži na nedoločen £ae. Po dirki telovadni nastop ter razne druge športne točke v vseh športnih panogah.
Tem potom vabimo naša bratska društva, ki imajo športne odseke da se vsaj po istih udeležijo naše športne prireditve in s tem pokažejo svojo športno solidarnost.
Krepki «Zdravo!»	Sp- KI. «Jadran».
lOilllliiT KOT
V	Breginju so ustanovili konsumno društvo, kar pač ne zanima vsakogar, četudi obstaja upravičenje, da bo druStvo dobro uspevalo, kakor kaže uspeh parmesečnega obstanka. Sicer se pa |podobna društva dnevno ustanavljajo in ravnotako pogosto-ma razpuSčajo, torej vsakdanji pojav o katerem bi se ne izplačalo govoriti, ako bi ob tej priliki ne bilo Škoda prikrajšati Širno
snovi. Knjižico je založila Minka Modic, Ljubljana, Kopitarjeva ul. 1.
V istem založništvu je pričel izhajati Tamburaš, mesečna revija s književno prilogo in partiturami. Urejuje jo prof. Adolf Groming. Ker ima revija namen dvigniti tamburaško glasbo jo našim tamburašem prav toplo priporočamo. Letna naročnina 75 lir.
— Ivan Lah, Pepetmh. Narodna pravljica v šestih dejanjih. Zbirka gledaliških iger Oder 14. zvezek 1926. Str. 72. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena Din. 18. V dramatski obliki je obdelal Ivan Lah znano narodno pripovedko o očetu, ki je imel tri sinove: dva sta bila pametna a tretji neumen. Rekli so mu Pepeluh. Ker je izpolnil očetu željo in stražil na njegovem grobu, mu je izročil srebrno piščalko. Z njo se mu je izpolnila vsaka želja in piščalka mu je končno pripomogla, da si je v tekmovanju pridobil kraljičino za ženo. «PepeIuha» so igrali v Mariboru in Ljubljani. Igra je uprizorljiva tudi na manjših odrih, lahko tudi v skrajšani obliki. Ideja igre je nacijonalna in podaja nekako sliko narodnega vstajenja.
Naročajte in Sirite „EDINOST"
KRONE
po L 2.10 komad
Zlato, toilianfe. platin. 20 kronske zlate komais
kupuje in plačuje po najvišjih cenah
Albert Povit -r ttrarna
Trst, Via Mauini 46 .118
Tržaška posojilnico in hranilnica
fe£istrov*ua zadruga z omejeni n poroštvo a
uraduft v svoji lastni hlŠI ulica Torrebianca 19, h nadst.
Sprejema n&vadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vlog« za čekovni pronet, ter jih obrestuje
irpo4^
večje in stilne vloge po dogovoru.
Sprejema „Dinarje" na tckotl račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plača zavod sam.
Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Na razpolago varnostne celice (safe)
Orodne are za stranBe o t B1/, do 13 In od 16 do 18
Ob nedeljah Je urad zaprt Štev. telef. 25 - 67.
Itajstarejil slov. denarni zavod
PODLISTEK
JULES VERNE:
(39)
Skrivnostni otok
Samo Se petsto čevljev so bili raziskovalci oddaljeni od gorske planote, ki so jo hoteli doseči in kjer so nameravali, prenočiti, toda teh petsto Čevljev se je zavleklo na dve milji zaradi vijugaste poti, ki so jo morali prehoditi do tja. Večkrat so jim zmanjkala tla pod nogami, kakor se pravi. Pobočja so hila mestoma tako strma, da se jim je na strjeni lavi izpodrsalo, zakaj noga ni našla zadostne opore. Polagoma se je zvečerilo in bila je že noč, ko so Cir Smith in njegovi spremljevalci prispeli na planoto nižje gmote. Sedem ur so hodili navkreber in dospeli na vrh zelo femučeni.
Zdaj je bil čas, da se utaborijo in okrepčajo z jedjo in s spanjem. Druga gorska gmota se je dvigala iznad skalnatega temelja, kjer je bilo polno votlin, v katerih so upali potniki najti zatočiSče. Goriva je tu seveda primanjkovalo, vendar pa so si z mahom in suhim grmovjem mogli napraviti lep ogenj. Nab in Harbert sta nabirala
gorivo, medtem ko je Pencroff sestavil iz kamnov ognjišče. Nato so s primernimi kamenji kresali ogenj, iskre so zažgale netilo in kmalu je zaplapolal na improviziranem ognjišču plamen, ki so ga ščitile okoli stoječe skale in v katerega je pihal Nab s svojimi močnimi pljuči.
Zanetili so ogenj zaradi izredno mrzle noči, toda fazana niso pekli na njem, ker so ga hranili za naslednji dan. Za večerjo so se zadovoljili z ostanki prešičevine in pinolicami. Ob šestih in pol je bilo vse izvršeno.
Tedaj se je Cir Smith spomnil, da bi si v poltemi ogledal veliko okroglasto ploščad, na kateri je stala druga kopa. Se pred počitkom se je hotel uveriti, ali je mogoče kopo obhoditi za slučaj, da bi bilo njeno pobočje prestrmo In bi ne moRli po njem na vrh. Ta misel ga je neprestano preganj i zakaj okroglasta ploščad, kamor se je nagibal višji vrh, je bila morda nedostopna na tisti strani, po kateri je mislil prispeti gori. Ce je bilo pobočje gore prestrmo in če je bila pot okrog vznožja neprehodna, potem je bilo verjetno, da ne bodo mogli do vrha, odkoder je bil razgled na zapadno stran dežele. To pa je bil vendar smoter njih izleta.
Vkljub prestanim dnevnim naporom sc je inženir podal s Harbertom naprej da pregleda svet ob vznožju gore. Xab in Pencroff sta pripravljala ležišče, Gedoon Spi-lett pa si je beležil dnevne doživljaje.
Lepa, tiha noč je bila če precej svetla. Molče sta Cir Smith in mladenič korakala dalje. Na nekaterih mestih se je pot razširila, da sta mogla lahko hoditi, drugod pa je skalnata groblja tako zadelala pot, da sta komaj hodila drug za drugim. Od tam pa sta se pobočji obeh kopastih hribov strnili, da ni bilo nobene usedline vmes. Tako sta imela pred seboj kakih sedemdeset stopinj strmo steno, po kateri Je bilo kaj nevarno plezati.	<
Inženir in mladenič sta morala torej opustiti namero, da bi obhodila hrib, zato pa sta se mogla naravnost povzpeti nekoliko, proti vrhu.
Pred njima se je odprla Široka izdoLbina v gorsko gmoto; bil Je to stranski izliv gornjega kraterja, nekakšen eteklenlčen vrat, iz katerega so ob času vulkanskega (letovanja bruhale raztopljene snovi na dan. Strjena lava In skorjaeta žlindra so tvorile nekakSne naravne široke stopnice, po katerih se je dalo izredno lahko nada-; Ijevati pot proti vrhu.