rokodelnih narodskih reci Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe Odgovorni vrednik Hr. Jfamesz Mleitveis. Tečaj VU. V sredo 3. kozoperska foktobra) 1849. List 4- r Pr i ja zn ost. «se» •5/i* J» I * A St Ki o hodim po trati zeleni logu prijaznim leži, Doídem k vodici željeni, Ki glasno med rožcam' šumi. Med njimi se zvija hladnica, V soparci jih hudi krepčá; K nji žejna zavija se ptica 'z nje srebra. i Hladečiga pit Pri nji rad pop< De mili nje pili Vodice se zdra1 De vtrudeno V 9 : pocij hladi y 5 napije v • moc si oživi. Tak tudi nas sestre in brate Se boljši vodica krepčá, Ivi moči življenja nam trate, Nje kaplje so rose neba. Pijocim jo up se povzdigne, Proč žalost pospéši svoj beg. Kjer ljudno se nam le pomigne , Nje šum je in tok in nje breg a • » ? V zavetji nje vsak rad stanuje Kjer hipoma ure teko; Prijaznost se ona imenuje Slavjani jo cenimo zlo. Jela Tom .. Tr i nar pog tarifnim napènosti naših hmetij. (Konec.) Druga poglavitna napčnost naših kmetij je, de v del kmetov ne vé, kaj d je J in de r • veio g n oj e m V . tak ti, kakor pamet zapové in sku snj veleva Naši potřeb je duší kmetj so v • del pravi p r a vij • v • kmetijske reči, ki se gnoj imenuje kmetijstva ? in ? gnojniša • v so lat ci nar Gnoj jame ime- novati, zakaj brez gnoja ni nic, in iz gnoja je vse. Pa poglejmo po naših vaséh, kakó kmetj tratijo m prepi nemarnosti v zgubo, ? bomo , koliko in koliko več se • f bi gnoj gnoja gre po ga brez vsiga truda lahko pripravilo, ko bi kmetje le enmalo svojo pamet v roke vzéli in po pameti ravnali. Kamor stop po krita lezi ena nar hujših rán, na ktei hirajo : po tra ta aséh, povsod pred nami od- kmetije naše t ? a gnoja, kakor bi imelo biti in d n o st V 5? Novice priporocujejo i to rano zaceliti ? 4 ze tudi V Z 1 več j i m r a v- lét goreče poganja za dušo kmetijstva > v gosp p r a t i k Vertov u » se k je ta reč takó lepo razložena , de je vredna de se desetkrát ber v stěno! in vunder je vse to le bob Perva poskušnj Slovenske gospodic ? ktera nam s to pesmico kaže , de se je národni duh tudi zbudil naših dragih rojakinj Vredništvo persih Pametniga gospodarja mora sercé boléti, če vidi kakšne so del S • v h ? kmetov 2) kakó večidel brez vsiga prevdarka kmetje gnoj na njive vozi jo, in ondi ž njim r a vn a j o. \ Koliko tavžent in tavžent mernikov žita gré vsako koliko sená in otave léto po taki nemarnosti v zgubo se menj pridela ? koliko slaběji se živina redi! Gnojniša, kaksne so! Kakor de bi kmetje nalas hotli svoje nar boljši premoženje po cesti spušati, in nar bolj redivno moč gnojá v zrak (luft) poditi. Namest de bi kap iz- gnojne jame takó postavljene ? de bi bile pod strehe gnojá ne izperal, de bi ga sončna vročina celi dan ne prepekala in mu nar boljši moči ne jemala de bi gnojnica iz hleva v njo se iztekala in se je nic ne pogubilo — so gnojniša naših kmetov večidel ali pod kapam , de vès dez na gnoj leti in • V • spera ali na takim mestu, de je nar hujsi sonce va-nje opèrto, ali de rodovitna gnojnica iz hleva, namest de bi v gnojno jamo napeljana bila, gré naravnost po vaši, de se po gubi, in zraven tega celo vas nesnažno delà. Dobro nam je znano, de nevednimu kmetu se na misel ne pride , de bi ? utegnilo to napčno in v njegovo tedej naj pametni kmetje in sploh vsi škodo biti posestniki kakoršniga koli stanů, ki to imenitno reč dobro spoznajo, svojim sosedam v izgled bojo, de si gnojne jame napravijo, in naj svoje sosede ? V t iako prave dolgo nagovarjajo, de se jim oči odpró in de popravijo to veliko napčnost svojih kmetij. Po naših mislih bi se napravi pripravnih gnojniš pov iralo. ako bi vsaki gospodár, sod nar boljši na noge ki si misli novo gnojno jamo po pravih kemijskih posta vah napraviti, to napravo svojim sosedam ne ktere dni poprej očitno na znanje dal, de pri dejo gledat. Če se le v vsaki vasi eno gnojnise takó napravi y bo izbudilo to sčasama vse kmete, de se jim bodo ocí odperle in de si bojo popravili svoje gnojne jame. Mar-sikterimu se bo morebiti ta svet gnojniše s tako očitno slovesnostjo napravljati, smešen zdel pa kdor imenitnost gnojnih jam ki se zamorejo zares zlate jame imenovati — po vrednosti zapopade, bo spoznal, de le po ti poti se zamore ta napčnost na- ših kmetij odpraviti. Naj tedej vsi umni možjé po dezeli v djanji in z besedo neutrudljivo za to skerbijo, de se boljši gnojniša napravijo, gnoj po svoji visoki vred- nosti cení, in domá kakor na njivi z njim prav ravna. Tretja poglavitna napčnost naših kmetij je slabo glestanje travnikov ali senožet > in de se na njivah premalo živinske klaje, postavimo, detelje i. t. d. prideluje — z eno besedo : de se za živinsko kermo (futer) takó ne skerbí, kakor bi če skerbeti 174 imélo. Na živini je vse ležeče gnoj pa je ? kakor smo • V , ze rekli y , kér duša živina da kor več si zamore kmet živinčet rediti Koli y grajsinami in kmeti poiajša, in de se gotovi čas odloči, od kadaj 'de se ima prerajtanje odškodovanja po ti y veči novi postavi začeti nj eniga dobiček mu pride iz 31 M J Vf jih mesarju prodaja. Slabo pa je, vine pri hiši, kakor jo je rediti v stanu mléka, déla, ali če y davšine ima kmet vec v • ZI zapovedano, de imajo kmetje ktere so za léto 1848 dolžni y ravno takó ostali in za ktere se ima po 3. §. in 6. . patenta od 7. kimovca 1848 odškodovanje grajšinam odrajtati; tode slabo je tudi, ce ima vec polja, kakor ga gnojiti zamore, za to poplacanje za léto 1848 ne bo treba kmetu cele imeti in jo spodobno re y De tedej kmet vec živine potem pa tudi svoje polje dobro gnojiti zamore, je diti treba, de kmetovavec za obil šume létuiga plačila odrajtati, ampak šesti dél tega mu bo odpušen. Rajtingo létniga plačila za léto 1848 klaj n a Pa y Bog en pridelk ri ožetih in na njivah skerb nam pomagaj ! kakó slabo so v • naši travniki gleštani ! Kakor jih je mili Bog v stvari 1 ske bojo pa po postavah 8. 13. in 15. tega patenta zató postavljene komisije naredile, ktere bojo obstale iz ce-del sarskih vradnikov in iz enaciga števila grajšakov in kmetov. De ne bo dolgih komatij treba, se bo to bolj takó rasejo D h gnojiti y se od ma tudi travnikam ali senozetim po cez pobotalo. teg V ze nekteri naših kmetov cio En izgled Vam bo to postavo nar bolj razjasnil. nič ne vedó sama po s y senožet, mislij je b mlj a. ktera mora Postavimo: En kmet ni v létu 1848 £to je, od vsih vsako léto sená in otava dajati brez svetnikov 1847. léta noter do vsih svetnikov 1S48. gnojá, brez vse postrežbe." Neizrečeno nespametna mi- léta) svojí poprejšnji grajšini nič desetine odrajtal, tudi sel je to! Da ti, da sená y tudi V ce senozet popolnama nobene tlake deial i. t. d. Komisija je zdej razsodila zanemariš tode kolik y in kaksnig Dokler tedej ne bojo kmetje svojih travnikov pridno obdelovali, namrec: dokler jim boj vode na-nje pelj ali m ; a s i h s pripr cr » ojili de vse to skupej znêse jev, raj tati postavimo po tem gré kmetu 20 gold. — 24 goldinar za léto 1848 od y grabili in druzimi pomočki na ho deval y dokler je 4 zató kér se mu ima šesti dél od 24 gold., to tr old. odpustiti. Teh 20 gold, plača kmet sce sarskimi fronki vred kantonski gosposki, ne pa gruntni ne bojo kisie t s umnim obdelovanjem zatirali, gosposki, s ktero nima kmet v téh rečéh zdej nič več hú po njih s p or ř? o (ovčjekam) , pepélam, opraviti. aj y psa m in enacimi pomočki pokon ke rt in po travnikih razmetovali i. t. d ne boj se nožeti nikdar toliko nêsle, kakor bi nêsti zamo to 5 m Ta novi patent, po kterim se ima odškodovanje za grajšine prerajtati, se pa začne z vžitnim létám 1849, ki se začne o vsih svetih 1S4S. De se kan- naše kmetij boj vedno hirale. namest y de bi obilni pi delk ke klaje jih na dober stan povzd Če verh teg pašnik še pomislimo, koliko denarja v naših spravljeni celijsko léto ne začne ob novim létu, ampak vselej o vsih svetih, kader so vsi poljski pridelki domu (gmajnah) kop le V f in takó léto dognano , je že stara reč in go kteri bi se tovo tudi Vam dobro znana. lahko pridobiti zamogel, če bi se pašniki dělil m bdelovali: mora vsaki pametni kmetovavec žalostni • V « Noben pošten kmet ne bo čez to godernjal, de se aJ i ki so lanjsko léto vso desetino in vse dru m u peti cez veči del ših travnikov De se pa ta velika napčnost od pravi, ktei ge poprejsnje gruntne dohodke zgubile tudi za tisto je léto odškodovanj da y kér v létu 184S so veljale še ko léto vsaki deželi za ko tavžent goldinarj v t škodo y naj tudi umni in pr postave • v • kmetovavci zacnó Vaš zvěst Jurce. dobre izglede daj Ocitni dobiček bo zacel po tem menj brihtne kmete spodbadati se bojo sčasama pridni obdelovanja senožet po přijeli in si vsako léto več živinske klaje přidělovali, ktera je got d Wotrebu slorensKih sol po (leželi. (Iz Slav. Rodoljuba). Sole, v kterih so se slovenski otroci malo kaj dru Dragi prijatli ! pomislit pčnosti naših kmeííj odp če bi se imenovane tri Z1£a učili kakor nemsko brati, nemsko slovnico in nemski ne ravno na enkrat, pravopis, v kterih je clo keršanski nauk mogel nemš- pak sčasama koliko dobička vam bo vsako léto to cini se podvreci, niso bile kos y ne glave razjasniti ne přineslo il a kop i dobiček y ki je, ležal pra Na za pr réči, dosihmal v emlj počutkov ali sere k dobrimu vneti. Kadar so besede le noge ted a j y prijatli! za svoj lastni samo v spominu shranjene strohnile ali zginile, je z ves solski nauk se zgubil, in s tem je zgubljen JTwrce razluga svojimu stricu cesarski patent od 4. sušca zastran desetine tlake in druzih dávšin. 5 v Ljubi stric! S tir najsto pismo nj i m i bil nar lepši čas življenja — otročina; bile so zgubljene druge leta perve spomladne vesele mladosti, in dostikrat so taki učenci postali neumneži, kakor so poprej bili; so se namreč navadili in přijeli pregreškov, ktere so po poti ali v šoli od klavernih tovaršev slišali ali vidili, in tako se tudi pohujšali. Le kdor je takó srečen V 25. §. je ukazano, de naj se grajšinam tretji bil, vse te napake premagati je kakor pravijo y k dél létniga odškodovanskiga dohodka naprej plača y de boljšimu kruhu přišel, z ač et nim š olam pa malo ktere gra. vala, po y kterim se je poprej desetina in tlaka odrajto- hvale za to vé. vzdignjenih teh dolžnostih y na naglama v pre Zató, ljubi slovanski bratje! skerbite, de vam na veliko zadrego ne pridejo. Se vé , de se bo ta šuma, pravijo dobre, slovenske šole. Boljši zares nobene, kaki jo grajšak naprej přejme , potem od tište šume od- kor malopridne ! Neumneži so mislili, de vsaki, kteri v stela, ktero bi imel grajšak v vsim skupej za odškodo solo mora gospod biti, in de kmetu nic treba ni po tem takim bo tišti tretji dél, ki se se učiti vanje potegniti ; mu je že plaçai, menj potegnil. Denár za te predpla-čila naj se iz deržavne (eesarske) denarnice za ta čas riga tudi čisto nič, razun keršanskiga nauka — kte-v cerkvi sliši. Nočem govoriti od časa in ljudi y iz kterih ta misel izvira y tega pa ne zamorem zamol posodi. De pa se tudi pri teh predplačilih tistimu, ki ima kak dolg na grajšini vtabuliran , nobena škoda ne zgodi. jev tem paragrafu ukazano, de, pre din se imenovani čati bil y de kdor koli to terdi, bi rad v motni vodi ri y želi nevednost in neumnost drugih v y obraćati, le sam sebe in svoje tretji dél grajšaku odrajta, se ima v dolžne bukve po gledati, kakó stojé dolgovi grajšinski. ljubi; druge svoj prid pa vse kot svoje hlapce in sluge rabiti hoce, hoce de bi vsi plesali 26. pravi: De se poravnanje ali zglihanje med kakor 35Jez on V zvizga. de ogerski begiïni se mislijo na turski ne zaderžujejo svojiga spisa slovenskimu ljudstvu ? ki Kandia" imenovan, preseliti. — Predvčerajšnjim njih delà takó visoko cení in čisla otok smo zvedili iz Cei j ove a, de je in rodoljubi go ogerski grof Edmund spod so se vdali prosnjam slovenskiga družtva in mu Zichy ondi prebivajočiga ogerskiga generala Górgeya v njegov dobiček podarili svoj rokopis, ki je ravno zdej vstřelil. Górgey je namrec v začetku Ogerskjga punta med mnogimi druzimi plemenitaži tudi Z i chyt o- pri "•osp » B la z niku na svitlo přišel. V e r t o v c o v o imé je v ze viga brata jiga brata je grozo vito zdej samo po sebi dostojno obesti ukazal, in to moritev svo- priporočílo ; ni nam tedej treba shodnih ogovorov in široko Slovencam^ priporočevati. Zató le iz grof Zichy nad Gorge yam mase na dolgo val. Ali je pa ta novíca tudi resnica ali ne, se ne mo- predgovora pristavimo nektere verstice, ktere ozna remo zagotoviti. Nadvojvoda Albrehta, ki se je nijo namén teh govorov : Mladi duhovšini" pravijo bii unidan po železnici v Ljubljano pripeljal, so izvolili slavni pisatelj „smo hotli z njimi vstreci, kteri je pri Cesar za yodja tište armade, ki se bo, 50000 móž mnogoverstnih in večkrat sitnih opravilih zlo težko se še na kaki posebni shod z ogovoram pràv pripraviti. VCSai A u. v il uj et uoiu aiiuauc , ni ov/ wu , wuwvv mu, močna, naCeskim na opáz (mende zoper kakiga ptu jiga sovražnika) postavila ? armadi pa ? 22000 mož močni, ki se bo v enaki namen na Tiroljskim zbra Prijatlam domorodniga slovstva smo želeli z njimi d i ti ktere slednji enaki sad domovine veselí. vgo FP la ? je vodja knez Švarcenberg. Papež je iz svo- višjim gospodam po mestih in deželi, kteri bi cr to rudi hotli jiga sedanjiga prebivalisa P ortici 12. dan pretec. mesca svoje sluzabnike s zdravim, prijetnim in koristnim bra-oznanil prihodnjo deželsko vlado Rimske dežele, ktera njem obdariti — kakor je zlasti pri Nemcih navadno pa Rimcam ni clo nič po volji. Tudi časopisi, ki se jih ponudimo in priporočimo ; ravno takó tudi vsim kme- <— ki ne morejo resnično za mir in réd svetá poganjajo in terdno vsta- tam in rokodeleam , zlasti po samotah novljenje Rimskiga prestola za potrebno spoznajo 5 ne vselej v cerkev v domaco službo Bozjo , v duhovno morejo svojih želj zatajiti, de naj bi svobodoljubni oce rast in v lastno posvećenje. Dobre pridige, s premeno papež Rimcam tako vlado dali, de bo saj tisti dél Rim- vanjem glasu pràv in lepo družini brane več zdajo od dru cov zadovoljen, ki ne želi Rimske republike. Sicer žiga duhovniga branja, saj so nalaš v izrečenje spisane, u pa pisejo časopisi, de so se oce papež grozno postarali in de se na Njih obličji vidijo znamnja velikih skerbi. Na Bavarskim je tako pomanjkanje duhovnov, de se Regensburški na Budjevškiga škofa za nektere duhovnike prosil Cena knjige je 40 krajcarjev. Vredništvo. je (Budweis) obernil in ki mu jih je tudi 17 přepustil, bilo lani 449 novih cerkvá pisma po pošti bo v našim nižano ; Cesar so poterdili i Siovensfctí đrobtinica. Kakor so zacelí Slovenci pridno domače pesmi zlagati, Na Angl e z k i m je dodelanih. — Plačílo za cesarstvu prihodnjič po- takó so zaceli tudi v muziko mnoziga načina náro dske vize prelogo gosp ministra ? de zapletovati ali jih sicer v narodnim duhu zlagati. Te dři sme po gosp. He re umu v Ljubljani »Dragotinove Okr ogle«, ki jih je gosp. Anton Ah čin, naš domorodec v Tominu, za klavir zložil, in ktere bo, kakor slišimo , gosp. Leítermayer prihodnjič bosta za enojne (einfaehe) pisma le 2 tarifi, v turško muziko přestavil in v gledišu igrati dal. Vize téh »okroglih« so takó prijetne, de jih bo vsaki z veseljem poslu- namreč po 3 in po 6 krajcarjev. Za vsako enojno, to je, en lot težko pismo, ki ne gré čez 10 milj deljec, se bo plačalo le 3 krajc., za vse druge čez 10 milj pa le 6 krajc. Ta naprava je gotovo velike hvale vredna. Kakor se sliši, bojo prišle kmalo nove postave za po- vsak gospodár brez vsiga réda šal. Kdor jih pa v rokopisu za klavír želi imeti, jih dobi pri gosp. Lerherju, bukvarju v Ljubljani, za 24 krajcarjev, Dobrovoljic. gotovo sle po de zel i na dan, kterih željno prieakuje; zakaj res težko je že s sedanjimi posli izhajati. Za podlogo tega noviga dru- No JVa nanje N Današnji listu je pridj bJjublj del M e s i n s k slavniga Kosésk Namesti ga p P pôlah zinskiga reda je nekaizverstna postava cesarja Jozefa od leta 1787 vzéta. — Tudi vesela novíca za učitelje se slisi, de se namrec minister úka na vso moč priza-déva , stan učiteljev ljudskih šol poboljšati in nasled- vsi učitelji bojo iz deržavne icam prikladati in takó delo preveč razkositi , tmo dali skupej natisniti, kar nam je slavni mojster blagovoljno podal E Slo novo krasn dél s kterim se zamoremo v resnici pride danes na svitlo ? k pon de je naše de nje poprave vpeljati: mue P S Mesinska Nevesta« ni sicer izvirno pisanje, te poslov ali kadar se déla pervák nemških pesniko (cesarske) denarnice plaćani in v 3 rede razdeljeni: jih naš Ko s eski pre kó v slovenski jezik prestavlj se ne more vec tako dél kakor P učitelji v mestih bojo dobivali 600 gld. na leto ? stavljeno imenovati, ampak zadobi vredr.ost izvirniga. Kdor učitelji v t e r g i h 500 «•Id V učitelji po vaséh 400 gld. 2) otrokam, ki v šolo hodijo, ne bo treba mesični bo »N »Brai natanjko přebíral in jo primerjal z škim se bo prepričal, de Kosesk ni von Messina«, v > nikjer zaSilerjem ostal. Celo délo je zopet skoz in skoz takó ga placila odrajtovati, 3) meznarstvo bo popolnama izverstno, de bravec ne vé: ali bi bolj občudeval k 1 V i V», » V , J 1 • 1 f • • i » . ! • .v , . . loceno od ucilištva, 4) v vsaki kresii (po novim redu) daj, de bi se tave ka ali pa natanjčnost p in pri m m Bog bo šolsko s ve to vavstvo. sela novíca tudi kmalo poterdila v prid učiteljev in slavniga prof. kakó bod kak k besede, ki se povsod tako gladko obnaša de bi na nié vezana ne bil sól! Gosp. minister uka je poklical k Ce je že »D orle v Celakowskiga na Dunaj, de naj bi svetoval ništva, bo v ta namen »N gih latinskih šolah vpeljana bila za vajo g kér v nji živí še kši iški duh še bolj pripravn ki naj bi se v gimnazjih prihodnjič mnogoverstni jezik i mladost 5 dama prešine, naduši in povzd eka, posebn ! zató > pa UClIl. Silno treba je to reč dobro prevdariti in inert ne vim jezikam, kakoršna sta latinski in gerški, prednosti dati pred živimi jeziki, ki soslovanski, nem ski ? laski i. t. d. / znanílo i meti i lne nove Unjige. Slovencam slavno znani gosp. fajmošter Mat i ja Vertovc, so podali pred nekimi mesci slovenskimu družtvu v Ljubljani rokopis svojih shodnih ogovorov, ki so jih pri mnogih priložnostih izustili. Slovensko družtvo je Kér bo 8 šol vpeljan želj zamolčati svoje delà na pesništvo. »Novice P novih šolskih postavah materni jezik skozi , ne moremo v prid , de bi naš pervi svitlo dati, ktere so dniga pesnik d obraženja živih ne odlašal, vse krasniši izgled k se pri ti priliki gospođu Kosesk očitno zahvalijo za to imenitno doklado , ktero so P sami rodoijubn sti slavniga pesnika prejéle, in iz serca vošijo, de bi mu kolj šine pripustile > , ... ow^w »U« 1JV, začéto delo kmalo dokončati in svétu izročiti. Vredništvo. castitiga gosp. fajmoštra prosilo, de naj nikar dalje Današnjimu listu je pridjan 36. dokladni list. Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani