Glasilo Socialistične zveze delovnega ljut ^iča Novo mesto Lastnik lu Izdajatelj: Okrajni odbor SZDL Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — Posamezna Številka 10 din. — Letna naroinlna 480 din, polletna 240 din, Jetrtletna 120 din; plačljiva Je vnaprej. Za Inozemstvo 900 din ozir. 3 ameriške dolarje. — Tekoči račun pri Komunalni banki v Novem mestu, it. 60-KB-16-Z-24 Stev. 20 (332) Leto VII, NOVO MESTO, 20. JULIJA 1956 ^icjuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik. Naslov uredništva In uprave: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. Pošt. predal: Novo mesto 33 Telefon uredništva in uprave: St. 127. Rokopisov ne vračamo. Tiska Casopisno-raložniško podjetje »Slov. poročevalec v Ljubljani. Za tisk odgovarja F. Plevel Ob Dnevu vstaje slovenskega ljudstva USODNI STREL »... Blagor narodu, fcf v uri preizkušnje, ne da bi vpraševal, kako so dragi pravilno ravnali v podobnih primerih, preprosto in lahko-srčno pobere prvo gorjado t*dri-ha z njo...* LEV TOLSTOJ (>, *ojna in mire) Dvaindvajsetega julija praznujemo SloTencI petnajsto obletnico najpomembnejšega in najslavnejšega dejanja svoje zgodovine. 22. julija 1941 so rašiški partizani v Tacnu pod Šmarno goro prvič napadli nemškega okupatorja. Prvi partizanski strel je bil signal za začetek ljudske vstaje po vsej Sloveniji in zato je 22. julij dan začetka oborožene vstaje. Nekaj dni pred tem so počile prve partizanske puške v Srbiji in črni gori, kmalu nato še ▼ Hrvatski in ostalih naših pokrajinah. Začele so najslavnejše poglavje v naši tisočletni zgodovini. Prvi partizanski strel pri nas pa ni bil samo začetek vojaškega upora proti osovraženemu okupatorju. Bil je usodna prelomnica, ob kateri se je zaključila dolga vrsta porazov in ponižanj naše žalostne preteklosti, začelo pa se je obdobje zmag našega naroda. Prvi strel rašiških partizanov je Slovencem odprl vrata v resnično našo, prerojeno domovino, ki smo si jo ustvarili v boju za življenje in smrt in v bratski povezanosti s vsemi jugoslovanskimi narodi. Napredne, revolucionarne ideje so postale življenjska stvarnost in ustvarjalno delo sto in sto tisočev. Najtežjo izmed vseh preizkušenj je slovenski narod prestal tako kot sta ga učila Komunistična partija in Osvobodim* fronta: pravica In svoboda ne smeta In ne moreta nikoli umreti. Vstaja in revolucija sta iz naroda hlapcev rodili narod herojev. Pogumno in visoko je vzdignil slovenski delovni človek glavo in zastavo upora, ki je vihrala v krvavem soju najstrašnejše vojne in zločinskih napovedi fašistov, ki so nam prerokovali izginotje s površja zemlje. Toda narod, ki se bori za življenje, ne umre. Partizanska prisega jugoslovanskih narodov, da ne bodo položili orožja iz rok prej, dokler ne bo fašistični tlačitelj popolnoma razbit in uničen, dokler ne bo osvobojena zadnja ped naše zemlje, je bila uresničena do kraja in kronana z največjo in najpomembnejšo zmago vseh naših dosedanjih deset in stoletij. Mejniki, ki smo jih postavili z narodnoosvobodilno borbo, pričajo nam in vsem drugim, da smo s pogumom, požrtvovanj em, z ljubeznijo in s ponosom ustvarili veliko delo za svobodo in mir na svetu. Seveda pa dvaindvajseti julij ▼ naši zgodovini ni osamljen dan, niti se ga ne spominjamo zgolj samo kot dneva začetka oborožene vstaje našega naroda. Za nas je Dan vstaje simbol vsega novega, kar je sledilo letu 1941. Je spomin na preteklost, brez katere tudi 22. julija ne bi bilo, ki pa hkrati združuje sedanjost in bodočnost. Praznik začetka oborožene vstaje je zato slovesen dan za vse, ki so pripravljali upor in revolucijo, ki so 22. julija enkrat za vselej prelomili žalostno zaostajanje Slovencev za dogodki. Je dan naših borcev in aktivistov, praznik toplega spomina na nje, ki so pot v svobodo zapečatili s svojo krvjo, pa hkrati tudi slovesen dan mladega rodu, ki prevzema dediščino očetov, mater in starejših bratov. Dan vstaje slovenskega naroda je in bo praznik vseh, ki uresničujejo veliko idejo naše Revolucije. 22. julij, Dan vstaje, nas s svojim simbolom povezuje z ostalimi jugoslovanskimi narodi v skupnost, ki postaja čedalje enotnejši organizem jugoslovanskega delovnega ljudstva. Daje nam moči in novih vzpodbud, da nadaljujemo z graditvijo srečnega in mirnega doma vseh svobodoljubnih Jugoslovanov, katerim pomeni socializem odgovor na želje in potrebe vseh delovnih ljudi. V stoletnih viharjih je slovensko ljudstvo ohranilo svoje ognjišče in ».v bratski skupnosti z drugimi narodi Jugoslavije gradi danes mirno svojo srečno bodočnost. Resnično zedinjeno in ojekle-nelo v veliki osvobodilni revolucionarni borbi jugoslovanskih narodov je slovensko ljudstvo lahko mirno za svojo usodo. Jamstvo za svobodo in neodvisnost slovenskega in vseh drugih narodov Jugoslavije je v enotnosti in nerazdružljivem bratstvu narodov Jugoslavije. Bratstvo in enotnost naših narodov omogočata uspešno premagovanje vseh težav in naših naporov za uresničenje vseh naših smotrov. Moramo ju varovati in negovati, ker pomenita naSo srečo, našo blaginjo, našo varnost, našo veliko bodočnost...« kot je dejal maršal Tito v čestitki slovenskemu ljudstvu ob 22. juliju 1951. In po tej poti gremo naprej. llllil mm V počastitev Dneva vstaje m m Ston NIKOLAJ PIRNAT: Bo rili so s« kakor levi Organizacije Zveze borcev in Socialistične rveze v našem okraju pripravljajo tudi tokrat vrsto prireditev in proslav v počastitev 22. julija — slovenskega narodnega praznika. V Novem mestu bo jutri zvečer povorka članov vseh organizacij in društev skozi mesto in zborovanje na Glavnem trgu. Sodelovali bodo gasilci, konjeniki, strelci, pripadniki JLA, lovci, telovadci, kegljači, motoristi in drugi. Na zborovanju bo tudi sporočeno, kam vse bodo v nedeljo organizirani izleti in pohodi v znamenite kraie iz let NOV. Hkrati bodo v okolici zagoreli kresovi, bregove Krke pa bodo razsvetlili z bengaličnim ognjem. V nedeljo bodo pohodi v partizanske kraje. Društva bodo organizirala v počastitev 22. julija več tekmovanj in nastopov. V soboto zvečer priredijo veslači 2 tekmi na Krki, tekmovali pa bodo tudi odboj kar j i in kegljači. . Strelci 14 družin v okraju bodo priredili v nedeljo množična športna tekmovanja. Motoristi bodo organizirali v nedeljo dopoldne lov na lisico, nato pa se bodo zbrali na Rogu motoristi iz Novega mesta, Črnomlja in Kočevja pri Bazi 20, kjer bo tudi krajša slovesnost. Prosvetni delavci in odborniki ZB ter Socialistične zveze bodo organizirali v vseh večjih krajih na predvečer Dneva vstaje akademije, v nedeljo pa pohode v partizanske kraje. Povsod bodo ljudje obudili spomin na začetek naše revolucije in vse-Ijudske vstaje v letu 1941. Novomeški gasilci bodo imeli v nedeljo dopoldne večjo mokro vajo v Brusnicah. V Straža bo 22. Julija ejutraj SLOVESNA PODELITEV TRDINOVIH NAGRAD Letošnji nagrajenci: Božidar Jakac, Marjan Kozina, Ivo Pirkovič, Svoboda iz Kanižarice in PD »Lojze Košak« iz Kostanjevice V soboto 14. julija, na obletnico Trdinove smrti, h okrajni Svet zveze Svobod in prosvetnih društev v Novem mestu podelil letošnje*Trdinove nagrade. V dvoranici Dolenjskega muzeja so se zbrali povabljeni gostje — zastopniki družbenih organizacij, ljudske oblasti in ustanov — in letošnji Trdinovi nagrajenci: akademik, slikar Božidar JAKAC, akademik, skladatelj Marjan KOZINA ter zastopnika obeh nagrajenih društev: DPD SVOBODA IZ KANlZARICE, predsednik Slavko Grahek, in PROSVETNEGA DRUŠTVA LOJZE KOŠAK IZ KOSTANJEVICE, predsednik Emil Košak. Nagrajenec Ivo PIRKOVIČ, publicist, osebno ni mogel priti in ga je zastopal podpredsednik ObLO Boris Andrijanič. Publicist Ivo PirkovlS Predsednik okrajnega Sveta zveze Svobod in prosvetnih društev Tone Bele je na kratko orisal življenje in delo nagrajencev ter utemeljil podelitev nagrad. Božidar Jakac, Novomeščan, je v svojem umetniškem delu upodabljal in upodablja čudovite lepote svoje rodne Dolenjske in jo je tako s čopičem predstavil ne samo domačemu, ampak tudi tujemu svetu; skladatelj Kozina, prav tako novomeški rojak, je s svojimi partizan-kimi pesmimi, zlasti pa s simfonijama Bela Krajina in Ilova gora postavil izreden glasbeni spomenik trpljenju in zmagovitim borbam naše na- Slavji w ■ s- je novomeških šoferjev • V počastitev 13. julija, Dneva šoferjev, so tudi novomeški šoferji v nedeljo dopoldne organizirali na Glavnem trgu lepo slovesnost. Vsa motorna vozila, zbrana na proslavi, So v povorki vozila skozi mesto, nato pa se zbrala na trgu, kjer je strokovno združenje šoferjev priredilo proslavo. V govoru so se spomnili tovarišev, ki so 13, julija 1943 v motorizirani enoti napadlii in osvobodili Žužemberk. Čeprav je bila slovesnost organizirana v zelo kratkem času, je lepo uspela. Pogled na množico vozil je dajal razveseljivo sl'iko naraščajočega števila motornih vozil na Dolenjskem. Šoferjem, ki opravljajo odgovorno in težko delo v naši družbi, se pridružuje ob čestitkah k 13. juliju tudi naš list! Sto kombajnov za letošnjo želev Zemunska tovarna »Zmad« bo kmetijskim posestvom in zadru. gam dobavila še za letošnjo žetev 100 kombajnov, ki so izdelani po lccnci ang'eike tvrdke »Fergujgii«, prispevek za zgodovino NOB in zlasti za njen delež na Dolenjskem: Svoboda v Kaniža-rici in Prosvetno društvo Lojze Košak v Kostanjevici sta bili v zadnjem času najbolj delavni društvi na področju novomeSkega okraja in sta res veliko storili za kulturnopro-svetno izobrazbo na svojem področju, zato sta popolnoma upravičeno prejeli Trdinovo nagrado za prizadevno in kvalitetno kulturnoprosvetno udejstvovanje. V imenu nagrajencev je prvi spregovoril Božidar Jakac. V prisrčnih besedah, ki so ponovno izpričale vso njegovo človeško in umetniško ljubezen do svoje rodne zemlje, se je zahvalil za priznanje, kajti to priznanje, je dejal in ginjenost mu je zatre- Skladatelj Marjan Kozina petala v glasu, je priznanje in počastitev, ki ga je prejel v svojem rodnem mestu. Spregovoril je še Marjan Kozina, poudarjajoč, koliko j« prav dolenjska zemlja dala pobud za njegovo glasbeno ustvarjanje. Zatem so nagrajenci prejeli nagrade in diplome, njim in povabljenim gostom je pa okrajni odbor Zveze Svobod in prosvetnih društev pripravil še slavnostno kosilo. pohod iz 4 smeri v znano partizansko vas Drganja sela, kjer bo miting z nastopom dveh pevskih zborov, govor in družabna zabava. Organizacije v Trebnjem pripravljajo pohod na Vrhe, kjer bodo odkrili narodnemu heroju Jožetu Slaku-Silvu spominsko ploščo. Tudi tu bosta pela dva pevska zbora. V Prečni nameravajo prirediti letalci manjši letalski miting s skoki padalcev. O različnih podobnih prireditvah in izletih poročajo tudi iz mnogih drugih dolenjskih krajev. Tudi na Mirno goro, Gorjance, na Frato in Rog bodo pohiteli ,v nedeljo mnogi delovni kolektivi in se v gozdovih in na sončnih košenicah spomnili tovarišev, ki so se borilj za svo» bodo. Vodstva množičnih organizacij vabijo vse prebivalstvo, da se množično udeleži jutri in v nedeljo proslav in počastitev Dneva vstaje. V nedeljo strelsko tek- movanje Strelska družina »Vinko Pader-šlč« Novo mesto priredi v počastitev Dneva vstaje v nedeljo, 22. julija ob g. uri množično strelsko tekmovanje na starem strelišču ob Krki v Novem mestu. Tekmovalo se bo z vojaško pu-Sko na razdaljo 100 metrov na ustrezno tarčo. Pravico udeležbe Imajo vsi člani športnih in teles-novzgojnih organizacij, sindikatov, ZB, LMS, SZDL, pripadniki LM in JLA. Vsak udeleženec izstreli j nabojev iz ležečega položaja. Kdor bo od petih strelov imel tri zadetke v tarči, prejme spominsko medaljo. Vsak udeleženec plača za pri* Javnino 10© din, kar bo porabljeno za kritje stroškov. Ljubitelji strelskega športa -* vabljeni! V Mariboru bo drugi gasilski festival i Slovenije V Mariboru bo 4. in S. avgu-%ta II. gasilski festival Slovenije, nad katerim je prevzel pokroviteljstvo Glavni lodbor SZDL Slovenije, organizacija pa Je zaupana okrajnemu odboru gasilske zveze Maribor. Računajo, da bo v glavnem sprovodu sodelovalo nad 6000 uniformiranih gasilcev, pa tudi člani Rdečega križa, civilne zaščite in organizacije predvojaške vzgr>je. Zelo zanimive bodo gasilske vaj« z najmodernejšimi napravami posebne vrste. Dvajseta obletnica tekstilne stavke 16. septembra bo v Kranju cenltralna proslava ob 20-letnici veliko tekstilne stavke v Sloveniji, krajevne proslave pa bodo tudi v Mariboru, Ljubljani, Kranju, Celju, Jesenicah, Tržiču, Skoti i Loki, Kamniku in drugje. Izšel bo poseben zbor nik, v katerem bo zbrano zgodovinsko grad:vo i« takratnih tekstilnih stavk po Sloveniji, izdelane pa bodo trudi posebne spominske značke. Pokrovitelj proslave je Član CK ZKJ Franc Leskošek-Luka, ki je kot predsednik strokovne komisije stavko tudii neposredno vodil. O zgodovinskem pomenu stavko tekstilcev pred 20 leti bomo v kratkem obširneje poročali. VREME ZA CAS OD 20.-29. JULIJA V začetku in konec prihodnjega tedna nekajkrat krajevne nevihte, sicer lepo vreme. V. M. Akademski slikar Božidar Jakno rodnoosvobodUne vojne; publicist Ivo Pirkovič, Sentjer-nejčan, je s svojimi številnimi članki in razpravami, zlasti pa še z delom »Po sledovih rimske volkulje«, dal bogat Nova turistična proga Pred dnevi so odprl: novo turistično avtobusno progo Beljak —Ljubljana—Portorož na podlagi sporazuma o jugoslovansko-avstrij.-'lurn avtobusnem turl-tUčnem pvomelu. VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU PO NAŠI LEPI DOMOVINI SLOVENIJI ČESTITAJO K DNEVU VSTAJE delavci ln nameščenci vseh dolenjskih industrij' skih, rudarskih, obrtnih, trgovskih, gostinskih, prometnih, komunalnih in ostalih podje»ii, uradov in ustanov, kmetje in ljudska inteligenca. 'Vr- i , mm rfDOLBNJSKI CISTI Štev. 29 (332) Za vzgled in posnemanje ZVEZA BORCEV, NOVOMEŠKEGA OK RAJA TOVARIŠEV POZABILA OTROK PADLIH Kot smo že poročali, no metllikl gasilci ob 87. obletnici obstoja društva razvili novo zastavo. Na sliki: predsednik društva Ivan Jerina prevzetna isetavo Is rok predsednika občine in botra Franca Jakijeviča. Poleg nJega so botrovali novi zastavi Se Ivan Drobnič st. in tovarišice Julka Rajmer, Marija Molek in Pavla Malešič. (Foto Fabjanič, Metlika). Pismo uredništvo T V vašem listu berem veliko tiovic iz raznih krajev Dolenjske, vendar so te novice V Ljubljani, v Šiški, imamo :n- doJžnost nas vseh, ki uživamo moralno dvignili 'n dokazali, da temat 2e;ezni&e industrijske šo- priborjeno svobodo in vse prido- se nri Semiča in Črnomija. prizadivnih vaših dopisnikov, ^ na 26 ]942 { ko ^ UUJ; \& »m£ sirta Wwfurah & r r^r \^prct" rek rad bral v časopis« tudi kullno zanimivih V^*h i™n jj .vse v.4- *«vari, ki bi zasluzile, da pri- ~1 X"?1 ? ■ dejo v tfsk. To so zlasti razni SJ" '>nw>r- Mno^ nspehJ na pospodarskem in •v»1e_ premoženje, ko jjm p« prosvetnem področju, kakor ^ ni^P^. ^ gc-la t^ud? r?a političnem, ki jih je v takih odmaknjenih krajih go Bele krajine, udelež.te se praznovanj krajevnega praznika v Gradacu! S. S. Pri KZ Brusnice bo vet" zadružnikov obnovilo skupno 5 ha obsežen viSnjev nasad. ViSnje so dobro plačano blago. ri;ja. Člane przadetih družin, ki niso uspeh" zbežati pravočasno v tonu**' đotičiIbdTv^imtSi' ***** ?fifn*" ' «-^«-1*-« avgust luzar $ in v močneje razvitih sredi- l\ \ PW m J*h prepeliaij v Kuzarjevega Kala. JANKO ičih na podeželju zlogilasno taborišče na Rabu. Za- KASTFLIC in JANEZ KOVA- Zato bi bilo res lepo In prav lostno vlP'tie °*roii RIK. v predelu Kala je t>M ta da bi se bralci vašega lista iž "ta,r&ov. » spremljalo nesrečnike dan pr'rejen pogon na dnvje teh vasi večkrat oglasil'' in po- Vs» «** «>d. doma v izenanstvo. svinje, ki delajo ljudem precej ročali kaj se pri njih godi, *a <^an ,e osta:' zacnsan v srcih škode na poljiih. Lužar je imel kakšne uspehe imajo, kakšne ^anov_ kot dan groze in spo- s seboj svojega paa Boja. Od težave in podobno Tako bi se mvn nan3 *° Gračani 'zbrali že Suhonja dalje so se lovci razšli bralci vašega lista seznanili P^ Pe*""' lrt« *a ■vwi krajevni v streHko crto ta napredovali c del« in življenju po vsej prazrv.k. počasi v gozd. Bili! so narazen Dolenjski, se pravi tudi iz ti- Pripravljahu odbor je izdelal po kakih 200 metrov, ko s« je *tih krajev in vasi, o katerih "porod prireditev: Boj zakadid v veliko, temno tedaj malo ali pa nit ne tli- ^:rrT7^. Otroci podlih borcev pošiljajo 5^^4,1^« pozdrave s tabora v Bočni tovljenja in dela naše mladine in mladinskih organizacij. Otrokom padlih borcev je sliti t odbojko, streljamo in Vem, da mladina več pile v trajni odbor Zveze borcev v pod., zelo radi pa beremo caso-bvoj mladinski Ust, vendar je Novem mestu tudi letos prire- pise, posebno že Dolenjski list Pes rešil lovca pred medvedko Nevsakdanjo dogodivščino na levu so rimeM " četrtek 12. ju-fclanti novomeške lovske goščavo ta začel srdito laja*!, kjer Jo Je iz bhžme kakih 6 Lužar je bil prepričan, da je korakov ustreLil Janko Kaste- pes dvignil v goščavi diivjo kc v bjpu. ko je planila na svinjo in je šel kakih 10 me- njega. trov z« njiim, nenadoma pa je Medvedko *o prepeljali v No_ planrtla nadenj '»di neke s>mre- vo monte, kjer Je veterinar ke medvedka In ga. hode« po dr. Karel Gošler ugotovil, da zsdnjih nogah, ud&rila * pred- je bila žival zadeta vsaj z dve. njima šapama P« glavi in pr- ma streloma od spredaj. Dolga s'h ter ga podrla na tla. Med je bila približno 1.20 m. Lužar padcem sc je Lužar še utegnil j* odnesel dz nejubega sreča- teifttp obmltl, da je padel na nja z razjarjeno medvedko več kolena, v istem trenutku pa Je prask na č>iu, licu in prsih, pes hrabro naskoki medvedko Dolenjski lovoi, ki gojijo div- nsd loncem ta jo za^el grlstd. jad iin skrbijo, da se ohrani v žival se je lotibi nato psa ta šla za njim, Lužar pa se je hitro pobral hti l-r.'pravil puško za \'sak slučaj, č- bi kosma-t/.nka znova napadla, že po nekaj m**r'ih t*ka ta psom se i* medvedka obrnila in spet na- potrebno, da mladina, dopisuje dil vrst<5 lePih taborov in ko- Njegovi upravi se zahvaljujemo skoči'1.a lovca, hodeč pr> radnjta tudi v svoj lokalni časnik ter l0TliJ- s taborjenja v Bočni nad teko seznanja starejši rod. kaj Mozirjem nam pišejo otroci ta- mladtnske orpantjactje delate kole: in kako mladina danes živt. »Okrajni odbor Zveze borcev Obenem pa bi mladinske or- N^vo mesto nam je priredil pri-ganizacije močn«je spoznale Jetne počitnice. Za trud in poena drugo in koristile izkuš- *rtvovaln0 de!o se tovarišem v nje, ki jih imajo v raznih kra- odboru najtopleje zahvaljujemo jih pri svojem delu. S tem bi ^'ljenje v naravi nam zelo Dolenjski list postal zanimi- "Saja, posebno zdaj, ko smo na* rej J! in privlačnejši tudi za mladino. Namen teh vrstic je, da vzpodbudijo ljudi, starejše in mladino, da vzamejo pero v roke in sporočijo listu o življenju in delu svoje vasi. Mi, bralci od drugod, bomo to radi brali in naš Dolenjski Ust bo postal še bolj pester, zanimiv in koristen slehernemu dolenjskemu čoveku. Bralec Dol. lista P. A. (Dostavek uredništva: Hvala MA opozorijo, ki je hkrati naša želja. Bralci, pišite nam tudi iz manjših ta oddaljenejših krajev!) tabor lepo uredili |n mu dali ime .Tabor Gorjanci'. Tudi vsak šotor ima svoje ime {Jelen, Osa, Partizan, Lilija in podobno). Vreme j« sicer neko1'ko muhasto, pa se vseeno znamo zapo- za pošiljko. Največ veselja pa j«, ko se zberemo ofltbli tabornega ognja, pojemo partizanske pesmi' ta se spominjamo staršev, ki so dali življenje za svobodo domovine. Srečni smo, ker nam je lepo in prijetno. Matere, ne bodite v skrbeh, ker nam je res dobro in kmalu se bomo vrhiJi zdravi, veseli in okrepljeni. Vsem domačim in znancem pošiljamo iskrene pozdrave! Taborniki 7.% Novo me«to v Boonl« nogah. Strašno je rezala nad Lu*arjem, ki .• v, gostem grmi- fpvju 'n go5Č3^. ni fnogel pred živalio pobegniti, mi pa tud: mofel splezati na kako drevo, da bi se razjarjeni medvedk.: umaknil. Zaradi nepo^redn? ogroženosti j« \nnjo ustrelil. Mdvedka se \% 7? h,p zgrudila, pa sp?t planila n*d lovca, ki |i v?mio ustrelil š> drugič, na- zadni ih dvph letih naraslo število zaščitenih medvedov v naših hosteh. so prišli tako do neljube trofeje. Kakor vse kaze. i-e Luzar moral str^ljaM v s'lobramu. Delovodja GG in njegovi »hlapci« Najprej je bilo živahno in lepo. kot na vsaki veselici. Toda kmalu je delovodja novomeškega Gozdnega gospodarstva K.a., ki gradi cesto v Radoh.i nad Vršnimi seli, kričal zdaj na tega, zdaj na onega človeka. Mimogrede je napravil ljudem Obisk Zveze borcev terena »Milan Majcen« Gojiti tradicijo narodnoosvobodilne borbe, spoznavati mla-dano z bojem obetov in obiskovati partizanske kraje je ena izmed nalog, k jih nedavno odlikovana organizaci-ja Zveze borcev terena »Milan Majcen« v Lubljani z zavestjo In prizadevnostjo uresničuje. V torek 10. julija je odbor ZB tega terena pod vodstvom lov. Hribarja ta tov. Pogaćarjeve organiziral z pa 90 položili lep venec tudi pred spominske plc-šce z imeni herojev jn padlih partizanov na Vratih v Novem mestu. V vež: SK Mirana Jarca so si ogledali gostje i« Ljubljane izbor partizanske grafike, nato pa zbirke Dolenjskega . muzeja, skozi katerega jih je po krajši razlagi vodil upravnik muzeja prof. Janko Jarc. to pa Jft 1e izmotal iz goščav? predavanje o delavskem samo upravljanju, kako nima pri nas nikakršne veljave, in obetal mladim delavcem, da jih bo prihodnje dni metal iz »lužo*. Približno tako: »Dobro ai zapomni, Samida, danes ti pred vsemi ljudmi povem, da ostani jutri kar doma. Da mi ne boš več prišel na delo .« Mladina ga je skušala miriti češ, delovodji se ne smeš zameriti. Navsezadnje le izpla- ta tea*el teči proii' Kas+-3lcu. Medvedka ga je 7«*ledova.la ta t«k!a Ta r.l'm 00 gozdu ta nMo še kekta 70 metrov po čistin'. »TAPETNIŠTVO IN DEK0RA-TERSTV0« dobito prvo nagrado na II. obrtniškem velesejmu V soboto so bili na II. obrtni fikem velesejmu na Gospodar- čuje mesečne zaslužke. Toda'bi lo je, kot bi gasil požar z bencinom: »Kaj pa ste vi? Jaz sem delo- sikem razstavišču v Ljubljani nagrajen: najboljši obrtniški izdeiki. Med 16 podjetji, ki so Nove dobave naSIh ladij za inozemstvo Ladjedelnica na Reki »3. maj« }« sklenila pred kratk m z ne- dvema avtobusoma izlet kakih katerimi angleškim; brodarji 80 otrok padlih borcev in star pogodbe za gradnjo fl novih ve- šev partizanov jn talcev na Do- v krajih, ki so jih obiskali, res likih prekooceanskih tovornih lenisko. Obiskali so Rog jn ba. zadovoljni. Delavnost Zverebor. ladiij, kar je nov in pomemben zo 20, ogledali so si Žužemberk cev terena »Milan Majcen« naj dokaz o visoki vrednosti izdel- z okolico, bili na Starih žagah bi posnemale tudi ostale orga- kov naših delovnih kolektivov, in v Dol. Toplicah, proti večeru nizacij« ZB. Gostje so bili z izletom na Dolenjsko in z gostoljubnostjo dobila prvo nagrado po 40.000 vodja> v| ^ navadni hlapci!« d:nar.jev, je tudi »tapetništvom Toda pr; nas 1e danps Uko da dekoraterstvo* iz Novega mesta n, nihče n.;,komUr hlapec; zdaj za lična fotelja razmh vrst in We 1e zašumelo med mladino, obl k. za katere so obiskovalci vendar ni nihče dvignil roke, na velesejmu pokazali zelo ve- čeprav je K.A. vsakemu mahal liko zanimanje in izrekli priza- a pestmi pred obrazom. Ljudje devnemu kolektivu precej laska- s0 sicer povedali vsemogočnemu vih pohval. Z drugo nagrado je delovodji, da ne bo s pestmi bilo nagrajenih 27 razstavljal- nikogar krotil, toda kaj, ko bi cev, 38 s tretjo, medtem ko je ga tudi pri podjetju poučili, kaj pohvalno diplomo dobilo 42 raz- nam pomeni delavsko samo- stavljalcev. upravljanje. Da so pri nas gos- BELOKRANJSKA KMEČKA ZORA VER GOT: ] GOSPODINJA V tem svojem sestavku bi rada orisala podobo osi roma Hvljenje in delo belokranjske kmečke gospodinje, njeno vlogo v kmečki proizvodnji ta v gospodinjstvu, stanje, v kakršnem Je, nasvetovala pa tod! nekatere predloge ln ukrepe «a izboljšanje položaja kmečke gospodinje v Beli krajini. Poudariti Je treh« najprej, da v Beli krajini pravzaprav ne moremo govoriti o enotnem tipu kmečke gospodinje, kakor Je to primer v naših drugih pokrajinah. Analiza nam namreč poknže, da imamo v Beli krajini tri tipe, tri vrste kmečke gospodinje: uskoško, dolinsko in meScansko-obrtniiko. Vse tri vrste, ilasti pa prvj dve, ne močno ločijo med seboj In so posledica zgodovinskih dejstev, vplivov tal In podnebja ter precejšnja odmaknjenost Bele krajine od ostalih področij slovenske zemljo. Prvotni prebivalci Bele kra-Jtae so prišli ob preseljevanju SLovencev iz Panonske nižine (»dolenjski naselitven- tok«, kot pravi zgodovinar Milko Kot) in ee niRse^Hrt v Obv.-^rv,,, RiH 90 to poljtUt.v.'., .v, so Kakau zemlje ki miru. Kasneje, v 16. in 17. etoletju Je dobila Bela krajina le nove prebivalce -r uskoke ali prebege, ki so naselili obrobni pas Gorjancev in južna pobočja tega gorovja — žumberaško gričevje — ter nižinsko področje ob Kolpi, torej najrevnejšo zemljo, fcajtf redovitnejši kraji ob Kolpi, Lahinji in DobMčicj so bili že naseljeni. Zn^čiino za te nove naseljence je, da so Si izredno dolgo ohranili evojo ple- mensko ureditev, ki so jo prinesli s seboj, bežeč pred Turki. Naselili so se v novem kraju, niso se mu pa prilagodili in «0 živeli povsem svoje življenje. To je izoblikovalo tudi posebni tip belokranjske kmečke gospodinje. Tretji tip belokranjske kmečke gospodinje je nastal v obeh, pretežno kmečkoobrtniških mestih Metliki in Črnomlju. Za razvoj belokranjske kmečke gospodinje pa so bile, razen omenjenih vzrokov, nemalega pomena posebne talne in podnebne razmere tega področja naše domovine. Zato naj jih vsaj na kratko omenim, za boljše razumevanje živliervja ln položaja belok-anjske kmečke gospodinje. Bela krajina je najjužnejša pikri jina Slovenije. To je izrazito kraška kotlina, ki ima malo vode. Reke, razen Kolpe, so tsraaiito kraškega značaja. Kra* je zelo plitek, ponekod povsem gol. Taka so n. pr. tudi področja okoli Adl»šičpv, ki jim gro*i v nekaj desetletjih popolno osiromašen ie plodne zemlje, ker Jo izpira voda. Kjer so plasti zemlje debelPiše pa se vlečejo veliki stelniki bujne praproti iti brezovih gajev, kar je znak kisle zemljs — podzola, ki ime še to slabost, dia j? močno propusten. Z izboV sanje m te zemlje so velike težake: veljale so i« ogromnega dela in stroškov, niso pa pokazale večjih uspehov. Kraška tla goltajo tudi vodo ta Beli krajini dobre pitne vode sploh primanjkuje. Vprašanje pitne vode rešujejo, maloštevilni studenci, skromne vodovodne naprave in nehigtienični vodnjaki, v katere teče kap-nira, ki jo po večini strežejo s str^h, ne da bi jo »peljali preko čistilnikov. Posebno hudo Je za vodo v sušnih letih, ki so prav tu zelo pogosta. Bela krajina je namreč zaprta kotlina, saj jo obdajajo okoli jn okoli gorovja, tako da vlažni vetrovi le težko najdejo pot vanjo. Gorovje, M zapira kotlino proti severu, pre. prečuje mrzlim vetrovom dostop in, ker so nižinska področja povprečno 150 m nad morjem — torej precej nizka — je belokranjsko podnebje dokaj ugodno. Zime so precej mile, snežnih padavin skoraj ni. Pač pa so pogoste zgodnje spomladanske pozebe, ki povzročajo veliko škodo. Pobočja so zasajena z vinsko trto, v doltaah pa dokaj lepo rodi sadje. Zemeljska in podnebne pril;ke so ta zelo važne in odločujoče v gospodarstvu in T.ato tudi v življenju belokranjskega človeka. Posebnost Rele krajine je njena oddaljenost oziroma slaba povezava z ostalo Sloveniio. železnica je slekla šele 1. 1914 m tik pred prvo svetovno vo]- ,Zmaga vodikove bombe ali sožitja* Indijski ministrski predsednik Nehru, ki Je v četrtek prispel na Brione na razgovore s predsednikom Naserjem ta Titom« je nedavno rekel: »Zdaj sta na svetu dve možnosti — aH zmaga vodikove bombe aH zmaga zamisli o svetu, na katerem bi vsi živeli v miroljubnem sožitju.« Svet stoji torej pred to Izbiro. Pri tem je v sedanjem sve»» tovnem položaju eno izmed glavnih vprašanj problem razorožitve. Razvoj atomske energije je namreč privedel do proizvodnje uničevalnega orožja, vseh teh atomskih, vodikovih, kobaltovih bomb, ki ogrožajo svet, na katerem živimo. V zvezi s tem problemom, kako zmanjšati oborožitev in ■ tem zmanjšati nevarnost nove vojne, ublažiti mednarodno napetost je prišlo v zadnjem času do več pomembnih dogodkov. V ponedeljek zvečer so člani razorožitvene komisije OZN zapustili dvorano Varnostnega sveta. V celoti bilanca njihovega štirinajstdnevnega dela ni ravno velika. V tem času niso napravili niti velikega koraka naprej niti koraka nazaj. Takšen Je vsaj prvi vtis. Vse tri predložene resolucije, tako tisto zahodnih držav kakor resolucijo Sovjetske zveze in resolucijo Jugoslavije, o kateri smo že pisali, so poslali ožjemu odboru za, razorožitev, da bi jih člani tega odbora uporabili kot izhodišče nadaljnjih pogajanj za zaprtimi vrati. Drugi dogodek v zvezi % razorožitvijo je predlog Vrhovnega sovjeta ZSSR o prepovedi atomskih in jedrskih eksplozij. V zvezi s tem je sovjetski zunanji minister Sepilov poudaril, da sporazuma o prepovedi teh poskusov ne bi bilo težko doseči, če seveda obstoji dobra volja. Ta problem, je povzel Šrpilov, se vsaj za zdaj tiče samo ZDA, ZSSR in Velike Britanije, ki imajo možnosti, da delajo te poizkuse. Vprašanje nadzorstva (na katerem vztrajajo Amerikanci in druge zahodne velesile) prav tako ni težavno, ker lahko sodobna tehnika zabeleži atomske eksplozije s kateregakoli konca sveta. Sovjetska zveza je pripravljena, je dalje rekel Sepilov, doseči sporazum po katerikoli poti, bodisi preko OZN, bodisi t dogovorom ZSSR, ZDA in Veliko Britanijo, ki bi se mu kasneje pridružile še druge dežele, da ne bodo delale teh poskusov. Tretji dogodek v zadnjem času v zvezi s tem sila perečim problemom razorožitve, od katerega je po eni strani odvisen nadaljnji mirni razvoj, po drugi pa zmanjšanje hudih bremen, ki jih povzroča oboroževanje, so novice, da nameravajo ZDA zmanjšati svo.ie oberužene sile, svojo vojsko, ki šteje zdaj okrog 2,8 milijona vojakov, za 800.000 mož. Po drugi strani prihajajo iz Londona novice, da namerava britanska vlada zmanjšati izdatke za vojsko, in sicer za nekaj sto milijonov funt-šterlingov. Kakor po eni strani novica, da razorožitvena komisija OZN ni premaknila vprašanja razorožitve z mrtve točke, na kateri stoji zdaj, pa so novice o ukrepih o nameravanih ukrepih velesil kakor tudi predlogi v tej smeri vzpodbudni in vzbujajo upe, da bo prej ko slej vendarle dosežen napredek na tem sila važnem področju. Ti upi so trdi, kajti svet nima druge izbire: ali zmaga vodikove bombe ali zmaga mirnega sožitja med narodi. Ali — aH. Tretje poti ni. 0 Jugoslovansko ljudstvo je prisrčno sprejelo in pozdravilo predsednika egiptovske republike Gamala Abdela Nasera ko je obiskal razne kraje naše države. Prisrčen sprejem priča o prijateljstvu naših ljudi do mlad"? republike na bregovih Nila in do ljudi, ki tam grade novo življenj©. 0 Indijski ministrski predsednik Nehrn Je imel prsd prihodom na Brione razgovore z za-hodnonemškimi in francoskimi državniki, ki so s5 a uspehom, ra- Vladimir Lanmt: SMIKEL PRI NOVEM MESTU PROMET Z ODKUPOM SE JE POVEČAL, VENDAR PRI VSEH KZ ŠE NI ZADOVOLJIV Lani so dosegle vse kmetijske zadruge skupnega prometa pri od. kupu kmetijskih pridelkov, zdravilnih zeliftft in industrijskem blagu 1 milijardo in TO8.495.374 din. Od tega znaša odkup kmetijskih pridelkov 3.20,475 737, odkup lesa 460,275.395 in promet z industrij, blagom 947,554.242 din. Ko rnali-ziramo odkup kmetijskih pridelkov, lahko trdimo, da ie večina naSih zadrug dosegla dt>bre uspehe v tem, da so nekartere zajele celotni odkup na svojem območju. Imamo pa zadruge kot n. pr.: apredek zadružnih podjetij Podbočje, Gradac, Vršna sela, Otocec, ki so premalo odkupovale in brez zavesti, da Je to važen činitelj, ki vpliva na usmerjanje proizvodnje v kmetijstvu. Se vedno so mcčne težnje pri posameznih vod'In h uslužbencih zadrug za zviSanje cen kmetijskim artiklom, ki gre v korist samo proizvajalcu, namesto da bi zadruga delala s primerno rezilo, ki ne bi smela vplivati na zvJSanje cen pri potrcjniku. V Trebnjem je plačevala zadruga kmetom krompir po taki ceni kot ga je speževalne službe' zadrugi plačevalo podjetje. Potem n; čudno, da pri lll.OOO.OOO din prometa ni nobenega dobička! To ni osamljen primer, lahko bi jih še našteli. To so oblike dela, pri katerih se vsa sredstva iztekajo nazaj individualnemu kmetu, namesto da bi se s tem krepili zadružni sklada. • Ko primerjamo podatke o prometu z odkupom iz lata 1954, vidimo, da promet iz leta v leto narašč-a, kar dokazuje: 1. da so kmetijske zadruge zajele ve&jo kclično kmetijskih pridelkov, 2. da Je kmetijska proizvodnja porasla, kar se kaže pri odKupu živine, prašičev, krompirja in tudi ostalih poljedeljskih pridelkov. Indeks prometa v odkupu: leta 1953 100%, leta 1954 104%, leta 1355 122Vt. Na področju odikupne politike pa Je veliko nerešenih vpra&snj. ki ovirajo dobro organizacijo odkupa, borbo za znižanje cen, zmanjšanje režijskh stroškov na poti od pro:.zvaj8i!ca do ootrošrdka ter vpraSenje organizacije odkupa, da bi se prilagodi'! povpraševanju na trgu in usmeril proizvajalca v proizvodnjo iskanega bi aza. Enoten odkup od proizvajalca je urejen z uredbo, ki pooblašča kmetijske zadruge kot edine organe, ki lahko odkupujejo na svojih območjih vse kmetijske proizvode Postavlja se vprašanje, al: so vs* kmetijske zadruge sposobne odkupovati vse artikle aH ne? Pr?iksa je pokazala v zadnjem času, da je 30"'« naš'h zadrug izkoristilo to pravico s tem, da so pri odkupu poednih pridelkov (kn-t n. Dr. pri govedu) zaračunavale maržo, -ne da bi nji. hov odgovorni uslužbenec »e odkupe spravil. Ce bi dopuščali to še naprej, potem smo s tem postavili samo enega posrednika ve* med proizvajalcem in potrošnikom, kar je neupravičeno, T*k:m kmetijskim zadru sam. kler še ni dobre organizacije odkupa, predvsem zaradi pomanjkanja strokovnega kadra, bo treba wma-gati pri uTK^bllPTviu kadra !h sami crgjnizacji. V pr'merih pa, krier :maio zadruee sposobne vo-d;lne 11 udi in bočejn ta ooložaj izkoristiti na račun šibkelšh zadrug, to treba podzveti odgovarja 1o5e ukrepe. Vse te slabosti, predvsem pri manjših kmetijskih zadrugah naj_ bolj zgovorno narekujejo potrebe po ustanovitvi Gospodarske po slovne zveze, preko katere bodo imele večje možnosti na bolj organiziran in hitrejši način izvrševati odkupe, skupno organizirati razne predelovalne obrate, mesa rije, sušilnice in podobno, Se bolj pa se kače potreba po ustanovitvi kmeti jsko-proi-zvaja'mh poslovnih zvez, ki naj bi zsoemale posame. zna področja in delovale konkretT no na organizaciji kmetijske po-proizvodnji. V. letu 1955 je na območju OZZ Novo mesto poslovalo 43 splošnih kmetijskih zadrug in 1 specialna vinarska zadruga v Kostanjevici. Med le*om 1955 se je število kmetijskih zadrug zmanjšalo za 2 in sicer KZ Dobrava, ki se je spojila s kmetijsko zadrugo Skocjan, in KZ Vrpolje, ki se je vključila h kmetijski zadrugi Šentjernej. V prvih mesecih letošnjega leta se je osamosvojila kmetijska zadruga Vinica, pripojia pa se je' KZ Smolenja vas h KZ Novo mesto in K Z Veliki Gaber h KZ Šentlovrenc. Sedanje stanje zadrug na območju OZZ Novo mesto je: 40 splošno kmetijskih zadrug in 1 vinarska. V letu 1955 so kmetijske zadruge ustvarile skupnega prometa v znesku ene milijarde in 728,405.374 din. Pri tem prometu je bilo ustvarjenega čistega dobička 45.911.406 din. Ta uspeh So beležile vse kmetijske zadruge, razen KZ Veliki gaber, ki izkazuje zgube 3,001.330 din. Dobičke, ki so izkazani po zaključnih računih kmetijskih zadrug, so posamezni občni zbori zadrug razdelili v naslednje sklade: 1. zakonite obveznosti 125.523 din; 2. anuiteto za 1. 1955 4,872.215 din; 3. pokritje izgub iz prejšnjih let 783-217 din; 4. obvezni prispevek v rez. sklad .8,899.831 d n; 5. ristorno zadružnikom 1 milijon 993.831 din; 6. rezervni sklad hranil, kredit, odseka 1?.992 din; „ 7. investicijski sklad 15,332.968 din; 8. sklad za pospeševanje kme-t.jstva 5,607.113 din; 9. rezervni sklad 150.000 din; 10. obratni sklad 1,185.374 din; 11. plače iz dobička 1,694.168 din; 12. premije 6-000 din; 13. ostali skladi 5,242.325 din. S to razdelitvijo dob čka na občnih zborih so se skladi zadrug močno okrepili in zvišali, tako da razpolagajo zadruge zdaj s precejšnjimi sredstvi, saj znašajo skupno vsi skladi 237,150.987 din. Ta uspeh kmetijskih zadrug je bil ustvarjen predvsem iz odkupne in trgovske dejavnosti: pri odkupu kmetijskih pridelkov za 8.439.082 din, pri odkupu lesa 28.384.756 d n. in pri ostali trgovini s prodajo potresnega blaga 7,747.335 din. Tudi ostale obrtne in predelovalne dejavnosti pri zadrugah so bile v omenjenem letu pri vseh zadrugah aktivne, kajti zadruga so take dejavnosti, ki niso- bile rentabilne, opustile. S sredstvi skladov bodo zadruge tudj v letošnjem letukrs-pile svoja osnovna sredstva, s katerimi bodo pomagale zadružnikom pr; dvigu kmetijske proizvodnje. Jože Sprajcer PRED POTRJEVANJEM KORUZE Poieg kmetijskih zadrug imamo Se zadružna pndjetja, ki so so. delovala pri vseh akcijah, ena pri predelavi kmetijskih proizvodov, druga pri odkupu Jn trgovini. To so: 1. Zadružno trgovsko podjetje za odkup kmetijskih pridelkov in premet % reprodukcijskim materi adcm, 2. Zadružno trgovsko podjetje »Les« za odkup lesa, 3. Zadružna mesarija s predela vo, 4. Zadružna mlakama za odku>p ln predelavo mleka, 5. Vinski klet v izgradnji. 6. Kmetijsko posestvo Trška ćora. Na kralko bi omenili Vr ir.O MLEKARNE PRI DVIGANJU Zl. VINOREJE na Dolenjskem Mlekarna je začela pred kratkim obratovati. Do meseca aprila smo imeli organiziran odkuo m!->ka po niiin*kih predelih, psetfvsem v sentjernefcki Oofflnj in okolici No vega mesta. Večkrat je bUo govora o tem, da se naiši kmetje v visbisikiih predelih ne setrfmaj« za prodajo mleka, češ da ni v n.Šiho. vi navadi dnevna prednja mleka. Ko Je zaeela nova mlekarna obratovati in razširjati odkupno mre-žo, se je v kratkem času po4tSfza4« ravno obratno kot so bile prvotne trditve. Mlekarna Je dvignila odkup mleka v iprlmer.lavi z istim časom v letu 195S (največ 3.5O0 )i. teva trg. tirov) v letošnjem letu na 7.590 litrov. S tem pa Se nt zajet ves višek mleka, ki Je &« na razpolago. Mlekarna ga zaradi tehr.ične nedovršenosti še ne more več predelati, po naši presoji bi lahko v nekaj mesecih dvignili odkup mleka na lo.oon l!> rov, če bodo cdiiranjene tehnične ovije. To Jasno dmnazuje, da mlekarna ni prevelika in da se naši kmetje zato zanimajo, ker. jim predstavlja velik vir dohodkov. Za dvig živinoreje Je važna tudi UMETNA OSEMENJEVALNI. CA IN VETERINAKSKA BOLNI. CA, kj pa verjetno v letošnjem letu še ne bo prišla v poštev, ker ni dovolj sredstev za dograditev. Omeniti moramo tudi VINSKO KLET V IZGRADNJI, za katero je v lrtoSnjem letu na razpolago 34,000.00(1 din investicijskega kredita. S temi sredstvi bodo predvidoma dokončana gradbena dela do konca leta. Za drugo leto bo potrebnih še 25.OO0.MO din in ve. sticii z-a 0'prorno in obrtniška de. la. Kot je važna mlekarna za živinorejo, tuko je Vinska, klet po-mrn-Jina za vinogradništvo. V zadnjem čisu se je pokazala ka. tastrofa na področju našpga vi. nceradništva, ker so pridelki majhni, kvaliteta slaba, trg pa zasičen z vinom. To nam narekuje, da bomo prvenstveno mcTali gledati na obnovo vinogradov, na predelavo grozdja in šolanje vin za izboljšanje kvalitete, ki jo zah- HRANILNO-KREDITNA SLUŽBA SI JE PRIDOBILA ZAUPANJE IN SE V KZ ČEDALJE USPEŠNEJE RAZVIJA Važna ustanova je Zadružna hranilnica in posojilnica v Novem .mestu, ki ima organizirano hra-nilno-ki-ediitno službo v 36 kmetij, »kih zadrugah z i 2«3 vlagatelji v skupnem znesku vlog 9.2M.00O din. Pri hranilnici v Novem mestu (s podružnico v Črnomlju) je 101 vlagatelj s skupnim zneskom vlog 3,577.00fl din, torej je skupno vseh vlagateljev 1M4 z J2.830.00 din vlogami, kar predstavlja veKk napre. dek za razvijanje in uveljavljanje hra.nil.no _ kreditne službe. Od ustanovitve centralno hranilno-kreditne ustanove pa do danes so g* hranilne vlog« povečale za 50"/i. V zadnjem času se stvari bistveno spreminjajo in decentralzira. jo, tako da dobijo hranilno kreditni odseki pri kmetijskih zadrugah večje pravice za razpolaganje 7. vlogam:, od katerih lahko do 50'.'» sami paapolaga.10 za posojila svojim članom po določeni obrestni meri. Pri tem Ima najboljše uspehe Kmetijska zadrega 2užp-mberk, k! ma Rfl vlagateljev z MS.rai din vlogami Hranlno-kreditni odseki bodo dobili še večje nalog*, ko bodo prevzeli v svoje obračunavanje poslovanje z odkupi na orferi ra_ čun. To je sedaj v teku ln bo možno uveljaviti pri tistih kmet 1»kih »drukati k-1** 'mrjo tan«tj« zaupanje v zadrugo. Trgovati na odprt raOun s llcnj'žico se pravi trgovati brsz gotov'ne. Zato boflo pri tem delu zadruge morple pa- Ziift, da bodo vai odprti računi ve- dno 1'kvidni, da bo vlagatelj, to je član zadruge in prodajalec kmetijskih prid-elkov, lahko vsak čas dvignil denar ali potrebno industrijsko blago. KMETIJSKO POSPEŠEVALNA SLUŽBA JE DOSEGLA ZADOVOLJIVE USPEHE Od leta 1953 dalje, ko smo za-čell s pospeševanjem kmetijstva v širšem obsegu, tako da smo vključili v te akcije vse napredne kme. te, smo pri tem dosegli brez dvo. ma velike uspehe. Lahko trdimo, di je organizacija kmetijsko, strokovne službe v tem Času od. Igrala veliko vlogo, posebno Če računamo, da imamo na DolenJ. skem opravka s kmečkimi ljudmi, ki Jim Je potrebno večkrat pove. ti.i;; in določeno dokazati, kaj je briljie lm ka.| Je si1ab.Se in kaj bodo s tem dosegli. Kot smo že orne. nill. Je km«>Tl.V*ko.|!)oape- smo 5 to raz. piavo vsa) delno seznanili občinske ljudske odbore z glavnimi nalogami, ki so bile tedaj postavlie.no pred kmetijske zadruge. Občinski ljudski odbori Novo mesto, Treonje, Metlika, Črnomelj, Mokronog, Žužemberk in Straža so se za te probleme resno zavzeli, vsaj vodil-n.' ljudje občine, Rezultati tega *o se pc-lnazali z večjo udeležbo ' ne občnih zborih ln boljšo razpravo. Sabi odno>! med kmetij ;ko zadruge 5n občino so se p< kazaM v Šentjerneju, Semiču It, na Mirni. Povprečna udeležba na občnih zbo.-ib Je bila 60 — 85 od- Zanimanje za koruzo raste taka pri nas kot drugod po svetu. Države severno «d nas, kjer imajo tutJi daljši dan, ki povzroča, da koruza v dozorevanju zalsasni ali pa sploh ne dozori, se trud'jo. da bt našle ali pa vzgojile takn sorto koruze, ki ti tudi v njihovih prilikah dala kleno in kaljivo zrnje. M j Slovenci smtv si ustvarili z odbiro, ki jo je opravljal naš kmet skozi desetletja, množico domačih, "\r-5h --"t. trA*> '■"-!■">. pr-^--. Dolenjska bogata na različnih so-tua in raziičkih trde koruze v tpu zgodnjih koruz, ki jih sej^mo po rdeči detelji, in Pa najzgodnejših koruz 90-100 dnevnic, ki ;ih sejemo za pridelovanje zrnja še po ječmenu; pravimo jI jermenka. prvim smo pa nadeli skupno ime dolenjske bitrice. Mnogo pridelovalcev vztrajno in stalno odbira in zboljšuje to koruzo. Tuko že govorimo n. pr. o Vide je vi kovuzi — dolenjski hitrici. ZLATO, KI GA MORAMO IZKOPATI Dobra dolenjska hitrica, pa tudi jefmenka, predstavlja velikansko vrednost za nas in dru-se kraie v Sloveniji zato moramo ukreniti prav vse, da bomo poiskali vse najboljše domače izboljšane trde koruze in jih tudi širili, posebno sedaj, ko kar preveč navdušena govorimo o tujih hibrid<=kih knruzah. POTRJEVANJE KORUZE JE DOBRA POT K IZBOLJŠANJU SORT V potrjevanju namreč posebna komisija kmetijskih strokovnjakov pregleda posevek koruze in ugotovi, ali je ta posevek odnosno sorta primerna »a širjenj« ali ne. Pnirjevalna komisija <">eluje p'o predpisih, posebno pa jo zantmajo rastline, ki niso značilne, r-aiomljene rastline, ker nam veliko število leh pore, da sorta ni odporna preti lomljenju od vetra ln neurja. Znkrnele in jalove rastline slabijo sorto, ker pa je koruza tujeprašnica, prenašajo te rastline s!aba svojstva dedno naprej, seto jih ne sme biti v posevku, ki ga komisija pregleduje. Ravno tako ne sme biti posevek napaden od raznih bolezni in škodljivcev, posebno ne cd bulave sneti, koruzne prašne sneti, koruzne rje, pro-gavesti in molja. KomMja upošteva tudi Izenačenost r-osevka, posebej pa še izenačenost oblike storžev in barve storžev. Vse to se ueo-tavlfa na njivi, po pospravirn, ko je kiruza že ckužuhana, Da še enkrat tipičnost storžev, njih izenačenost in pridelek. POLJEDELSKI ODBORI KZ MORAJO PRIPRAVITI POTRJEVANJE KORUZE Res je, da letos prvič začenjamo s tem, vendar bo lahko z tlobro vc-ljo izbrati v vsaki K2 kmetovalce, ki imajo takšno koruzo. Potrjevanje je v njihcv prid, ker bodo semensko koruzo lahko dobri") vnovčili, v korist je pa tudi KZ, ker bodo lahko svojemu članstvu nudile boljše seme, dobavljale ga pa tudi ostalim krajem v Sloveniji, ječmeni?a pa pošiljale celo V inezemst'« o. KATERO KORUZO BOMO POTRJEVALI? V okviru kmetijske službe smo se dogovorili, da bomo po. trjeveli predvsem: 1. dolenjsko hltrico, 2. ječmenko, ■V metliško trdlnko, 4. osta'e trde koruze. Koruze je za krompirjem na naših njivah največ, «ato vsi skrbimo za dobro seme naših domačih koruz. Potrjevanje pa naj nam k temu pomaga! ing. Rado Llnzner s'.otkov. Med občne zbore z do. hro udeležbo lahko prištevamo občne zbore kmetijskih zadrug Adlešiiii, Skocjan. Dol. Toplice, Straža, Draga tuš, Žužemberk, Dobrni*, Prekopa. Kritike vredna udeležba je Vrla pri kmetijski zadrugi Semič, Trebelno, Predmet razprav na občnih z-bo- lih je bi1, zato raz ičen. Kjefai, upravni odbori in upravniki pripravil'; dobre programe, z njimi se2.ran.ili čTane zadrug že pred občnim zborom, tam it bila diskusija o oelu kmetijske zadruge za leto 1356 pravtilna. Koder loh priprav ni bilo, se jo razpravi na občnem zboru raz-v'jala ckcli taks. gozdmih skladov, s?:nih dovoljenj z očitki, češ »v*? g^mj na kmeta *in g9 s tom ho^e uničiti«. Tak izrazit primer je bal v Kmetij siki zadrugi Trebelno, ker je predsednik živinorejskega odbora dal sledeče poročilo: »Tovariši, živinorejo smo v g'avnem obdržali, zdvj pa jo bodo takse in davki uničili.« S tem je bilo zak1 iU'"»nr, njesovo poroči1^... TUDI OD STROKOVNE USPOSOBLJENOSTI USLUŽBENCEV JE ODVISEN RAZVOJ KMETIJSKE ZADRUGE Ko ocenjujemo delo kmetijskih zudrug, ne smemo pretresati *amo delo upravnega odbora, '-f- je vel'kfi *^oV''«r»i-! od (Nadaljevanje na 4. strani) Hlev »družnega posestva na Fluskl pod Trško »oru ' »DOLENJSKI CISTf r Stev. 29 (332) KAJ JE POTREBNO ZA NAPREDEK dolenjskega poljedelstva in vinogradništva vinogradniki, r„riođ Iz zanimivega in obsežnega poročila šefa kmetijske službe Okrajne zadružne zveze v Novem mestu, ing. Rada Linznerja, ki ga je imel na občnem zboru OZZ pretekli mesec, objavljamo danes skrajšan pregled najvažnejših ugotovitev naših strokovnjakov, kaj je potrebno, da dvignemo dolenjsko poljedelstvo in vinogradništvo. Pri tem moramo vedeti, da se je kmetijska pospeševalna služba začela razvijati v našem okraju šele v okviru novega zadružništva in je rastla s splošnim razvojem kmetijskih zadrug v naši socialistični državi, ko so bili ustvarjeni pogoji za širok razvoj proizvajalnih sil in vsestranski napredek proizvodnje. Sele s tem so bili postavljeni tndi trdni temeni ia uspešen razvoj kmetijske službe. Torej, pridelek je povsod v gnojenem, visoko nad negnoie-nim. Tako m samo pri poskusih, saj Je n. pr. Kmetijsko posestvo OZZ Trška gora pridelalo letos sena in detelj za okrog lSO.OOOkg, kar je več kot lansko leto vsega sena in ota-ve, s tem, da so tudi letos porabili za deteljis&a in travnika nekaj nad 2 vagona gnojil. Organizirana uporaba potrjenega semena, gnojil In zaščite je pogoj za uspeh Žitni poskusi nam kažejo na- slednje: Stanje dolenjskega kmetijstva, ki ga označujejo nizki hektarski pridelki, razdrobljenost posestev, primitivna in .slaba proizvajalna sredstva ter strokovna zaostalost kmetovalcev, je začrtalo tudi smer dela pospeševalne sC-užbe OZZ. Reševanje teh problemov v širini pa je možno edino preko kmetijskih zadrug, o&ato je bila tudi naša pospeševalna služba zelo prizadevna v izgrajevanju kmetijskih zadrug i vsemi oblikami njenih organov in odsekov dn so tudi kmetijski strokovnjaki vložili znat lie napore prav v organizaciji kmetijskega, zadružništva. V našem okraju prevladuje •rednja in majhna posest, ki daje na trg razmeroma malo poljedelskih pridelkov. Poljedelski odseki, katerih je pri KZ samo 11, Pa še premalo- skrbijo za napredek poljedelstva. Naša kmetijska služba je prikazovala in odkrivala rezerve, ki bi jih lahko izkoristili, če bi zadruge skrbele za navadno reprodukcijo, ki se sestoji v glavnem v uporabi ustreznih količin umetnih gnojil, uporabi boljšega semena selekcioniranih sort, zatiranju bolezni in škodljivcev in v boljci, sodobnejši obdelavi. Mnogim kmetovalcem — zadružnikom te stvari niso znane, nekateri pa tudi nimajo zato potrebnih sredstev. sorta negnodeno gnojeno domače pšenice 14,7 mtc 18,2 mtc kadolška 16,1 mite 21,2 mtc bavarska 19,4 mtc 26,3 mtc U-l 18,3 25,5 mtc prolifik 17,2 mtc 22 mtc vi rginia 14,9 mtc • 23,4 mtc Kmetijska zadruga ln njen poljedelski odsek morata biti nosilec tudi navadne reprodukcije, ki nam lahko da skoraj milijardo dinarjev več narodnega dohodka v kmetijstvu! Kako je to važno, nam bo po-^redalo nekaj številk. V našem okraju posejemo z žitom in koruzo okrog 16.000 hektarov po-vrSine. Pridelki so nizki in si- cer se sučejo po podatkih statistike kot kaže razpredelnica z uporabo sredstev, ki smo jih navedla, bi pa lahko dosegli znatno višji pridelek. Iz tega je tudi razviden delovni načrt za zadruge, ki je predvsem v naslednjem: 1. Pospeševati sporazumno z našo kmetijsko službo selekcionirane sorte, ki so primerne za poedino področje, ker dajejo znatno večji pridelek. 2. Uvajati popolno gnojenje, z gnojili, ker dajo gnojila pri ceni 13—18 din za lkg še vedno rento I03°/o, to je za vloženih 100 din 203 din vrnjenih. Lani smo posejali s kvalitetnim semenom naših rajonizlra-nih sort 163 ha žit dn dosegli povprečno za 380—810 kg več pridelka. Pri krompirju smo dosegli v semenski proizvodnji in na njivah, kjer se je seme zamenjalo s potrjenim semenom, pridelek od 22.000 do 340.000 kg na ha. kar je za 8.000—20.000 kg več na ha, kakor je naš povprečni pridelek. Toda kljub vsemu imamo samo 118 ha krompirišč posejanih z dobrim semenskim krompirjem. Pogoj za moderni razvoj našega kmetijstva je, da povečamo sklade v zadrugah in dohodke kmetovalcem, najhitreje in najlaže pa to dosežemo z navedenimi ukrepi. Naša kmetijska služba jo že toliko napredovala, da lahko zadrugam po-mag? in usmerja proizvodnjo v tej smeri. Vinogradništvo Dolenjske je v izredno težkem stanju pšenica ječmen koruza Sedanji pridelek: 12 —14 mtc 11,3—15 mite 18 —20 mtc Povečani možni pridelek: 18—20 mtc 17—20 mtc 22—24 mtc Skupna vrednost povečanja nridelkov žit in slame, če računamo s ceno pšenioe 30 din itd., bi znaišala 296,960.000 din. Da bi "to dosegli, bi uporabili umetnih gnojil (računamo po 700 kg na 1 ha in sicer 300 kg super-fosfata, 200 kg kalijeve soli in 200 kg dušičnih gnojil) in kvalitetnim semen (doplačilo 30 din za 1 kg) ter zaščitnih sredstev za 187,300.000 din. Ako odbijemo te izdatke od 296,960.000. dobimo nov dohodek za 109,660.000 ali skoraj za 16,000.000 kg dodatnega zrnja. Brez dvoma bi lahko s tem krili v celoti potrefoe našega okraja. Okopavine nam pokažejo tole podobo: kmnvtt pesa korenje Sedanji pridelek: 103 mtc 226 mtc 109 mtc Povečani možni pridelek: 180 mtc 400 mtc 200 mtc Stanje v našem vinogradništvu je težko predvsem iz naslednjih razlogov: 1. nizki pridelki in izredno drago pridelovanje vina; 2. močno širjenje hibridov v poslednji dobi; 3. slaba kvaliteta vin v zadnjih letih. Vpliv na nizke pridelke in drago pridelovanje ima tudi izčrpanost naših vinogradov. Obnova vinogradništva je resen in pereč gospodarsko-soci-al.ni probiem za naše področje. Obnova se pa mora vodit; načrtno po natančno izdelanih strokovnih smernicah. Osnova za obnovo je kvalitetni trsni material, zato se je naša kmetijska služba v skladu s smernicami republiških organov oskrbela tudi s trsnlm materialom za obnovo. Dosedaj je zasajenih skupno 11,95 ha matlč-njakov z najboljšim selekcioniranim materialom, s katerim Evropa razpolaga. Vzporedno z zasaditvijo smo zaceli obnavljati tudi socialistični sektor, da dobimo potrebno število hektarov matičnih vinogradov, ki bodo dajali cepiče. Na Ruperč-vrhu. Trški gori, Starem gradu, Vinomeru, v Kostanjevici in Semiču je obnovljenih skupno 16,33 ha vinogradov na sodoben način in Tavno tako z najboljšim uvoženim materialom. Z izgraditvijo silnic pod Trško goro in v Metliki bo možno pridelati letno 400.000—800.000 prvorazrednih cepljenk, kar lahko omogoči silno hitro obnovo. Enopasastl in križasti grozdni sukač stj dve vrati metuljčkov, ki spadata med najhujše škodljivce vmske trte. kot jo na primer ^eronospera najhujša od trtnih bolezni. Raskriljena metuljčka obeh sukačev merita okrog 25 mm. Prvi inru rumena sprednja kri-l.i, ki so prevlečena s sivorjavo progo, drugi pa :nia pepelnato-siva k-»ili. od katerih so pred-n'a neenakomerno križana. Inopasasti ima dve generaciji (dva zaroda), a križasti eno več. Metuljčki prvega zaroda pri enopa'5'jstem se pojavljajo skozi ves mesec maj ln letajo od mraka do polnoči. Metuljčki k'ižaiiega sukača prvega zaroda se pojavljajo že ob koncu aprila rfo polovice maja, to se pravi pred cvetenjem vinske ti te, lef.iio pa poBCo zvečer in pozno zjutraj. V tem času se parijo -"n rojijo, oplojene samice pa polagajo jajčka posamerno na peci je-grozdom, k: so v tem času pol-n: cvetnih popkov. Jajčka so drobna, velikosti 1 mm, Tumen-kasite barve in vseka samica jih odloži nrid 100. Iz jajčk se čez 10 do -12 dni teležejo mlad-1 gosenic;. Te napadajo cvetne popke in jih povezujejo s tankimi, svilenimi nitkami. Vsled gosenl^n^ga napada še neoplo-jeni grozdi porjavijo in ee deloma ali v celoti posušijo. V r.'ihovi notranjosti se nahajajo skrite gosenice, omotane z delci posušenih cvetnih popkov, čeprav so škode >.elo vidne, jim vinogradniki največkrat ne vedo vzroka. Gosenice spoznamo po zna'.llni barvi in sieer: gosenice enopasastega so bledo-rožnate tarve s čino glav«, od kriSastega pa so zelenkaste t rumenkasrorjavo glavo. Gosenice kri ž a ste ga suka 6 a so za razliko od enopasastega veliko bolj živahne in se ob dotiku kačasto zvina j o t-«" naglo pomikalo naprej in nazaj. Po kont'ar.i k^mj' sena pr*- grozdnega mukača! VESTI Pridelek bi povečali z uporabo 800 kg gnojil in boljšim semenom (doplačilo pri krompirju 10 ičk, ker je cena ugodna, bt morale ta odkup še boljše in bolj na široko organizirati. V vseh KZ primanjkuje umetnih gnojil. Upravni odbori bi morali že sedaj poskrbeti, da teh gnoji ne bo manjkali) za jesensko setev. neha turi; škoda prve generaci-j«. Odrasle gosenice, ki že dosežejo velikost 10 do 12 mm, zapustijo poškodovane grozdiće in se zabubijo v razpokline stare skori2 in koljev. čez 10 do 15 dni imamo nov pojav metuljčka ter mladih gosenic (drugi zaro.1). Ta zarod dela škodj na že razvitih jagodah, kar začne v drugi polovici julija. Gosenice nagrizejo kožico jagod, Ugr-izejo njeno notranjost in iz ene jagode preidejo v drugo, tretjo 'itd. Poškodovane jagode porjavijo, pogosto so napadane od škodljivih glivic ter zat0 gni-jejo. To traja tudi preko meseca. V sredini po'etja je težko ločitii tno stopnjo rafzvoja od druge, ker imamo obenem jajčka in gosenice ter babe in metuljčke. Križasti pa razvije še eno generacij jo. ki se prvi vi v septembru ln dela pravtako škodo že zrelih jagodah. Po končanem razvoiu gosenične?!3 zadnjega zaroda, enega in drugega sukf.ča, se gosenice zabubijo na že omsrjen.ih skritih mestih fer nastane zimska buba; v tej obliki ti škodljivci preznrnMo ZATIRANJE Najzanesljivejši je kemični način utiranja s škropljenjem ali zapraševanjem. Pri tem si pomagamo z opazovanjem letanja metuljčkov, da ugotovimo najprimernejši čas kemičnega zatiranja. Po tej metodi škropimo 3 do 6 dni: po največjem letanju metuljčkom V ta namen postavimo v vinogradih lovne posode od 1 do 2 Jutra* napolnjene s kipečimi tekočinami: pokvarjeno vino, sadjevec itd., zraven pa dodamo 1 žlico sladkorja !n nekaj ki.,;?. Take posode postavljamo po 3 do 4 na 1 ha vinograda. Vsako jutro jih pregledamo in zabeležimo število utopljenih metuljčkov ter tako ugotovimo Čas, kdaj največ letajo. Zatflranje sukačev lahko združimo s škropljenjem proti peronospori. V ta namen so itede-lana tud: sredstva za kombinirano uporabo: nosprasit in nos-prasen: 1 do 1-5 odstotka. Lah- Ing. Zorka Robida: Ne samo v količina &e varnejša e kakovost tnCefia Napredno mlekarstvo ne teži ta tem, da bi živinoreja dala več mleka, ampak si tudi prizadeva, da je mleko čim boljše. Borba za čisto, dobro, zdravo mleko je pri nas na Dolenjskem mnogo bolj pereča ko borba za ve&je- količine mleka, kajti samo iz dobrega, zdravega mleka Je možno izdelovati standardne mlečne izdelke. Mleko ni samo nepogrešljiva hrana mladičem sesalcem v prvih tednih njihovega življenja, ampak je tudi izvrstno živilo za človeka, saj vsebuje vse sestavine, ki so nam potrebne, v taki obliki in tako raznotere, kakor v nobenem drugem živilu. Zato ne sme b:t; živinorejca, ki ne bi poznal visoke hranilne vrednosti zdravega mleka in mlečnih proizvodov, obenem pa tudi načinov proi7.vodnje zdravega mleka. Za uspešno mlekarstvo Je v prvi vrst' odgovoren živinorejec, ki odbira molzno živino, jo hreni, neguje in tako odločilno vpliva na ohranitev prirojen h nVečrrh odljk, ali pa ■akrivi, da propadejo. Več pozornosti hlevoml Oglejmo si danes nego molzne živine. Tu bo treba pri nas na Dolenjskem marsikaj pre-drugačiiti. Začnimo kar pri b;-vališčih molznic, to je hlevih. Dober hlev za molzno živino mora biti dovolj prostoren, vsaj 6 m* naj ma prostora vsaka žival. Zelo grešijo tudi tisti, ki imajo še po starem namesto velikih oken samo nekako luknjo in je seveda žival brez zadostne svetlobe. Nadalje naj bo hlev suh, ne pre^opel, da se nam žival ne pomckhuži, in ne premrzel, kajti tedaj potrebuie žival več hrane, da si vzdrži te. lesno toploto. Toplota v hlevu naj bo od 14 do 18 stopinj C. Umen živinorejec bo zračil svoj hlev s pomočjo vgrajenih zračnikov, kajti zračenje z odpiranjem oken in vrat zaradi prepiha, ki škoduje živalim ravno tako kot ljudem, ni priporočljivo. Goveja lež šča naj bodo tako zgrajena, da more žival udobno počivati ln se očediti, ne da bi se pr>Skrop!la ali polegla v lastno blato. Z« odtok gnojhce pa gradimo dovolj nagnjene in pokrite jarke, da se more gnojnica naglo odtekati do gnojišč, ki naj bodo pravilno oskrbovana, pa bo na njih več kvalitetnega gnoja ter manj mrčesa, ki je velka nadloga nam in živini. Vprašanje gnojišč pa je pri nas na Dolenjskem spon eno najbolj perečih v kmetijstvu. Malokateri kmet ima betonirano, nepropustno gnojnično jamo in gnojišče. Res je gradnja danes draga, toda precej se da napraviti z dobro voljo in z željo po napredku. Pojdimo malo na sprehod po Beli in Suhi krajini ali Podgorju. Kmečki do- movi skoraj v vseh vaseh so tako grajeni, da sporedno s stanovanjsko hišo stoji hlev. Na tem ozkem prostoru, med hlevom :n hišo se povsod širi malo vdolbena kotanja, v njej gnoj, okoli gnoja Pa g^jnlca, ki ob deževju, pomešana z deževnico, teče po vasi. Tako ima skoro vsaka kmetija med hišami in hlevskm pragom malo gnojnično jezero, pravi raj za ves mogoči mrčes. O snagi tu ne moremo govoriti in gnojnični smrad in mrčes stalno napolnjuje tudi stanovanjske prostore. Te številne gnojnične mlake so prav žalostna podoba naših dolenjskih vas)i- Hlev na Pluskl (posestvo OZZ na Triki gori) ima zelo dobro plemensko živino; kravv-molznice dajejo prvovrstno mleko , Uredimo gnojišča! Kaj dolenjski kmet, tudi tisti, ki nima dovolj sredstev, z malo dobre volje lahko stori? če nikakor ne more napraviti betonirane gnojnične jame, je dolžnost vsakega, da gnojišče prestavi za hlev v primerno oddaljenost od stanovanja in vod_ njaka, ga obloži a kamnom ter pokr.je in sicer zaradi zdravstvenih in gospodarskih razlogov, kajti gnoj na soncu, vetru in dežju izgublja moč ln gospodarsko vrednost. Za gnojnico, ki teče po vasi ali se izgublja v kraških razipokah aH celo pronica v vodnjake in jih oku-žuje, »i bo treba omislit; gnojnične sode in jo odvažati na travnik© in polja. S tem se bo povečal pridelek hrane jn krm-nh rastlin, kar bo ugodno vplivalo tudi na mlekarstvo. V hleve, kjer pridobivamo mleko, ne spadajo druge živali kakor molznice, kajti hrzanje konj, kruljenje svinj, kokodakanje kokoši vznemirja žvali, kar molznosti škoduje. Prldobival-cem mleka tudi nujno svetujemo, da urede v bližini govejih hlevov tekal:šča za molzno živino, da se živali, ko ni pa Se, čim več gibljejo na svežem zraku; hlevske prostore naj vsako leto prebelijo in vztrajno preganjajo mrčes. Velkega pomena za molzno živ no je tudi skrbna nega kože in redno obrezovanje parkljev. (Nadaljevanje prihodnjič) ko se brozgi dodaio tudi sredstva p.-otii sukačem in sicer: svinčeni arsenat (hud strup) 50 c1 kg in ni rosan (nestrupeno siedistvo) 1 kg na 100 Mitrov brozge. Brozgi se lahko dodajo sredstva na bazi DDT in HCH, kj se morajo takoj uporabiti. V primeru, da uporabimo mešanico za prvo generacijo, je najboljši čas pr.id cvetenjem, proti drug,' generaciji pa v drugi polovici juljja Zaradi tegal bi ipri čelrtem škropljenju proti peronc-spori morali vse po su-kaču napadene vlnogrude škropiti tudi proti gosenicam drugega zaroda. Fosforno v jakosti 0.1 odstotka je tudi dob?r in se lahko meša, je pa zalo strupen za človeka -n domačo žival. Njegova učinkovitost raste tudi s temperaturo in iu» vi'šil h tem-ptratu-ah uničuje gosenice v samih jigodah. je pa tedaj bolj slrupen za človeka 'n žival. Zato moramo upoštevati vsa navodila o nlegovi uporabi Obvezno moramo iime-ti 'zaščitno obleko, ne smemo vdihavati c trup, fkrop'mo le v smeri vetra in r.ij škropljenju moramo temelj i o umiti roke in obraz. Sredstva na brz\i HCH tn DDT: lindan olje 0.15 odstotka, lindapin 0.1 odstotka, DDITI^T 0.5 odstotka, pantakan-tekoči 1 odstotka so zelo učinkovita ir; delujejo zanesljivo 12 do 15 dn'. V avgustu prenehsrmo z v-porabo airsensklh sredstev. V viinogradih zadružnega posestva Trška gora je bilo škroo. ljeno preti gosenicam prvega zaroda s svinčenim arse-ratom. Rezultat je bil dober. Grozdne sukače smo opazili tudj na ekoraj vseh ostalih vinogradih na Triki gori. Prav teko se je p?i'avil tudi v vinograd;h na Starem gradu in v okolic; Črnomlja. Napadene so skorai vse sc-rte čistih in mešanih WMH dov pa tudi večina hibridnih sort. Po podatkih stre-kovne literature je v vinogradih, ki so obnovljeni in oskrbovani po sodobnih načelih vinogradništva je pojav grozdnega sukača ve-1'ko manj nevaren. Ing. Stanoje GrkovEč Z občnega zbora OZZ (Nadaljevanje s 3. strani) uslužbencev, ki delajo v kmetijski drugI, kakšen bo rezultat dela zadruge. Prav tu imamo velike težave, ker imamo premalo strokovnega kadra tako v knjigovodstvu kot v trgovini in ostalih delovnih po-dročjiih. V 41 kmetijskih zadrugah je samo 10 upravnikov, ki izpolnjujejo pogeje in imajo sposobnost Ba reševanje teh nalog, ki sa postavljajo j' d zadruge. Od upravnikov je v veliki meri odvisen u'-peh zadruge, ker je upravnik tisiii. ki združuje in usmerja delo v zadrugi in ra sejah UO daje analize ter napotke za «prejem sklepov. Ko smo govorili o odkupih, smo ugotovili, da so slabosti, ki se kažejo pri odkup j večji d^l zaradi pomanjkanja dobrega strokovnega kadra v trgo\T.iii. Te probleme nam ne bo nihče drug reševal kot samo zadružne organizacije, predvsem s štipendijami, tečaji i,n v raznih drugih oblikah. Pri tem. je važno, kakšen odnos imajo do izobraževanja naši upravni odbori tj sami uslužbenci. Fl- , za dvig uspo-nr: rmejo biti načna sredstva Bobdtve kadrov vprašanja. Z ustanovitvijo Gospodarske poslovne zveze je izpopolnjena demokratična oblika gospodarjenja v blagovnem prometu v korist proizvajalcev zadružnikov Ze v v.vodu tffco govorili, da so bil« v zadnjem času plodne razprave y našem kmetijskem zadružništvu. Pri tem se je v glavnem razpravljajo o ustanovitvi Poslovnih zvez kot dopolnila k zadružni organizaciji. Ko je pred dnevi razpravljal o tem vprašanju plenum .SZDL Slovenije, je potrdil sledeče: Enotna in splošna kmetijska zadruga ostane naša osnovna organizacija na vasi ln je najprimernejša oblika za organiziranje kmetijskih gospodarstev, je sposobna kompleksno obravnavati gospodarski ppložaj '» zagolovltl razvoj kmetijstva na svojem območju. IVločna kmetijska zadruga lahko najholl zagotovi, da bodo spremembe na v*. »] posledica socialistične politike. Da bi lahko uspešno oora-vlle te naloge, jih je potrebno predvsem utrditi in odpravili nekatere slabosti kot so: napačen odnos do članstva, usmerje. mvst le na trgovino, razne maJ-vencaclje !*d. V tel smeri pa je z^lo važno tudi vprašanje pravilne kadrovske zasedbe. Pri teh razpravah je upravni odbor Okrajne z idružne zveze odločil predlagati občnemu zboru, da sprejme sk'ep 0 ustanovitvi dveh vrst Doslovnih zvez l sledečimi nalogami: 1. Gospodarska poslovna uve-ra bi bila v okraju ena. V to poslovno zvezo bi se vključila vsa trgovska in gospodarska podjetja Okrajne zadružne zveze, skratka prevzela bi vse operativno poslovan le v gospodarstvu, razen kmolijsko-pospeše. valne službe, ki b m časno še ostala ori Okrajni zadružni zvezi. Ta poslovna zveza h« poslovala s kmetijskim' feadrugarnl na komisijski način. S tem bi omi,'toč11a, da b< *e v»t fondi, ki ao dosedaj zbrali prt Glavrli Mdruinl zvezi, okrajni zadruž- ni zvezi in samih podjetjih, v bodoče vračali naz*j v kmetijske zadruge, kjer bi služili organizaciji kmetijske proizvodnje. V tn poslovno zvezo h; se vključi'i tudi nekateri predolo-vr.lni obmti. 2. Kmet jsko-proizvajalna poslovna zveza, ki naj bi se pozneje ustanovila, b> imela določene naV.ge: organizirati kmetijsko p.-oizvodnjo. Takšno kme-tijsko-proizvajaln-? poslovne zveze bi organizirali za posamezna pedročja, k', imajo enotne gospodarske pogoj«. Zveza bi povezova.f. več zadrug skupa i in jim pomagala reševati večje gospodarske akcije, predv-em trke. ki i,ih posamezna zadrug* ne zmors. V kmi.tiijsko-prolzvajalno poslovno zvdz0 bi se vključili predelovalni obrati, servisna postaja, kar pa je glavno, bila bi dobro (rganizlrana kmetijska rlužba *a organizacijo proizvodnje semen, trsnega materialu, sadik, organizacija gospodarjenji s pašniki ln zemljišči agrarne skupnost |n drugih zemljišč, ki bi lih prevzel* v Urejanje in podobno. Poslovni zvezi bi bili zaenkrat organizirani ena dn druga r.a delecjatskem siftemu. Ustanoviteljice poslovne zveze so kmetijske zadruge. Ponovna zvefta bo imela svojo skupščino, sestavljeno iz dftlefltov zadrug, voljenih na redn!h občnih zborih. Skupščina izvoli upravni odbor. kateremu predseduj« predsednik upravnega odbora. Predsednik Upravnega odbora r-redvldoma ne bo profesionalec. Direktor ponovne zveze pa Je obvezno uslužbenec, kit bo ■odgovarjal za vse delo upravnemu odboru In koordiniral delo med posaimeznlimi obratn ter te v; :pe uprf\vne7a odbor«.« "■tane Somrak • DOElltltK! GtlV«^ Stran S '< Podoba Lojzeta Košaka (Ob peti obletnici PD »Lojze Košak« v Kostanjevici na Krki) Ko smo pred petimi leti v Kostanjevici ustanavljali SKUD, smo resno razmišljali po komu bi ga imenovali. Druga društva eo imela blesteča imena pesnikov, pisateljev, politikov, znanstvenikov, mi pa amo bili brez imena. Cim bolj smo razmišljali, tiem bolj smo bili v škripcih. Nazadnje predlaga pokojni tovariš Gajšek, naj bi imenovali društvo po padlem borcu Lojzetu Košaku. Rekel je, da ga vsi poznamo, da je bil h naših vrst. Nismo se zmotili. Spoznali smo, da je Lojzetovo življenje, njegov boj in nehanje tesno v ekladu z osnovnimi načeli našega društva. Lojze Košak se Je rodil 22. februarja 1925 v Kostanjevici na Krki kot sin srednjega kmeta. 2e v rani mladosti je občutil trdoto življenja kajti imel je se devet bratov in sestra. Vsi so morali trdo delati, da so se preživeli. V osnovno šolo je hodil doma v Kostanjevici. Šolski zapiski pričajo, da je bil dober učenec z dostojnim vedenjem. Med drugim Je zabeleženo, da zelo dobro razumeva, da Je vljuden in postrežljiv, da je vsa rodbina prav lepo vzgojena in v vsej okolici zelo priljubljena. Prav tako je zapisano, da je družina zelo mirna in za napredek vneta. Po končani Šoli je Lojze delal doma na posestvu. Zelo ga je ALOJZ GLIŠIČ osemdeset - letnik *. julija je praznoval kro- Iaški moj,ter AJoja Glu*t* t* Mo-;ronoga svoj to. rojstni dan. Njegovo življenje Je Mlo pestro 1» bogato da»t polno borb za vsakdanji kruh. — Najlepše trenutke svoje** življenja Je pre*lv»jai v petju in gasilstvu. Alojz GUtflć Je bil rojen s. Julija 187« v Dolnjih Ml«detl*Ui. Izučil st- je za krojača iz potoval mnogo po svetu, dokler se nI leta 1MB za »talno naselil v Mokronogu, kjer Je slovel kot soliden krojaški mojster. Tu »i je ustvaril tudi družino, a je kmalu doživel velik udarec — smrt svoje lene, matere treh nedorasla otrok. Vendar je vse otroke vzgojil v naprednem duhu ln »o v najtežjih dneh naše zgodovino sodelovali * NOB. Ze kot vajenec se J« rad udeleževal pevskih vaj, t pevsko društvo pa te J* vpisal kot krojaški pomočnik leta 189« v Ljubljani I« Je ostal petju zvest vse do svojim zadnjih dni. k; jih Je preživel v svojem domačem kraju; avgust* Je namreč odšel t Dom onemoglih na BokaJce. Tndj Man Prostovoljnega ga«i1-fkeza društva Je postal le leta 1JK12 jn mu ostal zvest v»e đo danes. Za svoje požrtvovalno delo v društvu Je bil večkrat odlikovan. Tako Je tov. Glušlč s svojim življenjem doprinesel lep dete* supnostl. čeprav Je bil le skromen obrtnik. Želimo mu, da bi še dolgo užival zasluženi pokoj! V. P. veselila kmetija in je rad delal. Ker je bilo posestvo premajhno, da bi bil še on ostel doma, se je leta 1940 šel učit krojaške obrti k svojemu stricu Leopoldu. Učil se je poldrugo leto. Ko se je začelo v Kostanjevici ilegalno delo za OF, se je vključil ter 20. aprila 1942 odšel v partizane. Priključil se je Gorjanski četi, kasneje Gorjanskemu bataljonu. Dva meseca je bil v Gorjancih, potem pa je bil poslan v Belo Krajino. Ko se je formirala Cankarjeva brigada, se ji je priključil. Udeležil se je vseh borb, ki jih je vodila ta brigada. Jeseni 1942 je bil že komandir voda, po kapitulaciji Italije pa komandir čete. Bil Je eden izmed hrabrih in zanesljivih borcev. 16. aprila 1944 se je nahajal drugi bataljon Cankarjeve brigade na Javorovicj pri Šentjerneju. Bili so izdani. Nemci in domobranci so jih proti jutru napadli. Od 120. partizanov se je rešilo le kakih 20 borcev, ostale pa so postrelili. Med njimi je bil tudi Lojze Košak. Ljudje, ki so padle bore* pokopavali, so Lojzeta prepoznali in ga še z dvema borcema zakopali na posebno mesto. Po vojni so ga prekopali in položili na domače pokopališče. Tako je bilo življenje enega izmed najpreprostejših borcev. Zavedajoč se, da se imamo prav takim ljudem zahvaliti za pridobitve NOB, smo si dali zapisati njegovo ime na našo zastavo,, zastavo trdega dela za izobrazbo naših ljudskih množic, za katere se je tudi on žrtvoval. V soboto 14. julija je društvo z njegovim imenom dobilo v znak priznanja za uspešno delo v letu 1955/56 Trdinovo nagrado. Proslava za Dan vstaje v gradu Otočec KraJevnj odbor., in člani Zveze borcev iz Otočca, Smarjete, Kronovega, Smolenje vasi in Trške gore smo »Dan borca« le_ po proslavili. Organizirali smo proslavo v gradu Otočeć, po proslavi pa je bila prav tam prosta zabava. Vreme je bilo lepo, organizac ja prireditve odlična, zato je bila tudi udeležba številna. Proslave so *« udeležili tudi gostje — borci z Gorenjske in je tudi njihov predsednik pozdrav 1 navzoče in izrazil željo, da bi do takih snidenj starih borcev še večkrat prišlo. Za dobro organizacijo 1« treba pohvaliai pripravljalni odbor s predsednikom Alojzem Per-garjem na čelu. Prav tako zasluži pohvalo mladina, ki je na-študirala in dobro Izvedla kulturni program. Pohvaliti moramo še p'on i reke — gasilce, ki so s prostimi vajami s sekirica, mi zelo navdušili gledalce. Za 22. julij »Dan vstaje« pa pripravlja Krajevna organizacija Zveze borcev proslavo v gradu Otočec ob 2. uri popoldne. Po programu bo ljudsko ra_ janje. Vabljeni vsi borci in ostali! -a Po 50 letih spet doma Med številnimi rojaki, ki »o letos prišli na obisk v staro domovino, j© prispel pred dnevi tud: gospod Anton Ivanetič. Po 50 letih življenja v tujini je obi. skal rojstni kraj Metliko, kjer se prav dobro počuli. Iz Metlike pošilja tople pozdrave vsem znancem in prijateljem v sončno Kalifornijo, zlasti tistim v mesto Springs, in jim kliče na-svidenje v jeseni. Gospod Ivanetič je dopotoval z letalom. Fluorograf iran je v občini Straža-Toplice Dne 26. VII. 1SSC: I. ekipa (e) Dopoldne v Gor. Straši za vasi; Gor. Straža ot> 6.30 Popoldne v Gor. Sira i, ca vasi: Dol. Straza^ln Loke ob 15.20 Dne 27. VII. IX«: I. ekipa (e) Dopoldne v Gor. Strasti za vam. Vavta vas ob 6 M HruSevec in Sela pri G. Straži ob 8.30 Popoldne v Gor. Straži za vasi: Ru-manja vas ob 1690 ▼ Poljanah za vasi: Poljana in Mali Rigelj ob ti Občice. Stare žage, Nov« gora ob 18 rt ekip« (a) Dopoldne v pod t urnu za vasi: Podrturen ob 6.30 Obrh in Suhor Ob 8.M Popoldne v Podturnu za vas«: Poohosta ob 15.SO Sela prj Dol. Toplicah ob 17.4« Dne z*. VII. l»M: I. ekipa (e) Dopoldne v Dol. Toplicah za vasi: Dol. Toplice ob «30 Popoldne v Dol. lo.plicah za vasi: Menidka vas ob 16.30 Gor. Gradišče. Dol. Gradišče in Dol. Polje ob 16.« II ekipa (a) Dopoldne v Sotesk] za vasi: Soteska ob 6.30 Gor. Polfle ob 7.45 I^oSka vas. Dreni« ln Gaberje ob 8.30 Popoldne v Potoku za vasi: Potok in Dol. Mrasevo ob 15.30 Prapreče ob 16.45 Jurka vas ob 17-30 Dne 29. VII. 195«: I. ekipa (e) Dopoldne v Vrsnih i«lih za vas«: Urina sela ob 630 Popoldne t Uršnlh selih za vasi: Dooindoi m Travni dol ob 1530 Laz« m Verdun ob 16.30 XI eJtipa (a) Dopoldne v Potoku za vasi: novom e&ke občine V Dol. Sulicah za vasi: Sol Susio« |n Businec ob 8.45 Od Predgrađa do Dobrega polja V soboto 7. julija dopoldne Neurje v začetku julija je pose je vračal iz Kočevja domov vzročilo na posevkih v kočev-JoŽe Skufca, star 61 let, kme- skem okraju kar precej škode, tovalec iz Prevol pri Hinjah. V V nekaterih krajih je padala bližini vaei Polom v kočevskem precej debela toča. Tudi strela Iz Kostanjevice na Krki okraju se mu je pridružil moški N. N. in ga. začel izprasevati to in ono o domačih zadevah; izdajal se je za sezonskega delavca na državnem posestvu pri Polomu. Ko sta šla proti Pre-volam v Suhi krajini, je na razcepu poljskih poti N. N. brez vsakega povoda udaril Skufca po glavi, da je omedlel. Napadalec mu Je vzel zapestno uro in denarnico s približno 10.000 din in dokumenti ter aktovko v kateri so bili usnjeni deli za čevlje. Po ropu je pobegni:. Varnostni organi storilca zasledujejo. m V Livoldu pri Kočevju eo nedavno ustanovili kultwnoumet-niško društvo. Društvo je že v kratkem Času doseglo lepe uspehe. Posebno delavna sta tamburaški zbor in dramska sekcija. Člani dramske sekcije »o že gostovali pri kočevskih rudarjih v šalki vasi z igro »Kam iz zadreg«, V Livoldu so delavni tudi ga*ilci. Letos so proslavili 77-letnico svojega delovanj«. Ob tej priložnosti so imeli večjo vajo, ki Je pokazala, da so Izvrstno usposobljeni za svoj« gasilske naloge. Prebivalci vasi fcurga v Kolpski dolini so našli truplo Ferdinanda Frasa, doma iz Po-murja. Frasa so pogrešali že od 27. maja letos. Poizvedbe o vzroku njegove smrti vodijo organi TNZ Kočevje in Inštituta z« sodno medecino LRS v Ljubljani. Domnevajo, da Fra« ni umrl naravne smrti. * Člani strelske družine Ortnek so bili na nedavnem strelskem tekmovanju okraja Kočevje najboljši. Tudi v ostalem pogledu ■o *trelci iz tega kraja delavni. Leto« so si že zgradili barako za strelišč© in tudi prostor za strelišče so uredili.* ni prizanesla. Tako je ubila 28-letnega Alojza Praznika iz Ula-ke pri Velikih Laščah ln 45-let-nega Ludvika Lenarčiča i"". Po-nlkev pri Dobrepoljah, Sezonske delavce, ki so pr šli ž« junija n* Kočevsko, je do nedavno oviralo slabo vreme. Sedaj nekaj dni jim je vreme naklonjeno ln tako fo uspeli spraviti več sto ton sena. Res, da sezonski ,delavci precej delajo, je pa tudi obračun ob koncu meseca lep, tako nekateri zaslužijo celo do 2.000 dn dnevno. Sezonski kosci na Kt">čevskem so pretežno iz Prekmurja, Medži-murja in drugod. MUSICEVA RAZSTAVA JE KONČANA Kakor smo že poročali, je bila v dneh od 30. junija do 5. julija odprta razstava akademskega slikarja Zvonimira Mušiča. Mu-šič je razstavljal 26 kostanje-viških motivov v najrazličnejših tehnikah. Obiskovalcev na razstavi je bilo okoli šest sto, med njimi tudi predsednik OLO tov. Franc Pirkovič, ki si je slike z zanimanjem ogledal. Razstava je bila odprta v počastitev Dneva borca v šolskih prostorih. Ob tej priložnosti smo ponovno začutili, kakšna nepopisna škoda je, da smo izgubili razstavnj^paviljon v Domu kulture. Ce bi paviljon lahko..služil svojemu namenu, bi bilo v lanski sezoni mnogo več razstav kot jih je bilo. Tako pa se s te plati ne moremo kaj prida postaviti, saj smo imeli samo Trdinovo in Mušičevo. Upamo, da bo ta stvar do pričetka no- ve sezone urejena v vsestransko zadovoljstvo. LJUDSKA TEHNIKA TUDI PRI NAS Tudi v Kostanjevici bomo ustanovili ljudsko tehniko. V ta namen so nekateri tovariši začeli zbirati podpise članov. Zanimanje je veliko, saj se je nabralo že lepo število podpisov. O poteku bomo *e poročali. VODA, VEČNI PROBLEM KOSTANJEVICE Kostanjevica sicer lezi na Krki in ji pravimo zavoljo hudih poplav dolenjske Benetke, vendar je voda morda eden izmed najbolj perečih problemov. Sanitarna inšpekcija je namreč ugotovila, da niti ena voda v Kostanjevici ne ustreza in da potemtakem' ne mor« služiti svojemu namenu. Šolski vodnjak je zaprt, uživanje vode prepovedano. Kam naj gre po- Izpred sodišča Dve leti in pol za poizkus požiga O hudem kaznivem dejanju Antona Plantana, strojnega ključavničarja iz Vavte vasi, smo kraitiko že poročali, 23. marca ponoči Je zanesel v leseno barako NOVOLESA pri šmihelskem pokopališču slamo in jo na hodniku zažgal. Hotel je zažgati vso barako, v kateri stanuje 13 družin. Le budnost, neke Ženske in nastop stanovalcev Je preprečil, da se mu zločinski naklep ni posrečil, čeprav je planem že sikal do stro_ pa. Lahko bi ostalo brez strehe 13 družin, spričo večjega Števila malih otrok, pozne ure ln ker je vsa stavba lesena, bi bile lahko tudi Človeške žrtve. Za to podlo dejanje se je Plao-tsn zagovarjal pred senatom o-krožnega sodišča Novo mesto 7. junija Plantan je lzučen strojni ključavničar, vendar mu delo ne diši preveč. Ima dva nezakonska otroka, vsakega z drugo žensko. Takrat ko je hotel zažgati barako. Je bil brezposeln. 7.ivel Je pri delavki NOVOLESA M. K., s katero Ima nezakonskega otroka. Ker njen zaslužek n; zadostoval za preživljanje treh ljudi. Je pri-Uo med njima večkrat do prepi- ra, pa tudi pretepal Jo Je. Hotel se je z njo poročiti, pa n.so pustili njeni starši, in tudi sama nt bila zanj nič preveč navdušena. Dot:čnega dne so prišl; njeni svojci po njene stvari in otroka ter ga odpeljali na svoj dom V zagovoru na sodišču Je Plantan trdil, da ga je to razkač.lo, zlasti pa Se, ko so mu vzeli otroka. Napil se Je žganja in ponoči, ko se je vračal v barako, vzel pod bližnjim kozolcem otep slame ki ga je potem zažgal na ho, dmku. Trdil 1e, da ni imel namena zažgati in sani ne ve, kako tla priden jn pošten uslužbenec. J« brez zaposlitve, čeprav je za ljudi s tako šolo več ko dovolj dobrega kruha. Štirikrat je bil itanjevico)l že poprej obsojen skupno na 46 mesecev zapora n večji del tega tudi že odsedel v zaporih. Tudi sedaj je na prestajanju zaporne kazni. Pred dnevi se je ponovno zagovarjal pred okrajnim sod-ščem v Novem mestu zaradi tatvine. Pri posestniku Ivanu Moharju v Vinjem vrhu pri Beli cerkvi je prenočil in zju- njo Šolska mladina, kam kolonija? Vse kaže, da se bomo začeli pogovarjati o vodi nekako tako kot Prežihovi ljudje v >:Samorastnikih«. Zato je eden izmed najnujnejših problemov nase komunalne dejavnosti vodovod v Kostanjevici. Zdaj se pa menda res ne bomo sprli ob njem! ZA JUBILEJ NASE SOLE Za jubilej kostanjeviške šole bomo v veži šolske zgradbe odkrili spominsko ploščo vsem tistim, ki so se iskreno trudili, cia je Kostanjevica dobila tako mogočno šolsko poslopje. Istočasno bi radi odkrili spominsko ploščo na rojstni hiši klparia Gorjupa in glavo pesnika Jožeta Cvelbarja. V ta namen se je že zbral pripravljalni odbor, ki razmišlja, kako bi prišli do sredstev, proslava bo jeseni. PRVA SREČANJA TVD PARTIZAN TVD partizan je pretekli nedelji doživel svoja prva srečanja, in sicer v odbojki. Nase moštvo je igralo najprej s Pod-bočani, nato pa s TVD Partizan Brežice. Zanimivo in za naše mlado društvo vsekakor razveseljivo je, da sta bila oba nasprotnika premagana, Brežic« celo z rezultatom 3 :0 (za Ko-P. J. Popoldne v Dol. Sulicah za vasi: Gor. Susice ob 1530 Drsanja sel a ob 16.30 SeiiSče. Cerovec, Vel. Rigelj ob IS Dne I. VIII, 195«: Popoldne v Prečni za vasi: Podgora m Zalog ob 17.30 Občina Novo mesto Dne 18. VII. 1*56: Popoldne v Dragi za vasit Građenje in Seia pr) Družinski vasi ob 16.30 Dne 22. VII. 1956: Dopoldne v Dol. Mokrem polju za vaci: Zprjavln ob 7.30 Dne 3*. VII. 1958; Dopoldne v potoku za vasi: MaH Podljuben, Petane ln Gor. Mrasevo ob 6-30 Vrh orl Ljubnu ob 7.30 Dne 31. VII. 1*5«: I, ekipa (e) Dopoldne v Mirni peči za vasi: Mirna peč ln Jelše ob 6.30 Jablan ob 7.30 BiSka vae ob 8.30 Popoldne v Mirni peči za vasi: Golobnjek ln Cesnjice ob 1530 Goriška vas in Vrhovo pri Mirni peči ob 16.30 Malenska vas to Dolenji Podboršt ob 1730 n ekipa (a) Dopoldne v <:or. Globodol u za vasi: Gor. Globodol ob 6.30 Sred. Globodol in Grč vrh ob 7.30 Dol. Globodol ob 8.30 Popoldne v Dolenji vasi za vasi: Dolenja vas in Globočdol ob 15 St. Jurje in Cemše ob 16 Hrastje ln Poljane ob 17 Hmeljčič ob 18 Dne i. VIII. 195«: Dopoldne v Mirni peči za vasi: Gorenji Podboršt Ivanja vas ob 6.30 Malj vrh m Veliki Kal ob 7.30 Mali Kaj jn Vrhpeč ob 8.30 Orkljevec. Sela pri Zagorlcl ob 9.90 Popoldne v Prečni za vasi: Prečna ob 15 Cešča ves ob 16 Groblje in Kuzarjev Kal ob 17 Podgora in Zalog (oboje li občine Straža) ob 17.10 U ekipa (a) Dopoldne v Dol. Kamenju za vasl>: Dol. in Gor. Kamenje ob 6.30 Dol. in Gor. Karteljevo ob 7.15 Popoldne v Dni. Kamencah za vasi; Dol. Kamence ob 15.30 Gor. Kamence ob 16.30 Daljni vrh in Hudo ob 17.30 Dne S. VIII. 1*5«: I. ekipa (e) Dopoldne v Smarjeti za vasi: Smarjeta in Strelac ob 6.30 OreSje ob 7.30 Gorenja vas ob 8.30 Popoldne v Rmarjett za vasit Dolenja vas |n Vinica ob 1530 v Otočcu za vasi: Otočec ob 17.30 IT ekipa (a) Dopoldne v Dol. Kamencah za vasi: Velika Bučna v?s ob 630 Potočna vas ob 7.30 Popoldne v Obrhu pri Smar. Toplicah za vasi: Smar. Toplice ob 15.30 Brezovica ob 16.J0 Zalovče ob 17.30 Obrh pri Smar. Toplicah ob 18.30 Dne 4. VIII. 1956: I. ekipa (e) Dopoldne v Otočcu za vasi: Sred. in Dol. Grčevje ob 6.30 Gor. Grčevje ln Herinja vas ob 7.30 Cesnjice in Dolenja vas ob 8-30 Popoldne v Otočcu za vasi: Jelše pri Otočcu. Koti in Vrh pri Pahi ob 15.30 Lo&nica in Luterško selo ob 16.30 Palia, Sela pr; Strav-berku. Stravberk. 2ihovo aelo ki Zagiad pri Otočcu ob 17.80 II. Dopoldne v ek'pa (a) Do-. Krcnovem za vasi: Družinska vas ob 6.30 Dol. Kronovo ob 7.30 Gor. Kronovo ln Do-bovo ob 8.30 Popoldne v Trški gori za va*»« ?,<\ n.ia vas Ob 15.38 Trska gora ob 17 Golušnik :n Senovo Pri Trški gori Ob 17.30 Dne 5. VIII. 1956: I. »kupa (e) Dop.-dne v Gaberju z» vasi: Gaberje (del, 341 ljudi) ob 6.30 Popoldne v Gaberju za vasi: Gaberje (del, 200 ljudi) ob 15.30 Gor. Suhadol in Ju-gorje ob 17.30 II ekipa (a) Dopoldne v Mačkovcu za vas!: Ločna ob 630 Mačkovec cb 7.30 Popoldne v Hrušlci za vasi: Hrušica ob 1530 Hribu pri Orehku, Pan-gerč grm ob 16.30 Velik. Slatnik ob 17.30 Dne G. VIII. 199«: I. ekipa (e) Dopoldne v Vel. Brusnicah za vasi: Vel. Brusnice ob 6-30 Maie Brusnice, Lesko-vec In Brezje ob t Dolenji Suhadol ob 9 Popoldne v Ratežu za vasi: Rate* ob 14 30 Seia pri Ratežu ob 18 Potovrh ob 16.30 Gumbe rje ob 18 II ekipa (a) Dopoldne v Malem Slatniku za vasi: Mali Slatnik ob 6.30 Smolenja vas ob 7.30 Popoldne v Malem Slatniku za vasi: Krka ob 15.3» Mala ln Vel. Cikava ob 17.3« Dne 7. VIII. 1936: Dopoldne v Stopičah za vasi: St opice oh B 30 St. Jošt ob 7?9 Crmošnjice. Brezovica «b 8.30 Popoldne v Stopičah za vasi: Veliki Orehek ob 14.30 Mali Orehek in Verdun 15.39 Gor. Težka vo'la Ob 16.30 Dol. Težka voda to Plem.be rk ob 17.30 n. ekipa (a) Dopoldne v Dolžu za vasi: Dolž ob 6.30 Zajčji vrh ob 8 Iglenik. Vrh pr; Dollu ln Sela pri Zajčjem vrhu ob 8.30 Popoldne v Velikrm Cerovcu za vasi: Ve!. In Mali Cerovec ob 1530 v KoroSi vas; za vasi: Koroška vas ob 17 Jurna vas ob 18 Dne 8. VIII. 1956: I. ekipa (e) Dopoldne v Podgradu za vasi« Podgrad, Radoha in Mihovec ob 6.30 Konc in Pristava ob 7.30 Vinja vas ob 8.30 Popoldne v Gotnl vasi za vasi: Gotna vas ob 14-30 Rpgerča v a« in Jedin_ Sčica ob 16.30 II. p-klpa («) Dopoldne v Birčni vasi za vasit Btrčna vas ob S.30 Jama cb 8.16 Stranska vas " oh 8.30 Popoldne v Birčni vas', za va?i: Dol. in Gor. Lukovice ob 16.30 Vel. Podiluben to Rajnov&če ob 16.30 Rakovnilk ob 17.30 Dne 10. VIII. 1956: I. ek:pa (e) Dopoldn« v Srnine!u pri Novem mestu za vasi: Smihel ob 8.30 Popoldne v Briljlnu za vasi: Cegelndc« ob 1530 Mala Bučna vas in Muhaber ob 16.45 H. ek'Pa (9) Dopoldne v SkrJartčah za vasi: Skrjanče ob 6.30 Boričevo ob 7 Popoldne na Brodu za vasi: Irca va« ob 1530 Brod ob 16.45 Srebrni če ob 17.30 PORT IN Tt LESNA VZG0]A Zmaga in poraz novomeških odbojkarjev je to storil Priče pa so poveda- traj za plačilo ukradel par mo Papiru le pUPXr!!.!VdainboJeza: ******** vredmh 2.000 din žgat Sodišče ga Je spoznalo za krivega poizkusa požiga stavbe, vredne okoli 4 milijone din. Ker je že prej imel pogojno kazen zaradi pretepa, mu je sodišče prisodilo 2 leti, « mesecev In 10 dni Nepoboljšljiv grešnik 24-letni veterinarski pomočnik Jože Pirnat iz Brež pri Ribnici na Dol. je vse prej kot DOLtNjSkl OBVEŠČEVALEC XIN0 »KRKA« Novo mesto: od jO. do IQ. JuUJa: ameriški barvni film »Bledollčnlkov sin«. Od 24. do 26. julija: angleSkl film »Razdvojeno srce«. DOM JLA — Novo mesto: od »l. do 23. Julija: ameriški barvni film »Karneval v Teksasu«. Od 14. do 2«. Julija: ameriški barvni film »Peter Pan«. Črnomelj: od ifl. do 22. Julija: sovjetski barvni film »Mojstri iu-ikega balem«. 24. In 25. Julija: brazlljskl film »Trije pustolovci«. Metlika: 21. ln 22. julija: »Imel •cm sedem hčera«. ». julija: Italijanski film »Vila Borghese«. Trebnje: 21. in 22. Julija: mehiški film »I.a Red-. Predstava v nedeljo ob 14.30 uri. Kostanjevica: 2«. lullja: ameriški barvni Mm -Melba«. ». Julija: amerllkl film »Samo naša«. Šentjernej: 21. In 22. Julija: Ju-goslovansko-srskl film »Dve Jagodi grozdja«. Gradac: ri. Julija: ameriški film ».HillJ Cezar«. Toplice: 81. in 22. Julija: Jugoslovanski film »Pesem na topu«. IS lulila: angleški film: »Preganjan do smrti«. MALI OGLASI Novem mestu, Glavni MOTORNO KOLO »ARDIE« (200 cem — brezhibno) prodam. — Ogled trg 5. PISALNI STROJ »Olivetti« naprodaj. Interesenti naj pustijo naslov v upravi lista pod »Studio«. PRODAM NOVO DVODELNO kuhinjsko kredenco in skoraj novo klavirsko harmoniko z osmimi basi za učenje. — Naslov v upravi lista (329-56). PRODAM STAVBNO PARCELO nad železniško postalo v Kan-dtjl (1520 m). Ponudbe na upravo Usta (32U-56). IZ MATIČNIH URADOV NOVO MESTO V času od 9. do 18. Julija je bilo rojenih 15 dečkov in 19 deklic. Poročili io se: Savrič Anton, podoficir JLA iz Kragujevca ln Smuk Ljudmila, bolničarka iz Novega mesta. Oergane Alojz, kovaški pomočnik iz Jurke vasi ln Marolt Marija, delavka lz Pra-proč. Vmrll so: Grum Jožo, socialni podpiranec, 81 let z Dvora. Kerln Alojz, kmetovalec, 51 let i Ravni pri Krškem. Z NOVOMEŠKE PORODNIŠNICE Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Somrak Ana s Kuzerjevega Kala -- deklico. Raztresen Rozaltja iz Dolge vasi i— dečka, Višček Ljudmil« u Trebnjega — dečka, Salchar Terezija z Vrha — deklico, Avguštin Zofija s Poljan — dečka, Pclko Terezija lz Šmarjeških Toplic — dečka, Majer Marija iz Gor. Straže — deklico, Plantan Marija iz Romanje vasi — deklico, Zugelj Burica z Zilj — deklico, Kastellc Valentina iz Vinje vasi — dečka, Zupančič Pavla s Sela Sumberka — deklico. Strupih Jožica t Otočca — dečka, Bukovec Karolina z Vršnih sel — dečka, Jerman Jožefa Iz Zaloga — deklico, Logar Malčl iz Krmelja — dečka. Hro-vatin Nada Iz Bršllna — deklico, Gornik Terezija iz Sošlc — dečka, Gosenar Ana Iz Blatnika — dečka, Ribič Ana Iz Potlturna — deklico, Rus Jožefa iz Vel. Sevnice — deklico, Mohor Nada iz Blatnika — dečka, Peterlin Anica z Brega pri Ribnici — dečka, Bajuk Ana iz Prlmostka — deklico, Gregorčič Marija iz Družinske vasi — deklico. Te je takoj obul, svoje raztrgane pa vrgel v grmovje. Za to tatvino je bil obsojen na 6 mesecev zapora. Nepošten direktor Zvonko Sadar je bil nekaj časa direktor novomeškega komunalnega podjetja »Snaga«. Položaj vodilnega uslužbenca je kmalu izkoristil za lastn žep. Pri NOVOLESU je z naročilnico, ki jo je sam podpisal, dobil 3.082 m8 desk. Skupno s prevozom so stale podjetje 75.125 din. Te deske je s pomočjo izpr jenega pomagač« Jožeta VVartta zapeljal k mizarju B. v Novem mestu in Jih prodal za 49.500 din. Prav tako je kupil za podjetje od PIONIRJA in pri ZE-LEZNINI 54 metrov cevi Bg, katere je prodal gostilničarki V. za 3.552 din. Denar je seveda sprav 1 v svoj žep. Do svojih delavcev in uslužbencev ni bil preveč pravičen, saj jim je za dva meseca neupravičeno zadržal izplačilo po uredbi določe--nega dodatka v znesku 500 din mesečno. Njegovemu ppčetju je kmalu prišel na sled upravni odbor podjetja in tudi ukrenil vse potrebno, da je tO početje nehalo, Sadar pa se Je znašel za zapahi, kjer je bil že večkrat. Pred tem je bil namreč že trikrat kaznovan, Za kazniva dejanja pri »Snagi« Je bil obsojen na eno leto zapora. Proti sodbi okrajnega sodišča sta se prltcž la obsojeni in .lavni tožilec, vendar je okrožno sodišče sodbo v celoti potrdilo brez spremembe. NA TURNIRJU V LJUBLJANI SO NOVOMESCANI OSVOJILI DRUGO MESTO Preteklo soboto in nedeljo Je bil v Ljubljani na igriščih ZOK Ljubljane tradicionalni turnir mestnih odbojkarskih reprezentanc. Tokrat so sodelovale 4 ekipe lz mest, ki v slovenski odbojki največ pomenijo — iz Maribora, Ljubljane, Raven in Novega mesta. V soboto Je močan naliv preprečil prvi del tekmovanja, tako da so Novomeščanl obe tekmi igrali v nedeljo ln bili zato v finalu utrujeni. Lanski zmagovalci — odbojkarjl iz Novega mesta — so tudi tokrat imeli lepo priložnost, da znova odnesejo pokal, kljub temu, da so nastopili brez skupnih priprav. Prav ta turnir je pokazal, da so najboljši slovenski odbojkarski kolektivi skoraj enakovredni zveznim kar dokazujeta zmagi Novega mesta in Raven nad Mariborom, za katerega Je nastopila ekipa Branika, toda brez tepiezen-tanta Skerbinjeka. O posameznih tekmah pa naslednje: najprej so igrali Ljubljančani z Ravnami. Tekme zaradi naliva tiiso mogli dokončati, v nadaljevanju pa so bili Ljubljančani boljši ln so z zmago nad N0V0TEKS [e zmaga' na sindikalnem odbojkarskem prvenstvu Novega mesta Preteklo sredo so v Novem mestu odigrali zadnji del sindikalnega odbojkarskega prvenstva. — Zmagala Je ekipa NOVOTEKSA. Stebri moštva so bili Dolenc, Novak in Doki. Drugo mesto Je osvojila ekipa ObLo Novo mesto, ki jo Je vodil Pučko, tretje mesto ekipa Pionirja, 2 točki slabši pa so bili Smlhelčanl. Zadnja tri mesta so zasedli: Sodišče, OLO ln Banka. Rezultati drugega d-Ma prvenstva: Pionir : Smihel 3:1, Novo-teks : Smihel 3:0, Sodišče : ObLO 0:3. Pionir : ObLO 3:2. Pionir : Sodišče 3:2, Novotek« : ObLO S"1 8(^1*1*' O' > »•■», »v * nlr : Banka 3:0, w. o., OLO : ObLO 0:3, w. o., Sodišče : Banka 3:0, w. o. OL.O : Banka 3:0 v.-, o. Novoteks : Banka 3:0, \v. p. in Bar.ka : Smihel 0:3 w\ o. In vrstni red: Novoteks, ObLO. Pionir, Smihel, Sodišče, OLO, Bank«. moč gostov, še posebej, če ugotovimo, da je pri domačih Igralo tudi nekaj reprezentantov. V zadnjih minutah so izenačili na. 36:36 ln končno zmagali s 46:40. V prihodnje je treba tako tekmo bolje pripraviti in o njej obvestiti tudi javnost. Sodil Je Andrej Penca, gledalcev pa ]s bilo preko sto. M. M. ŠAH Ravnami postali prvi finalist. V drugi tekmi so Novomeščanl z boljšo igro zasluženo porazili Mariborčane s 3:2 (16:7, 7:15, Uiti, 12:15 in lft:4). Vsi so dobro zaigrali, edina hiba so jim bili nesigurni servisi (razen pri Pučku in Lapajnetu) ln trenutni nesporazumi v igri v polju. Finalna tekma ined Novim mestom in Ljubljano se ie prav tako y nedeljo bo okrajno brzo kot vse ostale končala šele po • 1 > M petih setih. Ljubljančani so bili spočitejši, poleg tega pa jim Je v odločilnem setu pomagal še sodnik, tako da so se morali Novomeščanl zadovoljiti z drugim mestom v končnem vrstnem redu mestnih reprezentanc. Deset napornih setov v enem dopoldnevu je bilo vsekakor preveč brez treninga. Novomeščani so izgubili tekmo z 2:3 (7:15, 15:10, 2:15. 15:7, 15:12). Enako usodo kot Novomeščanl so v tolažilni tekmi za tretje mesto doživeli tudi Mariborčani, ki so klonili Ravenčanom Z 2:3. F. Mikec. TABORNIKI Z REKE — ROD (OUJANSKIH TABORNIKOV K1:53 V ponedeljek zvečer sta se pomerili na Partizanovem igrišču na Loki tudi košarkaški moštvi tabornikov odreda »Niko Katunar« I Reke, ki taborijo na Otočcu, ln tabornikov Rodu gorjanskih tabornikov. V prijateljskem srečanju so zmagali hrvaški taborniki z rezultatom 61:53 (30:19). Sodila sta Slavko Doki in Andrej Penca. KOŠARKA NOVO MESTO : PRIJEDOR 46:;^ Preteklo nedeljo ob 6. uri popoldne ata odigrali moštvi izvid-nlškega odreda iz Prijedora in Rodu gorjanskih tabornikov iz Novega mesta prijateljsko košarkarsko tekmo na stadionu na Loki. Bosanec so zastopali: Mladen Ilič, Aco Bujič, Petar Stogov, Di Rgan Aničič, Hašim Djaranovič, Miro Djurič ln Tihomir Zabunov. '/> "Gi ••• i Zgore, je ob veliki nasprotju z obema fazama sta- tragediji na Lazah, ponoči 2. no- i«Jše železne dobe, kj »ta pri vembra 1941. Najprej je bil nas zelo dobro raziskani (tudi v pokopan tam, pozneje so ga Beli krajini), je zaključni Čas prepeljali z drugimi vred na bronaste in njen prehod v že- pokopališče v Črnomlju. Pred lezno dobo skoraj popolnoma ne- leti so ga pokopali pri velikem raziskan. Predstavo, ki jo imam0 spomeniku na »Gričku«, kjer je o življenju Ilirov ' tej dobi. je grobnica belokranjskih prvo- zelo pomanjkljiva. Za pravilnost borcev. *-e ugotovitve govore tudi na5e muzejske zbirke. V Narodnem je začela ekspanzija kulture vrste, ki včasih pokrivajo cela polja. Ce bi bila materialna možnost in čas, d« hi raziskali celo grobišče, b.i na Genovi dobljenli podatkov (velikost grobišča, čas njegovega trajanja, kulturni inventar) lahko dobil popolno podobo o življenju komaj naseljenih Ilir>v na metliških tleh. Dobili bi vpogled v njihovo gc >-darsko ln družbeno uredite., v odnose med posameznimi družbenimi sioji, njihovo številčno moč itd. Obstoj rednega grobišča jas-io govori tud; o obstoju naselbine, za katero za sedaj ša ne moremo točno reči, kje j* bila, vsekakor pa ne daleč. Zanimivo ie ugotoviti, da na našem grobišču in v bližnji okolici n' nobenih sledov naseljenosti niti prod tem obdobjem niti n« po njem. Na Kučarju pri Podzemlju, ki je bil v predlsgodcvu ni kulturni center tega dela Bele kraj'ne. pa je ugotovljen ob« stoj kulturnih plasti, ki se navezujejo na metliško stopnjo, vendar pa na Kučarju te stopnje ni. Vsi ravedeni podatki ln nastala problematika poudarjajo važnost tega izkopavanja. Z-s skromni začetek nam obljublja obogatitev za muzej jn arheološko znanost. Trud bo bogato poplačan, ker bomo prodrli skozi temo v zanimivo obdobje najstarejše zgodovine Bele krajine. atheolog Vinko S ribar Izid velikega nagradnega žrebanja za člane Prešernove družbe Potem mi je pokazala slike muzeju p Ljubljani, v Dfolenj- svojih otrok. Od mlajšega ima skem mvze]u Novem mestu fc samo eno, se iz otroških let. Od Belokranj5kem v Metlitei je zastarelega. Jožeta, ki je padel na lovica ga tl8o41et. v Cankarjevi brigadi, ima vec slik, tudi take iz borbe. Nanje je najbolj navezana. Kadar ji je najbolj hudo, pravi, se zateče k tem slikam svojih otrok. »Moj ubogi Francek, saj je bil skoraj še otrok, ko je šel v borbo; kot šestnajstletni prvo-borec je zgorel na Lazah. Veš, moji fantje »tt bili dobri, tudi učili So se radi, da je bilo veselje! Jože mi je vedno govoril: ------ ,Ce ostanem živ, se ti ne bo smrtni uri je želel, da bi me slabo godilo.' Kadar je bila bri- videl...« ja p. n. It. z zelo bogattm materialom. To je čas, ko so naži Iliri dosegli višek ekonomskega ln kulturnega napredka. Skoraj popolnima pa rmnjka alt pa je zelo slabo zastopan kulturni irventar iz obdobja žairnih grobišč. Zato 1« tudi umljivo, aakaj se je B'l-kranjski muzej odloČil Pohištvo za spalnico prejme Št. 50315, motorno kolo >Tomos« prejme št. 47.868, harmoniko št. 41.193, kauč št. 124, kuhinjsko pohištvo št. 32.779, žensko kolo št. 55.325, radio št. 98.785, električno peč št. 83.024, moško kolo št. 13.532, šotor za 4 osebe št. 64.361 in 58.356 — ostalih 23 manjših dobitkov prejmejo naslednje številke: 45.744, 71.179, 28.042, 38 535, 52.668, 99.093, 60.781, 18.728, 60.626, 99.322, 15.086, 28.701, 101.610, 96.342, 15.048, 84.902, 80.130, 75.506, 37.798, 32.736, 48.407, 21.764 in 106.131. Izid posebnega nagradnega žrebanja za člane Prešernove družbe — kmečke proizvajalce. Izruvač krompirja — Murec Janez, Dornava 126; grozdna stiskal- nica — Zabukovnik Marija, Andraž pri Polzeli; črpalka na membrano »Bohova* — Sinkec Janez, Lemerje, p. Puconci; ročni mlin — Horvat Martin, Boginja 175; gnojnična črpalka — Eržen Ivan, Osojnikova zadruga, Ptuj; električna ograja — Slemenšek Maks, Smihel 27, p. Mozirje: vprežni obračalni plug — Ambrožič Franc, Slap 25, p. Vipava in Smrdel Franc, Selce p. Prestranek; gnoj, nično črpalko — Speglič Julijana, Galicija; brzoparilnik — Majcen Asta, Cirknica pri Šentilju. Prešernova družba opozarja vse člane, da dvignejo Izžrebane dobitke najkasneje do 1. avgusta 1956, nakar bodo nedvignjena darila zapadla v korist Prešernove družbe. gada kje blizu, me je prišel obiskat. ,Le nič ne jokaj, mama,' me je tolažil. Tudi ob Po skoraj enournem razgovoru sva se poslovili obe solznih oči. Reglna Fir /rwttuaž Združevanje sindikatov v Kanadi Kot poroča jugoslovansko-ka- svoje vrate še več manjših de- nadski demokratični list »Jedin- lavskih organizacij, zlasti pa ne- stvo«, so se aprila letos zbrali organizirane delavce, katerih j« predstavniki več ko sto delav- v Kanadi še okoli 4 milijone, skih organizacij. Namen sestan- Tudi kanadski delavci spozna- ka je bilo združenje dveh naj- vajo, da je moč le v skupnosti večjih sindikalnih organizacij v in povezanosti delavskega raz- Kanadi. Obrtno delavskega kon- reda v državi in v sodelovanju gresa dela (CCL). Oba sindikata z delavskimi organizacijami v sta se združila in se nova organizacija imenuje Kanadski delavski kongres. Nova delavska organizacija šteje ob združitvi Strokovnjaki DrniSkO. rudnikov nad milijon članov. Organizacija k>kt|ta (rude> ia katere doi)ivamo drugih državah. Nova najdišča boksita si bo prizadevala vključiti v Skromni dohodki starih ljudi v Clevelandu V Ameriki na splošno, še posebej v Clevelandu, kjer je dosti Slovencev, razpravljajo, kako olajšati življenje starih ljudi. Poročilo pravi, da je v Clevelandu 120.000 nad 65 let starih ljudi s 1.1TO dolarjev letnih dohodkov. To je premalo za dostojno preživljanje. Ženske so še na slabšem kot moški, saj znaša njihov dohodek le 668 dolarjev letno. Tisti, ki imajo svoje hiše, še nekako izhajajo, te-že je za take, ki morajo plačevati najemnino. alumini-j) so zaključiti preiskave na področju Maslcnice v okraiju Za-der. To novo najdišče ima, kot so preračunali, n?.d 7 milijonov ton zailoge boksina in spada med največje v državi. »Mladi« doktor Ameriški skladatelj Burgovne. Elu je moral pred petimi leti opustiti igranje na violini, ker so mu prsti postali pretrdi. Zato se le posvetil zgodovini glasbe, nap:sal disertacijo in nedavno dobil doktorski naslov — v svojem 88. letu! »♦♦♦.»«■»♦■»♦♦♦»♦♦♦♦ *•♦*♦♦♦♦*♦«• »*4 Naročajte in berite »DOLENJSKI UST«! 97. Do njiju je prihajala svetloba skozi odprtino, Id je ležala na drugi strani votline. Tipajoč in pluskajoč po nizki vodi sta se splazila k luknji. Rok pa je počasi in previdno razgrnil veje grmovja, ki so zapirale vhod v jamo. »Veš, da sva pri začaranem jezeru!« je šepnil Vilče, ko je ugledal pred seboj..« 98. ... dolino, obkroženo od vseh strani s navpičnimi stenami in na sredi majhno, črno jezero. Nedaleč od brega je izza grmovja gledala streha preproste koče, od koder se je oglašalo Žalostno, otožno tuljenje. Previdno sta zlezla iz luknje in se skrivajoč za skalami in grmovjem plazila bliže. 99. Spustila sta se na vse štiri In s« Še nekoliko približala. Za kočo sta zagledala Čudno pripravo, za katero je Vilče takoj uganil, da jo uporabljajo za kuhanje žganja. Spomnil se je na tihotapce, ki jih je policija že dolgo iskala. Rok je pomignil, da bi bilo najbolje, če se vrneta. OKROGLE SE JE UPANJE V nekem kroju je teklo 9*9 u najlepšem redu. Pa potofi žandar tovarišu: »Eh, kar dolgčas je postalo, nobenega pretepa, nobene tatvine, nobenega prometnega prekrška ...« »Jaz pa ne gledam tako črno,« ga potolaži sotovariš, »Še zmeraj imam zaupanje u ljudi...« KM). Psi so nenadoma prenehali z otožnim tuljenjem. Z besnim laježem so se pognali v smeri preplašenih dečkov, ki sta v skrivališču kar otrpnila od strahu. Rok je bil prepričan, da so bili ti psi mešani z volkom. Trgali so se z verige in njihovo tuljenje je stokratno odmevalo od skal po dolini. 101. Iz hiše je skočil mož, visok skoraj dva metra. Dečkoma je prvi pogled povedal, da imata pred seboj »brazgotinca« Davvsona, ki je bil poglavar tolpe zločincev, ki je kradla konje, kuhala slabo žganje in ubijala ljudi. Tu je bilo torej skrivališče, ki so ga stražniki že dolgo uman Iskali. 102. Predno sta se dečka mogla umakniti, je bil »brazgotinec« že pred njima. Preko celega leve-# ga lica se mu je vlekla globoka rdeča brazgotina, oči pa so mu žarele v zelenkastem siju. V njih je bilo toliko hladne krutosti, da se je Vilče nehote spomnil tigra, ki ga je nekoč videl v Živalskem vrtu. VEDNO ZAPOSLEN Kavboj Jimi na Divjem Zapadu silovito strelja krog sebe v zrak, pa ga vraša prijatelj: »I, kaj pa počneš, Jimi, saj ni nobenega sovražnika?« »Saj ravno zato: iz dolgočasja ubijam čas!« LOČENKA V ČRNEM Marjana se je ločila in vnovič poročila. Cez nekaj časa jo sreča prijateljica in vidi, da je Marjana vsa v črnem. »Za božjo voljo, da ti nI mož umrl, odkar se nisva videli?« »Ne, umrl ni, ampak tako obupno se je obnašal, da sem začela žalovati za svojim prvim moiem.« OLAJŠEVALNA OKOLIŠČINA Vinko se zagovarja pred sodiščem, ker je vozil avto pijan ko mavra. »Le kako ste se mogli tak0 napiti?'.« pravi sodnik. »Oh, veste,« skrušeno odgovori Vinko, »padel sem v slabo družbo. Vzeli smo s seboj »No, prav, če si zaljubljen, liter žganja, a razen mene so Ampak nikar takrj strašno n« vsi ostali trije bili absti- vzdihuj, kadar si jaz prlžigan* nenti.* . pipo!« »- i---*