Šentjur do 0 ŠENTJURSKE K Ni 1994 SEI 352(497.4 Šentjur) dej 63! V llllllllllllllllllllllll 0093029,21 > C0B1SS 22. etecent^en 1994 štev: 21 cena: 100 S77 fiošttUta, fiCxča*ta fini fiošti Šentjun IZ VSEBINE: - kako smo volili - ali bo Elegant izplaval - v Alposu vre - kdaj bo plin - kabelska TV po šentjursko - volilna poezija - velika novoletna nagradna križanka VESELA PRAZNOVANJA IN OBILO SREČE V LETU 1995 V A M ŽELI KEMOPLAST OPTIKA mm v srnjih prodajalnah v Šempetru in Šentjurju nudi: veliko izbiro korekcijskih oča! ^ kvAlitetMA somčma očaIa smvičArskA očaIa pribor za vzbrževAvije oča! in kont. leč (dcnjmim tfaMČatK jdum vude 24X NOVI LOKAf7(/f V^\ XEV.-E.TSI I K<;OI7\7 J* mmm CDT-c&er-tJi UZskžEAžZUTSJŽZL m m mmmmmmm mmm d,0,0. Tel.:743-34l - keramičarska in pleskarska dela - izdelava demit Fasad ' ■* SAA^ Adriatic - poslovalnica ADUT Šentjur (tržnica) Delovni čas: od 8. do 15. ure, v soboto od 8. do 11. ure & 065/743-741 <30) ZLATARSTVO MILAN GAJŠEK 63230 ŠENTJUR, Ul. Dušana Kvedra 6a Tel.: 063/741-072, 744-149 Izdelava - predelava zlatega nakita POSEBNA UGODNOST Prodaja ročnih ur r , , „ . . ‘ , brezplačno graviranje Menjava baterij .$■ . x ,( prediranje ušes prodaja darilnih bonov Izjemno ugodna menjava slanega zlata za novi naldt - 50% POPUST Pri nas kupljene izdelke graviramo brezplačno! ODKUP ZLATA PO UGODNIH CENAHI SVOJIM STRANKAM ŽELIMO PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! Šentjurske NOVICE BESEDE UREDNIKA H Premagane so temne sile Za nami je 21. december, ko je dan najkrajši in noč najdaljša. V verovanju naših prednikov je bil ta čas temnih in mrzlih zimskih noči zelo prikladen za neljube obiske zlih bitij, ki so vršala med nebom in zemljo in bila ravno v tem času najbolj napadalna. Vendar so se jim naši dedje znali postaviti v bran. Nastale so premnoge vraže, ki so kasneje postale del božičnih praznovanj. Prišli so na pomoč razni do-bročudni bradati možje, Miklavži, Božički in Dedki mrazi, tepežkarji, Lucije, in ko seje rodil mladi bog, je bila moč zimske more dokončno premagana. Dobro je pričelo zmagovati nad zlom in sončna svetloba je spet pričela oblivali svet. Tako je božič postal eden naših najlepših praznikov, Kristusovo rojstvo up človeštva, sam božični večer pa simbol miru, sprave in družinske sreče. Polnočni zvon, množica, ki hiti v božji hram, nepogrešljiva "Sveta noč, blažena noč..." v cerkvi, na radiu, televiziji, doma ter praznični domači pogrinjki, skorajda obvezno ob božičnem drevescu, mnogokrat tudi ob jaslicah, so mnogokrat tudi za neverujoče lep trenutek zadovoljstva in sreče. Kaj bosta božič in novo leto prinesla Sentjurčanom? Ne, zdaj je praznični čas, ne bi o tem globoko in na dolgo! Le na kratko vam želim, da vas ne bi predpraznično vzdušje zmamilo v divji lov za največkrat povsem odvečnimi darili, božični in novoletni prazniki pa naj vam prinesejo mnogo notranjega zadovoljstva! Če vam bodo Šentjurske novice v naslednjem letu prinesle vsaj nekaj lepih trenutkov, ki bodo popestrili ali polepšali vaš vsakdan, bom z novim letom nadvse zadovoljen tudi jaz. Urednik pa so rekli, da je igrača!?" Naslednja številka Šentjurskih novic izide v sredo, 25. januarja 1995 Šentjurske novice izdaja d.o.o. Šentjurske novice, Šentjur, Mestni trg 5. Glavni in odgovorni urednik: Franc Kovač. Lektor: Rado Palir. Tisk: Diling, Velenje. Po mnenju Urada vlade za informiranje Št. 23/713-93 sodi časopis Šentjurske novice med proizvode informativnega značaja in se plačuje zanje 5% prometni davek, ki je vračunan v ceno. Naslov uredništva: Mestni trg 5, Šentjur. Poslovni čas je od 7. do 9. ure, telefon med poslovnim časom 741 286. Izven poslovnega časa pa 743-561. Žiro račun: Šentjurske novice 50770-6o3-37277 NAROČILNICA Naročam Šentjurske NOVICE Priimek in ime (tiskane črke):_ Naslov, kraj, ulica, poštna številka: Podpis: Šentjurske NOVICE POLITIKA Skupščina je zasedala še enkrat V sredo, 14. decembra, se je na zadnjem zasedanju še enkrat sešla šentjurska občinska skupščina, tokrat ne v skupščinski dvorani, temveč na Lovskem domu. Že razmeroma kratek dnevni red je kazal, da naj bi odborniki tokrat obravnavali predvsem "tekoče" zadeve. Kljub že prazničnemu vzdušju je prava seja trajala polne 4 ure. Pod prvo točko "Aktualno v občini" je predsednik IS še enkrat preletel skozi "svoje" uspešne šentjurske projekte in pojasnil nekatere nejasnosti. Morda je zanimivo le to, da je odločno zavrnil govorice, da pušča za seboj dolgove. Predsednik Malovrh ga je dopolnil z novico, da so v vrtini enega izmed slivniških kamnolomov odkrili bogat vrelec pitne vode (401 na sekundo), kar naj bi kmalu zadovoljilo vse šentjurske potrebe. Poročilo o izidu volitev je s filozofskega stališča po svoje pokomentiral g. Zabukošek, ki je svoje kolege odbornike počastil tudi z deklamacijo volilno naravnanega (in razmeroma antipatičnega) Stritarjevega soneta. Prozaična pa je bila druga ugotovitev, da so kar štiri krajevne skupnosti (Kalobje, Loka, Prevorje in Blagovna) ostale brez svojih predstavnikov v občinskem svetu. Predlog odloka o spremembi občinskega proračuna je bi sprejet brez pravega ognja. Nekoliko je odbornike vznemirila le vest, daje po rebalansu državnega proračuna kanilo naši občini v žep dodatno še 30 milijonov tolarjev, ki bi jih bilo potrebno razporediti. G. Zatler s Ponikve in g. Leskošek z Dobja sta imela koj nekaj predlogov, kako porabiti ta kupček, a je zmagal predlog, da se ta denar v celoti nakloni PTT za nadaljevanje modernizacije telefonskega omrežja. Odlok o ureditvi pokopališča je bil zaradi protesta Jazbinškovih, ki odločno nasprotujejo, da se pokopališče približa na 60 metrov njihovi domačiji, pa čeprav so zanjo dobili izjemno gradbeno dovoljenje, komajda sprejet. Problem z njimi bo občina poskušala reševati postopno. Odlok o koncesiji za športni park je šel skozi brez razprave. Tudi poročilo predsednika kmetijske komisije g. Vebra, ki je bilo dolgo in izčrpno, je bilo prej dolgočasno kot zanimivo. Iz njega je izhajalo, da se kmetijstvu piše bolj slabo in da občina in komisija nanj nista imela kaj prida vpliva. Finančno poročilo ravnatelja Ljudske univerze Šentjurje obsegalo le bilanco prihodkov in odhodkov za dve prireditvi, za Planinsko rožo ter za koncert Ipavčevih pesmi v farni cerkvi. Ti dve prireditvi sta stali okroglih 500 000 tolarjev, vstopnina je prinesla vsega 119 000 tolarjev, ostalo pa sta prispevali občini Celje in Šentjur. Še največ razprav jev zbudila ponižna prošnja odbornice Arzenškove, da naj ji kolegi v skupščini malo pogledajo skozi prste ter ji legalizirajo njeno družinsko na pol črno gradnjo nad bazenom, v Podgradu. Odborniki in celo gospa Ratajeva, sekretarka za urejanje prostora, so za njene težave pokazali presenetljivo mnogo razumevanja in so skušali najti pot, kako bi prelisičili sami sebe oziroma odlok, ki so ga pred dobrim letom sami prejeli. Tudi kompromisna odločitev, ki jo je predlagal župan, da skupščina daje pobudo za spremembo odloka, dokončno določitev pa prepušča novoizvoiljenemu občinskemu svetu, na kaže ravno na pretirano načelnost odbornikov. Zasedanje se je končalo brez pravih poslovilnih govoranc, odborniki pa, kot da so resnično že utrujeni od skoraj petletnega mandata, so se kmalu po večerji razkropili v noč. Že krepko pred koncem zasedanja pa je sejo skorajda neopazno in brez slovesa zapustil prikriti vodja te skupščine, predsednik izvršnega sveta g. Grdina. ____________________________________________________RK So davki prehudi? Nekateri kmetje so sc pritožili, da se je odmera davka iz kmetijske dejavnosti zelo povečala, med tem ko cene njihovih pridelkov ostajajo nespremenjene. Kako je v resnici z davki, smo poskušali zvedeti na davkariji v Šentjurju. Vodja davčne izpostave G. Čakš je povedal, da on ni pristojen za kakršnekoli izjave, saj za stike z javnostjo skrbi centrala v Ljubljani. Pove lahko le, da se je katastrski dohodek od lanskega leta v resnici povečal s faktorjem 1,46, poleg tega letos ni več olajšav za sušo, ki so lani občutno zmanjašale davčne obremenitve, letos pa je dodan še prispevek za urejanje gozdnih cest. Verjetno so to vzroki negodovanj._________ Šmtjurtke POtITIKA NOVICE ■ '-■-V ” ' " : ~ Kako smo volili Od 14 706 volinih upravičencev jih je na volišča prišlo 7696 ( 52,33%), od tega je bilo veljavnih 6740 glasovnic. Največ mandatov za občinske svetnike so volilci namenili listam SKD in sicer28,6%, stranka pa jih je dodelila Simonu Zdolšku, Robertu Maruši, Janezu Čoklu, Antonu Kolarju, Antonu Zdolšku, Ivanu Tovorniku, Davidu Salobirju in Frideriku Rezarju. Na drugem mestu je LDS s 24,1 % glasov in sedmimi svetniki.To so: Ludvik Mastnak, Anita Koleša, Mirko Vrečko, Branko Gorečan, Borislav Zupanc, Ivan Knez in Jožef Artnak. Tretjo in četrto pozicijo zasedata SLS in SDSS s po 17,2 % glasov. SLSjihje dala Tatjani Oset, Janezu Škobernetu, Francu Leskovšku, Ediju Koprivcu in Maksu Cviklu. SDSS pa bodo v občinskem svetu zastopali: Oto Pungartnik, Branko Oset, Jože Korže in Rudolf Mestinšek. Združena lista je dobila 11,1% glasov, izvoljeni pa so bili Cveto Erjavc, Stanislav Zatler in Vinko Frece. Za župane je glasoval 7001 volilec. Kandidat strank slovenske pomladi (SDSS, SKD in SLS) Jurij Malovrh je dobil 3760 glasov (53,71%), kandidat LDS in Združene liste g. Ladislav Grdina pa 3241 (46,29%). SKD je naj višje odstotke glasov dobila v Marija Dobju(70%), Pletovarju (43,9%), Lokarju (38,4%), najnižje pa v Voducah (3,8%), Hrastju (9,4%), Loki (12,4%) in Lažišah (10,7%). Za SKD je zlasti glasoval severni del občine. LDS se lahko pohvali s 59,1 % v Javorju, 45,3% v Lažišah, 35,1% v Planinski vasi ter z 29,4% v GD Šentjur. Slabi pa so bili v Marija Dobju (7,5%), na Razborju (14,9%), Ostrožnem (13,8%), Loki (13,7%). SLS ima nekaj visokih odstotkov v kmečkih okoljih, v Slatini 44,6%, Šentvidu 33,7%, nizke pa na šentjurskih voliščih) 10%, 9%, 7%), pa tudi v Dobrini (8,5%), Loki (11,8%), Javorju(ll,4%). SDSS je najmočnejša v Loki (39,2%), Gorici pri Slivnici (29%), skoraj nič pa ni dobila na planinskih voliščih. Združena lista je največ nabrala v Loki (22,5%), na Planini (17,4), na Hotunju (20,2%) in na obeh voliščih v Šentjurju (18%). V Marija Dobju ji niso privoščili niti enega glasu, na nekaterih predvsem kmečkih voliščih (Dobje, Kalobje, Loke, Prevorje) pa ji je pripadlo le po 3 do 5 %. Primerjalne ocene šentjurskih volitev so zelo zahtevne, saj nimamo pravih podatkov, s katerimi bi lahko objektivno merili letošnje rezultate. Nekaj pa jih je vendarle in ti kažejo na določene zakonitosti. Udeležba Glede udeležbe na volitvah je naš dosežek z 52,33 odstotki tako v primerjavi s slovenskim povprečjem in še zlasti v primerjavi z nam podobnimi in sosednjimi občinami zares skromen in naravnost zaskrbljujoč. Če odštejemo še veliko količino neveljavnih glasovnic, teh je bilo 12,4 %, potem je v resnici volilo le komaj 45,8 % volilcev. "Normalno" bi v naši občini morali imeti 60 do 70 odstotno udeležbo. Vzrokov za našo apatijo je gotovo več, ne najmanj pa si jih na svoj rovaš lahko zapiše tudi občinska oblast, ki je v preteklem obdobju vlogo političnih strank spravila skorajda na ničlo, do javnosti pa se je obnašala samosvoje, ob mnogih pomebnih odločitvah celo arogantno. Na drugi strani, ali pa prav zaradi tega, pa je bila tudi sama politična volilna ponudba bila skrajno monotona, saj druge izbire kot za "črne" ali "rdeče" tako pri strankah kot pri županih skorajda ni bilo. Ljudje so povedali precej pikrih povedali tudi na račun sistema volitev, ki ob taki politični apatiji, kot jo imamo v Šentjurju, dejansko dovoljuje peščici ali celo enemu samemu človeku iz vodstva stranke izbiro občinskih svetnikov takorekoč za zaprtimi vrati. Volilci so enostavno postavljeni pred "vzemi ali pusti", kandidati na prvih mestih pa so forsirano izvoljenieni. To pa seveda nima prav dosti skupnega z demokracijo in motivacijskim učinkom volitev. Zato tudi ni čudno, daje mnogo glasovalnih lističev bilo neveljavnih, praznih ali prečrtanih. Zanimivo je tudi, da udeležba na Planini, kjer so vodstvo KS ter dve stranki razglasili bojkot volitev, ni slabša od občinskega povprečja. Volitve županov so razdelile Šentjurčane ne le na "rdeče" in "črne", temveč tudi na "južne" in "severne". Na vseh šentjurskih (razen na žagi in v centru), drameljskih in pokovških voliščih je zmagal g. Malovrh, na vseh slivniških (razen v Gorici) in planinskih pa g. Grdina. Tako polarizacijo je težko obrazložiti, kaže pa, da so se volilci pri volitvi župana obnašali izrazito strankarsko, saj je Grdina pogorel prav na "krščanskih" voliščih. Se je pa kandidat levice kljub temu naravnost odlično odrezal, saj je zbral ker za četrtino več glasov, kot stranki, ki sta ga predlagali. Pomeni, da sta LDS in Združena lista izbrali odlično, g.Grdina pa se je s svojo oceno grdo zmotil. Kako so sc odrezale stranke? V Šentjurju slavi desnica. Razmerje v občinskem svetuje 17 : 10 v njeno korist, pa še župana so dobili. Rezultat je zelo zelo podoben tistemu izpred 4 let, če ga primerjamo z razmerjem sil v takratnem Družbeno političnem zboru, kar pomeni, da je tudi naše volilno telo zelo stabilno. Le da je sedaj položaj mnogo bolj čist in do političnih prevratov, kot smo jih poznali v prejšnji občinski skupščini, skorajda več ne more priti. Preračunavanje oziroma vrednostna primerjava z zadnjimi državnozborskimi volitvami kažeta, da sta SKD in Združena lista obdržali svoje volilce, SLS je svoj delež povečala za 50%, SDSS pa celo za 100%. Velik poraženec šentjurskih volitev je LDS, kateri seje njen delež v primerjavi z ostalimi šentjurskimi strankami zmanjšal za okrog 50%. Prava vrednost šentjurskih strank se pokaže, če njihove občinske volilne uspehe primerjamo z državnimi povprečji. Pokazalo se je namreč, da se volilci na lokalni ravni opredeljujejo izrazito po ugledu strank na državni ravni, na kar kažejo skorajda identična razmerja med strankami v vsej Sloveniji. Torej so le odstopanja od državnega povprečja boljši kazalci naših posebnosti oziroma morda tudi dobrega dela občinskih odborov strank. Pri preračunavanju primerjav seje pokazalo, da so šentjurski krščanski POLITIKA demokrati presegli državno raven za okrog 15%, LDS za 6%, SLS je ostala na državni ravni, SDSS je zapravila 6 % državnega ugleda, Združeni listi pa manjka že okrog 40% do državne ravni. SKD je največ dobila v severnem delu občine (34,8% v II.V.E.) ter v Šentjurju (29,8%), najmanj pa na območju Slivnice (17,6%). LDS ima svoje volilce dokaj enakomerno porazporejene po vsej občini, SLS je triumfirala v Dobju in na Planini(23,3%), SDSS v Slivnici( 25,9%), Združena lista pa na šentjurskih voliščih (18%). Preferenčni glas seje pokazal kot poceni "volilna prevara", kajti prav nikomur ni pomagal do mandata. Uporabilo gaje le približno 30% volilcev. Je pa zanimiv, ker v določeni meri kaže na primernost ali neprimernost kadrovanja v strankah. V I.volilni enoti so na vseh listah največ preferenčnih glasov dobili nosilci list. Najuspešneje so kadrovali v SKD: količnik njihovega nosilca liste Simona Zdolška je najvišji in znaša 17,3. Združena lista ima 16,8 (Cveto Erjavc), SLS 15,9 (Tatjana Oset), občutno slabša nosilca list pa sta bila kandidata LDS Ludvik Mastnak s količnikom 13,8 in SDSS Oto Pugartnik s 13,5. V Il.v.e. so po kriteriju preferenčnih glasov zgrešili v ZLSD in v SLS, saj so nosilce list prehiteli nižje rangirani kandidati Ivan Čede in Martin Pevec. VIII. v.e. so se temeljito zmotile vse stranke in ni nobena postavila najboljšega kandidata na prvo mesto. Z visokima količnikoma pa sta se odrezala tretje uvrščeni Marko Selič na listi SKD s količnikom 23,2 ter drugouvrščeni na listi SDSS Franc Šafran, ki je bil s količnikom 44,9 daleč najboljši v vsej občini. Tretjeuvrščeni kandidat SLS Anton Mlaker je bil s količnikom 15 boljši od nosilca, prav tako pa tudi Dušan Šafran na listi LDS ( 12,5). V IV.v.e. pa so vsi nosilci list spet dobili največ preferenčnih glasov. Najugodnejši količnik ima nosilec liste LDS Jožef Artnak (17,8), drugi je kandidat SDSS Rudi Mestinšek (16,3), ostali trije nosilci list pa so se zadovoljili s skromnim količnikom okrog 10. Ka j nam bodo prinesli volilni izidi? Na predvolilne obljube, pravijo, se ne kaže preveč zanašati, nekaj pa se iz njih vendarle da potegniti. Tako župan kot večina občinskih svetnikov je iz strank t.i. slovenske pomladi, te pa so praviloma ob skrbi za infrastrukturo poudarjale svoje zavzemanje za odprto občinsko politiko, dvig kvalitete življenja, moralo, poštenje ipd. To bi morda kazalo, da je konec prikritih finančnih transakcij v proračuni in izven njega, tudi vehementnega prekopavanja in asfaltiranja in se bo našlo več razumevanja za kulturo, šport, socialo oziroma za tiste kvalitete, ki nam bodo življenje napravile prijetnejše in bodo našim krajem "dale dušo". Z volilnim porazom in odhodom g. Grdine iz šentjurskega javnega življenja se končuje obdobje neprijaznega "absolutizma", kije bil po fizičnih kazalcih morda celo uspešen, in lahko pričakujemo demokratično odjugo. Obstajajo sicer pomisleki, ali je SKD, ki je v prejšnjem mandatu kar nekajkrat krepko zamočila, sposobna svojo veliko politično premoč in svoje apetite obrzdati ter postati nosilec odprtega demokratičnega dialoga ter oblast podeliti vsaj s koalicijskimi partnerji, če že ne z opozicijo. Naj slabše bi bilo, če bi se opozicija pustila kupiti ter bi za ceno določenih funkcij pristala na t.i. "vlado občinske enotnosti", kar bi nas verjetno potegnilo nazaj v čase "kravjih kupčij", nepreglednih občinskih financ, zvez, prijateljstev itd. ter odločanja v neformalnih skupinah. Neketere močno skrbi, da se bo z Grdinovim odhodom vse ustavilo. Z dograditvijo šol v Hruševcu in na Prevorju ne bi smelo biti večjih težav in tudi z dokončanjem obvoznice ne. Verjetno bo nekoliko teže z domom za starejše občane in nadvozom pri Zikošku, saj je slišati, da smo v Šentjurju za nekaj let vnaprej porabili nam namenjen delež državnega proračuna ter se res zna zgoditi, da bomo šli "na čakanje". Ministrica Klinarjeva, ko je bila na predvolilnem zborovanju šentjurske Združene liste, seje tudi našega doma upokojencev previdno na daleč izognila. Vsekakor je o resnejših premikih v občini težko govoriti, dokler se nova oblast ne ustanovi in predstavi svojih načrtov. To pa se doslej še ni zgodilo. Strankarski veljaki so menda že imeli nekaj sestankov, žal pa kaže, da so se navzeli načel zdaj že bivšega predsednika IS in so prepričani, da se oblast in demokracija najlažje igrata za zaprtimi vrati. Kaj o volitvah menijo nekatere šentjurske stranke? Simon Zdolšek, SKD: Pričakovali smo dober volini rezultat, tisti na severnem delu občine pa nas je vseeno prijetno presenetil. Očitek, da smo v predvolinem boju zlorabili cerkev, je izvit iz trte in je le iskanje opravičila nasprotnikov za njihov manjši uspeh. Sam sem bi takrat v cerkvi in nisem vedel, da bo na na koncu obvestil kaplan dejansko povabil vernike na volitve, in to tako, daje prebral krajši, po mojem mnenju povsem nesporen Slomškov tekst. Volivkam in volivcem se zahvaljujem za podporo, s svojim delom pa bomo dokazali, da podporo zaslužimo. Za predvolilno kampanjo smo porabili okrog 350 000 tolarjev. Andreja Stopar, ZLSD: Stranka sestanka še ni imela, svojega mnenja pa ne bi rada izpostavljala. Za kampanjo smo po približni oceni porabili manj kot 400 000 tolarjev. Jožef Artnak, LDS: Z volilnim rezultatom smo nadvse zadovoljni, velika škoda za občino Šentjur pa je, da ni bil izvoljen za župana g. Grdina. Predvolilna kampanja je bila razmeroma korektna, vsi pa tudi niso bili čisto fer. Za volitve smo porabili okrog 400 000 SIT. Tatjana Oset, SLS: Veseli smo naših 17% glasov, toda bilo bi lahko tudi bolje. Za kampanjo smo porabili vse, kar smo imeli, to pa je 180 000 tolarjev. Našim članom in simpatizerjem želim miren božič in zadovoljno 1995. V imenu občinskega odbora LDS in vseh naših kandidatk in kandidatov se zahvaljujem volil kam in volilcem v občini Šentjur, ki ste na letošnjih lokalnih volitvah množično glasovali za naše liste. Trudili se bomo, da s svojim delovanjem opravičimo izkazano zaupanje. Želimo vam srečno in bolj umirjeno novo leto! Predsednik: Jožef Artnak SLS Šentjur popravlja: kandidat Franc Jagodič je po poklicu mizar in ne oblikovalec trgovinske opreme._________ Šentjurske NOVICE RAZNO : T llSilPii S predvolilnih shodov Predvolilni shodi so bili pravo razočaranje: stranke in kandidati so sicer inieli željo se predstaviti, toda le bolj malo je hib občanov, ki so jih bili željni poslušati. Očitno je tudi, da naše stranke v državnem merilu ne pomenijo prav dosti, saj jim celo v tem divjem predvolilnem času ni uspelo Privabiti kaj prida svojih vplivnejših voditeljev. V vsebinskem smislu shodi niso Ponesli nič posebnega: velika večina svetniških kandidatov se bo trudila, da bo iz občinske blagajne izdrla čimveč za svoje ceste, šolo itd., kako to mislijo izvesti, pa so Praviloma vsi pozabili povedati. Vseh sho-dov nam seveda ni uspelo obiskati, nekaj zanimivih iskric pa seje vendarle zbralo. Stranke slovenske pomladi (SDSS, SKD ,n SLS) so shode organizirale skupaj. Eden uspešnejših (po udeležbi) je bil v Gorici pri Slivnici. Zbralo seje okrog 30 občanov, med uprni tudi nekaj tistih, ki so svojo dušo zapisal konkurenčnim strankam (Cmok, Pečko...), kar je dalo shodu polemični prizvok. Razen problemov s cestami, telefoni itd. n* bilo slišati kaj posebno izvirnega. Na Ponikvi je bila udeležba nekoliko skromnejša, razprava pa bogatejša. Kar pre-ceJ hudih besedje bilo izgovorjenih na račun šentjurskega zdravstvenega doma, ki jim ukinja njihove ambulante; splošno ambu-ktnto imajo le še enkrat na 14 dni, šolsko zobno ambulanto pa so jim enostavno demontirali in ukinili. Tudi na račun zdravstvenih storitev v Šentjurju je bilo izrečenih nekaj pikrih, zato ni čudno, da sta tako kandidat SDSS g. Korže kot kandidatka SLS ga. Buserjeva obljubila ambulanto na Ponikvi. Ponkolani so tudi ponergali, ker so ujihovi kandidati na neugodnih mestih na listah in se zna zgoditi, da Ponikva ostane brez svojih predstavnikov v občinskem svetu. Zborovlaci so zaploskali predlogu, da bi njihov kulturni dom spet poimenovali po Slomšku. Na Prevorju se je shod zreduciral na klepet v bližnjem na novo odprtem in lepo urejenem bistroju Rezec. Udeležencev je bilo toliko, da je predsednik SDSS lahko vsem dal za viski. Tudi meni. Podobno seje na Dobju zgodilo Združeni listi. Le da so tam bili še bolj skromni, celo 8- Mlakarja, ki naj bi se predstavil, ni bilo, pa tudi viskija ne. Bilo pa je "mlado vino" s Pecivom združeno listje". Je pa vodstvo KS irnelo priložnost, da se je malo priliznilo županskemu kandidatu g. Grdini. Dan prej so v Dobju gostovale stranke slovenske pomladi. Okrog 20 zborovalcev še vedno ni pozabilo na idejo dobovske občine. Pristaši Združene liste v Slivnici, bilo jih je okrog 10, so izrazili svoje globoko nezadovoljstvo s strankarskimi volitvami, ki že tako skromno "krajevno energijo" razbijajo na 5 medsebojno sprtih strank in ne dajejo krajevni skupnosti ustreznega mesta v občinskem svetu. Dve pravi novici smo zvedeli na predstavitvi Združene liste v jedilnici Bohorja, namenjene prebivalcem Hruševca. Nosilec liste g. Erjavec je povedal, da se Združena lista zavzema za občine s prejšnjimi pristojnostmi, g. Grdina pa se je prisotnim, ki so na predstavitev prišli predvsem z namenom, zahtevati svoj podvoz, obljubil v naravo se vključujoči nadvoz tudi na cesti L. Dobro-tinška. Večina prisotnih je hvaležno onemela in le redki so si upali pomisliti, da si je kandidat za župana privoščil le prevročo porcijo volilnega golaža. Večer Združene liste "Ob mladem vinu" na Ponikvi, udeležba je bila presenetlijvo dobra, je bolj kot v predstavitev kandidatov izzvenel v zanimivo filozofsko razpravo, ki je dala kar nekaj iskric. Ponkolani so izazili svoje nezadovljstvo ob dejstvu, da jim njihove (slabe)kandidate določajo šentjurski stranakarski veljaki, predstavnik liste g. Satlerje ponovil že prejšnji večer v Šentjurju slišano stališče, da se ZLSD zavzema za močne občine prejšnjega tipa, ki bodo pari-rale državi, g. Grdina pa seje zapisal v zgodovino kar z dvema opaznima ugotovitvama. Povedal je, da on strankarske podpore pravzaprav sploh ne potrebuje (ob tem je prisoten predsednik šentjurske LDS g. Art-nak malo nelagodno pogledal po prisotnih), ker lahko enako dobro dela brez stranke, in pa da če smo prej imeli enoumje, imamo menda sedaj brezumje. Če bo izvoljen za župana, bo dal poudarek krajevnim skupnostim, tajnike KS pa bo za vsak slučaj vseeno raje imel na očesu in na občinski plačilni listi. Tudi predstavitev Združene liste v Šentjurju ob prisotnosti ministrice za delo in socialo gospe Klinarjeve je bila razmeroma dobro obiskana in zanimiva. Rina Klinarjeva si je sicer privoščila slabo uro zamude, kasneje smo zvedeli, da je v zgornjem nadstropju občine reševala Ele-gant in Alpos (to naj bi pred njo dve leti počenjala tudi Jožica Puhar), je poudarila, da je Združena lista uresničila svojo obljubo o 100 000 delovnih mestih, doma upokojencev pa izrecno ni obljubila. Po njenem mnenju so težave z upokojenci večje v Mariboru in Ljubljani. Razjezil pa jo je g. Barič, ki ji je poočital, da se politiki preveč vtikajo v gospodarstvo in ker npr.v vladi in Državnem zboru ni politikov iz Celja (tudi Klinarjeva je z Jesenic), Štore po krivici umirajo, medtem ko za Jesenice in Ravne skrbi država. Ta očitek je seveda Klinarjeva domala togotno in najodločneje zavrnila. Podobno velikodušen z novimi delovnimi mesti kot ministrica je bil tudi šentjurski predsednik IS, ki je v Šentjurju naštel kar 1000 ohranjenih in novih delovnih mest. Veliko in dobro obiskano slovesnot ob zaključku predvolilne kampanje so imele stranke slovenske pomladi v Kulturnem domu v Šentjurju. Glasba, ples, vino ter številni leporečni in ugledni gostje ( Rejc -SKD, Buser - SLS , Čedonjičeva -SKD, Grims - SDSS, Vidmar - ministrstvo za promet) so samo še povečali vsesplošen volilni optimizem. Na konkretni programski ravni pa ni bilo slišati nič zanimivega. Morda je nekoliko presenetil g. Malovrh, ki je vernim šolarjem iz bodoče šole v H ruševcu "zagrozil" z veroukom v šoli. Zapomnil sem si Grimsovo domislico, ki se mi zdi primerna za zaključek poročila s shodov: če preveč popiješ, te boli glava 4 ure, če dobiš gripo, te boli 4 dni, če pa slabo voliš, pa kar 4 leta. Lepa ‘Breda Lepa Breda ob Voglajni stala po volitvah, milo se jokala. S splavom Jurček mimo se prifura, Bredo vidi, ustavi se kot ura: Lepa Breda, kaj narobe je, da ti lica močijo solze? Lepa Breda je odgovorila: Vladota nenadno sem izgubila. Zame več na občini prostora ni, - to je tisto, kar najbolj boli. Nič ne toži, lepa Breda, ni tako hudo, kot zgleda, saj bo tudi doma lepo uživat krasno penzijo. Domov zdaj pojdi, lepa Breda, s svojim Vladotom seveda, saj brez vaju občina bo vseeno shajala. Šentjurska narodm Nova Kekčeva pesem (predvolilni optimizem nekaterih) Dobra volja je najbolja, to si piši za uho! Poslušaj Velikega brata: voli Listo združeno! Voli listo dobre volje! Ona ve, kaj te tišči, in zate je najbolje, mnogo bolje kakor ti. Lista zate je taprava. Liste ti zgrešiti ni. Listi edino le zaupaj. Listo želi si vse dni. Pri listi tvoja je prihodnjost. Z Listo se ti odpira svet. 100 ostotkov bi za Listo srečo nam vrnilo spet. Prerok Slovencem je oznanil: Nič več ne bo, kot je bilo. Lista pa bo naredila, da bo vse kot je bilo. Tvoja mantra naj postane Volim Listo združeno! Dobra volja je najbolja -to si piši za uho. Šentjurska zgodba o uspehu (povolilni realizem istih) Preveč se Vlado je navladal, da bi lahko naprej še vladal. Premajhen bil njegov je mik, premalo še njegovih slik. Volilci odločili so, da Vlado vladal več ne bo. Šentjur naj z damijo bi osrečil, predvsem pa sebe ovekovečil. Goreče gaje asfaltiral, volilne točke si nabiral, nesojeni demokristjan Krumpakoljub Asfaltoman. Šentjurska zgodba o uspehu le liberalom je v uteho in pa rdečelistarjem, ki Vlada jemljejo v objem. Volilci pa so rekli: hvala! In stem se zgodba je končala. Rapir Volilne božično - novoletne poslanUe G. Malovrhu! Poslanstvo in županstvo zdaj je tvoje, Šentjur - s podvozom ali brez, pa je razklan na dvoje. G. Grdini! Za županski stolček bil si boj; po volji ljudstva greš v pokoj. G.Zdolšku! V politiki, na občini naredil si dovolj, zato pošilja mentor tvoj drugam te, da izgubil ugled bi svoj. GArtnaku! Bil si vnaprej izgubljen boj, ker s svojimi prišepetovalci igral si na napačni sloj. Sedeti na dveh stolih se ne da, zgodi se, da se r.. udre v tla. Ga. Osetov! Vodstvo stranke si prevzela, ko v pevcu sraka je zapela. Na volitve na sprehod si šla, baza pa ti je odpela ša -la - la. G. Pugartniku! Moto našemu junaku je podložnost močnem NATU. Je Janša zdaj njegov idol. Mar za Šentjurje to dovolj? Ga. Svetinova! Ti si urco zamudila, ker stavila si na Grdino namesto na mladino. G.Bevcu! V Alposu veljaki sami strankarski prvaki, avtomati, ki jih vodijo iz ozadja tehnokrati. G. Ludviku Mastnaku! Ko SZDL več ne uspeva, ti LDS zdaj r.. ogreva. G.Peperku! Več oseb še vrag ne zmore v telesu, zato volitve so mora tvojemu očesu. G.Bezenšku! Opustil si volilni boj, ker stranka stavila na drug je sloj, kar je dobro za tvoj spokoj, še boljše za Šentjur in posel tvoj. G.Jožetu Mastnaku Marjanu! Križ si naredil čez volitve koj, ko politikanski je postal volilni boj. Priložnost vsaka - ena, ne vrna se nobena, ker je v Šentjurju tema! G-Jagru! Menjaš stranke, kot da so obleka. Odtod volilnih ti glasov oseka. Ritniški Norik Šentjurske NOVICE AKTUALNO j V Alposu vre? To, kar se je o Alposu že lep čas šušlajalo, se je ob devetmesešnem poslovnem poročilu pokazalo kot izguba v višini približno 180 milijonov tolarjev. Nejevolja delavcev zaradi prenizkih plač ja narasla, zlasti nezadovoljni so bili zaposleni v programih Trgovinska oprema in Kovinsko pohištvo, ki so ugotovili, da so plače v Cevarni za okrog 30 % višje kot pri njih. Že v začetku novembra je prišlo do ostrejših pogovorov med njimi in vodstvom podjetja, v Šentjurju se je govorili tudi o stavki, kasneje pa so se ti Pogovori zreducirali na pogajanja med predstavnikoma obeh sindikatov g. Čandra (Svobodni sindikati) in g. Koprivca (Neodvisnost) z generalnim direktorjem g. Bevcem. Sindikati so zahtevali, da se grozeča socialna stiska ublaži z enkratnim izplačilom 15 000 SIT delavcem z najnižjo osnovo, pristali Pa, da se osnovna plača delavcem, ki ne dosegajo 95 % izhodiščne plače po Splošni kolektivni pogodbi, dvignejo lako, da bodo to plačno raven dosegli. Poleg tega so se dogovorili, da generalni direktor pripravi predlog notranjih ukrepov, ki bodo prinesli učinkovitejšo organizacijo dela ter s tem tudi možnost večjega zaslužka in zboljšanje položaja zaposlenim. V torek, 29. novembra, je zasedal delavski svet, ki je sprejel predlog ukrepov vodstva podjetja za izboljšanje gospodarskega položaja Alposa. Ob 13. uri istega dne pa so bili sklicani zbori delavcev v Trgovinski opremi in Kovinskem pohištvu, kjer sta direktorja teh dveh programov g. Zabukošek in g. Arzenšek obširno obrazložila njuno videnje problemov ter možne izhode iz rdečih številk. Oba sta obljubila organizacijske in kadrovske spremembe, uvajanje akordnega sistema nagrajevanja ter tudi sankcioniranje slabih delavcev na vseh ravneh. Pravi dialog pa se na zboru ni razvil, saj delavci niso bili zadovoljni z obrazložitvijo, od kod izgube v Alposu. Zlasti v TO je bilo iz ozadja slišati pridušene pripombe, da gre za tatvine vodilnih in za visoke plače v Alpos - Austriji, kjer naj bi vodilni imel celo 12 000 DEM plače. V programu Kovinsko pohištvo so glavnega krivca videli v komerciali, iz katere pa ni bilo na zboru nikogar, in so zahtevali, da se napake ne ugotavljajo samo spodaj, v proizvodnji, temveč tudi zgoraj, v vodstvu, kar so prisotni pospremili z aplavzom, direktor Arzenšek pa je zagotovil, da bo v kratkem izvedel več organizacijskih in kadrovskih sprememb na svojem področju. Tudi angažma g. Grdine kot svetovalca generalnega direktorja Alposa, naj bi v prihodnje zagotavljal boljše gospodarjenje. Kljub temu, daje dialog bil razmeroma strpen in kulturen, seje vendar dalo opaziti, daje mnogo delavcev ostalo izrazito nezadovoljnih, kar kaže, da težav v Alposu še ni konec. F. K. Kdo je asfaltiral v Zelencah? Nova asfaltna prevleka je vedno dosežek, ki se mu ploska, ko pa se je v Zelencah na regionalni cesti Planina - Sevnica iznenada pojavilo okrog 100 m asfalta, so se namesto aplavza Pojavila nekatera vprašanja, na katera bi bilo dobro najti odgovore. Gospa Ratajeva, sekretaka za urejanje prostora, o asfaltiranju v Zelencah ne ve nič, ker je za to cesto pristojna država. Planinski odbornik Mirko Kovač, ki pravi, da KS nima nič zraven, je vprašal na prejšnjem zasedanju skupščine, kje je listih 10 milijonov tolarjev, ki so bili namenjeni za sanacijo in asfaltiranje te ceste, in to tistega dela, ki pelje mimo elektro ' postaje. Predsednik IS mu je odgovoril, da se spreneveda. Vprašal je tudi na ministrstvu za promet, kjer so mu nedoločno rekli, da so šli za neke stare dolgove, kar pa je spet vprašljivo, saj na tej cesti doslej še niso nič asfaltirali. Možnost, da bi delal sam na svojo roko g. Bratuša, mimo katerega hiše je položen ta asfalt, niso prav velike, zato se na Planini ugiba, ali ni morda ta asfalt skromen ostanek od tistih 10 milijonov, ki so bili namenjeni Planini, a so se utopili v šentjurski obvoznici? F. K. Je sindikat še vedno peto kolo? Alpoška sindikalna organizacija KNSS Neodvisnost -"Tomšičev sindikat" je imela v petek, 2. decembra, volilni zbor. Ker so imeli v Alposu v zadnjem času precej težav s plačami, svojo udeležbo pa je obljubil tudi predsednik France Tomšič, smo si pri predsedniku alpoške organizacije g. Koprivcu izposlovali povabilo za ta zbor. Zbor se je pričel s težavami in zamudo. Tomšič se je opravičil, od 243 članov tega sindikata pa jih je na zbor prišlo le okrog 50, kar je pomenilo, da zbor ni bil sklepčen in volitev niso mogli izpeljati. Razprava, ki jo je vodil in usmerjal g. Simonič iz Celja, ni prišla dlje od splošnih organizacijski vprašanj in prisotni se sploh niso pogovarjali o najbolj perečih alpoških zadevah. Zanimivo je tudi, da na zboru ni bilo nikogar iz vodstva podjetja in še celo predsednik konkurečnega Svobodnega sindikata ("Semoličevega") ni našel časa, da bi pozdravil svoje sindikalne kolege. Več razprav je bilo ob narezku in pijači. Sosed pri mizi je povedal, da kot kvalificiran brusilec zasluži 30 tisočakov, kar je pravi preživetveni obup, ter da so krizo zakrivili vodilni, ki jim delavci več ne zaupajo. V sindikatu bodo še malo potrpeli, če pa ne bo šlo na bolje, bodo svoje zahteve odločno radikalizirali. Ni izključeval tudi možnosti, da gre za odlivanje kapitala v tujino. F. K. Šentjurske NOVICE POSLOVNA STRAN ! !l§«^ VARNA NALOŽBA -OBVEZNICA BANKE CELJE * vrsta obveznice: navadna obveznica na prinosnika v apoenih po 100 in 1000 DEM v tolarski protivrednosti * obrestna mera: 10% letno, izplačilo obresti vakih 6 mesecev, prvo izplačilo že 1.4.1995 * rok zapadlosti: 5 let po dnevu izdaje, t.j. 1.10.1999 * vpisna mesta: na sedežu banke v Vodnikovi 2/1, Celje, preko poslovne mreže in nekaterih borznoposredniških družb * začetek vpisa: 28.11.1994 * ugodnosti: imetniki obveznice bodo imeli prednost pri pridobitvi lombardnega kredita, poleg tega bodo obveznice služile kot prvovrstno zavarovanje katerekoli obveznosti do banke * nadaljne trgovanje: takoj po uspešno zaključeni prodaji bo banka vložila zahtevek za kotacijo na Ljubljanski borzi Šentjur, Goričica 12a, Storitveno, trgovsko podjetje tel./fax: 063/742-392 TREB0VC JANI, direktor mobitel:0609 617 173 wmsm ®ms odg mm, immmmsm„ mmMmmi® Trsovim UHIMJAH vm nut>i: > , - več vrst avtolakov (navadnih, akrilnih, metalic-baza) - 20 vrst metal kitov -11 vrst brizgalnih kitov (navadnih, akrilnih, dvokomponentnih) - vse vrste razredčil, trdilcev - brusne papirje 3M-SIA vseh granulacij - razne zaščitne materiale i - - več vrst olja, svečk in filtrov hjkjk m m klitšo mmoinM fO St V fiiuti UNITREJAN Uhko kupi« \l[ pnodATE RAbljENO VOzilo z UsTNiškiM prenosom! ***i|<******)li**********»k***4,#»h**3|:******ii:*5l:******************:i: Direktor firme UNITREJAN TrebOVC Jani vam nudi še ostala vzdrževalna dela na avtomobilih- AVTOKLEPARSTVO, AVTOLIČARSTVO V delavnici firme UNIIHEJAN smo zelo dobro opremljeni z orodji za popravilo avtomobilov. Avtokleparska dela vam zelo hitro in kvalitetno opravimo na izratmalni mizi. Ker imamo zelo dobre pripravne materiale za pripravo avtomobila pred lakiranjem - suho brušenje - vam tudi avtomobil kvalitetno polakiramo v najsodobnejši lakirno sušilni komori - peči. AVTOLIČARJI POZOR! Avto si lahko pridete polakirat tudi sami Nudimo vam brezplačno avtovleko poškodovanega avtomobila od vas do nas! Prospekt z vsemi podatki o izdaji in izdajatelju samem vam je na voljo v vseh enotah Banke Celje oz. na vseh vpisnih mestih. Prav tako so na vpogled računovodski izkazi in Stalu banke. Vse informacije dobite po telefonu: 063/431 113. banka celje jjelitHa vam [IIP - KRMIŠ ŽALEC - rezervni deli ■■■■■! molzni stroj ALFA-LAVAL Avto Celje AVTO CELJE d.o.o., Ljubljanska 11,63000 Celje Pooblaščeni trgovec vozil FORD MMim BOŽIČNA PONUDBA FORD FORD FORD FIESTA C, CLX, FUN ESCORT CLX 1.6, KOMBI 1.6 MONDEO CL 1.6, CLX 1.6, CLX 1.8, KOMBI FORD GHIA2.0 *#**########*###*####### prodaja za tolarska sredstva posredovanje kredita brez depozita leasins za pravne osebe in obrtnike možnost menjave • staro za novo* nadomestnideli.avtokozmetika s#####*##*###**#####*#s# r/\ 'V* 'V' '7' 'Y' r‘ /v' 'v' 'V' ry\ 'V' ^ -V' "k 'Y' lprodajalnafflfIJUR^r()rožiia8^^^^^W9l Vesele Božične in Rovolelne praznike ter uspešno in varno vožryo v letu 19951 Šentjurske NOVICE SPONZORJEVA STRAN Kemoplast: Sreča je na strani odločnih Moram priznati, da sem o Kemoplastu do letošnjega septembra, delavcev kot za naša nadaljna vlaganja, ki jih že načrtujemo, ko je ta firma na Anderburgu odprla svojo za šentjurske razmere Računani, da bomo lansko realizacijo povečali vsaj za 30 %, giganstko poslovno stavbo, slišal le v zvezi s košarko. Šentjurski košarkarji so namreč že v prejšnji tekmovalni sezoni zamenjali dobiček pa ohranili na lanski ravni. Če nas bo to pomaknilo na lestvici kako mesto navzgor, ne morem reči.' AIposovo ima , Kemoplastovim, kar je zbudilo mojo pozornost, Kdoje pravzaprav Petcr Lapor„ik,w Kemoplasta, in kako je firma nastala? Doma sem iz Dobležič pri Lesičnem, kjer sem se rodil pred 37 leti. Po poklicu sem komercialni tehnik. Prve korake v poklicu sem napravil v celjski Kovinotehni, potem pa sem bil 12 let trgovski potnik v hrvaškem podjetju Sloga iz Zagreba za območje Slovenije. Moja podjetniška kariera se je začela leta 1989, to je v času pričetka razpadanja Jugoslavije. To so bili čudni časi trganja poslovnih vezi, velike inflacije, raznih kompenzacij ter nenasitnega tržišča, ko se je dalo dobro kupčevati in tudi zlahka propasti. Sam sem pač imel srečo in sem uspel izkoristiti svoje prednosti. V začetku leta 1990 sem prekinil poslovne odnose s Slogo ter v Bezovju registriral svoje podjetje. V začetku sem seveda bil sam za vse, bil sem trgovski potnik, skladiščnik, fizični delavec, računovodja in direktor hkrati. In veliki posli so čudovito tekli: na Hrvaško in v Srbijo so vozili vlačilci, naloženi s tapetami, nazaj pa s talnimi oblogami. Pri nas je bil glede tega blaga pravi vakuum in trgovanje je bilo prava pesem, saj je to zame kot nepoznavalca pomenilo, da se za to spremembo n . , , , , skriva ali izreden košarkarski entuziast ali pa poslovnež enakih Potem ko 80 sez |U80m Pretr8ale vse Poslovne Potl’ seJe moral kvalitet, ki osvaja šentjursko poslovno nebo. Direktor g. Peter Lapornik podati v Evropo. V Belgiji, na Nizozemskem, v Franciji, Nemčiji in na Slovaškem je našel obilico dobrih poslovnih partnerjev, ki so mu ponujali ne le neprimerno širšo paleto proizvodov, temveč tudi do 30 % nižje cene. V svoji stanovanjski hiši v Bezovju si je uredil poslovne prostore, najel nekaj skladišč ter postopoma Septemberska otvoritev Kemoplastovih poslovnih prostorov in prodajno - razstavnega prostora je govorila slednje, obisk in klepet z g. Lapornikom, lastnikom firme, pa je pokazal, da drži tudi tista pomisel na špotnrga zagnanca. Peter Lapornik je očitno dobra kombinacija obeh. ISilfflivlfi Še preden pa sem se srečal z g. Lapornikom, sem se poskušal vsaj okvirno seznaniti z njegovo firmo. Po podatkih, ki sem jih zasledil | v Gospodarskem vestniku, je imel Kemoplast v lanskem letu 332 milijonov tolarjev prihodka in je ustvaril za 26 miljonov tolarjev dobička ter je L .. bil na 241. mestu v državi med zasebnimi firmami. V Šentjurju ga po prihodku prekaša le Jurmes d.d.fpo dohodku pa še to ne), ker pa ta primerjava ne vzdrži kritike, saj je Jurmes d.d. t.i. vzporedna firma z še nerazjasnjenim izvorom svojega kapitala, lahko mirno zapišem, jjf da je Kemoplast največje šentjursko privatno podjetje. Ali mu bo to prvenstvo pripadlo tudi letos, je bilo eno mojih prvih vprašanj? "Odkrito povedano, res ne morem nič reči", je bil skromen g. Lapornik. "Za statistiko in primerjave enostavno nimam časa. S postavitvijo novih poslovnih prostorov smo v firmi povečali zaposlil več trgovskih potnikov, računovodjo in druge, število zaposlenih za 100 odstotkov in zdaj se trudimo s polno Slovensko tržišče je bilo še vedno brez prave konkurence močjo, da hi ustvarili prihodek, ki bo zadostoval tako za plače oziroma ga je skoraj v celoti pokrival Kemoplast. Na tržišči so Šentjurske NOVICE SPONZOR/EVA STRAN sicer že bile družbene firme npr. Astra iz Ljubljane, Vemo Maribor, Veletekstil in druge, toda Kemoplastove prednosti so bile nedosegljive: slovensko tržišče je obvladal v celoti, posloval Pa je tudi z bistveno manjšimi stroški kot konkurenca. Ker je bil utesnjen v svoji stanovanjski hiši, imel pa je tudi težave z skladišči, seje kmalu odločil za gradnjo kompletnega trgovsko -skladiščnega centra: na Anderburgu je tako nastal markanten Kemoplastov lokal. Dandanes se povsod na debelo govori o pomoči malemu gospodarstvu. Ali to pomeni, da ste tudi pri izgradnji poslovnega centra imeli srečno roko in finančno naklonjenost države ter občine? Ne, sploh ne! Prav nihče mi ni nič podaril. Delno komunalno Urejeno parcelo na Anderburgu sem kupil po razpisni ceni, Htislini, daje kvadratni meter stal okrog 20 DEM, kar ni bilo prav nič ugodneje kot v drugih občinah. Tudi na občini ali iz naslova t.i. pomoči demografsko ogroženim območjem nisem nič dobil. Pri Ljubljanski banki sem dobil nekaj kredita, večji del investicije pa smo pokrili sami. Gradili smo čim bolj racionalno". D septembra letos je bila slavnostna otvoritev. Kemoplastov trgovsko - skladiščni center meri 1500 m2. Večji del obsega sodobno mehanizirano skladišče, v pritličju je prostorna maloprodajna trgovina, v nadstropju pa so prodajalna hišnega tekstila ter pisarne. Kompletno urejen objekt je stal okrog 2 mdijona DEM, kar pomeni, da je bil v promerjavi z bližnjo tržnico neprimerno cenejši, m kaj lahko kupimo v Kemoplastu? "Mi smo v prvi vrsti grosistično trgovsko podjetje, naša Prioriteta pa so talne obloge. Ta hip lahko kupcem ponudimo °krog 500 vrst talnih oblog, preko 400 vrst različnih tapet vseh evropskih kakovosti, na zalogi imamo tudi precej Preprog, mnogo t.i. hišnega tekstila in pa seveda več vrst različnih lepil, disperzijskih barv, kotnih letev ter raznega orodja. Vse te artikle prodajamo tudi v maloprodaji." In kako gredo posli? "Povsem zadovoljivo. Grosistično prodajo že od prej obvladujejo štirje naši trgovski potniki, v maloprodaji pa že imamo kupce iz cele celjske regije in tudi od drugod. Nismo sicer še na našem optimumu, kar pa je povsem razumljivo, saj poslujemo šele 3 mesece." Rad bi še poizvedel to in ono o skrivnostih blestečega Kemoplastovega poslovnega vzpona, pa se mi je zdelo, da bi bil preveč vsiljiv. Le še to sem žele poizvedeti, kakšna je notranja organizacija, vzdušje, plače? "Nič posebnega", pravi g. Lapornik," imamo statut, tudi nekaj pravilnikov, toda o v večini zadev moram še vedno odločati sam. Trenutno je v Kemoplastu zaposlenih 16 delavcev, večina jih ima srednjo šolo, imamo pa tudi enega ekonomista. Zaenkrat se medseboj res odlično razumemo in smo kot ena družina. Plače imamo od 900 do 1300 DEM, v tolarjih seveda. Trenutno so po učinku plačani le naši trgovski potniki, ki pa praviloma zaslužijo krepko več. Sčasoma bomo seveda uvedli plačevanje po prometu tudi tu v trgovini, toda zdaj v času uvajanja poslov, še to ne bi bilo najbolj pravično. Precej pa smo še handikapirani, ker še ni prišlo do izgradnje obljubljene ceste, ki bi nas povezovala s tržnico". Na občini imajo menda probleme z odkupom zemljišča. Čeprav je telefon neusmiljeno prekinjal najin pogovor ter sem imel občutek, da se g. Lapornik že nekoliko nestrpno ozira po prostorni in lepo urejeni pisarni, sem tvegal še eno vprašanje o stanju v šentjurski košarki. Kljub temu, da je bil očitno v časovni stiski, se je o tej temi dodobra razgovoril. Videlo seje, da mu je zlezla krepko pod kožo. "Kot mladenič sem košarko treniral in igral za Kozje, potem celo desetletje za Lesično in še sedaj prav rad oblečeni dres našega drugega moštva. Rad imam košarko. Pred letom, ko se je v šentjurski košarki že krepko razrasla kriza, sem prevzel klub ter upal, da bom z njim prodrl v slovenski zgornji razred. No, ne uspeva mi najbolje. V Šentjurju imamo premalo kvalitetnih igralcev, premalo razumevanja ter denarja za vrhunski šport. In ko na človeka z vseh koncev letijo kritike, je kmalu tudi sama dobra volja premalo. Resno razmišljam, da hi odgovornost za šentjursko košarko prepustil drugim. Mnogo lažje in hvaležneje je biti le sponzor kot odgovorni akter." Čeprav g. Lapornik poleg svoje zagnanosti vlaga v šentjurski šport letno kar okrog 40 000 DEM, velja za previdnega in gospodarnega podjetnika, nekateri so celo pripravljeni priseči, da je prevč "škrt", sem njegovo tozadevno lastnost preiskusil kar konkretno s prošnjo za finančno pomoč Šentjurskemu študentdskemu košarkarskemu klubu." Ni problema", je bil njegov kratek odgovor,"študentje so naš up in naša prihodnost. Veseli me , da so se organizirali in z veseljem jim bom priskočil na pomoč s 40 tisočaki tolarjev". F. K. Šentjurske NOVICE Z VSEH VETROV | MBB—1» | | |j lili! %£ * 4 ' i Ali bo Elegant Izplaval? Ko smo v prejšnji številki Šentjurskih novic še ravno objavljali odgovor direktorja Leskovška na pismo delavk, je v Elegantu spet prišlo do nemirov. Ko 22. novembra ni bilo plač, je sindikat napovedal in tudi izvedel enodnevno stavko, g. Leskovšek, ki ni mogel zagotoviti, da plače bodo, je ponudil delavskemu svetu ostavko, ta pa jo je sprejel. G. Leskošek je menda šel v bolniški stalež, v Elegantu pa ga čaka delovno mesto svetnika, če se bo seveda v tovarno sploh vrnil. V Šentjurju se govori, da ustanavlja svojo konfekcijsko firmo, v katero naj bi iz Eleganta potegnil nekaj strokovnih delavcev. Sprva se je govorilo tudi o stečaju in so predvsem domači upniki takoj navalili na tovarno ter dodobra izpraznili skladišče. Tako so svoje terjatve na hitrico poravnali Izletnik, Lipa, Radio Šmarje in še nekateri, veliki upniki, to so predvsem banke, katerim naj bi Elegant dolgoval preko 300 milijonov tolarjev in imajo svoje terjatve zavarovane s hipotekami, pa so se tudi najodločneje postavili za svoje interese. Kasneje je novo vodstvo odločno zavrnilo možnost stečaja in s tem vsaj nekoliko umirilo pritisk upnikov, težav pa se seveda ni rešilo. Nekateri ocenjujejo, daje položaj kljub temu brezupen, saj Ele-gantova proizvodnja temelji na preslabo plačanih lohn poslih, ki ne zagotavljajo niti tekočega pokrivanja stroškov, kaj šele vračanja razmeroma velikih dolgov. Delavski svet je vodstvo podjetja zaupal tričlanskemu začasnemu poslovodnemu organu, ki mu predseduje gospa Supovec, v njem pa sta še g.Franc Lipovšek in Cveta Gorenšek. Z njimi smo se pogovarjali o Ele-gantovih možnostih, da izplava iz stisk. S strokovne ekskurzije v Avstriji Skupina za razvoj podeželja v Šentjurju je organizirala za kmetovalce in kmetijske svetovalce iz celjske regije strokovno ekskurzijo v Avstrijo. Program izleta je ob sodelovanju direktorja kmetijsko gozdarske zbornice iz Hatzendorfa g. Petautschnika vodila Simona Doberšek. Najprej smo si ogledali kmetijo družine Patz v St. Petru. Na kmetiji redijo 100 prašičev in 300 kokoši. Kokoši pasejo na travi, vso hrano za prašiče pa pridelajo doma. Vse meso predelajo doma na kmetiji v klobase, zaseko, pašteto, prekajeno meso. Poleg teh svojih izdelkov prodajajo na kmetiji tudi pridelke (čaji, vložena zelenjava, medica) drugih kmetov. Nekaj dni kaneje pa smo tudi izvedeli, daje tudi gospa Supavčeva odstopila. Elegant je po številu zaposlenih drugo največje šentjursko podjetje. Nastal je z odcepitvijo od Topra, od katerega je podedoval zelo neugoden finančni položaj. Vodstvo podjetja je obljubljalo sanacijo podjetja, do katere pa ni in ni prišlo. Kljub temu, da so imeli dovolj dela, so bile vseskozi prisotne težave, ki so jih spremljale nizke plače in nezadovoljstvo delavk. Delavke so se še zlasti pritoževale nad neurejenimi notranjimi odnosi, ki naj bi jih s svojim načinom vodenja povzročal prav direktor. On je težave v podjetju poskušal reševati predvsem s pritiski na zaposlene, na zviševanje norm in zaostrovanje delovnih obvez, premalo pa je naredil za tehnološko in poslovno uspešnost podjetja. Očitajo mu tudi, daje o vsem hotel odločati sam oziroma je v svoji ekipi toleriral le tiste, ki mu niso ugovarjali. Tako je iz podjetja odšlo kar nekaj sposobnih delavcev, Elegant pa se ni in ni uspel izkopati iz dolgov. Ne le, da niso uspeli vračati prvotnih dolgov, ampak so ustvarjali celo izgubo iz tekoče proizvodnje. Plače so bile ves čas razmeroma nizke, pomagali so si tudi s problematičnim z izplačevanjem v obliki bonov, iz česar ve vzklilo znano nezadovoljstvo s plačevanjem dohodnine. Težave so bile vse bolj očitne; g. Leskovšek je uspel tu in tam pridobiti kakšno finančno injekcijo, kot npr. za nova delovna mesta v obratu v Loki, še češče pa je z dolgimi monologi prepričeval delavski svet, da perspektive za Elegant še obstajajo. Njegova zgodba se je končala 22. novembra. Tudi na kmetiji družine Augustin iz Un-terausenbrachna se ukvarjajo s predelavo in prodajo mesnih izdelkov. Imajo 10 hektarov kmetijskih površin in redijo 3000 piščancev, 80 gosi, 350 puranov in 80 prašičev. Kosilo smo imeli v gostilni Karla Fucksa, po kosilu pa smo si ogledali kmetijsko in gozdarsko šolo v Hatzendorfu. Šola ima posestvo in v poskusnem hlevu redi 45 visokovrednih lisastih krav. Reja je prosta in na globokem nastilju. Tudi 35 plemenskih svinj zredijo na globokem nastilju v naravnih lesenih hlevih. Učenci živijo v internatu, v njihovem učnem programu pa je mnogo prakse v klavnici, lesarski delavnici, mehanični delavnici, v gozdu, sadovnjaku, na polju in v gospodinjstvu. Vso močno krmo pridelajo na svojem obratu (oves, pšenica, ječmen, soja, Začasno vodstvo je razpisalo mesto direktorja ter pričelo izvajati določene ukrepe. Hkrati z direktorjem bo odšlo iz podjetja še nekaj delavcev. Pravijo, da poznajo stare napake ter upajo, da bodo v sodelovanju z upniki našli tako rešitev, ki bo ustrezala vsem. Najprej morajo doseči z upniki sporazum za odgoditev zapadlih obveznosti ter poskušati najti novega direktorja. Računajo tudi na finančno pomoč občine in Ministrstva za delo in socialo. Zavedajo se, da rešitev podjetja leži v njihovih rokah, zato pripravljajo ukrepe za zmanjševanje bolniških izostankov z dela, preverjajo rentabilnost posameznih programov, delavci, ki ne izpolnjujejo norm, bodo tudi izgubili zaposlitev; zmanjšali bodo režijo, predvsem pa se bodo o vseh težavah pogovorili z zaposlenimi ter skupno z nimi poskušali izpeljati dogovorjene rešitve. Ema Feldin, predsednica sindikata, je povedala, da so v podjetju bili vse premalo obveščeni o vzrokih težav, direktorju g-Leskovšku pa so tudi vse manj verjeli. Prišlo je že tako daleč, da je večina kolektiva bila proti njemu. S sanacijskimi ukrepi novega kolektivnega vodstva so seznanjeni in so mu dali tudi podporo. Vzdušje v kolektivu je zdaj bolj sproščeno in upajo, da do večjih zaostritev ne bo prišlo. Če denarja tudi za te zajamčene plače, ki jih zdaj dobivajo, ne bo, se bodo pač znova sestali in odločili o nadaljnjih ukrepih. F. K. bob, koruza) in jo tudi zmešajo v svoji mešal-nici. Žita konzervirajo z ogljikovim dvokisom. Kmetija Petra Rucksaka se ukvarja s turizmom. V svojih z masivnim lesom napravljenih apatmajih lahko ponudi do 200 prenočišč. Imajo tudi 2 ha vinograda in zredijo 150 prašičev, kijih vse zakoljejo doma. Že več let ima tudi "Bushenschank", kjer smo tudi mi poskusili njihovo vino. Za razpoloženje so poskrbeli muzikantje, eden pa je demonstriral tudi igranje s harmoniko na hrbtu. Skupini za razvoj podeželja se zahvaljujemo za zelo dobro organizacijo, saj smo veliko videli,veliko novega spoznali in se jim zato še naprej priporočamo. Damjan Arzenšek, Krivica Planinski krožek na OŠ v Slivnici Za mladimi planinci - osnovnošolci iz Slivnice, ki jih zavzeto vodi gospa Branka Jelenje spet ena uspešna sezona. Zaključili so jo z razstavo "Planinski tabori 90 - 94", ki so j° pripravili v avli svoje osnovne šole. Bogata slikovna dokumentacija, pestri dnevniki, ilustracije, pesmice in literarne stvaritve ter seveda dobra bera raznih diplom so priče njihove živahne nekajletne dejavnosti. Planinski krožek na osnovni šoli je bil ustanovljen hkrati z ustanovitvijo Planinskega društva Slivnica leta 1988 in redno združuje okrog 30 otrok. Začeli so z izleti in lažjimi Planinski krožek vodi gospa Branka Jelen turami, sčasoma pa so se tako izvežbali, da je skorajda ni več planinske ture, ki bi seje ustrašili. Tudi Triglav so že osvojili. Od leta 1990 dalje imajo vsako leto poletni planinski tabor, ki tako krožkarjem kot njihovim vodnikom pomeni pravo doživetje. Sprva so stroške taborov nosili predvsem starši, kasneje pa so tudi skrb za denar v precejšnji meri prevzeli krožkarji sami. Nekaj so zaslužili s čiščenjem cest in pokopališča, z organizacijo mašakarade, še več pa so dobili od podjetnikov, občine in društva prijateljev mladine. Njihovi vodniki Matej Užmah, Matej Planko, Zvonka Planko, Saši Drame, Ferdo Ježovnik ter seveda neumorni predsednik društva Vinko Tomše in Branka Jelen pa tako ali tako delajo za njih brez plačila. Tudi takrat, ko ne hodijo v hribe, so pridni: doma so organizirali orientacijski kviz, sodelovali so na podobni prireditvi v Žalcu, na republiškem tekmovanju v Novi Gorici, tri njihove ekipe (poleg mljaših planincev so tekmovali še mladinci in člani) pa so se preizkusile na orientacijskem tekomvanju v Zabukovici. F. K. Z VSEH VETROV Predstavitev pesniške zbirke prof. Rafka Vodeba 1.decembra smo v prenapolnjeni in za take priložnosti veliko premajhni šentjurski knjižnici težko pričakali prihod dr. Mance Košir, kije na svoj način predstavila življenje in delo prof. Rafka Vodeba ter povezovala nit med dognano recitacijsko interpretacijo Andreja Blazine in preprostimi, a globokimi razlagami avtorja samega. Pesmi v zbirki so razvrščene v tri cikluse iz treh življenskih obdobij. Pisati oziroma pesniti je začel, pripoveduje g. Vodeb, že pred znanjem pisane besede, na paši, ko je že kot majhen deček mogel občutiti lepoto narave in umel vrednotiti harmonijo življenja v njej. Filozofijo in teologijo je študiral v Rimu, kjer je tudi poučeval, študiral umetnostno zgodovino v Belgiji, predaval na Teološki fakulteti v Mariboru, vendar je ves čas živel za to, da se bo vrnil domov, v svojo tiho dolinico, kjer lahko sam s sabo uživa tisti mir, ki ga napolnjuje z življenjem in energijo, ki ju nesebično podarja ljudem. Kakor življenje tudi smrt jemlje kot nekaj naravnega, kot prehod v novo obliko bivanja, v svojem "božjeotroštvu" pa kot dar, kot milost. In sporočilo njegovih pesmi: POGLEJMO VASE IN NAŠLI BOMO LUČ! Draga Kovač Škoberne Metulj oleandrovec - naše veselje, naš ponos Člani biološkega krožka OŠ Franja Malgaja smo z zanimanjem spremljali razvoj metulja oleandrovca (Daphis nerii). V začetku meseca oktobra je učenka prinesla v šolo veliko rjavo bubo, ki jo je našla v zaboju oleandra. Na hitinastem levu je imela nakazano glavo, oprsje, krila in ob strani črne pike. Po teh znakih smo menili, da je bila že dobro razvita. Položili smo jo na liste v insektarij, eden izmed članov biološkega krožka je vsako jutro in ob koncu pouka navlažil snopič vate in bubo položil nanj; dobro smo vedeli, da buba za nadaljnji razvoj potrebuje vlažno in soparno okolje. 14 dni kasneje, bilje petek, seje lev bube na enem mestu začel premikati. Vsi člani krožka smo se zbrali okoli bube z željo, da bi čimprej doživeli rojstvo metulja. V ponedeljek zjutraj je naša mentorica Greta Zupančič zagledala na steklu čudovitega metulja. Bili smo srečni in zelo ponosni nanj. Člani biološkega krožka: D.Vengušt, M.Robič, A.Dečman, Z.Stropnik, T. Zupanc, M.Lajh, M. Zupanc, J.Polenšek, N.Leskovšek, N.Kladnik _____________ POSLOVNA STRAN J SALOM POHIŠTVA mojoPREmfi GROBELNO Tel./fax: 063/794-330 Vam nudi vse vrste pohištva za: KUHINJE ; SPALNICE JEDILNICE PREDSOBE DNEVNE SOBE OTROŠKE SOBE Posebna ponudba v decembru: ., p^s kuhinja MABJLES gVV ob gotovinskem plačilu 42% POPUST stoli kuhinjski * sO s0 N od 3.800,00SIT u SlT im;ihisi2 emu POIMISTI 0» 10 - 40% Piti TAKOJŠNJI:Al PLAČIIJI OltltOČNO OIIPLAČEVANJE llltEZ UllltESTI ŽELIMO m VBILE "It- ohl'tt U/IIIII PRAZNIKE TER SREČNO IH USPEŠNO LETO lto foMrn L RENAULT želi vsem svojim sfratrJcatm ^rijeirve Božične prs^znitce in srečno Dovo lefo \er va^rno vožnjo v letu 19951 Vrbno 2 63230 Šentjur APRUDNIK TRGOVINA ZAMBI Ljubljanska 1, Šentjur Tel.: 063/743-472 " '», NOVO LETO je tu in z njim Božični prazniki! Skromna darilca za vase ■ -PSejJ najdražje pod Novoletno jelko - majhna pozornost do njih! V trgovini ZAMBI boste našli praktična darila, od oblačil in igrač do raznih parfumčkov. Pri nas vam bomo darilca tudi lepo aranžirali - seveda brezplačno! -otroške termo trenerke od 3.119,00 SIT dalje p,ač,v ° v«n, -moške in ženske bunde od 6.000,00 SIT dalje "a -otroške bunde i od 3.675,00 SIT dalje ao/l';,,a o$e. -trenerke otroške od 1.200,00 SIT dalje če* w ”e6ii -trenerke odrasle od 1,856,00 SIT dalje Muti, ter itt0c,1° na v . -moške jope in pulovri od 3.300,00 SIT dalje ec -spodnje perilo, hlačne nogavice, termo nogavice, ...._y srajce i VeUmti (tu: t/mm PRIPOROČAMO SE ZA OBISKI * Cl'n0 FRIZERSKI LEPOTNI STUDIO S3LVH: SILVA PINTARIČ MILOŠA ZIDANŠKA 10A 63230 ŠENTJUR TEL.: 063/743-172 €>li Luitcn Tctn Sc Udcm itneint strmUmm yt()Unljujcmu 51* ulridli ter §e še itnprci priporočamo* ^elitno pn nam tieSele Slične pra^nifsc in oMU n Ptoent leto 1995! DELOVNI ČAS: pon.-pet.: od 730 do 19h sobote: od 7h do 12h /Vw25^* ŠMARJE PRI JELŠAH 4?,7 MM, PREDSTAVLJAMO VAM m m Jože Žlender - 120 krat darovana kri Pomagati sočloveku - fraza, ki jo večkrat slišimo na televiziji ali po radiu, Preberemo na letakih ali v časopisu, fraza, k' pa marsikomu pomeni več kot le prazne besede. Zavest, da smo nekomu olajšali bolečino ali celo rešili življenje, je prijetna, m eno najbolj dragocenih daril, ki ga lahko danto bližnjemu ali neznancu, je dragocena rdeča tekočina, ki nam teče po ^>lah. Ob letošnjem prazniku občine Šentjur je prejel Priznanje občine Šentjur Jožef Žlender, ki je daroval kri že 120 krat. Kar težko sem našla našega krvodajalskega rekorderja. Na Volčji jami je bilo treba zaviti strmo v breg proti Žusmu. Tik Pod mogočnimi razvalinami žusemskega gradu sem zavila v Prav romantično dolinico, po kateri se vije ozka makadamska eesta proti Žamerku. V strmi breg stisnjeno Žlendrovo 1 domačijo tu skorajda ni bilo več mogoče zgrešiti. Ob stari domačiji s hlevom, ki je izgledala, kot da je iz etnografskega muzeja, stoji še neometana nova hiša. Mikala me je tista stara, a gospod Žlender me je ročno povabil v novo in sem imela občutek, da mu ta opečnata pomeni več kot ona etnografska". Kmalu je bila na mizi tudi Pijača in beseda je stekla. Na Žlendrovi kmetiji živi kar velika družina: poleg gospoda Jožeta, njegove žene in njegove matere, je tu še ena od treh bčera s svojo družino. Zemlje imajo le malo, pa še ta je težka za obdelovanje, zato ■iv° g- Žlender dolga leta hodil na "šiht" v Store. Ko je začel železarno jemati vrag, se je tudi Jožetu zgodilo, da seje znašel med brezposelnimi. Pa se zato ne jezi. Le vsak tolar je potrebno sedaj skrbneje in prav obrniti ter se tudi malce znajti, da se preživi. Njegova strast je lov - ta je njegov hobi že celih trideset let. Aktivno sodeluje tudi v krajevnem odboru Rdečega križa in so ga letos izvolili za predsednika krvodajalske akcije v Loki. Že leta se povezuje z zdravniki, s pomočjo katerih organizira avtobusni prevoz za očitno navadil tudi njegov organizem, saj se, kot pravi sam, počuti mnogo bolje, ko da kri: "Krvodajalskih akcij se udeležujem približno 3-4 krat na leto. Zaradi poškodb iz prometne nesreče sem nekoč ležal v bolnišnici in mi je bilo to onemogočeno, zaradi česar meje kar precej bolela glava. A tudi sicer se, ko dam kri, bolje počutim.". Osebje na transfuzijskem oddelku ga seveda že prav dobro pozna in ima kot redni "gost" kar malo protekcije. Zgodilo seje tudi, da so ga klicali kar v službo, ker so nujno potrebovali kri z njegovo krvno skupino. Rad jim je priskočil na pomoč in zaradi tega so mu v bolnišnici že večkrat podelili priznanje: "Dobil sem priznanje za 25 krat podarjeno kri, 50 krat... A to zadnje, Priznanje občine Šentjur, mi največ pomeni. Zelo sem bil vesel, ko sem ga prejel. Podarili so mi tudi videokaseto s posnetkom občinskega praznika, ki jo rad pogledam.". krvodajalce, ki jih sam obvešča in motivira za krvodajalsko akcijo. Letos je kar 40 ljudi iz Loke darovalo kri, kar je zelo veliko za tako majhen kraj. Organizirajo tudi srečanja krvodajalcev in razne izlete, kamor povabijo tudi vse občane, starejše od 70 let. Seveda pa so dobrodošli tudi mlajši, da se malo poveselijo z njimi. Sam g. Žlender je v svojem življenju daroval že okrog 50 1 krvi, prvič v vojski leta 1962. "Če si dal kri, si lahko šel tri dni prej domov. Tako seje začelo, kasneje pa sem se najbrž navadil." Kakor on se je Vendar njegova naklonjenost občinskim možem ni neskončna. Zelo ga namreč jezi, daje odsek ceste, ki vodi tudi mimo njegovega doma, še vedno neasfaltiran. Rezultat prošenj glede te zadeve je le gramoz, ki je pravzaprav njihova last in s katerim si sosedje za silo sami urejajo cestišče, ki jih povezuje z Loko. Pravzaprav kar velika želja, vendar ne tako velika za nekoga, ki je nesebično daroval toliko dragocene življenjske tekočine, mar ne? Barbara Gazvoda Kmetijska svetovalna služba Šentjur vabi na predavanja: Pomen kakovosti sena v prehrani krav - Dr. Babnik in dipl oec. Miro Resnak. Predavanje bo v dvorani SO Šentjur 6. januarja ob 10. uri. Obnova travne ruše- dipl. ing. Tatjana Pevec - 12. januarja ob 9. uri v isti dvorani. Možnost razvoja strojnih krožkov - dipl. ing. Darko Simončič - 26. januarja ob 9. uri prav tako v dvorani SO. Vsem kmetovalcem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 1995! Kmetijska svetovalna služba AFORIZMI Iz gospodinjske morfologije - Gospodinjska opravila so tista, kijih opazite samo, če niso narejena. - Narastki uspejo in smetano lahko stepete samo takrat, kadar kuhate za domače ali pa za goste, kijih sploh niste hoteli povabiti. - Gnilo je tisto jajce, ki ga ubijete v maso za pecivo. - Z nožem, ki je tako top, da ga ne morete več uporabljati, se še vedno lahko urežete. - Užitno je vse, če je le dovolj drobno sesekljano Šentjurske NOVICE PISMA BRALCEV 1 | j 111 Več kvalitete v otroške roke! V začetku decembra sta gospe Rožej in Bebar, znani šentjurski vzgojiteljici, odprli v tržnici specializirano trgovino, ki sta jo simpatično poimenovali "Butik za srečno in zdravo otroštvo Mami". V njej naj bi našle mamice vse potrebno zase in za svoje malčke. Gospa Rožej, kaj je posebnost vaše trgovine? Naj začnem kar pri kvalitetnem programu oblačil za nosečnice "La vie", ki so opremljena z regulacijskim sistemom in se odlično nosijo tudi po porodu. In potem najdete pri nas vse kar potrebujeta novorojenček in njegova mamica, med drugim tudi nogavice proti krčnim žilam, pripomočke za dojenje, seveda vsa potrebna oblačila, tudi za predšolske otroke, vrsto odličnih otrokovim potrebam prilagojenih igrač in še kaj. Mnogi se bodo razveselili tudi naše izposojevalnice oblačil za posebne svečanosti od krsta do birme. Prodajamo anatomsko oblikovane čevlje, v okviru programa "Ortopedica" pa vsem obiskovalcem po želji tudi izmerimo odtis stopala. Menim tudi, da ni zanemarljivo, da s kolegico že več let kot vzgojiteljici delava z otroci in bova kupcem lahko koristni svetovalki B.G. Analiza nekaterih šentjurskih projektov 1. Osnovna šola v Hruševcu Lokacija pomeni nedopusten poseg v kmetijsko zemljišče I.razreda, ki predstavlja še edini večji kmetijski kompleks, ki je še ostal v bližini mesta. Z.Železniška ranžirna postaja Če bi bil urejen prostor za premikanje vagonov, bi bilo rešeno tudi pereče vprašanje prehoda preko železnice. Železniške zapornice so povsod nekaj normalnega, potrebno je le urediti disciplinirano odpiranje. 3. Kozarica Regulacija hudourniške struge Kozarice je bila izvedena nestrokovno in ima za posledico katastrofalne poplave v zadnjih nekaj letih. Ravna kori tasta struga Kozarice ob neurjih neovirano privede v dolino ogromne količine vode, ki se zaradi zožitev pri Leskoškovent in Ferleževem mlinu razlijejo v okolico. Od Ferleževega mlina do izliva v Voglajno bi morali zgraditi obrambni nasip. Tudi nasip za novo osnovno šolo predstavlja jez, ki bo razširil poplavno območje. 4. Jarek v Podgorju Izliv jarka v Kozarico je pod pravim kotom in ima za posledico, da polovica vodne mase udarja ob spodnjo brežino ter nato preplavlja tisto, Vsi potoki na območju občine so postali greznice, kamor se stekajo kužne vode s farm na Slomu, v Slivnici, mestna kanalizacija, odtoki iz klavnice in iz gospodinjstev. Odgovorni ne vidijo in ne slišijo zahtev po ohranitvi čistega okolja. Iz pojasnila, ki ga je dal predsednik IS Ladislav Grdina, je razumeti, daje občina reševala probleme brez strokovne analize in se je zdaj znašla v labirintu problemov, iz katerih ne ve izhoda. Obljube omenjenega funkcionarja so le pesek v oči in imajo le volilne cilje. Sedanje gradnje cest, obvoznice, nadvozov ali podvozov so strokovno nenačrtne in pomenijo neodgovorno razmetavanje denarja. Ker seje s temi deli hitelo tik pred volitvami, je jasno , da so izvajana samo v želji, pridobiti si glasove in ohraniti oblast, z življenskimi potrebami okolja in prebivalstva pa nimajo dosti skupnega. Ing. Lojze Kocmur, Hruševec Jesetisl(a Tiha, samotna jesen. Suho listje, šelesteče v hladnem pišu vetra. Opusteli pločniki, peron samoten. Samo sestradani, bolehni golobi ga še oživljajo, hodeč po njem kot avtomati sem ter tja, sem ter tja vse dneve in noči. Tiha samotna jesen. Izpraznjeni vodnjaki hrepenenj, usahli vodometi sanj. Zadnji vlak ljubezni je že zdavnaj odpeljal._________ Še golobi na peronu bodo počasi otrpnili. Zdaj jih vzdrami le še pisk lokomotive, da za kratek čas zaprhutajo po zraku. Tiha samotna jesen. V ozračju vonj po minevanju. Ljudi nikjer. Samo smeti. Smeti, nesnaga, izmečki. Edini dokaz o življenju, ki je nekoč plapolalo tod. Tiha samotna jesen. Ali bodo ta drevesa še kdaj zelenela? Ali bodo rože še kdaj zacvetele? Ali bodo ptice še kdaj zapele? - Odgovor je gluhi molk. Odgovor pozna le umirajoči, izvotleni kostanj na koncu drevoreda: Ne bo pomladi. Nikoli večje ne bo. Ne danes ne jutri. Nikoli več. Tiha samotna jesen. Ostanki neke preteklosti iz nekih nestvarnih časov. Eno samo domotožje po minulosti. Spomin na toploto poletja. In ostri veter, ki zavija skozi okna opustelih hiš. Ljudi nikjer, samo še golobi. Sestradani in bolehni. Sivi golobi v sivem času onkraj življenja... Lučka Palir IZ ZGODOVINE NAŠIH KRAJEV Ponikva skozi čas (3- nadaljevanje) Takrat je imela cerkev sv. Martina 7 oltarjev. Zunanjost cerkve te spremlja s svojo podobo, iz katerekoli smeri prideš na Ponikvo, še bolj prevzame notranjščina cerkve s svojo širino in bogastvom ‘n prekipevajočo kompozicijo. Oltar in znamenita prižnica sta delo bratov Mersijev, lastnikov umetniške delavnice, ki je ustvarjala na Štajerskem - v Rogatcu, Slovenjgradcu. Strokovni upi s cekve je lepo podal v svoji knjižici dr. Ivan Stopar, ki je v času cenjenega župnika Jakopina s strokovnimi nasveti pomagal Pri popravilu v potresu leta 1974 poškodovanih Brollovih fresk. Med župniki je vredno omeniti gospoda Janeza Kešeta, ki je Prišel na Ponikvo leta 1850: priskrbel je težke zvonove pri Samassi v Ljubljani, postavil nove orgle, preuredil oltarje in Prizidal župnišče. Veliko zaslug ima za podružnico sv. Ožbalta, ki jo je prizidal, preuredil in dokupil mnogo novih stvari, zaradi cesarje zašel tudi v hudo finančno stisko. Od 1865 do 1879 je bil na Ponikvi župnik Davorim Trstenjak, pisatelj, kije zbral mnogo zgodovinskih dokumentov o Ponikvi. Sv. Ožbalt Nad vasjo stoji prijazna cerkvica sv. Ožbalta. Ustno izročilo Pravi, da seje tu nekoč razprostiral velik gozd, kije segal vse do Sloma. Na robu gozda je bila kapelica, ki soji kasneje prizidali zvonik. Leta 1736 je novi lastnik urada Slom Novak, ded A.M.Slomška, iztrebil gozd in okrog kapele napravil travnike in Pašnike, kapelo samo pa je prizidal v smeri sever - jug in je tako nastala oblika križa. Janez Keše jo je dal na novo poslikati in tlakovati s kamnitimi ploščami iz farne cerkve. Ob cerkvi naj bi se mladi Slomšek vadil v govorništvu. Letos so temeljito obnovili tako notranjost kot zunanjost cerkve. Šolstvo Začelo seje z ureditvijo učilnice v župnijski jedilnici. Po reformi Marije Terezije so se ljudske šole le počasi širile, ker ni bilo denarja. Leta 1786 smo torej dobili prvo šolo, ki pa še ni bila prava trivialka. Prvi znani učitelj je bil Jurij Jemenšek. Jakob Prašnikar, kaplan pri župniku Lorgerju, ustanovitelj Nedeljske šole na Ponikvi, je uredil učilnico v vlažnem obrambnem stolpu. Leta 1811 je prišlo do gradnje prve šole. Vaščani so dali gradbeni material, baron Dinesberg je plačal obrtnike in tudi postal patron Šole. Leta 1812 seje v novi stavbi pričel pouk. V stavbi je bila učilnica za 80 otrok ter stanovanje za učitelja. Kasneje so učitelju uredili stanovanje na podstrešju in pridobili novo učilnico. V Slomškovem času še ni bilo prave šole in je Slomška za vstop v šolo v Celju in kasneje gimnazijo pripravljal Jakob Prašnikar. Leta 1880 seje šola razširila v trirazrednico. Tretji razred je bil v občinski hiši, ki jo je trgovec Jožef Grablar prodal občini za 6000 goldinarjev. V tretjem razredu je bilo 80 učencev in lahko si predstavljamo prostorsko stisko. Leta 1851 je šola dobila Pomožnega učitelja. Na zahtevo Šolskega sveta z dne 25. 11. 1895 so se pričele priprave za gradnjo novega šolskega poslopja in 3. 11. 1898 seje pričel pouk v novi štirirazrednici, imenovani tako, kot so bile vse osnovne šole na Štajerskem "Jubilejna ljudska šola Franca Jožefa". Štiri velike zračne učilnice so dobro služile vse do potresa leta 1974. Zanimive so plače prvih učiteljev. Dobili so 33 mernikov pšenice, 10 celjskih veder vina, za 5 goldinarjev prediva, 15 gl za krstne priprave in podobno, 9 gl za zvonenje, 20 kron šolnine za otroke ter 78 gl za tiste otroke, ki šolnine niso zmogli poravnati sami. Prva plača je bila uvedena po letu 1870 in je znašala 500 gl po 4. plačilnem razredu. Pouk je potekal v nemščini. Učitelj Janez Nepomuk Cvek je uporabljal striktno le nemščimo. Otroci so slabo obvladovali osnove trivialke, t. j. pisanja, čitanja in računanja. Ko se je Slomšek kot šolski nadzornik mudil na Ponikvi, je zahteval večjo uporabo slovenskega jezika, ker" otroci nič ne znajo, samo nekaj čivkajo". Trgovec Jožef Groblerje bil velik dobrotnik in je dijake finančno podpiral. Tudi Blaž Kocen je bil njegov "štipendist" in mu je moral vsako leto prinesti pokazat spričevalo, ki pa je vedno bilo odlično. Občina Ponikva Po marčni revoluciji 1848 je leta 1850 začel veljati zakon, po katerem seje dežela Štajerska razdelila na občine. Tako je postala Ponikva krajna občina, ki je imela enega župana, 2 svetovalca in 16 odbornikov ter za vsak volilni razred namestnika. Izmed izvoljenih 18 občinskih mož so volili starešinstvo - 2 svetnika in župana. Slava Kovačič Je volilni upor na Planini sploh bil? "Uporniki" trdijo, daje bil, lojalni pa, da o uporu ni bilo ne sluha ne duha. Volilna udeležba na planinskih voliščih je bila 52,5 -odstotna in ni opazno odstopala od občinskega povprečja, kar je za lojalne dokaz, da so vodstvo KS ter SDSS in DS brcnili v temo. Toda tudi uporniki se ne dajo. G. Mirko Kovač pravi, da polovična volilna udeležba kljub temu ne dokazuje ničesar. Normalna volilna udeležba bi bila na Planini 70 odstotna, če pa bi volili v svojo občino, pa zagotovo še za 10 do 20 odstotkov višja. Naj bo tako ali drugače, zapleta na Planini še ni konec. Svet KS je obljubil kolektivni odstop. Ni še jasno, kako bodo rešili nastalo planinsko "vladno" krizo. Razdor med krajani, ki se je lepo odrazil v totalni plakatni vojni, ko so drug drugemu veselo potrgali prav vse plakate, se samo še stopnjuje, saj so eni trdno prepričani, da jim je referendum dal polno legitimiteto za borbo do zadnje dlake za lastno občino, "lojalni" pa pa da so navadni izdajalci, drugi, ki imajo raje vrabca v roki kot goloba na strehi, pa nikakor ne pristajajo na vlogo, ki naj bi jim jo vsilila peščica z vodstva KS, ki po njihovem mnenju Planini že dolgo dela samo škodo. F. K. Spoštovane volilke, spoštovani volilci! V SDSS smo veseli zaupanja, ki ste nam ga naklonili na volitvah! fclin«, prij.to botone «mnlk= Kr us„r5»o U*l Predsednik SDSS: Oto Pungartnik __________ Šentjurske NOVICE POSLOVNA STRAN Trgovina z mešanim blagom in bistro Darko - Boštjan Kukovičič Lokarje - Šentjur pri Celju Tel. : 063/743-081 Svojim cenjenim tepcem se zahvaljujemo za zaupanje z žejo, da vam ‘Božični praznilj prinesejo ohilo družinske topline in veselja. V letu 1995 pa vam želimo zdravja, sreče in miru, da ostanete tudi v prihajajočem letu naši kupci in SREČNO! PRODAJALNA «* ta 11 saiiit priptabila SONJA 10 % POPUST ui. Dušana Kvedra 43 (rednost nakupa min. 5.000,00 SIT -cntiur plačilo z gotovino) Veselimo sc praznikov z v Atrij fCr vam ždimo vesele Božične praznike in srečno Novo leto 1995! iNOUOlUŠeNMURJO! (3ufit ^ SreČn° in ZC,PaVO °t-o$tvc H •!? mami v tržnici Šentjur Drofenikova 16 VEČ kvalitete v otroške roke Avto šola Pl - BIP Šentjur, mobitel: 0609 614 408 Ulrno m pripravo za mm izpite AihB kategorije. Orpatdz/ra/KO teč : - -' • Novomašnik N‘na Ana je bila brhko dekle. Zdrava barva n.jenih *'c- rjavi lasje, spleteni v debelo kito, m žametni pogled rjavih okroglih oči - vse j° j° je napravilo za nevsiljivo trško lepotičko. Bila je pekova hči. Okolica njihove srednje velike, kot škatlica urejene hiše je vedno C|šala po svežih žemljicah in slanih prestah. Kadar je Nina Ana morala zamenjati mamo za pultom, si je nadela bel P'edpasnik z naramnicami, ki so bile obrobljene s "šapotlni", veliko pentljo sije zavezala spredaj, tik pod bujnimi prsmi. ^ l,B‘ čipkasto bluzo si ni zapela čisto pod ie že vedela zakaj ne. yeljala je za pošteno tržanko in dobro ženitveno partijo. Oče in mati sta jo nainenila Franju, edinemu sinu daleč po okolici znanega mesarja. Tudi Nini Ani je '1 f‘uu všeč, toda zaenrat zaradi tega še ni '1 greh pokloniti nasmeh kot češnje redčili ustnic zdaj temu, zdaj onemu mladeniču, y sc je slučajno znašel v prodajalni. Oče Jubileju gasilstva ob rob so jo vedno učili, da mora biti prijazna z vsakim, pa čeprav kupi samo eno presto. Pekova sta veljala za ugleden zakonski par in Nina Ana za bogato nevesto, zato se ni čuditi, da sojih premožni tržani radi vabili v goste. Tistega leta je bil mesec maj močno deževen, pa to ni motilo Dolinske Micke, da se ne bi zgodaj zjutraj na soboto zglasila pri pekovi gospe s povabilom na novo mašo svojega drugorojenca, Tončija po imenu. Poprosila je tudi, če bi hotela Nina Ana biti družica, kar bi bilo novomašniku močno pri srcu. Pekova gospa so povabilo sprejeli in tudi prošnji za družico so ugodili. Obljubili so podariti 150 žemljic in 70 prest za povabljence. Več boljših trških hiš je tisto dopoldne obredla Dolinska Micka in povsod so jo lepo sprejeli, saj je veljala za gospodarno, delovno in varčno kmetico, zdaj pa bo še mati "gospoda", kar tudi ni mačji kašelj. njen mož Tinček je bil napreden kmet in dober oče štirim otrokom, obema pa seje izpolnila goreča želja, da bi njun Tonči postal župnik. Koliko noči sta iskreno in ponižno molila in prosila Vsemogočnega, da bi uslišal njuno prošnjo. Želela sta, da bi sin dosegel ta poklic, da bi bil v njme zadovoljen, ker je bil tako dobrega srca in slabega zdravja. Kolikokrat sta starša v poznih večernih urah, ko so vsi že spali, poslušala Tončkov suhi kašelj in prosila Boga, da se njunega ljubljenega sina ne bi lotila jetika, ki je v tistih letih pobrala marsikaterega mladega človaka. Tonči je komaj čakal, da bi bile priprave na slavje okoli nove maše že nared. Domača cerkev sc je bleščala od čistoče. Pušpanove ketnice in venčki so se pozibavali pod stropom, beli nageljni in beli papirnati trakovi pa so dajali cerkvi poseben čar. (se nadaljuje) I. Podgajski lv> mrak se je spuščal na zemljo, ko je s,rena v gasilskem domu predirljivo zatulila prvič; z zavijanjem je naznanila, Ba rdeči petelin pleše svoj uničujoči ples. Btro, hitro, na pomoč, je še zadnjič zavila ln utihnila. Bilo je leta 1951 in gorelo je v Trobnem —, d°lu. Po naj bližji poti smo zdirjali proti t' > 'N gasilskemu domu, kjer so prvi gasilci p skakali v avto. Odpeljali smo se v ||j|| 'l0č\ Šofer je vklopil sireno in po klancih navzdol in navzgor smo drveli |l*j8F kot podivjani. Toda pot se je vlekla. ||S * ain nekje pri Kalobju so nas usmerili f| na ožjo cesto in šele takrat smo v j jjl Baljavi zagledali ožarjeno nebo in ji VcBeli, da smo na pravi poti. Poveljnik nam je med potjo dajal še zadnja navodila in že smo bili na kraju Maii nesreče. Motorka je zapela, toda voda je tckla le kratek čas. Poletna suša je naredila iv°je, studenec je bil skoraj prazen. in prašič sta zgorela. Ogenj smo krottili z vejevjem, prstjo, kavlji. Šele ko se je nosilno tramovje sesulo, smo se umaknili pred neznosno vročino. Dogodek, ki mi ne bo nikoli izbrisan iz spomina: videla sem onemoglega starca, ^gnjeni zublji so z neustavljivo močjo 'zali mogočen hlev, slišalo se je Predirljivo mukanje živine, ki se je Poskušala strgati z verige. Uspelo je le eni k>avi, kot ponorela je zdivjala v noč. Telica ukrivljenega od življenskih tegob, in njegove solze žalosti. Skrušena ženica je s sklenjenimi rokami prosila Boga za pomoč. Videla sem nemoč pomoči v stiski. Pa pogorišče, le kup pepela, kjer je pred kratkim stal mogočen hlev, ki je ljudem dajal delo in vsakdanji kruh. O tem dogodku govorim zato, ker ga marsikatera izmed nekdanjih gasilk gotovo tudi še pomni. Trpka mladostna spoznaja ne utonejo v pozabo. Povedati tudi hočem, da je v Šentjurju delovala ženska gasilska desetina, ki so jo sestavljale mladinke iz trga in okolice. S Gasilski dom je bil takrat naš drugi ‘™ dom, tu smo se zbirali in g. Smole nas je naučil vse, kar mora znati gasilec. Če bi pobrskali po kroniki, bi se našlo marsikaj zanimivega o naših aktivnostih. Sodelovale smo tudi na tekmovanjih. Imele smo lepe uniforme, pa kaj bi tisto, poglejte fotografijo, morda bo kdo prepoznal katero izmed nas! Čeprav nismo več dejavne v gasilstvu, smo ponosne, da smo del zgodovine šentjurskega gasilstva. Biti gasilec pomeni nekaj več, nekaj kar vzporejamo z dobroto, plemenitostjo. Srce gasilca ne pozna sebičnosti, prostovoljno žrtvuje svoj čas in samega sebe za druge. Kadar zatuli sirena, nas presune, takrat smo še vedno z vami - šentjurski gasilci. L K. Šentjurske NOVICE OBVESTILA ■ - - , S policijske postaje Statistika V preteklem obdobju so šentjurski policisti obravnavali 27 kaznivih dejanj, 132 cestno prometnih prekrškov, 19 kršitev javnega reda in miru, 43 prometnih nezgod; odvzeli so 56 vozniških in 16 prometnih dovoljenj. Prometne nesreče 20. novembra je na regionalni cesti v Turnem voznik Dragan Simovič zbil Franca Turnška, kije podlegel posledicam nesreče. 24. novembra je v Novi vasi pri trgovini Vihar prečkala tesno za avtobusom cesto P.R. iz Šentjurja v trenutku, ko je s preveliko hitrostjo pripeljal Stanko Kovač in jo zbil. Težko poškodovano peško so prepeljali v bolnico. Nekaj podobnega seje zgodilo isti dan pri Kmetijski šoli. Učenko A.A., kije prečkala cesto, j e zbil Miha Koželj, ki nesreče ni mogel preprečiti. Dne 4. 12. je v Jezercah zapeljal S. P. iz Dobja na levi vozni pas ter zbil nasprotivozečega motorista Ivana Roperta. Ob levi cestni ograjo gaje s svojim BMNVjem porival še 24 m daleč. Motorista so z zlomljeno medenico in poškodbami na glavi odpeljali v celjsko bolnišnico. 1.12. je na križišču v Slivnici izsiljeval prednost voznik tovornjaka J.Š. iz Grobelnega in pri tem težko poškodaoval B. Božička, ki seje pripeljal po prednostni cesti. Kršitve javnega reda in miru Stari znanec šentjurskih policistov M.M. iz Bukovja je 6. novembra v gostilni Akva obilno razkazoval svojo moč, maltretiral goste in natakarice tako dolgo, da so le te poklicale na pomoč policiste. Tudi njim je privoščil nekaj krepkih izrazov, ter jim tudi fizično dokazoval, da se ničesar ne boji. Pristal je v iztreznitvenem prostorčku v Celju. Tudi S.S. s Proseniškega si je ponovno privoščil sprostitev v bifeju in trgovini Jomark na Proseniškem. Z užitkom je prevrnil štedilnik, odlomil pivski točilni avtomat, naključnim gostom povedal in pokazal, kar jim gre, ter bil dosleden sam sebi tudi potem, ko so prišli šentjurski policisti. Ti so ga brez pravega razumevanja za njegovo rekreacijo z marico prepeljali v Celje, kjer si je odpočil v znanem prostorčku. Pri sodniku ga čaka tudi kazenska prijava zaradi povzročene škode. Š.R. iz Vrbnega si je 16. novembra zaželel videti svoje dekle in je seveda šel k njej na obisk. Tam je srečal verjetno svojo nesojeno taščo, ki je bila po njegovem mnenju potrebna določenih močnejših vzgojnih prijemov. Na živce mu je šla tudi njena kuhinjska oprema, ki jo je sklenil dodelati z dvema žepnima nožema. Mimogrede seje zaradi boljšega vtisa porezal po rokah in trebuhu. Ko ga tudi hišni gospodar in sosed nista uspela umiriti, so to storili policisti, ki so ga z veseljem pospremili najprej do zdravnika, potem pa še v Celje na istreznitev. V Jurjevem hramu je v 10. decembra zvečer "ordiniral" F.B. iz Vrbnega, tudi dober "prijatelj" in znanec policistov. Do ene zjutraj so mu v gostišču, kljub temu, da je bil očitno krepko v rožicah, še kar stregli z žlahtno kaplico, ko pa mu je končno le kapnilo preko roba in je z nekaj spretnimi manevri dokazal, da današnji mizarji ne znajo več napraviti čvrstega gostilniškega inventarja, gaje oštir postavil pred vrata, kjer je razbijajoč le te (ki pa so menda bile od Jelovice) počakal na obisk policistov. Kazniva dejanja Kraje lesa so postale menda že nekaj vsakdanjega, zato so se policisti podali na Bohor, kjer so 2. decembra zvečer srečali "poklicne" drvarje iz Dobrove, ki so na Netopirju naložili na svoj neregistriran tovornjak kar 14 kubikov "izposojene" bukovine-Med "ravbarji" in "žandarji" bi skorajda prišlo do resnega spopada, če slednjim ne bi uspelo takoj ukrotiti nasprotnega vodjo J. B. iz Dobrove, ostalim pa pobegniti. Na podlagi odredbe sodišča so policisti skupaj s kriminalistično službo dne 18. novembra pri M .J. iz Rakitovca odkrili pravo orožarno: puškomitraljez, kalašnikov, avtomatsko puško, petelinko, luger, plinsko pištolo, okrog 2000 nabojev, 8 ročnih bomb, več vojaških nožev, ampule ciankalija ter še nekaj razstreliva. Isti dan so obiskali tudi N.S. in S.D. iz Vezovja ter Ž.P. s Planince. Pri slednjih je bil plen bolj skromen, le nakaj kosov neprijavljenega lovskega oročja je spremenilo lastnika, bivši lastniki pa se bodo srečali z roko pravice.__________ Poroiilo matiine službe Poročili so se Srečko Kompolšek s Proseniškega in Marija Penič s Košnice, Silvo Potočnik iz Bistrice in Darja Kotnik iz Lopace, Ivan Satler iz Draže vasi in Matilda Korenjak z Ostrožnega. Umrli so Marija Ratajc (79) iz Črnolice, Stanislav Hrovat (65) iz Kranjčiče, Franc Turnšek (51) iz Gorice pri Slivnici, Marija Vidovič (35) iz Voduc, Angela Škoberne (85) z Dobja, Frančiška Johan (96) iz Javorja, Ivan Pišek (70) z Rifnika, Marija Zalokar (92) s Planine, Leopold Arzenšek (81) iz Šentjurja, Jožef Bobek (51) s Planine. ŠPORT V LETU (994 L ' . - Atletika Na OŠ Šentjurje bilo v letu 1994 doseženih precej športnih rezultatov, ki presegajo meje naše občine. K Uf>pehom je veliko prispevala atletika, ki je nadaljevala tradicijo iz prejšnjih let. Na državnih Prvenstvih za OŠ so bile dosežene naslednje uvstitve do 6. mesta: - v krosu 5 medalj in 8 uvrstitev - na stezi 3 medalje in 4 uvrstitve - v cestnem teku 4 medalje in 5 uvrstitev - ženska ekipa v finalu najboljših 12 v državi Naj večje zasluge za te rezultate imajo: Minca Zupanc, Nataša Oset, Rajko Gajšek, Aljaž Roženičnik, Mojca Stropnik, Monika Brglez, Monika Jcvšnik, Alja Belak, Sabina Škornik in Jolanda Ambrož. Iz Slivnice velja omeniti Petro Pungaršek, ki trenira v Šentjurju in je osvojila 4. mesto na krosu Dela. Atleti, ki ne obiskujejo več osnovne šole, so na državnih prvenstvih osvojili 7 medalj v mladinskih kategorijah, in sicer: Darja Šmid, Eva Kovač, Tone Ojstršek, Dejan Mihevc, Primož Pangerl. Zadnji štirje So bili tudi v državni mladinski reprezentanci Slovenije. Vsem veljajo iskrene čestitke! Zahvaljujem se tudi Vsem, ki so pripomogli k njihovim uspehom. Mnogo ljudi je spoznalo in slišalo za Šentjur tudi tako. Upam, da bo Šentjur v prihodnjosti namenil več pozornosti 'n denarja tudi za šport. Športniki se dokazujejo s svojim delom in uspehi, drugi jih priznavajo. Ali jih bo priznal tudi domači kraj in videl vrednost tudi v njih? Vlado A rt n a k Mali nogomet Je še vedno najbolj množičen šport. V letu 1994 je v dveh občinskih ligah igralo 17 ekip. V prvi ligi je zmagala Modea Loka, v drugi pa Panterji. V celjski medobčinski ligi šentjurski Juventus -Maco deli prvo mesto in se bo potegoval za vstop v 1- slovensko ligo. Košarka Največji uspeh so dosegle šentjurske učenke, ki so osvojile 2. mesto v državi. V medobčinski šmarsko- - šentjurski ligi uspešno 'grajo 3 članske ekipe. KK Ponikva in Kemoplast B vodita v svojih skupinah, za vrh razpredelnice pa se Poteguje tudi Študentski košarkarski klub Šentjur. Člani igrajo v Slovenski B ligi, kjer pa se borijo za obstanek. Nogomet Leto 1995 je leto nadaljevanja uspehov šentjurskega nogometa, zato je, kot je dejal predsednik kluba g. Romih, nogomet tudi postal del množične šentjurske zabave in rekreacije. NK Šentjur ima registriranih okrog 130 nogometašev. 4 mlajše selekcije igrajo v Medobčinski celjski zvezi, članska ekipa pa v 3. slovenski nogometni ligi. Letni predračun je znašal okrog 200 000 DEM in lahko se pohvalijo, da so ga uspeli pokriti in tudi dobro porabiti. Resje, da v prvem moštvu igra odločno premalo domačinov, se pa zato lahko pohvalijo s popolnimi šentjurskimi zasedbami v vseh mlajših kategorijah. Mlajši dečki so v močnejši regijski skupini zasedli 5. mesto, tik za Šmartnim in Publikumom. Zlasti v drugem delu prvenstva so pod vodstvom trenerja Gorinška močno napredovali ter obetajo vzpon na regijski vrh. Generalni sponzor ekipe je Elba. Starejši dečki so izjemno dobra in menda tudi najperspektivnejša šentjurska ekipa ter čvrsto zasedajo 2. mesto za velenjskim Rudarjem. Trenirata jih Damjan Romih in Ivan Zupanc, njihov sponzor je tudi Elba. Kadeti so pristali v sredini regijske lestvice. Trenira jih Ketiš, sponzorira pa Yurij. Mladinci so v regijskem vrhu in so osvojili 3. mesto. Njihov sponzorje Yurij, trenira jih g. Rumpf iz Celja. Člani so se letos kvalificirali v 3 SNL, kjer skupno z Bakovci in Dravogradom zasedajo 2. mesto ter resno računajo na 2. slovesnko ligo. Še vedno jih trenira Jurjec, sponzorja pa nimajo. G. K. ŠAH V letu 1994 seje v Šentjurskem šahu utrjevala množično rekreativna dejavnost in nadaljevalo delo z mladimi. Dosežen je bil nov pomemben napredek v kakovosti šaha. Najpomembnejši dogodki: 1. Ekipa ŠD LIPA Šentjur je dobro (prvič!) igrala v 1. slovenski ligi in v njej osvojila 7. mesto. 2. Sebastjan Jazbinšek je uspešno zastopal barve Šentjurja na vrsti mednarodnih turnirjev (Bled, Ljubljana, Ptuj, Češka, ...). Še bolj odmevni so bili njegovi rezultati na uradnih prvenstvih Slovenije. Pri mladincih je bil v najstarejši kategoriji (do 20 let) 4. v Sloveniji. Na kvalifikacijah seje uvrstil na člansko državno prvenstvo, kjer je osvojil 10. mesto, kar je seveda izreden uspeh šentjurskega šaha. 3. Na regijskih tekmovanjih so sodelovali tudi nekateri drugi mlajši igralci -s solidnimi rezultati. 4. Damjan Biščan je na državnem mladinskem prvenstvu (do 18 let) osvojil 10. mesto. 5. Na mednarodnem pokalnem rvenstvu Slovenije je med 45 ekipami enljur zasedel 24. mesto. 6. Odigrana sta bila društvena prvenstva 1993/94 in 1994/95. Na prvem je zmagal mladi Biščan Damjan, na drugem, pravkar odigranem, pa F. Gazvoda pred Plahuto in Streicherjem. 7. Odigrano je bilo občinsko posamično prvenstvo dečkov in deklic. 8. Odigranih je bilo že 9 devet mesečnih hitropoteznih turnirjev. Pred zadnjim turnirjem vodi Potočnik pred Gazvodo in Lorgerjem - ti imajo tudi največ možnosti za naslov skupnega hitropoteznega prvaka društva. F. G. Šentjurske NOVICE POSLOVNA STRAN Termi* m TEHNIČNA TRGOVINA Cesta Kozjanskega odreda 87a Šentjur Tel./fax: 741-329 - salonitne plošče 6 valne 11. ki -150 cm 799,00 SIT - velika izbira keramičnih ploščic Že od 779,00 SIT - lestenci | 1 *| 1 ' / 1 od 4.990,00 SIT - plaloniere J_ | vil. L ' 990,0 SIT - kristalni lestenci J razni od 9-890,00 do 23-990,00 SIT - senzorska luč 6.990,00 SIT - glasbeni stolp CROWN 1 e 16.489,00 SIT - peči litoželezne SIME od 23,8 KW dalje 49.990,00 SIT - peči litoželezne VIADRDS od lto.dije 79-990,00 SIT - gorilec MINOR 1 do 30 KWJ 46.990,00 SIT - črpalke Grudfos 9-990,00 SIT - radiatorski ventili Herz 1.149,00 SIT SUPER UGODNO - trajnožami kotel 30 KW - plinski kotel Kovodel 25 KW 68.990,00 SIT 79-990.00 SIT i Vsem svojim stranicam želimo prijetne praznišg in srečno ter uspešno 9{ovo Četo! Za obisk so priporočamo vsak dan od 7.30 do 18.00, v soboto pa od 7.30 do 12.00. i d.o.o. simms Ljubljanska 26, 63230 ŠENTJUR Tel./fax: 063/743-151. tel.: 741-151 i/gem otcanotn žedira prijetna Božieno-dlorodetnapraznorapa, gr op im strankampa se zakradjpera za zaopape v*pretepem detu. terpik z regedpem prieadpera r Edlinipogdoradnici tudir deta 1995,/ BOJANA fN ANTON/COŽBiJ v Eli! II M II i vIVi ffilSM SVOJIM SEAHAM usm UA/iiin IN OBILO MD0V0MST1V LETU Si! ->^rAKVONU Tel.: 743-010 Cesta Kozjanskega odreda 13, 63230 Šentjur TRGOVINA IN SERVIS ti' Lepem; IL phSkd AKCIJA! MENJAVA MEHA ZA PS 1.790,00 SIT Pralni stroj, štedilnik, hladilnik ali večji aparat vam v naši trgovini ne bomo le prodali, ampak vam ga na vašo željo naši serviserji tudi strokovno montirajo in preikusijo, seveda brezplačno! IVgovlna z belo tehniko, akustiko, široko potrošnjo, clcktro In vodovodnim materialom ter rezervnimi deli SUPER CENE štedilnik vgradni LUBJ 2x plin + 2x elek. 44.990,ooJHBH2 | sušilni stroj GORENJE 38.980,00 TVVojager 51 cm TTX 44.990,00 pralni stroj GORENJE 604 X 45,990,00 J8“ov SSST ' i gon nn !pelmlei j.oyU,UU ugodno MAGNET d.o.o. INVALIDSKO PODJETJE C. Leom Dobrotnika 3 63230 Šentjur TRGOVINA ŠTORKLJA TEL./FAK: 743-360 Trgovina iz Šentjurja vam nu4i za praznične 4ni bogato izbiro za najmlajše BosAto jc zaIožcma z otroško opremo iz lAstMC5A progrAmA in iz uvoza: stolčki .stAjicc .prcvijAlnc mize, vozički, Avtosebcži. hojice itt>. Za hladne dni vam nudi hlače, puloverje, bunde, komplete, pajacke, kape, šale, rokavičke in še Tudi ^°vo leto se pr16flcye,z njim pa p°'nč ^Sare igrač, in najrazličnejših dan'- VSI PROIZVODI SO PO UGODNIH CENAH, MOŽNI SO RAZNI KREDITI, OBENEM PA VAS ČAKA DARILO TRGOVINE. TrgoviHn pričakuje! RAZVEDRILO NOVICE __________________________ j NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA ST. 21 Nagrade za pravilno rešeno nagradno križanko št. 20 podeljuje Trgovina Vihar - Selič. Voziček za plin prejme Stejka Knez iz Doropolja, termovko prejme Viktor Kovačič, Na Lipico 8, dežnik pa Nežka Antlej, Na Lipico 3. Šentjurske NOVICE LAHKO 61 BILO RES - Država naj se nekam piše... Prvih 100 metrov te tolikokrat obljubljene in pozabljene cestne povezave med Planino in Sevnico je pod asfaltom. Ker je noče asfaltirati država, so se je lotili Planinčani kar sami. Začeli so že, nadaljevali bodo takoj, ko bodo pobrali (in ne odvedli) prvo akontacijo davkov za leto 1995. Res je... Daje IS šentjurske občine na srečanju upokojencev upravnih organov svojim bivšim delavcem za darilo poklonil vsakemu seznam živih im mrtvih upokojencev. Poteza j e res lepa, saj se bodo lahko upokojenci odslej na srečanja vabili kar sami oziroma hodili drug drugemu na obisk. Saj je res, pa ni..., ali skromnost je naša odlika! Po Grdinovi predvolilni propagandi (LDS) se je v času njegovega mandata šentjurska občina na top listi razvitosti pomaknila za 15 mest navzgor. Nihče ne ve, od kod taka skromnost! Odkar se tozadevni podatki več ne zbirajo, bi se mirne duše lahko uvrstili ša kakih 10 ali 20 mest višje. Eden ni nobeden Me enega, dva nadvoza bomo imeli, smo zvedeli na Hruševčanom amenjenem predvolilnem shodu Združene liste. Očitno se v predvolilnem času poleg gradov uspešno zidajo v oblake tudi nadvozi. Enoumje in brezumje Nesojeni šentjurski župan g. Grdina je na eni izmed svojih rdeče obarvanih predvolilnih manifestacij javno obelodanil, da smo prej imeli enoumje, sedaj pa imamo menda brezumje. Kot da je že naslutil svojo usodo! Notne in dnevne stranke Po zadnjih volitvah se stranke na Planini menda več ne delijo na leve in desne, temveč na nočne in dnevne: prve so lepile plakate ponoči, druge pa podnevi. Zaskrbljenost je brez razloga Nekatere naše bralce skrbi, s čim bomo polnili tole stran sedaj, ko ni več Grdine. Brez panike! Ker je g. Malovrh pred volitvami javno povedal, da se 90 - odstotno strinja s svojim prijateljem Grdino, nam snovi očitno ne bo zmanjkalo. Kateri so naši? Po prvem povolilnem preplahu na občini je kmalu prišlo do stabilizacije: prejšnji "njihovi"in sedanji "naši" so se tako premešali, da jih niti sv. Jurij ne bi uspel več ločiti. Orožarska afera V predvolilnem času je, hvala bogu še pravi čas, policija odkrila v Slivnici skladišče orožja, ki je zagotovo bilo namenjeno občinskemu prevratu v primeru volilnega poraza. Ve se, katera stranka je še pred kratkim prisegala na revolucionarno prakso! Šentjurska kronika 94 December mesec, so naložbo izpeljali. čas nakupov, praznovanja in daril, vsak po svoje si razlaga, kaj skoz leto je storil. Marsikaj se je zgodilo tudi v naši občini, da spomin si ohranimo, to zapišimo še mi. V Hruševcu gradi se šola, lep objekt bo to postal, z njim se končno bo prosveta rešila prav vseh težav. Tudi cesta skozi mesto, ki bila je vsa razrita, zdaj lepo je spet prekrita, pod asfaltom pa leži zdaj več kablov in cevi. S plinom odslej se bomo greli, ob kabelski pa kaj (s)počeli. A ne kurite preveč! Treba vedeti je to, bolj ko v hiši toplo bo, več iz denarnice bo šlo. Zdaj Šentjur se res napenja, svojo faco čisto menja. To obvoznica nar’di, ki Šentjur na pol deli. Vsi smo vedeli, da to brez nadvoza sranje bo, Le občinski strokovnjaki, pametni - a le čudaki, Za plačilo na volitvah pa so praznih rok ostali. Čas volitev v Šentjurju dvigoval je gosti prah, predvolilni duh povzročil mnogo strankarskih je zdrah. Kandidata za župana končno sta bila izbrana. Vsi smo čakali le to, kdo odslej nas vodil bo. Ljudstvo seje odločilo, Jurčku oblast je podelilo. Vlado zdaj ne vlada več, čas njegov je končno preč. Jurček naš in vsi svetniki občanom bodo zdaj na piki. Treba bo močno garat, če želijo obdržat mandat. Vse, prav vse je zdaj končano, odložimo vse skrbi, dvignimo vsak svoj kozarček in nazdravimo si vsi! Vse najboljše in naj lepše vsem vam Bezenšek želi. Če sem napisat kaj pozabil, ne zamerite mi vi, obljubim vam, in to za sveto, da boste k letu v kroniki.