V Celftt, sobota dne 19. Januarfa 1924« PoStBlna plBiana i lototinl, Stane letno 84 Din, mesečno 7 Din, za inozemstvo 24 ™rsikaj b. b.Io lahko bolise pri nas doma ob H. M. — AI. Peterlin Bätog; ~~^5 Skrivnost mrtveca. Kriminaina povest Tako je obsedel v svoji jezi v ku- ninji, ki je bila zadaj proti dvorišču. »as je strmel v onemoglem srdu pred !*', k0 je 2aPazi1 "ied pepelom napol ¦ežgan. koaček papirja. Cotovo ga je kdo v nagüci vrgel vogem .njepadel najbrže skozi napol pr.prta vratca vsled prepiha na tla v pepel. Kar tako je segel po njem in pnčel čitati 5e neuničene črke. Vedno bolj strastno se je uglabljal v pismo, ki mu je priobčilo presenetljivo poro- Cilo. Med tem, kar je čital, in onim, kar je bilo uničenega, je izsledil pravo 2vezo, vstal je burno, zaprl trgovino in tudi stanovanje ter naglo odSel iz hiše. Tarn daleč izven mesta je bil kamnolom. Blizu njega se je širil sa- moten borov gozd, kamor je redko stopila Človeška noga. Zamolklo kriče je vzletelo nekaj krokarjev, ko se je tja približala ženska postava. Klara, zakaj bila je ona, ozrla se je boječe na vse strani in hitela proti gostemu grmitevju, skozi katerega gosto vejevje sodelovanju naroda, da ni v neskonč- nost cincala radikalna stranka in da niso katoliSki naii voditelji naroda na- penjali vse sile, samo da preprečiio, da pride narod do besede in sodelujoče moči v svojih samoupravnih telesih v srezih ali okrajih in v oblastih. Od zrelosti na5ega naroda bo sedaj odvisno ali bo sledil Se vnaprej onim, ki ga slepijo s frazo autonomije in ubijajo s težkimi novimi davki ali pa se bo odločil za pametno in koristno gospodarsko delo v svojih občinah, srezih in v svoji Ijubljanski in mari- borski oblasti, v kateri ima lahko ves upliv in vso moč brez škode za skup- nost in edinstveno ureditev naše države. Izgleda, da so klerikalcem §teti dnevi hujskanja in beganja naroda, po- zitivne narodne stranke pa morajo upreči vse sile, da se zrelejSi del na- roda pritegne k plodonosnemu delu za dobrobit gospodarstva in napredka naSe dežele. ledno potrebno objaSnjenje. Pos!« ujedinjenja naSa tri bratska plemena, izašli su na pozorniiu razni problemi, koji su se rešavalt i još re- Savaju na razne načine. Oni su često nezgodni pa čak i opasni. Razlozi i pobude ovih načina mahom postoje u tradicijama i navikama iz proSlosti. Retko se koji seti, da in rc5ava na osnovi nove stvorene situacije i da izbira nove praktične načine, koji te svojom praktičnošču i logikom stvari a prema duhu vremena omugučiti e- fik&sna reSenja. A ova bi nesumljivo rezultirala pravilno, sistematsko i sta- bilno konsoüdovanje celokupnog naSe? socijalnog života. Najgora je prl tome jo5 i ta okol- nost, Sto se često puta sve ovo uvija u razne izgovore sa raznim i skrive- nim tendencijama. Kako izgleda, ovo zlo u poslednie vreme postaje opSta navika i zar^žuje ba§ one slojeve na§ega društva, koji su po svojim ubedjenjima i osečanjima pozvati, da rade negativno. Ovaj nemio fakt nas je i pobudio, da napi?»tmo ove redove. Na ime: Nesumljtvo je, da je posle ujedi- njenja celokupni na5 život pod novim okolnostima, morao poči u duhu vre- mena i novim pravcima. Tri bratska plemena, ranijim re- žimom S'stematski odrottavana i pod- ni mugel od zunaj prodreti noben pogled. Komaj je bila na mestu, ie se je razdelilo vejevje in prikazal se je mla- denič, čegar bledo in izsuSeno obličje bi komaj izdalo prej §e tako svežega in dobro rejenega Otona Seljaka. Z veselim vzklikom je objel svojo ljubljenko in pristavil naglo: »Mislil sem že, da ne prideS. Tako dolgi so mu bHi trenutki, ko sem čakal na te.« »Zakasnila sem se, Oton«, rekla mu je, »ker me je videla tvoja mati in me zadržala par minut,« »Oh, ubožica!« vzdihnil je Oton globoko in obupno povesil roke. »Bojim se, da jo stre moja ža- Iostna usoda!« »Ba§ nasprotno je res!« zaklicala je Klara in ga bodrila. »Zdaj upa prav trdno, da se izkaže tvoia nedolžnost!« »Ali ie to mogoče?« dejal je on in jo neverjetno pogledal. Torej na- meravaS res, da bi izdala najin se- stanek v oni noči in me tako rešila?« »Da, hočem!« izjavila ie Klara trdno in odločno, »zakaj, ako molčim Se dalje, preti nama Ie neizogibna smrt. Milva sva pa za to Se premlada, kaj ne?« In ker je moltal neodločno, jt vajana kineskim zidom, kao bujica morskih valova, krenula su sa te pu- cine ka obalama bratskoga zagrljaja i zajedničkoga života, Stoga su se ovom prirodnom pojavom još u sa- mome početku morale rušiti sve one veštačke i silom stvorene prepreke. psirodno je na svaki način još i to, da je se ovom prilikom morala stvoriti i izvesna reakcija, kao posle- dica ruSenja starih navika, gledišta i ubedjenjai koja je svakako oduzimala izvesnu moč ovoj novoj ekspanziji. Ali ba§ ovaj fakt i stvara, kod na- roda upučenih prirodnim zakonima na zajednički Xlvot, onu borbu, u kojoj se on samo osvežava, pomladuje i sve viSe jača. Sa takim svojstvom on če sve prepreke i prebroditi. Samo je vrlo važno uzvisiti se nad sitnim i lokal nim zadievicama, koje obično vode po- reklo iz proSlosti. Ovo u toliko pre, gto je i samo vreme i mnoge druge okolnosti u mnogome sve izmenilo i stvorilo povoljne okolnosti, da se uz dobru volju sve povoljno reSi. Takav je slučaj i sa raznim is- padima, prebacivanjima i akcijama ne- koücine inače vrlo uglednih udoševlje- nih Ijudi ovde u Celju. Poznato je, da se u Celju nalazi poveči broj Srba, koji su se verski pfikupili u pravoslavnu cerkvenu op- Stinu. Oni na prvom mestu medju svojom bračom, po torn i medu osta- im našim sugradanima smatraju, da imaju prava živeti bratski i prüateljski. Oni po visokim principima svoje vere: »Brat je mio, koje vere bio«, idu još 1 dalje, te u svoju braču računaju i sve korekme državljane naše mile otačbine, uzvisujuči se nad onim, Sto je bilo i stvaraju sve moguce povoljne okolnosti za uzajamni i složan rad na boljitku i napretku celokupnog naSeg naroda u sadaSnjosti i budučnosti. Zbog toga oni odbacuju svaku zadjevicu iz pro§losti i razne mističiie izgovore, a teže uzajamnom, zajednič- kom i bratskom radu iz najčistijih pobuda. Naš uzvišeni patriotizam, dokazan i osvedočen na Oolgoti največeg stra- danja, baL nas na ovako postupanje i navodi. Zato smatramo, da se patriotizam ne može uzdiči na viši stepen ru- Senjem, osvetom, zajedanjem, prezi- ranjem, napadima i u opšte onim srest- vima, koji nište svaki moral i etiku. Na protiv, suStina pravoga patri- nadaljevala: »Pomisli, kaj sem zve- dela o Iskril Neka natakarica, kl je zdaj pri vas v službi, ga je spoznala. In to, kar je izpovedala o njem, me sili, da pozabim vsak obzir!« Tako prepričevalno je govorila, da jo je silil Oton, naj mu kaj več pove, in ona muje pripovedovala: »Bil je ie v ječil Morda se 5e spominjaš, da so pred leti porotali vsi časopisi o riekem velikem vlomu na Dunaju. Vlomilca so prijeli in k razpravi, ki se je vršila kmalu nato, je Sla tudi natakarica Liza Vrtnikova. Zanimala se je zato, ker je bil njenemu Ijubčeku, Prancetu Bržni- kovemu, ki je bil takrat sluga pri neki visoki gospodi, zdaj pa služi kot pod- častnik pri vojakih, obenem ukraden tolar Marije Terezije z dragocenim tra- kom. France namreč je služi! v hiši, kier je bil izvršen ulom, ter je bilo tudi njemu ukradenih več predmetov. In obtoženec, katerega je razločno vi- dela pri obravnavi sedeti na obtožni klopi, ni bil nihče drugi kakor — Martin Iskra. Seve, ne piše se niti tako, ampak Martin Izak, kakor je bilo takrat sodnijsko določeno. Dokazali so mu zločin in ga obsodili na več let težke ječe, ker je skril zvitež vse tako, da niso mogli najti niti najmanjše otizma mora biti negacija gore reče- nog i ispunjena najuzviSenijim princi- pima moralnosti. Patriotizam mora biti idealan, uzvišen, jas&n i svetao kao sunce. Patriotizam ne sme 1 ne može biti srestvo za razne svrhe i ciljeve. Prema tome patriota ne sme biti slep u pogledima na prošlost, sadaS- njost i budučnost; niti brutalan tiranin u izboru raznih srestava, on mora biti prema svome iskren, jasen, otmen i naklonjen bez i jedne pomisli o skri- venim i tajanstvenim ciljevima. Prema tudjinu niora biti odmeren, uvictjavan, pribran, plemenit i odüuCan. Mectutim, kad posmatramo celo- kupni rad nekih ovdašnjih patriota, onda čemo odmah uočiti vrlo velika ostupanja od napred rečenog. Zašto ? To oni sami najbolje znaju. Ali svaki ozbiljan i objektivan po- smatrač mora osuditi svaku akriju onih, koji misle, da osvedočenim patrlotama i nacijonalnim radnicima mogu raznim izgovorima zatvoriti oči, pa da ne vide istinu, koja je po sredi. Tiče se »Svetosavske Besede« i zabave, koju prireduje Srpska Pravo- slavna Crkvena Opština u Celju o Sve- tom Savi 26. i 27. ov. meseca. Po zamisli, razmerama, stilu i no- vostima, ova se zabava mora prirediti u »Unionu«, a besedt u »Narodnom domu^. Sam ovaj fakt dovoljno dokazuje, da je »Narodni dom« namenjen važ- nijem delu ove svete nadjonalne ma- nifestacije, dok »Union« kao odobniji i akustičniji, namenjen je vi5e umet- ničkom \ zabavnom delu iste manC- festacije, Iz do sada rečenog jasno je« da svi razlozi i izgovori za neučeSče u ovim čisto reJigijozno- nacijonalnim ma- nifestacijarna, moraju ne samo otpasti, vec kao suprotne sile t osudene biti. Otpadaju pred uzviSenom idejom proslave Svetoga Save, koji je uvräcen u svece za svoj patriotski rad; a osu- c vB^ä\ ^ä^ä^ä\ ^ä^ä^äw ^š^š^Ba^a^p^a a^a^iH ^a^a^aA ^a^a^ij ^a^a^K a^a^iH H^a^av ^¦^¦^¦^^¦^¦^h HjMHHk C7 ^«^ ^BBHB& ^BBBB^B\ ^HBBBBBT ^BBBBB^r^BBBBBBL BBBBBBb ^BBBBBBA ^BBBBBV ^HBBBBb bBB^BB^L .^R^B^B^BV ^B^B^B^BT ^B^B^B^B\ HB^^B^^IH^IbW. ^«'vj.- bBbI ^¦¦¦¦¦j ^¦¦¦¦¦f ^¦¦¦¦¦1 ¦¦¦¦¦¦ ¦¦¦¦¦¦ ¦¦¦¦¦¦ ¦¦¦¦¦¦ 'F ^¦¦^¦¦¦¦k ^¦¦¦¦¦f v^BBH ¦B^B^BB ^^B^B^^k^k^fek. "^V ^B^B^B^Bb^B^B^BT ^B^B^B^B^^^^B^B^B^k\ BBH^Bh ^BB^B^Br ^B^B^BH B^BB^Bb B^B^B^b ^B^B^^Bb ^B^B^B^BHBVB^H^B^Bh amo Din 2 —. BroSuro ima v zalogi tukaiSnja trgovina Gončar d Leskov- Sek. Občinstvu se knjiZka pr»v toplo priporoča. Tržne cene v Celju, dne 15. Jan. 1923. (V Din.) Qovedina: V mesnicah I. vrste25 — do — •—, II. 23%~ do --•—, na trgu I. vrste 24- do —•- , II. vrste —•— d<» 19'50, vampov •- do 10"—, pljuč — do 10, Jeter -•- do 22'-, 1 kg iedlc 22*— do —'-, loja 10— do 25—. Teletina: 1 kg telečjega mesa (. vrste —•— do 35"—, II. vrste JO'-— I kg Jeter 22 , 1 kg pljuč22- do -•—. Svinjina: 1 kg praSičjega mesa I. vste -- do 35—, II. 30 do--•-, 1 kg pljuC IS'—, 1 kg jeter 15-, 1 kg slanine I. 44'-, II 4I-—, 1 kg mast! 44'—, I kg ameri- kanske masti 39-—, 1 kg šunkc 45'—, 1 kg prekajencga mesa I. 45—, II. 40, 1 kg pre- kajenih parkljev 10'- , 1 kg prekajene glave 20—, 1 kg jezika 40*-. Klobase: 1 kg kra- kovskih 50'-, 1 kg šunkove 50'- , I kg hrenovk -'- do 35'-, 1 kg safalad 30'—, 1 kg posebnih 30—, 1 kg pariških — —, 1 kg sve2Jh kranjskih 50'—, suhih kranjskih 60--, t kg salami si »e 130'— do —'—, Perutnina: (1 komad), plSčanec majhen —*-~ do —•—, večji 30'— do -'—, kokoš 30- do 50'—, petelin 40— do 50'—, raca 40 - do 50—, gos 150- do -, domaC zajec, manjSi —*— do 25s—, večjl 30'—. Ribe: 1 kg krapa (mrtvega) 20— do •—. Iživega) ~— do —•-, 1 kg SCuke (mrtve) _¦_ do —'-, (?.lye) —•— do —•-. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 4'— —¦•—, I kg surovega mesla 60s— do —'—, 1 kg čajnega masla 88' —, 1 kg masla 48-—, 1 kg bohinjskega sira 60*— do 70-—, t kg sirčka 20 -, eno jajce 1'- do 2'25. Pijač«: (1 liter) starega vina 12'- do 15'—, novejra 9— do 12-—, piva T~ do—-—, žganja 28'- do 30—. Kruh: 30 do 35 dkg belega kruha 2'50 do — •—, 70 do 84 dkg belega kruha 5'— do —' ,1 kg belega kruha /•—, I kg črnega kruha 6"-, 1 kg «emelj 10—, žemlja 5 do 5'/2 dkg 0'50, žemlja 10 de II in pol dkg 1— do —*—. Sadje: t kg luksuznih jabolk —'-, I.'—, 11.5—,HI.3'—. 1 kg luksusnih hruSk— •— do— '—, I.—'—, hrusk II.-—, HI. — •—, 1 kg breskev — -, t liter navadnega kostanja -•— do—"—, 1 kg orchov 84—, 1 kg luščenih orehov — •— do 30--, 1 kg, sliv -•— do -•—, ikgčeSpelj —'--,1 kggrozdja-'-do — —, suhih če5pelj %¦- do 11—, 1 kg suhih hruSk 6-50. Špecerijsko blago: (1 kg) kave Porto- riko 64'—, Santos 50—, Rio 40'—, pražene kave I. 68'-, II. 56—, 111. 48-, kristal be- lega sladkorja 21, v kockah 23, kavne pnmesi 26'-, riža I. 11. , II. 875,(1 liter) nbmiznega olja 32*—, bučnega olja 40*—, vinskega kisa 4'—, navadnega kisa 3'—. petroleja T-~, spirita denat 16'—, (t kg) soli 3'50 do 4'25, celega popra 38'-, mle- tega popra 40' , paprike 70'—, sladke pa- frike 96—, riževega Škrobci24-, testenint 21-, II. 13-50 do --, mila 17'2ü do -•• , kaibida 7'50. Mlevski izdelKi: (1 kg) moke St. 00 6 20, 0 6*-, 2 5'6C, 4 5'3O, 6 1 3*70, kruSne meSane moke 4'—, rJenc enot- Sfrv. 8. .NOVA DOBÄ« Stran 3. ne moke 520, jeSprena 5*20, otrobov V70, koruzne moke 3*50, koruznega zdroba 470, pšenlčnega zdroba 6*50, ajdove moke I. b'bo. Na drobno pri kilogramu 20 para veC. Zito: (q) pSenice 380*-, r2i 320'—, Ječmena 280*—, ovsa 28u'—, prosa 300*—, nove, sušene koruze 28Ö-—, ajde 300'—, fižola ribnlčana bOO'— do 650—. graha 1500 — do— --Ječei 400'— do—'-. Kurivo: (q) premoga, črni 51— do —•—, rujavi 2650, m3 trdih drv 150—, q trdih drv 40"—, m3 mehkih drv 120—, q mehklh drv 32'—. Krma: q sladkega sena 100 — do — *—, pol sladkega sena 75*— do —"—,kis!ega sena 50— do — —, slame 50— do —'—, prcšano po Din 25'— pri 100 kg več. Zelenjava in gobe: (1 kg) glavnate solate (kom.)—— do-----, Strucnate 0 —do 0—, endivije V— do 1"50, I kg poznega zelja 2 —, (1 komad) ohrovta075dor-, karfijol 2 — do 3—, kislega zelja4"— do 5'—, kole- rabe 0^0, špinače 1*50, (1 kg) Cebule 2 — do 2*50, česna 10•—,krompirja 125, 1 komad repe 025, krožnik kisle 150, motovilca 1*50, 1 Kg radiča 9—. Protestni shod hišnih posestoikov v Ljubljani. V nedeljo se je vršil v Ljubljani velik protestni shod hiSnih posestnikov, na kateren so bili navzoči tudi zasto- pntki iz Celja, Maribora, Ormoža in Ptuja. Zborovanje je vodil predsednik druStva hiänih posestnikov za Slovenijo g. Frelih. Prvi govornik dr. Fran Vt^in- discher je opozarjal težka bremena, ki jih morajo nositi danes naši gospodar- ski krogi. V Ljubljani je obremenjena najernnina s 53 odst., v Celju z 89. Slovene« se nikdar niso branili plače- vati razmeram primernih davkov, ne tnorejo pa dopustiti, da bi prehud dav- Lni vijak uničil njih gospodarstvo. Predsednik Frelih je podal obširno po- ročilo o 30 odstotnem drZavnem pri- bitku na hišno najemmnski davek in o njego^em krutem učinku. Zakon se direktno izigrava proti gospodarju, do- Cim vlada za državne nameačence ne stori ničesar, da bi zboljSala njihov potožaj. HiSni posestniki ne zahtevajo drugega, kakor pravično, primerno žn enakomerno razdelitev davka na vso državo. Mačelnik Trgovske zveze Je- lačm je povdarjal solidarnost trgovcev s hiSnimi posestniki. Ostro se je pri- jelo tudi fmančno delegacijo. SploSno je vladalo veliko ogorčenje nad gos- podarsko poiitiko radikalnega režima. Končno so bile sprejete obsežne reso- lucije ki se glase: I. Ker so razlogi za utesnitev hlšne posesti po končani vojni odpadli in ni naimanjäe opravicenosti za daljni ob- Stoj zakona o zaščiti najemnikov, pro testlra shod hišnih posestnikov iz Ljubliane in ostale Slovemje z vso od ioCnostjo proti nameri, podaljšati var* stvo najemnikov po 1. januarju 1925 Zaščita najemnikov ne dusega svojih namenov, ovira stavbno zidanje, ki je edino zmožno ozdraviti razmere lastni kov in najemnikov, ter jlm uničuje htšno posest. Dižava, zastopi in drugi delodajalci naj dajo svojim nameäcen cem toliko dohodkov, da bodo ti ne samo primerno živeli, temveč tudi pri- memo stanovali. Zahtevatiio da država zgradi hi5e za svoje urade in stanovanja za svoje nameSčence. Omejitev hiäne lastmne je proiisocijalna, ker naravnost onemogočuje razvoj industrije, trgovi- ne in vseh pridobitnih poklicev, ki ne morejo niti do poslovmh prostorov. Vsied proste razpolage stanovanj po hiSnih lastmkih bo Stevilo razpoložlji- vih stanovanj večje kot sedaj in cene stanovanj ne bodp previsoke, ker se bodo ravnale tudi po ponudbah in pla- Cilazmožnosti najemnikov. S prostostjo 8tanovanj, torej stanovanjski bedl ne bo ftkodovano, temveč stanovanjske raz- mere se bodo zboijäale 11. Na shodu dne 13. ianuarja 1924 v veliki dvorani hotela »Union« iz Liu- bljane in ostale Slovenije zbrani hišni posestniki protestirajo proti 30 odsto- tnemu pribitku na hiSno najemninski davek, ker so davdna bremena, ki jih mora nositi hišna posest v Sloveniil takro velika da onemogoča vsako ren- tabiliteto in Skoflujejo lastniku in na- iemniku. Hišnonajemninski davek z dokladami vred je tako visok, di hiSnerrm posestniku od hajemnine ni- desar ne ostane za popravilo in vzdr- zevame hiše in s tem tira država s svojo nesrečno finančno poiitiko v pro- past vse naše hiSe in ves naš stan. Zahtevamo iz soeijalnega in gospo- darskega staliSča kakor tudi iz stališča l*vr»e pnviCnpsti v interesu hiänih last- nikov in najemnikov, da se hi§no-na- jemninski davek v Slovenlji izenači s hišno-najemninskim davkom v Srbiji. Zahtevamo takojSnjo ukinitev 30 odst. pribitka na hiäno-najemninski davek, ki je bil v Sloveniji vže pred vojno največji v celi Evropi. Protestiramo proti temu, da je g. finančni minister tudi v proračun za leto 1924. sprejel za Slovenijo 30 odst. državni pribitek na naiemninski davek. Prav tako je krivično tolmačenje zakona, da se je 30 odst. drž. pribitek raztegnil tudi na dezeine doklade, katere se ie krivično proglasilo za državni pribitek. Te de- deželne doklade je odpraviti, ker jih plačujemo samo v Sloveniji in ne tudi v ostalih pokrajinah v državi, kar je vsekako velika krivica za nas davko- plačevalce. III. Na shodu dne 13. januaria 1924. zbrani posestniki iz Ljubljane in ostale Slovenije protestirajo proti odpravi dav- čnih plačilnih nalogov in zahtevajo nujno, da se ti plačilni nalogi za vse vrste davkov zopet izdajajo, ker je brez teh vsaka natančna kontrola nad prepisi davkov onemogočena ter se dogajajo vedno slučaji, ko davkopla- čevalec zamudi rok za. pritožbo, s če.niur se mu večkrat zgodi občutna Skoda in je vsaka gospodarska kalkulacija davko plačevalcev nemogoča- Povdarjamo od- ločno, da ne odnehamo od opravičene zahteve poprej, da se nam neopravičeno odvzeti plaČiini naiogi zopet dostavljajo. Zahteva je tembolj opravičena, ker fi- nančna uprava za Hrvatsko in Slavo- nijo gotovo iz potrebe Se nl predlagala opustitev plačilnih nalogov, kakor se je to pri nas zgodilo. Zahtevamo, da se predpisi davkov pravočasno vr5e ne pa za cela leta nazaj, kar se je do sedaj večkrat dogajalo. Znano je namreč, da se davčno posto- topanje vrši pravočasno in preobSirno. Istotako naj se vr5i pravočasno tirjanje davkov. Pri vsakem tirjanju in plačiiu davkov je natanko navesti vrsto dav- kov, katerl se tirjajo, odnosno plačajo ravnot&ko tudi plačtlno dobo. IV. Zahtevamo, da se občinske in okrajne doklade na hišno-najemninski davek po možnosti popoinoma odpra- vijo ali pa vsaj zmžajo na najniJSji od- stotek, ker te doklade raznih okrajnih 2astopov in občin znesejo v večjih krajih več kot na5a celotna kosmata najemnina ter mora hiSni lastnik te doklade plačevati iz svojega, za. vzdr~ ievanje hiie pa nima mtt vinarja. V. Zahtevamo, da se sledeče dolofbe zakona o taksah takoj ukmejo, od- nosno spremene, in sicer: člen 1. tar. post. 12, in sicer v pogledu prometne vrednostl, ker je ta v Sloveniji vedno jednaka skupini. Če bi se v tem oziru peljala praksa, da bi se taksa odmer- jala od prometne vrednosti, ki bi jo določfla dotična cenitvena komisija in bi moral v tem slučaju kupec ali pro- dajalec plačati celo trikratno takso kot kazen, bi bila za posestnika velikokrat vehka krivica, ko so primorani svoja posestva prodati in se pri sedanji ve- liki denarni krizi in neprimerno visokih obrestih lahko pripetijo slučaji, da bo lastnik nepremičnmo prodal pod ceno, kakor jo bo določila dotična komisija. Isto velja k pripombi 12. iste tar. post, glede cenitve nepremičnin za pla- Čilo prlstojbinskega namestka, ki ga bo dotična komisija večkrat previsoko cenila in bo lastnik neopravtčeno za* padel kazni. Za nove hiše pa ie vse- kako potreba uvesti prostost tega pri- stoibinskega namestka, ker drugače se nove stavbe preveČ obremenijo, od- nosno se s tem ubija stavbno gibanje. Ugovarjamo äe tar. post. 61. in 99., pnpomba 5., da bi hiSni la^tniki od poslovnih prostorov plačevall kazen in takso takrat, čc je kazen zakrivil na- jemnik dotičnih lokalov. S temi do- ločbami se dela hi§nim posestnikom velika krivica, radi Cesar zahtevamo, da se ta določila takoj odpravijo in preurede, ker se s tem nalagajo hi§- nim lastnikom bremenaf ki so narav- nost nečuvena in nesmiselna. VI. Zahtevamo, da se kuluk takoj od- pravi, ker je to nova neopravičena obremenitev stanovanj kot najnujnejše življenske potrebščine ter je to nekul- turen davek, ker v Sloveniji plačujemo davke in doklade v tako neprimerni višini, da smo že sedaj skoro popoi- noma uuičeni, torej na koncu davčne možnosti in absolutno ne prenesemo nobenega bremena več. V Sloveniji plačujemo za ceste že obCinske, okrajne in bivše deZelne do- klade, ter bi nas kuluk prizadel v ve- liko večji meri kot druge pokrajine, ker so pri nas predpisne davčne pod- lage za kuluk mnogo višje kot drugje. VII. Na shodu dne 13. jani'.arja 1924 zbrani posestniki iz Ljubljane in ostale pokrajine protestiramo proti ponovne- mu poviSanju pristojbin za dirnnikar- ska dela, ker za to poviSanje sedaj niso dani nikaki pogoji, ter dalje od- ločno in ponovno zahtevamo, da se nesmiselna in za hiSne posestnike ne- opravičena razdelitev v Ljubliani in drugi.li večjih krajih na ometaJne okraje takoj ukine. Dnevna kronik«. Veliki župan marlborske oblastl je odpotoval 17. t. m. k seji repara- cijske komisije v Pariz in odpade radi tega sprejemanje strank za dobo 10 dni. Rtdukclja mlnlstrstev. Pripravlja se nov zakoniti načrt, ki predvideva 14 minlstrstev. Nov sodnljskS zakon se predloži glede doklad sodnikov, ki bodo imeli place enake kot ostali uradniki, paČ pa dobijo posebne draginjske doklade. Sodniki bodo imeli 1200 Din mesečne posebne doklade, predsedniki sodiSČ pa temu primerno vigje. Obrtno društvo v SredlšČu pri- redi svoj letoSnji obrtni pies združen s srečolovom v nedeljo dne 20. t. rn. v tamo§njem Sokolskem domu. Ker je celotni čisti dobiček te prireditve na- menjen za vzdrževanje središke obrtno nadaljevalne Sole, nadja se druStveni odbor obilega obiska. Goljuflcl. Brezposelna Marija Osaj- nik »z Santpetra pri Slovenjem gradcu je izvabila od trgovskega vajenca Aloj- zija Kekeca na Muti več manufaktur- nega blaga v znesku 16.000 kron in pobegnila. Podobno je napravila Albina Medved v Celju. Pobrala je več blaga, ki so ga ji zaupale razrie stranke in je s svojim ljubimcern izginila. Izpred mariborskega sodlSča. WaswillstduwindischerHund. Valentin Jančič je sedel 21. julija I. 1. s svojo feno Anovgostilnf »Pri zlatem konju« v Vctrinjski nlici v Mariboru, kjer ie* ravno ta dan kot natakarca pomagala tudi Katarina Sturz (seveda nemčurka). V razgovoru je Sturz pra- vila Jančiču, da njegova žena rada sedi v gostilni z njenim možem in jei je dala nekai priimkov. Jančič pa je nagrbančil čelo in je rekel, da naj bo tiho Sturz mu je na to o govorila: »Was willst du windischer Hund« kar je Jančiča tako razjezilo, da jej je pri- peljal dve pošteni zau5nici. Jančič je bil tožen pa tudi obsojen na 10 dni zapora, na povrnitev stroškov In da plača Sturzovi 350 dinarjev. Jančič se je sicer pritožil, toda, njegova tožba je bila zavrnjena in potrjena prvotna so- dba. Kdo mu bo poplačal žaljivko »Windischer Hund« se ne ve. — Ne vozite prehitro. Vincenc Bakla se je vozil 30. septembra z autom.obi- lom po glavni cesti pri Hočah pri Ma- riboru z brzino od 20 do 25 kilome- trov in je pri tej priliki povozil neko telico, ki je hotela prekoračiti cesto. Bakla je bil radi hitre vožnje in radi nepazljivosti obsojen pri okrajnem so- di§Ču na 200 dinarjev denarne globe oziroma na 4 dni zapora. Bakla se je sicer pritožil proti tej razsodbi toda prizivno sodisče je odklonilo njegovo pritožbo ter je potrdiio prvotno raz- sodbo. — Razveljavljena ob- sodba. Odgovorni urednik maribor- skega socialističnega lista »Volksstim- mes Viktor Erzen je bil obsojen pri okrajnem sodišču v Mariboru na 800 dinarjev denarne kazni, ker sta bila objavljenav Volksstimme članka »Gen- darmerieterror anlüsslich der Maifeier« v Stev. 35 f. dne 3. maja 1923 in »Sensationelle Entdeckungen in der städtischen Schlahthaushalle« v št. 52 z dne 5. julija 1923. Erzen je vložil proti razsodbi pritožbo ničnosti, kateri je 15. tm. vzklicni senat ugodil ter razveljavil prvotno razsodbo, obenem pa določil zopetno obravnavo pri o- krajnem sodi§Ču. Konkurz za prljem pltomaca u Strojarsku (MaSinsku) Školu Morna- rlce. Na osnovu rešenja gospodina Mi- nistra Vojske i Mornarice Pov. M. broj 4487/A od 16. oktobra tekuče godine primiče se u teku mjeseca januara 1924. godine u Strojarsku (Mašinsku) školu Mornarice u Djenovicu (Boka Kotorska) za pitomee do 75 mladiča iz gradjanstva i iz kadra, koji če se uvrstiti u dvije paralelne klase, i to u strojarsku i električarsku sa 12 mjeseci trajanja. Uvrštenje sposobnih kandidata u jedan ili drugi tečaj izvršiče se po prijavi pojedinog kandidata. Kandidati iz grad- janstva za prijem u ovu školu treba da ispune ove uslove : 1. da je podanik Kraljevine SHS što če dokazati domov- nicom i opštinskim uverenjem, 2. da nije mladji od 161/2 niti stariji od 19 godina što ce dokazati krStenicom (krstnim listom) ili uverenjen od dva gradjanima, potvrdjenim od pjlicijske vlasti, 3. da je zvrSio najmanje 4 raz- reda osnovne škole, o čemu podnaSa školsku svjedožbu, koja pokazuje ocene iz pojedinih predmeta, 4. da je predlog vladanja i da nije osudjtvan, Što do- kazuje opStinskim ili polieijskim uve- renjem (svedožba neporočnosti)i 5. da ima roditeljsku (starateljsku) dozvolu u kojoj se izjavljuje da mu se dozvo- Ijava ustup u strojarsku (maSinsku) Skolu Mornarice i služenje u Mornarici po odredbama »Zakona o ustroistvu Vojske«, t. j. zakon svrSene strojarske (maSinske) Skole još punl rok; viSe vreme provedeno u školu u kadru Mor- narice. Ova dozvola treba da se glasi: D O Z V O L A kojo je niže potpisani.....dozvo- Ijavan svojemu sinu (Stičeniku)..... ustup u Strojarsku (ma5insku) Skolu Mornarice a po svrSenoj Skoli služenje u kadru Mornarice u smislu člana 20. »Zakona o ustroistvu Vojske« t. j. puni rok viSe vreme prevedene u Sko'i. ..... 1924. godine. Overava oblast..... Potpis..... 6. da je bio najmanje dve godine na kojem gvoždarskom zanatu, kao ko- vačkom, limarskom, bravarskom, to- karskom, Soferskom, električarskom, monterskom ili sličnom, o čemu pod- nosi uverenje sa naznačenjem koliko je vremena bio na zanatu i kakov je uspeh i veštinu postigao ; 7. da ima svedožbu aktivnog vojnog lekara, da je : a) prema uredbi o cceni sposob~ nosti čl. 6. sposoben za kandidata pod- oficirske Skole 5to se tlče minimalne visine telai obima grudi i kapaciteta gxudi, b) da vid na jednom od oba oka nije manji od \f2 u torn slučaju mora da je vld na drugom oku 1 ; na oba oka vid da nije slabiji od 2/j. v) da tačno raspomaje boje, g) da normalno čuje, t. j. akeentuirani Sapat na 6 m udaljenosti na svakom uhu napose, d) da ima dobar prolaz zraka, dj) da nema guše, e) da su mu pluča i sree be* mane, 2) da su mu trebušni organi Li redu, a zubi zdravi t. j. ne viSe od 6 znbi sa karies II. stepena, 7) da mu je spolovilo normalno i zdravo, i) da nije slabokrvan i da nema žljezdi; 8. da je neoženjen, 5to te dokazati uverenjem erkvene ili opStinske vlasti; 9. izjavu, kojii struku želi pohadjati (strojarstvo ili električarstvo). Psvenstvo imače oni, koji su uz izufeni ranat svrSili viSe razreda koje gradjanske ili obrtne škole. Vlastomčno pisane molbe za prijem u Strojarsku (maSinsku) Skolu Mornarice, moraju biti priposlane do najkasnije 31. januara 1924. godine Komandantu Strojarske škole Morna- rice, Zelenika, Baka Kotorska, Dalma- cija. Kar VI potrebujete, to je Eizafluid. To pravo domače sredstvo, katero prežene Va5e bolečine! Poiskusna po- šiljka Din 27—. Lekarnar Eug. F. Peller, Stubica Donja, Elzatrg St. 356, Hrvatska. BOLEČINE? V obra^u? V udih ? Po- skusite pravi Fellerjey Eizafluid! Vi se bo- dete čuaili ! Dobrodejen pri drgnenju celega telesa in kot kosmetikum za kožo, zobe in negovanje ust! Veliko močnejši in bolj5i kakor francosko žganje ter čez 25 let pri- ljubijen! S pakovanjem in poštnino 3 dyoj- nate ali 1 Specijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dyojnatih a!i 12 Specijalnih steklenic 214 dinarjev s 10°/„ doplatka razpošilja: le- karnar EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Elzatrg Št. 356, Hrvatsko. Prodajalka špecerijske in slaščičarske stroke, zmož- na slov., nem in srbthrvatskega jezika, strojepisja ter knjigovodstva, iSče pri- merno mesto. Naslöv v posredovalnici Hüttig, Olavni trg 12. gfstft?. »NOVA DOB*. Stev. 8 Starcge hranflnlH vlog eez K 120,000.000-- slarodni do in (na oglu u pritličju) Slanje Vt>ram21irsll-i vlog Cez K 120,000.000 - Sprejema Hrarollne vloge na liraniane fctrajlzice in lekočS račun fter jlli otorestuje najugrociiiele, izplacuje točno in nudLi sea iste največSjo varnost. Olmvlfa vse denarne, kredltne in posofilne transakclje imJltuAanfneje. Odgovorni urednik: Lie. Edvard SUnnic. kdaja in tiska: Zvezna tiskarna v Celju. VeLja lavaro^lna družba fšče za Stajersko. Reflektira se na večje tvrdke oz. gospode, ki so v zavaro- valni stroki verzirani. Ponudbe pod »Eksistenca* na A Horn a Company, 3 Ljubljana. 2 Razširjajte „Novo Dobo"! Posestvo 31 oralov, z 2. hišama in vse- mi potrebnimi pritiklinami, v Oaberju, prikladno za večjo industrijo, se ugodno proda. Ena hiša se takoj izprazne. Več pri posestniku Josipu Juraku v Oaberju. 2 Qostllna «a odda na račun ali pa se pod ugod- niml pogoji proda. Ivana Krajnc, poročena Marčlč, Store. 2-1 Proda se posestvo štlri in pol orala zemljjšča, z gospo- darskim poslopjein, brez prevžitkarjev, v Ljnbtčni St. 16, tričetrt ure od Celja, za ceno 3M).OO0 kron. Lastnik Ivan Plrc v Mariboru, Koroška cesa štev. 1. 1 Proda se mali auto poceni. VpraSati v Qosp, ul. 19, Celje- 1 Absolventka 4 razredne mcSčanske Sole, zniožna slov. nem. in srbohrvatskega jezika ter stroje- pispja in stenografije, i5če priraerno mesto. Naslov v upravi. 2—1 CEVLJI Prlporočam svojo zalogo vaakovrstnih čev- Ijev in dokolenic, Prejem yseh vrst čevljev po merl. Izvršitev popravil hltra in točna. StEfan Strfl5Eli, RovoSba ul. 1. VnliklizbiFU IV Ce&ko in angle&ko sukno za moSke obleke, površnike, veioure za damske pla§če, volneno modno blago, barhente, šifone, cefirje, zimsko in letno perilo, pletene jopice, dežne plašče, no- gavice, rokavice, ovratnike,kravate in drugo modno blago kupite po zelo znižani, konkurenčni ceni v manufakutrni in modnl trgovlni MBH *" IFft 1%/r m \* n ¦ ilos Psenicnik Rralja Pefra cesfa S Celje KFslja Petra cssta S Hago ppvoiFsiooi Ccne nizNet Poitniba soiidni! 20-15 J] LASTNI DOM VOTLJÜ reglstirovaita l&redlt* raa Instavbeitazadr»- ga z omejeno zavezo PHEŠERNOVA UL. IS \\ Sprelema bran, vlog« fin lib ohr. po 6'f//oti>^» A SODht d a»o. I protf oopovedi do 8 Oin od »so. Pri veCjtb nmioži&an po dogovorn Kava, riž, čaj, čokolada in d up kc«ao?iiiaflco bBa^o 3 kupi«e najcene|s-» p» i tw« dlks 1 Ludovik Petek, Celje Oglejte si manufakturno trjjovitio Bäbepjest. 3 (gostllna Plevčak) nasprotl Mestnega mllna NA DROBNOI 55 50-56 J PRyPOROÖA I. NA 0E8EL0I svejim ce*tjenim odjecnalcem veliko mnoilno Ino- zcmshega blaqa kakor »ukno *» moške In *en* •ke ebleke, oefip, til «on, v»e krojaiko pot»*etift6i- ne tec rasnovrstne mnnuffakturno blago po zeto Kralja Pe- tra c. 15. Celje BivSa GraSka ul. priporoča svojo bogato zalogo dt»2" nikov domačega izdelka po najnižjih cenah. Sprejema in izvršuje vsa po- pravila točno in solidno. 36 Ant Lečnik O unr in juweü«* O Celje, Glacni trg St. ? Eiilrat za yselej sc Vam priporoča samo veletrgovina R.Stermecki, Celje, ako hočete res do- bro in poceni kupitl ČEVLJE ročno, domačc delo, kakor tudl fine torniSke, obleke ra 2enske, moSke in otroke, perilo, klobuke, pletene jope, čepice in sale, kravate, rokavice, noga- vice in sploh vso modno robo za dam« in gospode. — Trgovci cngros-cene. Oospod iSče večio n Risblovano sobo ce mogoče s posebnim vhodom, v mestu, za 1. f<-bruar 1924. Naslov v upravi Nove Dobe. 3 — 3 2231ALAIWA prvovrstna novo blago povsem zreia se dobi povsod Prva hrvatsh tyornlca salame, prekajenega mesa Id masti ID. GütTliOviC GsinoPii^, Pett-lnja Gineralno zastepstvo za Slovenifo «• Bunc ¦"« drug Ljubljana - Calje - M&ribor. Edin pupilarnovare&i in jawrookoH&ten denarii asavod ceijskega mesta Mestna hranilnica celjska Ustanovljen* /eta 1864, - Pod trajn/m driavnlm aadxorstvom. V l»st;tf*i palači pi^»i kolodvopu. V«Ihran«nlčntpo8ll*e*ivrIii>*'Jo M«l^"l«nlneje,hifro tntoč- no. Ugodno obrosiovanje. Polasnlla 1» n sveii brezpSoCao. Vrednost rexervn/A zakladov nad «ron 25.OOO.OuO*-. Za hranilne vloge jamči mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo daveno mocjo. r 1^ ISKn k(iSlI Hmi ( n Najboljše! Najcenejse! Vuelililizbiri! üij. UiuIIJun Qezniisorna M.C.S n t