Političen list za slovenski narod.
r« rNjemu 1* oelo lete predplaean 15 fld., *a pol leta 8 rld., m četrt leU
4 fld., xa en meiee 1 fld. 40 kr. 7 ■4ailBlitnei]i prejenan relji; Za celo leto 12 rld., za pol leta 6 rld., za četrt leta t xa en mesee 1 yld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 r''* -O kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Mareinlas prejema »pravniitvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške nlioe št. 2, II., 28.
5aznmnlU (inserati) se sprejemajo in veiji tristopna petit-vrsU: 8 kr., de se tiska enkrat; 18 kr če »e tiska dvakrat ; 15 kr., ie se tiska trikrat Pri večkratnem tiskanji se cena primerno smanjie Sokoplsl se ne vračajo, nefrankovana pisma ae ne sprejemajo. Trednlitvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Islujs vsak dan, izviemši nedelje in praznike, ob '/i6. uri popoludne.
^tev. loa.
v Ljubljani, v torek (i. maja 1890.
I^tniU XVIII.
Državni zbor.
z Dunaja, 5. maja.
Budgetna razprava.
(17. dsn.)
Ob polu enajstih dopoldne zbralo se je bilo danes toliko poslancev v zbornici, da so bili sklepčni in da je bilo mogoče glasovati o zneskih, ki v sobotni večerni seji zaradi nesklepčnosti niso bili rešeni. Potrjeni so bili dohodki vžitninskega davka v skupnem znesku 102,369.600 gld., troški pa v znesku 15,338.330 gld., in zadnjič navedeni dohodki in troški, ki jih ima država od soli. Danes sta o soli za živino govorila še poslanca Kaiser in Hagenhofer, ki sta ministru priporočala, naj že skoraj usliši prošnje kmečkih posestnikov in živinorejcev. Vladni zastopnik je odgovarjal, da je vlada o potrebi in koristi soli za živinorejo prepričana in da SB je že obrnila do ogerske vlade s predlogom, naj bi se zopet vpeljala sol za živino in prodajala po isti ceni, kakor pred 1. 1867. Od odgovora ogerske vlade bode odvisno, kaj bode treba v tem oziru dalje ukreniti.
T a b a k.
človek bi skoraj ne verjel, kohko denarja se s tabakovim dimom v zrak pokadi. Letošnje leto si država od tabaka obeta 82,463 300 gld., troški za nakup tabaka in za njegovo pripravo, prodajo itd. 80 pa proračunjeni na 29.346.100 gld. Torej preostaja čistega dobička 53,117.200 gld.
Prvi je pri tej točki govoril levičarski poslanec Oross in se srdil, da se za izdelovanje smodk v tovarne jemljejo ženske in ne možki, da imajo premajhne plače itd.
Vladni zastopnik Krikel je odgovarjal, da so ženske veliko spretneje kakor moški, da se za težja dela, katerih ženske ne zmagujejo, že zdaj rabijo moški, in da se je za plačo delavcev 1. 1889. potrosilo za pol milijona goldinarjev več, kakor pred 9 leti. Pri sprejemu delavcev in delavk je treba ravnateljem previdnim biti, ker so odgovorni za-nje. in ker je število omejeno, ni mogoče sprejemati vseh, ki se oglašajo.
Drugi govornik je bil poljski poslanec C h a m i e c. V prejšnjih letih je ta predmet s posebnim veseljem razpravljal pokojni poslanec Hausner ter vztrajno in ne prav zaman priporočal povikšanje cen, letos je stopil Chamiec na njegovo mesto, ki je tudi zahteval dražje cene, toda ne za izdelani, ampak surovi tabak in sicer njim, ki ga prideljujejo.
Kot generalni govornik levičarjev je poslanec Habermann priporočal, naj se vsaj po onih krajih, kjer so tabakarnice, poskuša s pridelovanjem tabaka, da ne bo treba vsega denarja zanj pošiljati v vnanje dežele. Gori omenjeni zneski so bili potem potrjeni brez premembe.
O kolekovanji sta govorila Kaiser in Chamiec, potem so obveljali dohodki kolekov z 18,800.000 gld., troški pa s 402.400 gld.
Pri pristojbinah oglasil se je poslanec Mauthner in z mnogimi zgledi pojašnjeval, da finančne gosposke ljudem dostikrat nakladajo pristojbine, ki v dotični postavi niso opravičene. Omenjal je kolekovanja hotelskih in železničnih biletov, otročjih igrač, razsodb po-mirovnih obrtnih sodišč itd. Svoj zanimivi govor je sklepal z zagotovilom, da teh zgledov ni nalašč
nabiral, ampak da jih je po naključji zvedel od svojih tovarišev in znancev. Štel si je pa v dolžnost izpregovoriti o njih. dasiravno se češki deželni zbor vsled njegovega govora snide 46 minut pozneje, kakor je določeno. (Veselost.)
Vladni zastopnik Chiari odgovarja, da je vlada uslišala pritožbe zarad kolekovanja hdtelnih in železničnih biletov in da hoče v pretres vzeti tudi druge pritožbe. Po konečni besedi poročevalca obveljali so dohodki od pristojbin in pravnih opravil v znesku 33,770.000 gld., troški pa z 800.000 gld.
Loterija
dala je poslancu Roser-ju povod k 27. govoru, ki ga je v tem oziru danes imel in v katerem se je z vso ognjevitostjo protivil ti sramotni igri. Povsod so odpravili to igro, rekel je, samo v Italiji in Avstriji ne; vsi učitelji narodnega gospodarstva obsojajo loterijo, tndi bivši profesor na krakovskem vseučilišču, ki se piše Dunajewski, o katerem pa ne ve, če je ena in ista oseba s finančnim ministrom, jo je obsojal, vlada pa jo še zmirom trpi! Med splošnjo veselostjo je pripovedoval, katere številke so posebno srečne v posebnih slučajih in kako je v Avstriji vse zvezano z loterijo, ker morajo na primer celo govorniki v državnem zboru žrebati za svoja mesta. Sklepal je s priporočanjem resolucije, katera vladi naroča, da naj glede na to, da loterija pospešuje prazno vero, da je c. in kr. brlog za igralce, da je c. kr. šola za goljufe, izneverjevalce in tatove, prav gotovo še v tem zasedanji zbornici izroči načrt postave, s katero se ima odpraviti loterija.
Za njim je Tiirk govoril o borznem davku, ki ga je tako živo potrebno vpeljati, kakor je potrebno odpraviti loterijo, in je zlasti tudi to grajal, da so loterijske nabiralnice večidel združene s tabačnimi trafikami. Ljudje, ki hodijo stavit, tlačijo se in gne-tejo, da tabakarji komaj pridejo na vrsto. Prav bi torej bilo ločiti loterijske nabiralnice od trafik.
Dr. K opp je govoril o nedoslednosti vladnih organov, ki prepovedujejo srečko vnanjih držav, in bi morali vsled tega konfiskovati liste, ki v inseratih priporočajo take srečke, potem je obveljal proračun za loterijo z dohodki 21,500.000 gld., troški pa 13,486.725 gld. in 13.275 gld.
O mitnicah sta govorila Ursin in Herbst, ki je priporočal boljšo upravo in grajal vlado, da v najem daje mitnice ; tudi je ostro kritikoval vladni načrt glede preustroje mitnic in mitnine, in se hudoval, zakaj da dotični načrt odsekov ne pride na dnevni red. Konečno so obveljali njih dohodki v znesku 2,397.000 gld., troški pa 30.800.
O punciranji je govoril Kreuzig, potem je obveljal dotični dohodek 236.320 gld.; troškov prizadeva 87.589 gld., za poslopja 3731 gld.
Ko to poročilo sklepam, je ura že polu štirih popoldne, in vendar se predsedništvo nadeja še danes pričeti razpravo o centralu trgovskega ministerstva. Kako bo to mogoče, ni prav razvidno, ker je treba danes rešiti še naslednje zneske finančnega ministerstva: 1. Posebne dohodke pri davka od žganih pijač 1,167.000 gld. (troški so 13.000gld.); 2. dohodke od državnih poslopij 116.534 gld. (troškov je 196.338 gld.); 3. fiskaiitete 200.000 gld. (troški so proračunjeni na 4800 gld,); 4. dohodke državne in dvorne tiskarne v znesku 1,935.349 gld.
(troški znašajo 1,784.472 gld., za novo poslopje pa 500.000 gld.); 5. dohodke denarstva 270.500 gld., katerim je nasproti troškov 227.669 gld. in 3731 gld. za poslopje. Pri vseh točkah, izvzemši zadnjo, so vpisani nekateri govorniki, in če govori pri vsaki le eden, morala bo seja dolgo trajati, da zbornica do-gotovi finančno ministerstvo.
Kdo je vzroli prepirn f
I.
še vedno se niso polegli valovi razpaljenih strastij za časa zadnjih dopolnilnih volitev ljubljanskih. Kakor bi zbesnel, bruhal je »Slov. Narod" ogenj in žveplo sprva na vso, pozneje na kranjsko duhovščino, in naposled na mlajše kranjske duhovnike, ki hočejo, — kakor piše glasilo ljubljanskih konfuznih' radikalcev, — »pograbiti vodstvo v našem političnem življenji in po načelih, kakor jih je razvil goriški ze-lot, in nakatera naša mlajša duhovščina, po vzgledu svojega prevzvišenega vla-dike, slep o prisega, preustrojiti ne samo javno življenje sploh, temveč tudi naše slovstvo posebej." Gorke zaušnice je delil na vse strani, kjer se ma slovenski sorojaki niso brezpogojno uklanjali in niso kadili njegovim ožjim pa-tronom.
Toliko psovk, lažij in obrekovanj ni še nobeden list izkidal na konservativno-narodno stranko, kakor sta to storila zadnje dni »Slovenski Narod" in »Brus".
Izbirčen v sredstvih »Slovenski Narod" itak ni bil nikdar. Kakor tat kriči za človekom, ki si ni v svesti tatvine: »Držite ga! Primitega!"; tako „Slo-venski Narod" vse hibe in napake svojih ožjih pristašev zvrača na one, katere boče očrniti, sumničiti pred slovenskim svetom, ter jih popolnoma s silo in grdo spraviti s političnega polja. »Sam sem gospod!", to je njegov bojni klic, s katerim udriha po nevšečnih mu osebah, ter kot gorjanski novinec kliče »na korajžo". Kak duh prešinja in katera načela vodijo ta list, to je pokazal neštevilnokrat od prvega nesrečnega boja med »mladimi" in »starimi" do današnjega dne, sedaj očito, sedaj skrito, kakor je ravno ugajalo njegovim razmeram. Kakor stenolom postavlja se po robu, kadar se čuti močnejšega, sicer pa je tudi nedolžen in pobožen, ako se drugače ne more izmuzati iz zagate, v katero ga večkrat spelja njegova gorostasna nadutost, skrajna surovost, hudobija ali pa pomilovanja vredna smešnost. Kakor kameleon spreminja svojo barvo, a v bistvu, v vodilnih načelih ostane, kar je: glasilo konfuzno - radikalne ošabnosti in brezozirnega terorizma, ki ne pozna in ue čuti srca konservativnega našega naroda, temveč misli iu govori v slovenski besedi po načelih nemško-Uberalnih naših nasprotnikov.
Nemogoče nam je vsled pretesnega prostora, — dasi bi radi, — odkriti vse spletke te po številu še male, a vedno drzneje na površje vspenjajoče se stranke, ki še časti »nekatere" starejše može in radi lepšega posti v svoji sredi, katere pa bode prej ali slej neusmiljeno pomela pod klop, da sama sebi zagotovi častne prostore v galeriji narodnih prvoboriteljev.
Čakali smo, da se gospodje v »Narodni Tiskarni" izpovedo. To so storili radovoljno in prisiljeni; dolž-
nost naša pa je, da vnanjim sloTeositim rodoljubom, ki zmajujejo t glavo nad tem, kar se vari in kuha v .Narodu* in »Brusu*, pojasnimo ljubljanske rai-mere iu pov4mo resnico, kdo provzročuje razpor iu kdo bega in pači javno mnenje.
»Cessante causa cessat effectus*, — pravi La-tinec, in te besede smemo obrniti na sedanje naše razmere. Eo je bil še ljut boj proti našim naravnim nasprotnikom, tedaj so nemški časopisi imenovali takozvane sedanje »naprednjake* in konservativce, — sploh vso narodno stranko — »narodne klerikalce*, in nihče ni ugovarjal temu nasi-vanju. Beseda »klerikalec* pa je tekom časa t nemško-liberalnih listih dobila pomen, kakor med nami neka druga namesto »duhovnik*. Vsled tega pa naši »naprednjaki*, kakor se imenujejo javno, — med seboj so »liberalci", — nočejo več tega priimka, temveč ga z vso srditostjo in zaničevanjem mečejo onim v obraz, ki se prištevajo konservativno-narodni stranki, h kateri že od nekdaj le z redkimi izjemami pripadajo tndi duhovniki.
Prikrito je vedno tlela žrjavica nasprotja do zadnjih deželnozborskih volitev. Do tedaj je bila narodna stranka tekom nekaterih let vsaj navidezno jedina, akoravno so gledali po strani zmernejše narodnjake, češ, Nemce in nemškutarje na Kranjskem smo pozabili. Pri zadnjih volitvah pa je na vsak način hotel priti v deželni zastop mož, ki se menda čuti poklicanega, zasesti mesto nepozabnega dr. Janeza viteza Bleiweisa, akoravno se mu je od mnogih stranij dalo razumeti, da njegov čas še ni prišel, osobito ne za njegovo politiko, ki se ne strinja s starim slovenskim programom. Okolica ljubljanska mu ni izpolnila gorke želje; tudi trgovska in obrt-nijska zbornica bila je hladna nasproti njemu; a s pomočjo agitatorjev ^Narodne Tiskarne" in banke »Slavije" priboril si je kar čez noč mandat v stolnem mestu Ljubljani proti zaslužnemu prejšnjemu zastopniku. Tedaj se je čulo od mnogih stranij opravičeno začudenje, kako more služiti tako strankarskemu namenu »Slovenski Narod", ki se je imenoval in še ponaša z laskavim imenom »glasila slovenskega naroda" sploh, dočim je vedno zagovarjal sklep narodnega volilnega odbora.
In kaj je bila posledica temu? Razdor v narodnem taboru, povzročen po samovlastnem postopanji g. Ivana Hribarja. Tedaj so se pričeli tudi javni duhovi ločiti, mnenja so se bistrila, pričela se Xe zbirati konservativna stranka, h kateri se prišteva tudi naša duhovščina, da se ustavi terorizem nekaterih veljakov in zabrani daljne enake žalostne dogodke. Tu je konjsko kopito, v tem grmu tiči zajec, tu je vzrok najnovejšega »kranjskega prepira". Gospdda, bodite pravični in povejte vnanjemu svetu resnico.
Dokler se bode na ta način postopalo, naravno in umevno je nasprotje. Vsi odločni pa trezni življi morali bi se združiti, da zabranijo diktaturo t narodnem življenji in o pravem času stor^ konec častihlepju. Ne zanikavamo a tout prix, da gg. dr. Ivan Tavčar in Ivan Hribar nimata sposobnosti, ne tajimo, da nimata svojih zaslug, toda odločno moramo oporekati, da sta ta dva gospoda v zvezi z nekaterimi somišljeniki odločilen faktor t naši politiki, da njuno glasilo »Slovenski Narod" izraža mnenje vse slovenske svetne inteligencije, zagovarja prave in istinite želje in potrebe naroda slovenskega. Konstatujemo in naglašamo, da glasilo g. dr. Tavčarja in g. Iv. Hribarja v blato tepta in zaničuje vsako, četudi ue vedno diametralno nasprotno prepričanje, ki se ne sproži t njunem najožjem taboru. Poudarjamo, da ta list s skrajnim terorizmom zastopa strankarske namene, odkar je prišel v roke imenovanih dveh gospodov. Ako kdo ne hodi skozi drn in strn s tema dvema gospodoma, na stežaj se vrata odpro v predale njunega glasila sumničenju in napadom. Povsod so jim na poti duhovniki, na vseh stezah in stezicah prežč z loparji na narodnjake, ki se jim slepo ne uklanjajo. Obžalovati moramo, da k temu molč^ mnogi starejši možje, katerim je narod že tolikrat izrazil svoje zaupanje, obžalovati tembolj, ker is političnih nagibov molče odobravajo to taktiko svojih pribočnikov, ki stvari ne ločijo od osebe in osebe ne od celega stanu, kakor pričajo dogodki zadnjih dni, nedostojni članki »Slov. Naroda*. Ali zasluži kranjska duhovščina to zaničevanje, tako neosnovane napade? O tem v prihodnjem članku.
Govor poslanca dr. Oregorca
v državnem zboru dn6 17. aprila.
(Dalje.)
V	svojem dokazovanji se hočem omejiti na avstrijske dežele, v katerih bivajo južni Slovani.
Nemška manjšina na Češkem ima svoje nemško Tsesčilišče, svoje nemške srednje šole in učiteljišča, svoje nemške ljudske šole. In vendar se je čutila zatirano in ni prej mirovala, da se jej je v smislu člana XIX. državnega osnovnega zakona zagotovila odpomoč. Take so bile razmere na češkem. Oe pogledamo v avstrijske dežele, v katerih prebivajo južni Slovani, preverimo se, da zatiranje nemške manjšine na Češkem ni bilo niti bleda senca proti krivicam iu zatiranju, katero morajo Slovani trpeti v dotičnih deželah že več let. (Prav res! na desnici.) Od črte Beljak-Celevec-Velkovec na Koroškem, potem Spielfeld-Radgona na Štajarskem dalje proti jugu do Orne Gore bivajo Slovani, namreč: Slovenci, Hrvatje in Srbi. In vendar nimajo nobene visoke šole, kajti vseučilišče zagrebško je inozemsko. Na graškem vseučilišči so se opustile obstoječe slovenske stolice za tako potrebne pravo-znanske predmete. Hrvaške srednje šole so samo v Dalmaciji, dočim hrvaška večina v Istri nima nobene srednje šole. Novomeška gimnazija je deloma slovenska, na ljubljanski so slovenske paralelke, temu nasproti so pa štajarski Slovenci po desetletni spravljivi politiki dosegli še le jeden slovenski paralelni razred na mariborskem gimnaziji (Cujte! na desnici); koroški Slovenci pa še toliko niso dosegli. V Goriei in Trstu so pač nemški gimnaziji, slovenskih pa ni.
Učiteljišča so v Dalmaciji, v Kopru, Gorici in deloma tudi v Ljubljani. Nasproti pa 400.000 štajarskih, 130.000 koroških Slovencev, torej pol milijona ljudi nema nobene slovenske srednje šole, (Cujte! na desnici), dočim jih ima nemško prebivalstvo pet ali šest.
Slovenske ljudske šole na spodnjem Štajarskem in južnem Koroškem še ne zaslužijo tega imena, kajti niso uravnane po potrebi slovenskega prebivalstva, temveč ustrezajo le ponemčevalnim željam naših nasprotnikov.
Hrvatski večini v Istri se je še-le lani posrečilo, da je spravila jednega svojega pristaša v deželni odbor, dočim mi na Štajarskem in Koroškem nimamo nobenega zastopnika v deželnem odboru in v deželnem šolskem svetu. Tu vladajo in gospodarijo Nemci, kakor jim drago. Člana XIX. državnega osnovnega zakona za te gospode ni.
V	teh dveh deželah ni navadnih narodnih na-sprotstev, temveč razsaja ljuti narodni boj in vojna, tu ne gre za navadna narodna zavidanja in upiranja, temveč tu se premišljeno, sistematično tlači slovenski element, tu se hoče zatreti in uničiti tu rodne Slovence. Zadnji čas se je narodni boj prenesel tudi na gospodarsko polje, kajti v Gradci se je osnovalo društvo »Siidinarck", katero ima namen pokupovati zadolžena slovenska zemljišča in na njih naseljevati nemške priseljence.
To je rušenje deželnega miru v najostrejši obliki.
Žal, da moram konštatovati, da narodni boj državni uradniki in uradniki avtonomnih zastopov še poostrujejo. Tako n. pr. postavil je deželni načelnik na Koroškem nedavno slovenskega rodoljuba in deželnega poslanca Eiuspielerja pod policijski nadzor. (Cujte! Cujte! na desnici.) To je pač nedostojno postopanje. Oe ima deželni predsednik koroški ^vod dvojiti o lojalnosti tega poslanca in zastopnika slovenskega naroda, ima vendar državno pravdništvo na razpolaganje. Proti njemu naj vloži tožbo, da bo imel gospod Einspieler priložnost dokazati svojo nedolžnost. Še celo na Kranjskem in v Ljutomeru na Štajarskem so okrajni glavarji, ki slovenskim županom na vse mogoče načine nagajajo in jim stavijo zapreke, ker zahtevajo na slovenske vloge slovenske odgovore.
Ljutomerski okrajni glavar je šel celo tako daleč, da je pozval duhovnika v svojo pisarno, zaprl ga ondu v sobo, torej ga je v istini oropal svobode in obsodil na 20 gld. globe. Ker se je duhovnik branil plačati teh 20 gld., rekel mu je, da naj se pritoži na namestništvo. Ta se je pa tudi to storiti branil in tako se je pritožil okrajni glavar proti sebi samemu in pozneje vročil duhovniku odlok, s katerim se je pritožba zavrnila. Italijanska večina v isterskem deželnem zboru volitve poslanca Mandiča ni hotela potrditi, da-si je bil jednoglasno voljen
in se proti volitvi ni vložil nikak protest. (Cujte f čujte! na desnici.) Volitve njegove le radi tega niso hoteli potrditi, ker je Hrvat po rojstvu in mišljenji. (Tako je! na desnici.) Taka razmere so po avstrijskih deželah, po katerih bivajo južni'Slovani. Mi nimamo tam nikakega varstva za narodnost srojo in svoj jezik, do katerega imamo popolno pravico po državnem osnovnem zakonu. Nas tako zatirajo, kakor nemške manjšine na Češkem slovanska večina nikdar zatirala ni. Vendar se je vladi zdelo potrebno, posredovati na Češkem; prosil bi jo, naj tudi v južnih deželah isto stori. To bi bilo v interesu pravičnosti, narodnega miru pa tndi v državnem interesu.	(Dalje aledi.)
Politični pregled.
v Ljnbljani, 6. maja. Sfotran}« dežele.
K poloiaju. Avstrijska zbornica nadaljuje budgetno razpravo nadalje in jo bo zvršila še ta teden. Oeški deželni zbor bode v drugi polovici meseca maja češko-nemško spravo popolnil. in dne 4. junija se snidejo delegati. Še-le meseca julija preneha zborniško delovanje. Onda se bodo obračale oči avstrijskih podložnikov v planinski trg, v katerem bode stopala cesaričina k oltarju. Iz sto in sto podložniških src kipele bodo gorke želje, da se vseli sreča in mir v src^ blagega cesarja in cesarice.
Odločnost in domoljubnost Mladočehov. Praški dopisnik v »Moravski Orlici* govori o mladočeški stranki in o njenem »odločnem in domoljubnem delovanji" ter sklepa svoj dopis tako-le: Ko ne bi bili Mladočehi v zadnjih deželnih zborih tako nastopali, kakor se je to že žalibog godilo, zadoščala bi češka večina tudi za naprej potrebam našega naroda. A izredno postopanje Mladočehov t državnopravnih kakor tudi v drugih vprašanjih je spravilo naš narod v oni neprijetni položaj, iz katerega si nismo mogli pomagati ter morali konečno spraviti se z Nemci, da smo sploh rešili narodu to, kar je bilo še mogoče rešiti. Komur torej ne ugaja češko-nemška sprava, zahvali naj za-njo »Narodne Liste* in mladočešk poslance.
Tnanje driare.
Balkan. Zadnje dni je priobčila »Svoboda* članek, v katerem se vzbuja ideja, da bi se združile vse balkanske države. Ta spis je obrnil mnogo pozornosti na-se posebno v ruskih politiških krogih. Članek se glasi mej drugim tako-le: Več ne smemo omahovati; združimo se in naredimo osmo veliko državo s tem, da se tudi Turčija združi z balkanskimi državami. Tako bomo rešili balkansko vprašanje. Od velikih evropskih držav se ne moremo nadejati nikake pomoči, ker je bila njih politika vedno le politika interesov. — O tem nasvetu pišejo ruski listi, da je smešen in neizpeljiv. »Novosti* omenjajo slabega sporazumenja med Srbijo in Bolgarijo ter med Turčijo in Grecijo ter trdijo, da je zveza balkanskih držav nemogoča, ker zasleduje v&aka drugi smoter. Turčija gotovo ne bi pristopila k zvezi, kajti žrtvovati bi morala evropsko ozemlje, da bi zadovoljila svoje zaveznike. Brez Turčije pa ne napravijo balkanske državice velike države. »Novoje Vremja" trdi, da je balkanska zaveza sama na sebi mogoča in s stališča evropskega miru celo za-željena; a o taki zvezi še meniti ni, ker so gospodarili v Bolgariji ljudje, ki niso imeli nikake pravice za to. Torej zveza balkanskih državic še ni mogoča. Državne zadeve v Belem Gradu, Atenah in Cetinji vodijo možje, kateri dobro vedo, da je zveza balkanskih držav mogoča le z dovoljenjem Rusije. Očitanje v članku, da ne more Bolgarija od evropskih velikih držav ničesar pričakovati, naperjeno je baje najbolj proti Avstriji, kakor trdijo soglasno ruski listi. Odkar je odstopil knez Bismarck, zmanjšati bi se moralo upanje sofijskih državnikov z ozirom na podporo Avstrije bolgarski državi. — »Novosti* omenja torej slabih razmer med Srbijo in Bolgarijo. Da so bili res odnošaji med imenovanima državicama že jako napeti, poročalo se je listom na dolgo in široko. Vendar pa vse tako kaže, da se Bolgarje s svojim sokrvnim sosedom sporazumljajo. Zadnje dni se poroča listom iz Sofije: Srbski začasni zastopnik v Bolgariji, Petkovič, vrnil se je te dni s svojega odpusta iz Belega Grada ter prinesel zagotovila najmirnejših namenov, kateri vodijo srbsko vlado. Splošna misel je, da so zopet dobre razmere med Srbijo in Bolgarijo trajno zavladale. Obe državici bodeti kmalu imenovali svoje častne zastopnike. Bolgarska vlada bode namestila Dimitrova, predsednika v Plovdivu, v Belem Gradu za svojega zastopnika. Koga namerava srbska vlada za enac(>ga zastopnika v Sofiji imenovati, še ni znano.
Nemčija. Mnogo pozornosti v politiških krogih se obrača zadnje dni na članek, priobčen v »Ham-burger Nachrichten". V njem se omenja namreč razmer Nemčije z drugimi državami. Posebno radovednost vzbuja misel, ali je tudi pri tem članka sodeloval umirovljeni kancelar. članek piše mej drugim: Ker nima Nemčija na balkanskem vprašanji nikakih interesov, opravičeno je upanje ruskih,
listov, da ne bode Nemčija ovirala Busije v njenem politiškem delovanji na Balkanu. Busija ne misli, ko zapre Bospor, postati prva posredovalna država T Evropi in potem sosednim zapadnim državam pretiti, temveč zapreti Bospor, kakor hišna vrata, da se bode tem varneje in z večjo močjo obrnila proti Aziji. Vsekako neosnovana je misel, da se bodete Francija in Nemčija sporazumeli. Lahko se sicer goji mir med obema državama, a tesnejiega, prijateljskega sporaznmenja gotovo še ne bo, kajti ovira ga javno mnenje v Franciji in nemški interesi.
Izvirni dopisi.
Od Dobrove, 1. maja. Večkrat sem se naslonil pretekle dni zvečer na okno ter zrl pred-se v temno ravan tje proti Ljubljani. Pa kaj je to? Nenavaden žar je videti tam za rožensko cerkvico. Hevreka! zakličem sam sebi — po nekolikem opazovanji. To ne more biti nič drugega, kakor nova »luč", ki so jo prižgali tam nekje na Turjaškem trgu. Srečni Ljubljančanje, sedaj jim ne bode treba glave si beliti radi električne razsvetljave. Kako intenzivna mora ta luč biti še-le od blizu, mislim si. Zato poprosim prijatelja, ki je imel v Ljubljani opravek ter moral ondi čez noč ostati, da naj si to luč od blizu ogleda ob enem pa iz previdnosti vzame sabo črna očala, da vida ne zgubi. Pa kaj mi pravi prijatelj drugi dan? .Strašna prevaral Nič nisem videl, nič! Na Turjaškem trgu je še bolj temno, kakor po drugih trgih in ulicah, kjer razsipa plin ali plinova luč svoje blede žarke." Tedaj je pa ta nova luč in svitloba kakor veša v močvirju, za katero človek biti in ko misli, da je prišel do luči, jo hoče zgrabiti, a že je v močvirju in blatu! Krog in krog pa je tema, strašna tema. — Da, da prav taka je ta nova luč, katero prodajajo naši domišljavi razsvetljenci. Mili narod slovenski! ne segaj za to lučjo, da ne zabredeš v nesrečo in ne obtičiš v — blatn. Le eden je mogel po vsej pravici o sebi reči: ,Jaz sem luč sveta; kdor hodi za menoj, ne hodi v temi." A novejši aposteljni luči te luči ne poznajo, je poznati nočejo, zato je pa pri njih tema, strašna tema.
Ko sem se pred leti v Alojznici po vrtu sprehajal, videl sem na vrtu rasti tudi majaronček, ki pa ni imel nič tistih lastnosti, kakor navadno druge rastlinice te vrste. Meni se je vse zdelo in je že tedaj kazalo, da iz tega ne bode kaj dišečega, ampak da bode pekoča kopriva. Pa kaj se če; je že tako. Ene rastlinice znajo tudi svoje perjiče po vetru obračati, kakor nekateri ljudje svoj plašč, — in le tako je bilo mogoče, da je ta majaronček o&tal na vrtu, sicer bi ga bil gospodar vrta še o pravem času izroval in potrebil ter na njegovo mesto kaj vrednejšega posadil; z majarončkom pa Bog zna kako bi bilo. če bodete, g. vrednik kaj dvomili nad temi vrsticami, pa poglejte § 19. tiskovne postave. Ondi je baje zapisano: ni res, da sem jaz to pisal.--
Misel, katero je odbor „G1. Matice" sprožil gled^ Gallus-ove slovesnosti, je izborna. „Ceeiljansko društvo" bode gotovo odborovi prošnji ustreglo. Tedaj pa naj pridejo poslušat, kako je Gallus že pred 300 leti komponiral, zlasti tisti, katerim nikakor ne gre v glavo, da se mora propala naša cerkvena glasba zboljšati, povzdigniti. »Cerkveni
Gl." piše o njem (glej leto 1881. št. 3)---
»njegovi umotvori se smejo na stran postaviti onim najboljših laških skladateljev tistega časa". „Cerk. Gl." ima tudi v prilogi prekrasni njegov: Ecce qnomodo moritur jnstas.
Da ne bodete mislili, da smo Dobrovci kar tako za pod klop, naj Vam povem, da so pretekli teden v Ljubljani 24 naših fantov potrdili ter jim vojaške hlače fmerili; le nekaj malega so jih izvrgli ali za pozneje prihranili.
Iz Dobrove in Brezovce je bilo potrjenih 50, iz treh druzih far skupaj pa le 22.
Polje, travniki, sadje vse lepo kaže. Dobri Bog nam daj le več luči, pa ne — ljubljanske — ampak solnčne!
Z dežele, 3. maja. Zadnje čase „štrajki", letošnja buda zima v nekaterih krajih na Notranjskem in Dolenjskem, kjer je lakota trpinčila in še muči na stotine prebivalstva našega, so nam najočitnejši dokazi, kako propada rokodelstvo in kmetijstvo.
Nerazumno je, da se za povzdigo prvega stana ua deželi — za kmetijstvo — prav nič izdatnega ne stori tam, kjer bi bilo najbolj potreba, t. j. v siromašnih krajih, kjer samo poljedelstvo ne more prerediti našega ubornega prebivalstva.
V takih krajih morala bi se vpeljati izborna živinoreja, da bi ta deloma nadomestovala, kar samo poljedelstvo ne zmore.
Kjer ni izdatna živinoreja mogoča, mogoča bi bila sadjereja. V katerem kraju Notranjske ali Dolenjske ne bi bilo mogoče sadjereje tako močno vpeljati in razširiti, da ne bi ona bila velik del dohodkov tistega kraja? Duhovščina, učitelji, inteligencija 8 pomočjo kmetijske dražbe mogli bi tak kraj T nekaterih letih kar t sadni vrt prenarediti, ako bi se za to od dežele pomoiii dobilo.
Samo na tak način povzdignila bi se očividno sadjereja. Sedanji sistem, da se ta stroka od strani šole le-tam razširja, kjer je slučajno za to vnet ljudski učitelj nastavljen; da se občina, okraj, dežela premalo za to stvar zanima, da celo nimajo radi, ako se učitelj poteguje za to, da bi se kupil šolski vrt, da niti nočejo ničesar o tem vedeti, da je sploh mogoče, da učitelj česa o sadjarstvu razume — vpliva jako neugodno na razširjenje sadjereje.
Naša čč. duhovščina in narodna inteligencija ima v tej zadevi ravno po deželi prevažno in imenitno nalogo, kojo naj bi upotrebljevali v narodno gmotno korist.
Nič boljše se nam ne godi z gojenjem raznih vrst rokodelstva. Koliko vrst rokodelstva obstoji v naši kronovini, koliko različnih rokodelstev ima vsako mesto, trg ali večja v4s na Kranjskem!
Dočim so si v prejšnjih desetletjih, v tako zvanih »dobrih časih", posamezni rokodelci s tem strokovnega znanja pridobili, da so šli na „tuje", tam se izurili v vseh strokah in potem kot veščaki domov prišli iu tu se z vspehom svojega rokodelstva na lastno roko prijeli, imelo je rokodelstvo „zlato podlogo". Sedaj se pa mlad fantalin tri do štiri leta pri katerem mojstru nči, potem pa na lastne roke začenja delati, seveda, ne da bi česa korenito znal, dela slabo in nezanesljivo; ko pride v ddbo, da se smč oženiti, stori še to, kopa otrok se kmalu nabere, zaslužek je slab, redek, kakoršno je delo — in revščina je v hiši. Zlate podloge — korenitega znanja, pravega in marljivega dela manjka, zato manjka zaslužka, manjka kruha.
Dobri mojstri na deželi vedno bolj ginejo; kdor hoče dobro in zanesljivo blago dobiti, mora se v mesto do znanih, a tudi dragih mojstrov obračati in tam naročevati.
Tudi tu manjka prve podloge — strokovnega znanja. Oe pa je kje naša dežela skopa z osnovanjem obrtnih nadaljevalnih šol — je gotovo za dolenjsko stran.
Ljudstvo samo si ne more in ne ve pomagati, ono potrebuje od zgorej podpore, navdušenja.
Dostikrat je celo nasprotno novi ideji, novemu načinu napredovanja, nehvaležno njenemu največjemu dobrotniku — vendar to ne sm^ pravega rodoljuba motiti, niti ne ovirati, najmanj pa, da bi vse napredujoče delovanje opustil.
Upajmo, da se tudi za Dolenjsko boljši časi bližajo, da se spomnijo nekateri krogi, da je i ona del naše kronovine!
Dnevne novice.
(Slovesno črno sv. maSo) za pokojno cesarico Marijo-Ano so danes ob 10. uri v stolni cerkvi darovali prevzvišeni gospod knezo-škof. Navzoči so bili deželni predsednik baron Winkler, deželni glavar dr. Poklukar, ces. svetovalec Murnik in drugi načelniki vojaških, državnih, deželnih in mestnih uradov.
(Naši odnošaji.) Pod tem naslovom je neki »slovenski rodoljub", katerega pa ni treba iskati z Diogenovo svetilko, zanesel kukavičino jajce tudi v včerajšnjo številko zagrebškega »Obzora", kjer prekuhava prestane zelje, skuhano v tukajšnji »Narodni Tiskarni". Vredništvo »Obzorovo* dostavlja pod črto, da za članek prepušča odgovornost pisatelju. Mi le obžalujemo, da je vrlo glasilo hrvatske nezavisne narodne stranke odprlo predale tako neosnovanim trditvam »odličnega pisatelja"; sicer pa bodemo imeli priliko, osvetliti v pravi luči tudi to frivolnost.
(Zanimiva razsodba) V pravdi posestnikov lož v pogorelem deželnem gledišči v Ljubljani, katere zastopa g. dr. M. Wurzbacb proti deželi Kranjski, katero zastopa g. dr. Alfonz Mosch^, izrekla je prva inštanca dne 26. aprila t. 1. razsodbo, in sicer na korist dežele Kranjske. Sodišče je zavrnilo zahtevo tožbe, da mora dežela zgraditi novo gledališče, oziroma pogorele lože ali pa posestnikom lož izplačati primerno odškodnino, nasprotno pa morajo
tožniki povrniti pravdno troške v zneska 577 gld. 64 kr. S to razsodbo pa pravda bržčas še ni končana, ker se utegnejo tožniki pritožiti na višje sodišče.
(Deželni odbor kranjski) razpisal ja sledeča mesta okrožnih zdravnikov: 1. na Bledu, z letno plačo 600 gld. Vrhu tega dobiva dotični zdravnik, če je zajedno zdraviški zdravnik, na leto 300 gld. iz deželnega zaklada in 200 gld. iz zaklada zdravstvenega okrožja blejskega; to pa le tako dolgo, dokler dotična zastopa ti nagradi dovolita. V slučaji, da se mesti okrožnih zdravnikov v Radovljici in Bohinjski Bistrici ne popolnita, izročilo se bodo okrožnemu zdravniku na Bledu eventualno tudi oskrbovanje zdravniške službe v teh dveh okrožjih proti letni nagradi 300 gld. za vsako okrožje; 2. v Radovljici z letno plačo 600 gld. Eventualno izročilo se bode dotičnemu zdravniku tudi oskrbovanje zdravniške službe v ofcrožjih Bled in Bohinjska Bistrica proti letni nagradi 300 gld. za vsako okrožje; 3. v Trebnjem z letno plačo 700 gld.; 4. v Zagorji pri Litiji z letno plačo 600 gld. — Prošnje za jedno teh mest vložiti je treba do 20. maja t. 1. pri deželnem odboru.
(Župnijski izpit) delajo te dni čč. gg.: Jakob Lebar, kapelan v Boštanji, Jakob Porenta, kapelan v Leskovci in Janez Zupančič, administrator na Topli Rebri.
(Strahovita nganjka.) Z Dobrne, zvečer 5. maja, se nam piše: Danes so otroci v sosednji okolici Klanec blizu gozda našli — človeško glavo. Ko je občinski predstojnik o groznej zadevi zvedel, prišel je po orožnika ter ga povabil seboj na lice mesta. Poročevalec čuje, da je najden komad trupla baje glava nekega znanega krojača in berača. Sirota ni mogel več delati veliko, zaradi tega si je s prošnjami iskal vsakdanjega kruha. Revež bil je ob svojem času vojak, sedaj pa že šibkega života, jako slab, star okoli 75 let, poštena dušica. Letos se je v občino vrnil od sv. Janža na Peči. Bival je v nekej koči sam. Pri istej so ga videli zadnjič pred Veliko nočjo. Sosedom se to ni zdelo čudno, ker je sicer tudi po več časa izostajal, bivajoč pri dobrih ljud6h. In ko se je danes izredno pretresljiva novica raznesla po občini, tolažil se je vsakdo s ! tem, da je kakšna hudobija popolnoma izključena. V obližji namreč ni človeka, kateri bi bil vzmožen, kaj takega provzročiti; mirna občina v svoji sredini nima razbojnika, nima tata, nima pijanca, in s tem je za razsodnega človeka povedano dovolj. Vsled tega so ljudje sodili tako-le: Slabotni starček je kje v gozdu počival iu tam umrl naravne smrti, a kakšna živad je glavo privlekla blizo stanovanja ljudstvenega. Toda, ko iskajoč niso trupa in obleke našli nikjer, bil si prisiljen preinačiti sodbo. Orožnik se je odpeljal v Celje, da zadevo prijavi na do-tičnem mestu. Občani so pa seveda zelo radovedni, kako-li se bode rešila strahovita uganjka.
(Častnim občanom) je izvolil dn^ 27. aprila občinski zastop za katastralni občini Dornberg-Prvačina deželnega poslanca iu odbornika isterskega g. prof. Vekoslava Spinčiča.
(Umrl) je v soboto gosp. A. Strohmajer, podpolkovnik pri pešpolku kralj Milan št. 97, v 58. letu svojega življenja. Pokojnik je bil znan kot jako strog častnik, sicer pa vrl vojak, ki se je odlikoval posebno v Bosni pri Livnu leta 1878. Bil je odlikovan z redom železne krone III. vrste.
(Na Dobrovi) se je dne 3. t. m. zadušil 9 mesecev star otrok J. Zadnikarja.
Raznoterosti.
—	Izredna oporoka. Leta 1884. je umrl v Varšavi mož, ki je zapustil oporoko pri nekem svojem sorodniku. Na koverto, v kateri je bila oporoka, zapisal je bil pokojnik, da se sme odpreti ko-verta še-le čez leto dnij (dne 10. marea 1885. 1.). Koverto je zlepil in pritisnil nd-njo svoj pečat. Omenjenega dne so prišli nestrpljivi dediči pokojnika vkupe in ko so odprli zapečateno koverto, zagledali so v njej — drugo koverto z istim napisom. Ostajalo jim ni drugega, nego še jedno leto počakati na dedščino. Kakor sedaj, prišli so še šestkrat zaman. Vsako leto so odprli drugo kuverto in na prvi notranji je bilo zopet zapisano, da morajo počakati še jedno leto, predno smejo to odpreti. Se-le čez sedem let prišli so do zadnje koverte, v kateri je biia toliko pričakovana iu zaželjena oporoka. Pokojnikovo premoženje je znašalo 64.850 rubljev, in volil je bil vse svojim sorodnikom.
—	Lakotni umetnik je umrl. Kakor znano, skušalo je zadnja leta več mož, naš kmet bi rekel šem, izkazati se, kako dolgo lahko vidrže brez jždi. Ta ali oni se je v tej nespatneti precej odli-
koral; kajti po mesee daij se ni omrsil jedi. Zadnje dni je pa nekema Merlattiju njegova izkušnja iz-podletela; kajti kakor se poroča listom, umrl je lakote. Verjetno je, da si taki „umetniki" časih na skrivnem lukj za pajčovnat želodec privoščijo. Biš o zgoraj imenovanem se poroča, da se je 15 dui res vzdržal jedi, a odslej podajal mu je njegov sluga neobhodno potrebne hrane. To so pač originelni »ametoiki* pač pa tudi dovolj nespametni.
Marodiio gospodarstvo. Tisa, Krka, Ljubljanica.
(Dalje.)
Dr. Vicentini je nasvetoval odtočne prekope ob gorah, ki oklepajo močvirsko ravan, ker bi kedaj tndi mogh močvirsko ravnino napajati z vodo, ako bi bili zdelani.
To je pač vsakemu jasno, da ne napravlja le Ljubljanica močvirja, marveč poglavitno druge vode, ki se v to močvirsko dolino izlivajo. Ako bi se te vode odpeljale, predno pridejo do močvirja, potem bi bilo vse drugače, močvirja bi ne bilo. Na levem bregu Ljubljanice odpeljati vode je nemogoče, vprašanje pa je, ah bi ne bilo bolje, morebiti tndi ceneje, ako bi vse dotoke Ljubljanice na desnem bregu po tretjem vodotoku odpeljali. Kaj pa, to je le načelno vprašanje, ali je izpeljivo, mogli bi veščaki določiti. Dr. Vicentini misli take odtočne jarke, ki bi pristregli vodo iz bližnjih bregov, rabiti za namakaoje zemljišč, toda to ne bode tako brže mogoče. Sicer so na to veščaki pri 7. vprašanji odgovarjali ter rekli, da to ni neogibno potrebno.
Poglejmo sedaj, kako ves projekt mislijo izpeljati in koliko bi to stalo. Gospod pl. Podhagskj je napravil tri načrte. Prvi načrt je bil: večina vode naj se odpelje po Cesarskem grabnu, kakor smo že večkrat omenili. Preračunil je, da se mora v jedni sekundi odpeljati vode 470 m^, in sicer 260 m^ po Cesarskem grabnu, 210 m" po Ljubljanici. Zakaj ta načrt ni ugajal, smo že povedali; pristaviti pa tadi moramo, da bi tudi potem, ako bi bila struga pri Ljubljanici nekoliko nižja, kakor pri Cesarskem grabnu, ni je sigurnosti, da bi ob suši v Ljubljano ne prihajalo premalo vode. Sedaj, ko tako neusmiljeno gozde izsekavajo, je po letu suša, v jeseni pa povodenj. Ta načrt bi stal 1,578.730 gld.
Gospod pl. Podhagskj je po naročilu naredil drugi (alternativen) projekt. Po tem projektu je dal
Ljubljanici.....196 m'
Cesarskemu grabnu . . 170 „ Skupaj . 366 ni^ prištevši še 27®,o, tedaj nekako 470 poplavne vode. Ta bi stal 1,798.730 gld. Tega so se vsi prestrašili.
Naročili so mu, naj projekt predela na 400»»' mimo prvih 470 »»', kakor je bilo prej preračunjeno. Tak prikrajšan (restringiran) projekt bi bil stal 1,546.650 gld.
Ali človek ugiba, narava pa ugane. Povodenj 20. marca leta 1888 pa je pokazala, da je gosp. Podhagsk; znal računiti in pravo zadel, ker povodenj je tačas narasla na 469 ni^ na 1 sekundo. No, ta tretji projekt je pl. Podhagskj zopet prenaredil na 470 m^ na sekundo, a štedil je pri drugih iz-dajkib, n. pr. da je namesto rezanega kamenja vzel v račun le navadno lomljeno kamenje, in da je pri stranskih pritokih ostalo pri pristriženem tretjem načrtu.
Troški bi znašali a) pri Ljubljanici in b) pri Cesarskem grabnu po alternativnem načrtu:
a)	Ljubljanica....... 973.600 gld.
b)	Cesarski graben..... 405.000 ,
c)	pri pristranskih potokib po skrajšanem načrtu...... 168.050 „
Skupaj . 1,546.650 gld.
Troški za uravnavo stranskih pritokov se bodo posebej poravnali in bi zboljševalni zaklad (Melio-rationsfond) utegnil te troške prevzeti; ostalih 1,378.600 gld. se bode med državo, deželo, mesto in vdeležence razdelilo.
Kaj si moremo misliti pri teh razpravah in izdelovanji načrtov? Veščaki navadno pravo zade-
nejo, a ugovarja se jim ta in tam; prenarede potem svoje načrte, a za posladico niso odgovorni oni, marveč ti, ki so jim delo naročili. Tako mislijo štediti, pa zabredo še v večje troške.
Troški se tako razdele:
L Pri reki Ljubljanici:
1.	zemeljska dela............490.200	gld.
2.	polaganje kamenja..........9.400	,
3.	tlaki....................57.600	,
4.	obrežni zidovi............338.500	,
5.	provizorna steza............2.000	„
6.	nov frančiškanski most iz železa	42.300	*
7.	zravnanje in zasejaaje ....	6.900	.
8.	odkup zemljišč............9.200	,
9.	grapa z zatvornico (jez) . . .	17.500	, 10.	prenarejen most k vojašnici .	10.000	.
Skupaj . 983.600 gld.
(Dalje sledi.)
Tele^mi.
Praga, 6. maja. V praškem meščanskem društvu je dr. Mattuš govoril za češko-nemško spravo na podlagi češkega državnega prava; nato je bila spi-ejeta resolucija proti mladočeški nezaupnici dr. Kiegru, v kateri obsojajo ta nespodobni čin ter naglašajo, da si mora dotični volilni okraj čestitati, ako ga zastopa dr. Eieger. Burna pohvala. Enako se glase izjave volilcev Železnega Broda in druzih okrajev.
Berolin, 6. maja. Cesar je otvoril državni zbor s prestolnim govorom, v katerem zatrjuje, da hoče nadaljevati mirovno politiko, v tem smislu delati pri vnanjih vladah ter vzdrževati prijateljske razmere. Vsaka prememba ravnotežja je nevarna mirovni poli-
tiki. Naznanil je tudi vojaško predlogo in postavo v varstvo delavcev.
Rim, 5. maja. Senat je pri obravnavi o dobrodelnih ustanovah s 9.3 glasovi proti 76 zavrgel zahtevo Cilspijevo, da bi zopet sprejel od komisije odklonjeni člen postave.
Umrli bo:
4. maja. Pavla Bamberg, tovarnarjeva hui, 14 let. Kolodvorske uli«« 15, meningitis basilaris.
V bolnišnici:
27.	aprila. Marija Rebolj, gostija, 47 let, jetika. — Uršula Skttbio, bajtarjev« žena, 42 let, vsled katara v želodcu in črevih.
28.	april*. Jakob Kemelj, gostač, 77 let, ganp-aena tenilis.
29.	aprila. Anton Lunder, gostač, 65 let, jetika.
Tremenako sporočilo.
J Caa Stanje	g g
--—- Veter Vreme !§-<; 1
opazovanja	pl^S__
17. u. 2jut.| 728-2	Brežv^ oblačno ~
5 2. n. pop. 726 4 18 8 si. zap. del. jasno 0 70 9. u. »več. 728-8 11-3 si. vzh. jasno dež
Srednja temperatura 12-9'' za l-O" nad normalom.
Dunafska borza.
(Telegrafično poročilo.) 6. maja.
Papirna renta o% po 100 gl. (s 16* davka) 89 gld. 40 kr. Srebrna „ 5* „ 100 „ „ 16 * 5% avstr. zlata renta, davka prosta . Papirna renta, davka prosta .... Akcije avstr.-ogerske banke ....
Kreditne akcije ........
London • • • ........
Srebro ...........
Francoski napoleond.......
89	„	80
. 109	„	95
. 101	,	50
• 943	„	_
.300	„	-
.118	„	25
. 9	„	41
. 5	„	56
. 58	„	07'
M pm.
J. P8ERH0FER-ia
M Dmajl,
I., J^iiigerstrasse ^tev.
Kri čistilno IcroKUlco« poprej univerzalne krogljice imenovane, zaslužijo po vsej pravici poslednje ime, ker je v resnici premnogo boleznij, |)ri katerih te krogljice izvrstno pomagajo. Že mnogo desetletij razširjene so te krogljice splošno, mnngi zdravniki jih zapisujejo, in malo je rodbin, v katerih ni male
.......------........... J... .»^...ujvjv. ...	jv .vuv..., .	... U.UIV
zaloge tega izvrstnega domačega zdravila. — Skatljioa i 16 taolmi krogljloami atane 21 kr., 1 zavoj s 6 ikatljioami 1 gld. 6 kr., pri nefrankovani pošiljatvi po povzetji 1 gld. 10 kr. — Ce se naprej pošlje denar, stane s poštnine prosto pošiljatvijo: zavoj krogljic 1 gld. 25 kr., 2 zavoja 2 gld. 30 kr., 3 zavoji 3 gld.
35 kr., 4 zavoji 4 gld. 40 kr., 5 zavojev 5 gld. 20 kr., 10 zavojev 9 gld. 20 kr. odpošlje.) — Prosi se, da se zahtevajo izrecno
in gleda na to, da ima vsaka škatljica na pokrovnem navodilu za rabo ime J. Paerhofer in sicer v rudeii barvi.
Balzam za ozebljine j.
Pserhoferjev. Lonček 40 kr. S frankovano pošiljatvijo 65 kr. Trpotcev sok, proti kataru, hripavosti, krčevitemu kašlju itd. Steklenica 50 kr.
Americansko mazilo za protin j gid 20 kr. Prašek proti potenju
nog škatljica 50 kr., s frankovano pošiljatvijo 75 kr. Balzam za gušo flakon 40 kr., s frankovano pošiljatvijo 65 kr.
Zdravilna esenca (Praške kapljice) Angleški čudežni balzam
steklenica 50 kr., mala steklenica 12 kr.
Fijakarski prašek proti kašlju itd., ikatljica 35 kr., s frankovano pošiljatvijo 60 kr. Tannochinin-pomada	> »»j^ioljše sredstvo za pospeševanje rasti lis, škatljica
Univerzalni obliž	^mnače ^sredstvo proti ranam, oteklinam itd., lonček 50 kr., s
Universalna čistilnrS"l^iT
Razven tu omenjenih izdelkov ima še vse v avstrijskih časopisih naznanjene tu- in inozemske far-jnacevtične specijalitete in se predmeti, ki bi slučajno ne bili v zalogi, preskrbe na zahtevanje točno in ceno. — Pošiljatve po pošti izvrše se najhitreje proti predpošiljatvi zneska, večje pa proti povzetju. — Če se denar naprej pošlje (najbolj po poštnej nakaznici), je poštnina dojta nižja, nego pri pošiljatvam s povzetjem.
(12—lOj
Navedene špecijalitete dobijo se tudi v Ljubljani pri lekarnarju O. Piocoli-Jn.
France Šuštaršič,
g^oBtilničar	(3-2)
V	iiacl LJiibliaiio
zadnja hiša navzgor, nova št. 60 ob veliki cesti
se priporoča vzlasti p. n. Ijnbljanskemn in sploh mestnemu občinstvu v mnogobrojni obisk.
Točim pristno nepokvarjeno vino in vedno Bveže pivo ter postrežem vsak dan z mrzlimi jedili, ob nedeljah in praznikih tudi z gorkimi v veliki izberi.
Na raipolaito )e prostorna soba, na vrtu lepa lopa, hladen senčnat vrt, razgled na Šmarno Goro in gorenjske planine.
^1'leznična postaja dokaj bliso.
Kazven navedenega prostorno dvorišče za vozove.
BHf'"1^0^*11» iii iiljiidiifi, postrežl)fi.
f f "I 'f " T ▼ ~ ~ f f ^ ^ f • V ^ ^ ^ f V f ™ I I "
Odvetniška pisarna
D^ FR. ŠTORA
se nahaja	(s-b)
od 3t maja nadalje
ii v Križevniških ulicali štev. 2.