Lovec ustrelil	Škoti prihajajo (nekateri
lovca	spodaj brez)
„Ml	Stran20	Stran14
Št. 77 / Leto 60 / Celje, 11. oktober 2005 / Cena 150 SIT □
"TO
Wm3mag$isaĚMBm

Odgovorna uredntca NT: Tatjana Cvirn

9770353734020
Rane se ne bodo zacelile
nam, nekateri so pristali tudi v zloglasnih koncentracijskih taboriščih. V šolski telovadnici so se tudi to soboto spominjali tragedije. Učenci so jim pripravili krajši kulturni program, spregovorili pa so jim tudi celjski podžupan Stanislav Rozman, predsednik mestne četrti Dolgo polje, Jože Škoberne ter Janez Žmavc, predsednik društva ukradenih otrok. Prireditve so se udeležili številni od njih, zdaj že predstavniki starejše generacije ali njihovi svojci, tistih, ki jih ni več med nami, pa so se spomnili tudi z minuto molka. Vsi so bili istih misli - nikoli več se kaj take-
ga ne sme zgoditi. Spominj so že stari, ampak rane se nž bodo nikoli do konca zacs lile. »Mnogi otroci se po drug svetovni vojni niso več vrni li v svoje družine, vendar « je bilo v življenju treba ně kako znajti,« je povedal Žmavc, ki je v govoru tucj poudaril, da je trajalo zelo dolgo, da so ukradenim otrokom priznali tudi status, ga imajo ostale žrtve medvo-jenga nasilja, ter pripadajoče odškodnine.
Prireditev je tokrat sovpad-la s 130-letnico I. OŠ Celje, ki so jo v okviru mestne četrti prav tako že praznovali.
PM
Krajani Rimskih Toplic še vedno čakajo na zeleno luč vlade glede usode tamkajšnjega propadajočega zdravilišča, čeprav naj bi bila odločitev vlade znana že 30. septembra. Do takrat je namreč moral najemnik, to je družba Medicinsko-rehabilita-cijski center Rimske Toplice (MRC), vladi predložiti terminski in finančni plan projekta oživitve zdravilišča.
Točka z omenjeno problematiko se je sicer znašla na dnevnem redu četrtkove seje vlade, vendar njeni sklepi še niso bili dokončni, am-
Država vstopa v družbo MRC
V I. Osnovni šoli Celje so v soboto pripravili prireditev, na kateri so obeležili spomin na ukradene otroke, ki so jih leta 1942, med drugo svetovno vojno, nemški okupatorji odpeljali stran od lastnih družin in jih poslali v rejo ali na prisilno delo k nemškim družinam. Ukradeni otroci se vsako leto spominjajo tragičnega dogodka; mnogi od njih niso nikdar več našli svojih družin.
Šola je bila v času nemške okupacije zbirališče slovenskih malčkov, ki jim je usodo krojila fašistična politika; iztrgali so jih lastnim druži-
pak je bil sprejet le tako imenovani prehodni sklep, ki bo usmerjal nadaljnje aktivnosti v zvezi z oživitvijo zdravilišča. Vlada je tako sklenila, da se h glavni najemni pogodbi doda aneks, po katerem se najemno razmerje med državo in MRC preoblikuje tako, da država s kompleksom Rimskih Toplic kot stvarnim vložkom vstopi v družbo. Dokapitalizacija družbe bo tako državi omogočila neposreden vpogled v projekt revitalizacije Rimskih Toplic, prispevala k dvigu zaupanja ostalih družbenikov v ta projekt ter pomenila večjo garancijo za lokal-
Prepričljiva predstavitev poklicev
V celjski vojašnici so v petek otrokom iz osnovnih šol osmih upravnih enot na Celjskem predstavili vojaške poklice in možnosti za zaposlovanje.
Šlo je za skupen projekt Slovenske vojske in zavoda za zaposlovanje v sodelovanju s podjetjem Racio, v katerem otrokom na kar najbolj plastičen način predstavijo poklice in zaposlitvene možnosti pri delodajalcih. Predstavitve vojaških poklicev, ki so ji za nameček dodali še predstavitev vse tehnike in oborožitve 20. motoriziranega bataljona Slovenske vojske, se je udeležilo več kot 200 mladih.
BS
Žrtvam vojnega nasilja - ukradenim otrokom se je poklonil tudi celjski podžupan Stanislav Rozman.
no skupnost, da bo zagotovljenih 200 novih delovnih mest. Na podlagi sklenjene družbene pogodbe bo država lahko svoj lastniški delež prodala ali pa bo udeležena v delitvi pričakovanih dobičkov. Za pripravo postopka prëôblîkovanja je vlada imenovala projektno skupino.
V družbi MRC so s takšno rešitvijo zadovoljni, pri čemer upajo, da bo obnovljen zdraviliški kompleks, ki se bo razprostiral na 16 tisoč kvadratnih metrih površin, prve goste lahko sprejel že na silvestrovo 2007.
BOJANA AVGUŠT1NČIČ
Ivo Trošt bo vodil Kozjanski park
Na ponedeljkovi 2. seji Sveta JZ Kozjanski park je predsednica Jelka Kreme-sec - Jevšenak člane seznanila s predlogom ministra ža okolje in prostor Janeza Podobnika o kandidatu za novega direktorja Kozjanskega parka.
Med osmimi kandidati se je komisija odločila za Iva
IZJAVA TEDNA
»Mi blatne kopeli v nasprotju s številnimi zdravilišči ponujamo zastonj...«
Jože Romih iz oddelka za pridobivanje kadra Slovenske vojske na vprašanje, če med vojaškimi vajami vojake namenoma pošiljajo v blato.
www.radiocelje.com
Ivo Trošt
Trošta, univ. dipl. inž. gozdarstva, zaposlenega v Rogaški Slatini, kjer je zadnjih 11 let vodja krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije, za območje UE Šmarje pri Jelšah. Svet JZ Kozjanski park
je predlog podprl, danes, v torek, pa naj bi kadrovska komisija pri ministrstvu za okolje in prostor predlog poslala Vladi RS, ki ga bo obravnavala in verjetno tudi potrdila na seji v četrtek.
Tako bo po skoraj petih mesecih svoje delo kot v. d. direktorja končal Marjan Drofenik. Pred njim je bil direktor Kozjanskega parka več kot 20 let Franci Zidar. Kdaj bo novi direktor Ivo Trošt prevzel vodenje Kozjanskega parka, se še ne ve, saj ima, kot je povedal, v sedanji službi še kar nekaj opravkov. V interesu vseh bi bilo, da Kozjanski park čimprej dobi direktorja, saj so pred njim mnogi zahtevni domači i" mednarodni projekti.
m TEDNIK_ DOGODKI_3
Uedec iz Konjic v Črno
Raznolikost bogati
V četrtek, 13. oktobra, ob 11. uri bo v Mali avli Kulturnega doma Slovenske Konjice javna prireditev Raznolikost bogati.
Pripravljata jo invalidsko društvo Vizija ob 5-letnici svojega delovanja in Center za kulturne prireditve Slovenske Konjice. Na njej bodo predstavili dosedanje delo društva Vizija, prostovoljstvo Slovenske filantropije, vseživljenjsko učenje in kampanjo Evropske unije Za raznolikost. Proti diskriminaciji.
Na prireditvi bodo odprli prodajno likovno razstavo Angele Medved in Željka Verterja ter prodajno razstavo ročnih del. V kulturnem programu bodo sodelovali učenci konjiških osnovnih šol in Srednje strokovne šole Zreče, učenci glasbene šole, pevski zbor Lambrechtovega doma Beli cvet ter recitatorja zveze paraplegikov.	MBP
Ingrad ima skoraj dve milijardi dolga
Na okrožnem sodišču v Celju bo jutri prvi narok za celjski Ingrad, ki je šel v stečaj junija letos, delo pa je takrat izgubilo 164 delavcev.
Kot je povedal stečajni upravitelj Zvonimir Hudej, je skoraj 300 upnikov prijavilo za kar 2,36 milijarde tolarjev terjatev, vendar jih za okrog 340 milijonov tolarjev ne bo priznanih. Večji del se nanaša na napačno prijavo delavskih terjatev. V območni organizaciji svobodnih sindikatov so namreč napačno sešteli posamezne postavke v končnem izračunu, poleg tega pa je kar nekaj delavcev, ki so bili vključeni že v skupno prijavo, oddalo še svoje prijave. »Da ne bi bilo kakšnih nesporazumov - vse delavske terjatve smo priznali,« poudarja Hudej.
Kot je že znano, so delavci Ingrada prijavili za okoli 289 milijonov tolarjev bruto terjatev. Največ, kar 166 milijonov tolarjev, jih je iz odpravnin, iz neizplačanih plač pa je prijavljenih za 72,5 milijona tolarjev terjatev.
Hudej je še povedal, da velenjski Vegrad, ki je bil poleg delavcev največji lastnik Ingrada, ni prijavil veliko terjatev.	JI
Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Celje se je letos uspelo vključiti v evropski projekt Učenje za generacije - Aktivno skozi življenje.
Društvu, ki deluje na območju 33 občin, je to uspelo s pomočjo ministrstva za šolstvo in šport. Doslej je pripravilo delavnice za gospodinjstvo, ročna dela, samou-
rejanje ter o mobilnosti in orientaciji. Projekt bodo končali konec leta. Tako bo prihodnji teden začetek 80-ur-ne delavnice o računalniškem opismenjevanju, ki bo v okviru dneva bele palice, 14. oktobra. Med računalniško delavnico bo mogoče usposabljanje za začetnike in tiste, ki osnove računalništva že ob-vladajo. Za slepe so računal-
niki prilagojeni s posebno braillovo vrstico.
Dosedanje izkušnje v okviru evropskega projekta so Celjani pred kratkim predstavih v Bosni in Hercegovini, kamor je za tri dni odšlo 34 članov regijskega društva ter njihovih spremljevalcev. V Neumu jih je sprejel namestnik ministra za gospodarstvo mag. Nedjelko Ba-bič. Prebivalce BiH slovenske izkušnje seveda zanimajo, saj imajo tamkajšnji slepi in slabovidni zaenkrat bistveno manj izobraževalnih in finančnih možnosti.
BRANE JERANKO
www.novitednik.com
V Slovenskih Konjicah je bilo v četrtek regijsko predtekmovanje v kvizu Slovenija malo drugače. V kvizu, ki je namenjen odraslim osebam z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, se je pomerilo devet ekip iz celjske io koroške regije.
S celjskega območja so sodelovale ekipe Golovca iz Cela, Varstveno-delovnega centra Saša iz Mozirja, Ježek iz Velenja in Maksi iz Žalca ter konjiška in šentjurska enota Varstveno-delovnega centra Jen tj ur. Na vprašanja, ki so terjala dobro poznavanje znamenitosti Slovenije, so tričlanske ekipe večinoma
znale odgovoriti. Kot so povedali tekmovalci, so se na tekmo pripravljah celo leto, čisto zares pa od enega do dveh mesecev. Zato ne preseneča, da so na primer vedeli, pod koliko imeni se pojavlja reka Ljubljanica, katero drevo ima robidi podoben sad, kje se je rodil Primož Trubar in še in še.
Največ pravilnih odgovorov je zbrala ekipa Centra za usposabljanje, delo in varstvo iz Črne na Koroškem, ki je iz rok lanskih zmagovalcev, konjiške enote Varstveno-delovnega centra Šentjur, sprejela prehodno maskoto z zgovornim imenom Vedec. Na uspeh jih
bo spominjal do prihodnjega leta, ko se bodo ekipe s Celjskega in Koroškega pomerile v Črni.
Zmagovalci se bodo z najboljšimi z drugih predtek-movanj pomerili na finalni prireditvi na državni ravni. Regijsko predtekmovanje v Slovenskih Konjicah je bilo tudi priložnost za druženje in ogled mesta gostitelja. Udeleženci tekmovanja in številni poslušalci so bili z organizacijo, ki je bila v rokah konjiške enote Varstveno-delovnega centra Šentjur, ki ji je pomagalo društvo Sožitje, več kot zadovoljni.
MILENA B. POKLIČ
Kviz so popestrili tudi s kulturnim programom. Varovanci konjiške enote VDC Šentjur so zaplesali.
imajo njihovi kolegi bistveno manj možnosti za izobraževanje.
Celjska enota humanitarnega društva Ozara Slovenija se je včeraj z dnevom odprtih vrat vključila v prireditve ob svetovnem dnevu duševnega zdravja.
Cilj nacionalnega združenja za kakovost življenja je ! pomoč ljudem z duševnimi motnjami in hkrati ozaveš-čanje javnosti, da so to motnje, ki lahko prizadenejo vsakogar. Takšna je tudi depresivnost, ki so ji letos namenili poseben poudarek. Saj poznate občutke potrtosti, ne-
za lepše življenje
zainteresiranosti, zmanjšanja energije, motnje spanja in podobno? Če te težave presegajo običajne razpoloženjske spremembe in se jim za nameček pridružijo še samomorilne misli, potrebujemo pomoč. Včasih sami težko ocenimo, kako resne so težave, zato so društva, kakršno je Ozara, še kako dobrodošla. »Ob stiski nas vedno lahko obiščete,« poudarja strokovna delavka v celjski enoti na Krekovem trgu 3 Marija Ovtar. »Pogovorili se bomo z vami
in vam svetovali, kam po pomoč, kje vam bodo najlažje in najbolj učinkovito pomagali.«
V	celjski enoti Ozare imajo organizirane pisarno za informiranje in svetovanje ter vrsto interesnih dejavnosti. Kakšna likovna in ročna dela so v njih ustvarili člani društva, si lahko ta teden ogledate na razstavi v projektni pisarni Celje, zdravo mesto na Slomškovem trgu.
V	Celju deluje tudi stanovanjska skupina. Vanjo
so trenutno vključeni štirje polnoletni ljudje s težavami v duševnem zdravju. Pogoj za vključitev v skupino so neurejene stanovanjske razmere in težave, ki jim onemogočajo samostojno življenje. Cilj stanovanjske skupine je na eni strani pomoč pri iskanju trajne rešitve stanovanjskega vprašanja, na drugi pa priprava na samostojno bivanje.
MBP
Foto: GREGOR KATIČ
GOSPODARSTVO
Prehod zaprt, gosti na avtobus
Po predaji hotela Donat so se odnosi med Jožetom Pipenbaherjem in mariborskim Študentskim servisom spet zapletli
Bistriški podjetnik Jože Pipenbaher, ki je lastnik precejšnjega dela zdraviliških zmogljivosti v Rogaški Slatini, bo prihodnji teden predstavil in pojasnil svojo osemletno vlogo ter delovanje v tem najstarejšem slovenskem turističnem kraju. Razlog za to so zapleti po predaji hotela Donat mariborskemu Študentskemu servisu.
Pipenbaher pravi, da ne bo odgovarjal na različne provokacije in neresnice, ki se zadnje čase pojavljajo v medijih, in poudarja, da bo njegova družba vso problematiko reševala zgolj po zakonitih poteh. Dodaja še, da v Rogaški Slatini ostaja z jasno razvojno strategijo.
Po primopredaji nekoč najboljšega slatinskega hotela Donat, ki je bila konec septembra, so se že nekaj časa zapleteni odnosi med nekdanjima partnerjema Marjanom Krajncem, direktorjem Študentskega servisa, in Jožetom Pipenbaherjem še zaostrili. Naj spomnimo, da je Pipenbaher le-
Jože Pipenbaher obljublja, da bo prihodnji teden pojasnil zaplete, ki so nastali potem, koje upravljanje hotela Donat predal njegovim
lastnikom, ta 2001 hotel Donat prodal Študentskemu servisu oziroma njegovi hčerinski družbi, vendar je v hotelu še naprej ostal kot upravljalec. Marjan Krajne je aprila lani najemno razmerje odpovedal in zoper Pipen-baherja vložil več tožb. Njegovo podjetje Hotelirstvo Rogaška, ki je upravljalo z Donatom, namreč že od
avgusta 2003 ni več plačevalo najemnine. Pipenbaher je maja letos zaradi preza-dolženosti (dolgovi naj bi znašali 1,3 milijarde tolarjev) družbo Hotelirstvo Rogaška prepustil prisilni poravnavi, konec septembra pa Donat skupaj z večino zaposlenih prepustil lastniku, to je Študentskemu servisu oziroma njegovemu hčerinskemu podjetju Hoteli in turizem Rogaška.
Čeprav je ob podpisu zapisnika o primopredaji hotela kazalo, da bosta Pipenbaher in Krajne zgladila vse spore, so se 1. oktobra odnosi med njima zopet zaostrili. Novi upravljalci so namreč zaklenili vrata povezovalnega hodnika med Donatom in Grand hotelom Rogaška, ki je v lasti Jožeta Pi-penbaherja. S tem so gostom Grand hotela onemogočili normalen dostop do bazena, savn in fitnesa v Donatu. V družbi Hoteli in turizem so pojasnili, da so zaprli le stranski vhod in da so odprti vsi glavni vhodi v hotel, vendar dejansko to pomeni,
da se iz Grand hotela do bazena v Donatu ne da več priti po pokriti in ogrevani poti. To je med gosti povzročilo kar nekaj nejevolje, v Pipenbaherjevi družbi Terme Spa Rogaška pa so dejanje označili kot turistični terorizem, ki bo gotovo pokvaril ugled kraja. Svoje goste zdaj do drugih bazenov v Rogaški Slatini vozijo z avtobusi, pospešili pa so tudi urejanje sodobnega centra z manjšim bazenom v nekdanji zgradbi slatinskih komu-nalcev.
Kako bosta Marjan Krajne in Jože Pipenbaher rešila spor in si nehala nagajati, ta hip še ni jasno. V družbi Hoteh in turizem Rogaška sicer pravijo, da bodo prehod med obema hoteloma omogočili takoj, ko bodo tehnično ustrezno opremili vse vhode v Donat, vendar v isti sapi poudarjajo, da jim je Pipenbaher povzročil veliko škode in da jim najbrž nikoli ne bo vrnil dolga, ki znaša več kot milijardo tolarjev.
JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ
Zdaj še gasilska vozila
Janko Turnšek bo po novem letu ustanovil še podjetje za nadgradnjo vozil v
gasilska
Po dveh letih preizkušanj bo podjetje Elektro Turnšek iz Celja po novem letu ustanovilo novo podjetje Gasilska vozila. Že doslej je v programu obstoječega podjetja delovala enota z 12 zaposlenimi, v novem podjetju pa bo glede na naročila in odziv trga našlo zaposlitev še približno 15 delavcev.
Priložnost za novo proizvodnjo nadgradnje vozil z gasilsko opremo se je pokazala zato, ker se je zmanjšala proizvodnja emajlirane posode. Duša lastnika in direktorja podjetja Janka Turnška je prepojena z gasilstvom, zato je kmalu spoznal, da dajejo nezasedeni prostori tovarne emajlirane posode možnost in priložnost za nov program. Z nadgradnjo vozil v gasilska se v Sloveniji sicer ukvarja okoli deset podjetij, vendar Ttirnšek pravi, da strahu za posel ni. Prvim testom in prvemu dokončanemu vozilu v letu 2003 je sledil pravi razcvet te dejavnosti. Samo le-
tos so opremili 14 novih vozil za slovenski trg in več kot 25 za južne. Največ so jih prodah na Hrvaško, pa tudi v Ma-kedonijo in Albanijo jih je šlo nekaj.
In kaj pravzaprav opravijo med nadgradnjo vozil? »Kupimo podvozje ustreznega vozila z vozniško kabino in motorjem. Na šasijo nato zmontiramo celotno nadgradnjo vozila, ki jo izdelamo sami. Gre tako za cisterne kot za ustrezne prostore za gasilsko orodje, predalnike, črpalke, vso inštalacijo in rolete. Večino tega izdelamo sami, le manjši del potrebne opreme kupimo na tržišču,« pojasnjuje Hirnšek. Obnavljajo in nadgrajujejo tako stara kot povsem nova vozila. Konec minulega tedna so eno novih, nadgrajeno izključno z lahkimi materiali, zlasti z aluminijem, dokončah in predah celjski poklicni gasilski enoti. Za potrebe poklicnih gasilcev je nadgradnja z lahkimi materiali še po-
před kratkim nadgrajenimi gasilskimi vozili so v Turnškovi proizvodnji gasilskih vozil posebej ponosni na vozilo Ateco, ki so ga nadgradili za potrebe celjske poklicne gasilske enote.
JAVNE NAPRAVE
intervencijska naročila izven rednega delovnega asa na tel. št. 031 394 091
Vedno z vami za čisto in prijazno okolje
LOČENO ZBRANA ODPADKOV . ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN ČRPANJE H OBDELAV» FEKALIJ
sebej pomembna, saj omogoča večjo moč in hitrost vozil, za nameček pa aluminij tudi ne rjavi in so tako vozila še bolj trajna.
Pri nadgradnji starejših, že rabljenih vozil se pri nakupu ozirajo predvsem na nemški trg. »Tam je mogoče razmeroma ugodno kupiti od 15 do 20 let stara gasilska vozila z razmeroma malo prevoženimi kilometri. Ob obnovi takšnega vozila damo za opravljeno nadgradnjo 2-let-no garancijo,« pove Turnšek. Sicer pa stane nadgradnja novega vozila s cisterno okoli 35 milijonov tolarjev, cene
obnovljenih starejših gasilskih vozil pa znašajo do četrtine tega zneska, torej je mogoče kupiti povsem opremljena že za 5 do 10 milijonov tolarjev.
Naročil ne manjka, zato za prihodnje leto v novem samostojnem podjetju načrtujejo nadgradnjo 20 do 25 novih in več kot 30 starejših vozil. V novem podjetju bodo širih tudi proizvodnjo sestavnih delov za nadgradnjo vozil in če se bo podjetje razvijalo po načrtih, bo v njem našlo delo okoli 30 zaposle-
nih.
BRANKO STAMEJČIČ
Spet zatišje na borzi
Po razburljivem zadnjem tednu v septembru so se tečaji na Ljubljanski borzi v minulem tednu povsem umirili. It di povprečni dnevni obseg sklenjenih poslov se je zniža) na 475 milijonov tolarjev. Večina delnic je izgubljala nj vrednosti, na udaru pa so bile delnice investicijskih družb,
Slednje imajo letos občutno nižje donose kot lani úi tudi nižje od pričakovanih, tako da je presežek ponudb« nad povpraševanjem do neke mere povsem razumljiv. Ob znižanju vrednosti so se povečali tudi diskonti do knjigovodske vrednosti delnic. Tako imajo najmanjši diskont delnice Vipa investa in Modre Linije, ki kotirata na 86,1 oziroma 85,0 odstotka knjigovodske vrednosti (obe sta že v postopku preoblikovanja v vzajemni sklad). Najmanj pa vlagatelji trenutno cenijo delnice Maksima Investa in In-fond ID 1, katerih tržna cena znaša 70,7 odstotka njune knjigovodske vrednosti.
Oznaka
CICG CETG CHZG GRVG PILR JTKS ETOG
Enotni tečaj Promet v mSIT
Cinkarna Celje Cetis
Comet Zreče Gorenje
Pivovarna Laško
Juteks
Etol
24.999.17 30.000,00 2.173,27 5.470.01 7.423,47 25.300,34 49.906,25
7.73 0,00 0.00 69.79 53,91 7,21
-2.26 -0.66
Med rednimi delnicami borzne kotacije je trenutno naj: več zanimanja za delnice Mercatorja. Družba je v procesi dokapitalizacije, v zadnjem tednu pa je Mercator obvestil javnost, da bodo vsi povabljeni k dokapitalizaciji družbe,| njej tudi sodelovali. Po mnenju uprave je dokapitalizaciji nujna za hiter nadaljnji razvoj družbe, predvsem pri prot ranju na nove trge, kjer namerava družba v naslednjih trt letih doseči 10-odstotni delež na Hrvaškem in 5-odstotnï tržni delež v Bosni in Hercegovini ter v Srbiji in Črni gori. Načrtuje pa tudi vstop na makedonski trg.
Juteks je kot prvi objavil poročilo o poslovanju v prvih treh četrtletjih letošnjega leta. Fizična prodaja in prihodki družbe so za dobre 3 do 3,5 odstotka višji kot v enakem lanskem obdobju, družba pa je v poletnih mesecih uspešnfl izvedla rekonstrukcijo štirimetrske linije in.s tem povečala svoje kapacitete za 30 do 40 odstotkov.
Zadnji tečaj
4.431,11 3.978.44 123,41

0.77
Kot kaže, se je razvnel boj za prevzem Hidrotehnika, kjer delničarji še pričakujejo ponudbo za prevzem. Za omenjene delnice sta se spopadla dva ponudnika, cena delnice pa se je s 1.000 tolarjev sredi julija dvignila na več kot 4.000 tolarjev.
BARBARA DRVARIČ, borzna posrednica, ILIRIKA d.d.. Breg 22, Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljani
W LjubljaiiMrre^iffll
Banka Celje prodaja lastne delnice
Banka Celje je v petkovem uradnem listu objavila ponudbo za prodajo lastnih delnic. Predmet prodaje je 21.420 prednostnih delnic, kar pomeni malo več kot 5-odstotni lastniški delež. Najnižja cena za delnico je 80 tisoč tolarjev.
Prodaja bo potekala v dveh krogih. V prvem imajo pravico do nakupa delnic sedanji delničarji banke, in sicer do višine njihovega sorazmernega deleža v osnovnem kapitalu banke. Če kdo od njih prednostne pravice ne bo izkoristil v celoti, bo banka neprodane delnice prodala ostalim zainteresiranim delničarjem, pri čemer bo osnovno merilo izbire kupca višja cena.
Sicer pa so v Banki Celje, kot so prav tako sporočili v petek, v letošnjih prvih osmih mesecih povečali bilančno vsoto za 14 odstotkov, tako da je konec avgusta znašala skoraj 413 milijard tolarjev. S takšno rastjo so ohranili 6,4-odstotni tržni delež v slovenskem bančnem prostoru. V osmih mesecih so ustvarili malo več kot 1,8 milijarde tolarjev dobička pred obdavčitvijo, kar je več, kot so načrtovali. Uspešnejši od povprečja v bančnem sistemu so bili tudi pri zniževanju operativnih stroškov.	JI
Počastitev svetovne popotnice
Na Svetini so pripravili v petek in sobo-lo že četrte Almine dneve, ki so bili letos v znamenju zeliščarstva. Zeliščarstvo je zelo zanimalo tudi svetovno popotnico in pisateljico Almo Karlin.
Prireditve so se začele z literarnim večerom, z branjem del Karlinove ter podobnih avtorjev. Na osrednji dan, v soboto, so otvorili krožno pot po okolici Svetine, ki traja od tri do štiri ure, popoldan pa so se
vrstila različna predavanja o zeliščarstvu ter potopisne predstavitve eksotičnih dežel.
Kot je povedal vodja projekta Emil Kačič-nik, se bo konec tega tedna sestal upravni odbor Turističnega društva Štore, ki prireditev pripravlja. Na sestanka bodo ocenili letošnje Almine dneve ter začeli priprave za prihodnje leto, na jubilejno peto prireditev.
BJ
tednik Q
televizija cel|«
Brezglavi nakupi se nadaljujejo
Zaradi velikega odziva bralcev Novega tednika in poslušalcev Radia Celje smo se v sodelovanju s trgovinami Tuš odločili, da uspešno spomladansko akcijo nadaljujemo, tokrat z nekoliko spremenjenimi pravili.
Podrobnosti v petkovem Novem tedniku!
Spremljajte Novi tednik in poslušajte Radio Celje, da ne boste zamudili naj akcije leta 2005!
Predstavitvene delavnice
1\idi letos bo Ljudska univerza Celje v okviru tedna vseživljenjskega učenja izvedla več prireditev in predstavitvenih delavnic.
Včeraj se je začela pred-stavitvenaxielavnica Priprave na mednarodne certifikate iz angleškega in nemškega jezika. Udeleženci so pisali uvrstitvene teste, seznanili
so jih s pripravami in z izpiti, ki jih bodo opravljali na British Councilu in Goethe Institutu. Letošnjo novost v tednu vseživljenjskega učenja pa pripravlja Središče za samostojno učenje v petek, ko bodo v sodelovanju s Tja-šo Jezernik začeli večmesečni tečaj Tai Chi/Chi Hung. Do konca oktobra se bodo
zvrstile še delavnice Internet in elektronska pošta za starejše, Psihologija komunikacijskih odnosov s pomočjo Insights analize. Poslovna komunikacija, predstavili pa bodo tudi program Učna pomoč. Nekaj delavnic in prireditev pripravljajo še novembra.
BS
Konjičkovo popoldne
Društvo prijateljev mladine Slovenske Konjice je tudi letos ob tednu otroka pripravilo Konjičkovo popoldne.
Tradicionalna prireditev je bila v petek popoldne na Mestnem trgu. Otroci so se zabavali in ustvarjali v številnih delavnicah, med katerimi so prevladovale likovne, frizerji so jim oblikovali sanjske pričeske, kot običajno pa je bila najdaljša vrsta za jahanje ponijev in vožnjo s kočijo.
MBP
Brezplačni tečaji
Teden vseživljenjskega učenja je projekt Andragoš-kega centra Slovenije, ki se letos že desetič odvija od 17. do 21. oktobra po vsej Sloveniji. Letošnja tematska naravnanost tedna je Evropsko leto državljanske kulture.
Na Srednji ekonomski šoli Celje so tudi letos pristopili k temu projektu in bodo v tednu vseživljenjskega učenja organizirali brezplačne mini računalniške tečaje: word, excel, powerpoint,
uporaba interneta, desetprstno slepo tipkanje in jezikovni tečaj francoščina za začetnike. Tečaji bodo v specializiranih učilnicah šole od 16. do 19. ure ali od 17. do 20. ure in jih bodo izvajali profesorji šole.
Lani je bila struktura udeležencev zelo pestra, kar kaže na izredno zanimanje prebivalstva Celja in širše okolice po izpopolnjevanju različnih znanj. Mnogi so se odločili, da pridobljeno znanje dopolnijo na nadaljevalnih te-
čajih. Šola ima štiri sodobno opremljene računalniške učilnice s po 17 delovnimi mesti, kar omogoča kvalitetno delo pod strokovnim mentorstvom izkušenih predavateljev.
Prijavite se lahko po elektronski pošti: olga.iskra-@guest.arnes.si: damiana.lo-vrencic@guest.arnes.si ali po telefonu: 03/425 47 21 (Olga Iskra) od 10.30 do 10.45, ali 041/602-497 (Damjana Lovrenčič) in sicer od danes, 11., do petka, 14. oktobra.
01
Z literarnega večera, kjer so prebirali dela Alme Kariin ter podobnih avtorjev. Popotniško vzdušje so pričarali med drugim s prispodobo trave in spalnimi vrečami.
Za Sele ni poti nazaj
Kot vse kaže, se na eni najbolj črnih točk šentjurskega prometa končno premika na bolje. S križišča na Selah, kjer vozniki v prometnih konicah obupujejo in bentijo zaradi nepreglednosti, so postrgali asfalt in zakoličili novo krožišče.
»Poti nazaj ni več,« je ob odprtju obnovljene ceste na Dolgi Gori povedal šentjurski , župan Štefan Tisel, saj je gradnja krožišča, ki ga financira država, časovno vezana na rok, izven katerega bodo vsi postopki spet na začetku. Zapleta pa se pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč in izplačilu odškodnin. Govori se o milijonskih vsotah in drugih zahtevah, za katere je v časovni stiski maneverskega prostora očitno dovolj ...	ST
Ministrstva zaustavila velike projekte
Mednarodnemu društvu Otroci otrokom ne dovolijo priključitve na omrežje Arnes
Z leve: podpredsednik društva Jernej Štefanič, mentor Franc Kopitar in vodja Niko Ignjatič
V Mednarodnem društvu Otroci otrokom s sedežem v Celju imajo veliko načrtov. Ogromno so jih tudi že uresničili, najmanj dva projekta pa sta to poletje splavala po vodi, ker jim je komisija za ugotavljanje upravičenosti dostopa do omrežja Arnes, v kateri sedijo predstavniki ministrstev za visoko šolstvo, šolstvo in šport ter kulturo, zavrnila vlogo za priključitev na omenjeno omrežje, češ da »iz vloge niso razvidni argumenti, zaradi katerih bi vas uvrstili v krog upravičencev storitev Akademske in raziskovalne mreže Slovenije«.
Pri tem je treba povedati, da kriteriji za upravičenost dostopa do Arnesa niso nikjer navedeni. Niti pristojni ne vedo ničesar povedati o tem. »Le vlogo dajo in rečejo, naj jo ustrezno izpolnimo. Kako to storiti, nam ni nihče povedal, zato smo nanjo pač napisali, kar smo mislili, da je prav, oziroma tisto, za kar smo mislili, da nam bo uspelo. Seveda smo
temeljito argumentirali in obrazložili, zakaj potrebujemo internet, pri čemer smo odgovor dobili šele po treh mesecih in pol, kar pomeni, da smo razpis za načrtovani mednarodni projekt že tako ali ta-
ko zamudili,« se jezi vodja in ustanovitelj društva Niko Ignjatič, ne vedoč, kaj storiti in kam se še obrniti po pomoč. Hkrati se čudi, kako to, da njihovi veliki projekti, ki jih brez interneta ne morejo uresniči-
ti, niso bili zadosten argument za ministrstva. »Občina nam je dala na voljo kolektor ob Savinji, kjer naj bi otroci iz različnih koncev Evrope na šest tisoč kvadratnih metrih ustvarili mozaik, pri čemer bi pre-
ko mednarodnega razpisa prišli do najboljše slike, ki bi jo otroci potem prenesli na ploščad. Otroci iz drugih držav bi bili nameščeni pri slovenskih družinah svojih vrstnikov... A kot kaže, iz vsega skupaj ne bo nič.«
V društvu izdelujejo tudi slike v obliki zastav, ki bi jih bilo mogoče ob raznih prireditvah in občinskih praznikih izobesiti v slovenskih občinah. »Če bi nam to uspelo, bi bil to največji otroški projekt pri nas, morda celo svetovnih razsežnosti,« razmišlja Ignjatič. Zamisel so povsod toplo pozdravili, a je v društvu žal ne morejo uresničiti, »saj bi potrebovali celo vojsko ljudi, da bi se vozili po državi in se dogovarjali glede omenjenega projekta, pa še neznansko dolgo bi vse, skupaj trajalo«.
Mednarodno društvo Otroci otrokom ne prejema nikakršnih donacij ne od občine ne od države, pri čemer jim pomagajo različni sponzorji. Otroci imajo v društvu vse
brezplačno, ni ne članarine ne plačila stroškov za mate. riale. Celo brezplačne prigrizke in pijačo dobijo. Svoje prostore, ki jim jih je dala MOC, imajo v Gosposki ulici. »Najprej smo imeli svoje prostore na celjskem bazenu, ko pa je upravljanje bazena prevzelo podjetje ZPO, smo morali oditi. Občina nam je leta 2002 sprva dala en prostor, letos pa so nam odstopili in obnovili še dva, za kar smo ji zelo hvaležni,« pojasnjuje Ignjatič, ozirajoč se po izdelkih otrok, ki so razstavljeni v galeriji Nik-ca. »Veste, otroci se v društvu veliko naučijo, raziskujejo in spoznavajo različne materiale ter ustvarjajo čudovita dela, zato bi nas morali uvrstiti med upravičence storitev Akademske in raziskovalne mreže Slovenije,« še pripomni, upajoč, da se bodo na ministrstvih vendarle omehčali in da bo lahko kateri od začrtanih projektov v prihodnjem letu končno ugledal luč sveta.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Obnovljena Koštomajeva kapela
V nedeljo so blagoslovili obnovljeno Koštomajevo kapelo na Ljubečni. Versko znamenje, posvečeno Materi Božji, je bilo že kar nekaj časa potrebno temeljite obnove, zato se je družina Štante odločila, da ji povrne prvotni sijaj. Kapelo so obnovili z lastnimi sredstvi. Obred blagoslovitve je oprávil domači župnik Alojz Kostanjšek, v programu, ki ga je povezoval Aleš Kolšek, pa so sodelovali Moški oktet z Ljubečne in Godba na pihala KUD Ljubečna.	AK
Nad plazove s celovitimi ukrepi
Za sanacijo škode po avgustovskem neurju tudi denar iz proračunske rezerve
Neurje, ki je 21. avgusta pustošilo po celjskem območju, se je Celju sicer v veliki meri izognilo, a s plazovi in poškodbami na cestah vseeno povzročilo za skoraj 121 milijonov tolarjev škode.
Prav to neurje je vnovičen dokaz in opozorilo, da se bo v Celju treba odločneje in z več. denarja lotiti zlasti sanacije evidentiranih plazov, na kar že leta opozarja občinska komisija za ugotavljanje in odpravljanje posledic naravnih in drugih posledic nesreč.
V Mestni občini Celje so pla-zovita zlasti območja Zagrada, Zvodnega, Košnice, Anskega vrha, Lise, Šmartnega v Rožni dolini in še posebej Mestni park s celotnim severnim in vzhodnim pobočjem Miklavškega hriba. Vsako dolgotrajnejše de-
ževje ali neurja, ki prinesejo izredne količine padavin v zelo kratkem času, tako vsako leto znova oživijo 19 evidentiranih plazov, pri čemer je za 13 plazov projekt za sanacijo že izdelan. Najnujnejše ukrepe sicer izvedejo, a je to še daleč od celovite sanacije in na nek način zapravljanje denarja, saj posamični ukrepi zaležejo le do novih neurij, kar se je ponovno potrdilo avgusta s plazovi ob Cesti v Laško in plazom za Ledeno dvorano v Mestnem parku. Komisija je zato v poročilu mestnemu svetu posebej opozorila na nujen in takojšen začetek celovite komunalne sanacije teh plazov, pri čemer je prvi korak priprava ustreznih prostorskih aktov. Prav tako so opozorili, da je večina plazov nastala zaradi ne-
dovoljenih in nestrokovnih posegov v prostor, ki so bili opravljeni brez strokovnih mnenj, načrtov in dovoljenj. Tudi inšpekcijske službe so te posege spregledale.
Ne glede na to, je treba nemudoma začeti ukrepati, so bili enotni mestni svetniki. Z ustreznimi sklepi so strokovni® službam naložili, da nadaljll jejo že začete aktivnosti za sanacijo plazov in pri tem upoštevajo strokovne prioritete. Oddelek za okolje in prostor so zadolžili, da pripravi celovit predlog sanacije s prioritetami, z roki in s potrebnimi sredstvi, zlasti za pripravo vseh potrebnih prostorskih aktov. Zupana pa so zadolžili, da za odpravljanje posledic avgustovskega neurja uporabi tudi sredstva rezerv proračuna občine. BRST
OŠ Frana Kranjca za dan miru
Ob mednarodnem dnevu miru so se praznovanju pridružili tudi učenci OŠ Frana Kranjca, ki je že deset let Unescova šola.
Vključili so se tudi v mednarodno gibanje Ptice miru, ki ga je prvič organizirala Jane Goodall, ambasadorka OZN za mir. V okviru projekta so učenci prisluhnili pravljici, ki govori o miru in prijaznem reševanju nesoglasij, ustvarjali pa so tudi papirnate ptice z željami za prihodnost sveta in veliko ptico, ki je simbolično poletela kot naznanitev miru. Papirnate ptičke so učenci razdelili krajanom in svojim bližnjim, svoje želje in doživetja pa poslali vsem slovenskim Unescovim šolam, svojim prijateljem in ambasa-dorki za mir.	PM
V znamenju zelene
Žalna barva v islamskem svetu je zelena. Na pobudo islamske verske skupnosti v Celju so zato mestni svetniki sprejeli spremembe odloka o pokopališkem in pogrebnem redu, ki omogočajo primeren način pokopa in žalnih obredov tudi za pripadnike te skupnosti.
V spremembah odloka so tako svetniki potrdili, da je pri pogrebni svečanosti pokojnikov islamske verske skupnosti žalni trak zelene barve, odobrili pa so tudi spremembo, ki omogoča, da pokojne položijo v grob svojci sami, če tako želijo.
Na celjskem mestnem pokopališču so pred kratkim na površini 1.600 kvadratnih metrov Že začeli urejati oddelek za pokope pripadnikov islamske verske skupnosti. Oddelek bodo urejevali po fazah, prostor pa naj bi zadostoval za pokope za dobrih 10 let. Stroške, ki jih bo zahtevala ureditev tega dela pokopališča, severno od ceste, ki pelje od Popovičeve ulice v Podgorje, si bo Mestna občina Celje razdelila z islamsko versko skupnostjo. Že letos naj bi ta za potrebna dela prispevala polovico od potrebnih treh milijonov tolarjev.	BS
À
H FARAONOVA
MmgSĚM
» Radia Celle
nagradni kupon
3 \26 0 /32TÎSC^M; .
ADAIVIAS
fmek
: i
Mladi geografi so se spet izkazali
V okviru letošnjega praz- bil tudi tradicionalni spre-novanja občine Braslovče je jem najmlajših občanov pri
Oktobra »požar« v Petrolu
Gasilska zveza Celje je vsa prostovoljna gasilska društva obvestila o mesecu požarne varnosti ter jih zaprosila za poročila, kakšne aktivnosti bodo pripravili.
GZ Celje bo v mesecu požarne varnosti pripravila osrednjo prireditev s praznovanjem 50-letnice gasilske zveze (21. oktober) ter večjo vajo gašenja požara v skladiščih Petrola v Trnovljah pri Celju (22. oktobra). Poveljnik GZ Celje Vinko Sentočnik je povedal, da so se za Petrol odločili zato, ker je v zadnjem obdobju vedno več zahtevnih požarov v .industriji, ki od gasilcev zahtevajo visoko stopnjo usposobljenosti.	TV
županu Marku Balantu.
Ob tej priložnosti dojenčki prejmejo bon v vrednosti 30.000 tolarjev in knjigo pravljic. Tokrat se je v občinski stavbi zbralo rekordno število najmlajših. Razlog za tolikšen porast pa ni v večji rodnosti, ampak v
dejstvu, da so bili na srečanje povabljeni novorojenčki, ki so se rodili v času od 15. novembra 2004 do 31. avgusta 2005. V tem času se je rodilo 31 otrok, do konca leta pa bo ta številka še večja.
DN
FINOMEHANIKA DOBRAJC MARJAN s.p. fÇfCTNa okopih 2 c U/ lJ*J 3000 Celje
Tel.: 03/492-61-20, GSM: 041/364-640 VZDRŽEVANJE IN PRODAJA B1ROTEHNIČNIH STROJEV IN POTROŠNEGA MATERIALA programi Canon, Minolta. DeLa Roue, Olympia,... stroji za štetje denarja	ostalo...
Faraonova ruleta za velike nagrade se zavrti vsak torek ob 13.10 na Radiu Celje.
Dnevi grmenja se pričenjajo!
Čakajo vas štirje skuterji, dva avtomobila
Volkswagen POLO in sanjski avto BMW Z4!
V igri boste zopet vsi, ki boste poslali kuponček iz Novega tednika ali poklicali v oddajo Radia Celje! Čaka vas še 150 lepih nagrad!
Nagrajenca ocjdaje 4. 10. 2005: JOŽE VRBEK, Dragomilo 14, Šmarje pri Jelšah MARJAN PASAR, Pot v konjsko 24, Vojnik Prejmeta srebrna prstana Adamas.
Trije dijaki zaključnega letnika I. gimnazije v Celju, zlati na državnem tekmovanju v znanju geografije, so se v septembru udeležili tudi prvenstva srednjeevropskih držav v Rakovem Škoc-janu in osvojili odlično 2. mesto. Luka Vlaovič, Gorazd Bratuž in Marko Kek pa so z mislimi že pri geografski olimpijadi, ki bo naslednje leto v Avstraliji.
»Olimpijada je žal le vsaki dve leti, tako da smo se morali letos zadovoljiti le s konkurenco petih držav, pa še potovanje na tuje je padlo v vodo, ker je bilo prvenstvo v Sloveniji,« nekoliko obžalujejo zlato-srebrni fantje. Avstralija jih močno mika, zato se bodo na državnem tekmovanju, ki vodi na geografsko olimpijado, še posebej potrudili. »Sicer pa tudi letos ni toliko pomenilo znanje, pridobljeno z učenjem iz predpisane literature, kot splošna razgledanost. Je pa res, da smo imeli prednost domačega terena,« pravijo. Od 9. do 21. septembra so z vrstniki s Češke, Slovaške, Poljske in Hrvaške pisali teste, se preizkušali v kvizu in se morah znajti na deževnem orientacijskem pohodu po gozdu. Za končno uvrstitev sa se seštevale točke vseh preizkušenj. »Luka je šel na orientacijski pohod v belih hlačah, ki potem niso bile nič
več bele,« med smehom uide Marku, ki pa takoj doda, da so za pohod izvedeli le nekaj trenutkov prej. Marko in Luka sta se odlično odrezala na kvizu in testih, njihovi ekipi pa se je zaradi pravil o »ženskih kvotah« pridružila še kolegica iz Lucije. »Deklet je bilo letos odločno premalo,« so se strinjali fantje, ki jih je na tekmovanju spremljala tudi mentorica Tamara Kolarič.
Tekmovalci so se odpravili tudi na izlet v Portorož, Koper, si ogledah Cerkniško jezero, s tem pa je bila povezana projektna naloga, v kateri je bilo treba predvideti širitev Luke Koper v obliki gradnje tretjega pomola. »S hrvaškimi kolegi smo se zapletli v
•ebmi maturanti: (z leve) Gorazd. Lu
debate o Piranskem zalivu in določitvi meje, vendar smo se dobro razumeli. Uradni jezik je bila angleščina, vendar smo se sporazumevali tudi po svoje, Poljaki, Čehi in Slovaki so razpravljali v neki čudni jezikovni mešanici, slovenščine pa Hrvati sploh niso razumeli,« so povzeli naši tekmovalci.
Pozitivno naravnani in samozavestni gimnazijci si niso mogli kaj, da ne bi pograjali organizatorjev. »Slabo je bilo poskrbljeno za nas, bivali smo v centru za obšolske dejavnosti, kjer je kar naprej zmanjkovalo elektrike, literaturo smo dobili šele v zadnjem hi-, pu, pa tudi hrane je bilo premalo. Saj ne da bi bili občut-
a in Marko
ljivi ah izbirčni, ampak bilo nas je sram. Vsi so se čudih, da so prišli v neko nerazvito državo, Slovenijo so si le drugače predstavljali,« so povedali Luka, Marko in Gorazd. Strinjali so se, da bi se organizatorji morali resno zamisliti. Sicer pa so z mislimi že v prihodnosti, s temo za naslednje državno tekmovanje so se že seznanili - tokrat bodo proučevali širjenje puščav. Fantje so si že nabrali izkušenj, potovanje v Avstralijo, kjer bo naslednja geografska olimpijada, pa jim daje dodamo motivacijo. »Nikoli se ne ve, ni vse odvisno od nas, zmeraj je potrebno tudi nekaj sreče,« je zaključil Gorazd.
POLONA MASTNAK Foto: GREGOR KATIČ
Sodelovanje mest
V Žalcu so konec tedna gostili predstavnike irskega mesta Westport, s katerimi so v soboto podpisali tudi pogodbo o sodelovanju. Gre za projekt mesto dvojčkov oziroma twinning towns.
S podpisano pogodbo bodo lahko tako v Žalcu kot Westportu sodelovali v t.i. twining projektih, ki jih razpisuje Evropska unija, ki pokrije tudi del stroškov. Cilj projektov je izmenjava izkušenj in ljudi za večjo kakovost življenja v dveh evropskih mestih. Zalčani so s predstavniki Westporta navezali stike lani v Franciji, kjer so se že dogovorili o sodelovanju med mestoma. V petek so se dogovorili, da bodo sodelovali na kulturnem in športnem ter družbenem področju, predvsem pa poskrbeli za izmenjavo informacij.
Na petkovem srečanju so predstavniki Westporta gosti-
teljem zastavili kar nekaj vprašanj o življenju v Žalcu in Sloveniji ter večkrat pohvalili lepote naše države, ki je večina prej ni poznala. Irski gostje so si že v četrtek ogledali Piran, v petek Lipico in Žalec, v so-
boto so obiskali Celje in Slovenske Konjice, obisk v Sloveniji pa so končali v nedeljo. V Žalcu bodo novembra pripravili prve projekte, obisk na Irskem pa naj bi vrnili v začetku prihodnjega leta. US
Žalčani so Westportu med drugim podarili sliko.
Na Polzeli nastaja športno rekreacijski center.
Gradnja športno rekreacijskega parka
V teh dneh podjetje CM Celje na Polzeli pospešeno gradi športno rekreacijski center, ki nastaja med osnovno šolo, obstoječo športno dvorano in načrtovano obvoznico.
Na osrednjem prostoru je umeščena velika igralna ploščad za športne igre, kot so rokomet, košarka, mali nogomet, odbojka, met krogle, skok v višino in daljino, tekališče ... Predvidenih je tudi 64 parkirišč. Vrednost pogodbenih nov tolarjev, odprtje pa predvidevajo za 21. oktober.
Obdaritev novorojenčkov že petič
Občina Prebold je v Garni šport hotelu Prebold organizirala že peto srečanje staršev in njihovih novorojencev. Tokrat so prišli na sprejem k županu Vinku Debelaku starši oziroma novorojenci, ki so se rodili v času od 1. januarja do 31. julija 2005. Novorojenčkom so tudi tokrat podelili vrednostne bone v vrednosti trideset tisoč tolarjev. Prva razdeli-
tev bonov preboldskim novorojenčkom je bila organizirana septembra 2003. Na njej je bone prejelo 21 novorojencev, na drugi 22, na tretji 24, na četrti 19 in na tokratni 25 novorojencev. V letu 2003 se je rodilo 43 otrok, enako število novorojencev je bilo tudi lani, letošnja številka novorojenčkov pa obeta rekordno število rojstev.	DN
—- Št 77 -11. oktober 2005
NOiC
Mlada pianistka na dobri poti
Kristina Golob je ena izmed učenk v OŠ Luče. Pa ne dolgo, saj je v poslopje lučke šole zakorakala šele septembra, prej pa je štiri leta obiskovala podružnično šolo v Solčavi. Kristinini dnevi pa so izpolnjeni predvsem z igranjem klavirja, saj je ena najbolj nadarjenih učenk v Glasbeni šoli Osminka v Mozirju, ki jo vodi Mira Kelemen.
»Vsak dan igram klavir vsaj uro in pol, pred nastopi pa še več. Podobno je z vajami - v Mozirje odhajam enkrat na teden, pred nastopi pogosteje,« je pripovedovala živahna učenka 5. razreda, ki se tako že od prvega razreda iz Robanovega Kota v Mozirje vozi z avtobusom, za prevoz domov pa poskrbita starša. Med počitnicami (»kje je že to!«) je Kristina sodelovala na mednarodnem tekmovanju mladih instrumen-talistov v Povolettu v Italiji, kjer je osvojila 4. mesto, v mozir-ski galeriji je pripravila izjemno odmeven samostojen kon-
cert, sodelovala na številnih koncertih v Solčavi in Lučah, ob tem pa je korepetitorka vokalne skupine Amadeus iz Vars-tveno-delovnega centra Mozirje.
Da je učenka nekaj posebnega, je prepričana tudi Mira Kelemen: »Njene interpretacije so zaigrane izjemno muzikalno in doživeto. Pri Kristini se odraža veselje in tankočuten odnos do glasbenega bogastva, njena izpoved pa je polna doslednosti, s stalno željo po boljšem in novem. Marsikaj ji bo uspelo, ker se glasbi posveča iz čiste ljubezni.« To potrjuje tudi Kristina, ki jo igranje na klavir izjemno veseli, problemov pa ji ne predstavlja niti teorija. Prav tako nima prevelikih težav s tremo. Za naprej Kristina seveda še ne ve, kaj bo počela. Sedaj se poleg šole ukvarja z lepimi spomini iz šole v naravi in prebiranjem knjig o Haryju Potterju, ob tem pa niti za trenutek ne pomisli, da bi opustila klavir.
US
Traktorji so kljub visokim letom pravi lepotci in še vedno uporabni.
Muzej traktorjev na Polzeli
Na domačiji v gospodarskem poslopju Ernesta Ober-majerja v središču Polzele so v soboto odprli muzej traktorjev. Pri tem sta lastniku pomagala občina in Turistično društvo Polzela, saj muzej, ki je prvi te vrste v Sloveniji, ni v ponos samo lastniku, temveč je tudi nova obogatitev turistične ponudbe na Polzeli.
To je v svojem nagovoru poudaril tudi župan Ljubo Žnidar in se tako zahvalil neutrudnemu zbiralcu teh strojev, ki jih je zdaj postavil na ogled. Za velik podvig so last-
niku muzeja izrekli vse priznanje in mu izročili priložnostna darila tudi člani Društva ljubiteljev starih motornih vozil Veteran iz Maribora in Društva kmetijske tehnike Slovenije, kjer je Ernest Obermâjer član že vrsto let.
Kot je povedal lastnik muzeja, ki se je tega dela lotil, ko se je leta 1990 upokojil kot poklicni voznik in samostojni avtoprevoznik, je v zbirki 13 zelo starih in redkih primerkov. Najstarejša sta traktorja Miniapolis Mo-line letnik 1940 in leto mlajši International Farmall, ki sta prišla iz ZDA. V zbirki so še traktorji Steyer, Deutz in legendarni Unimog. Novi muzej je blagoslovil župnik iz Andraža Janez Furman, v kulturnem programu pa so nastopili polzelski tamburaši, ki jih vodi Mija Novak. S prerezom traku so nov muzej predali namenu Ernest Obermâjer, njegovi vnukinji Živa in Neža ter župan Ljubo Žnidar.
TT
Malo Jabolk, več medu
Zanimiva predstavitev osnovnih šol v Kozjanskem parku
Šesti praznik Kozjanskega jabolka v Podsredi so prvič razširili na ves teden, vrhunec pa je dosegel ob (conçu z dvema tržnima dnevoma. Na obnovljenem trgu Podsreda so postavili več kot 40 stojnic, med katerimi so bile tudi stojnice vseh osnovnih šol, ki delujejo na območju Kozjanskega parka.
Tokrat ni bilo prav veliko jabolk, ker je bila letina slaba, zato pa so se stojnice ši-bile pod težo najrazličnejših vrst medu in medenih izdelkov, veliko je bilo kostanja, pletenih izdelkov, krušnih in mesnih izdelkov,
najrazličnejših vrst olja, vina in drugih napitkov, zdravilnih zelišč in še mnogo drugega. Predstavljene -so bile stare obrti, pri čemer so sodelovali tudi drugi slovenski parki, med katerimi je Triglavski narodni park že ponujal lep koledar gorskega cvetja za prihodnje leto. Domača firma Okolus je predstavila na sodoben način izdelane več stoletij stare steklene izdelke slovenskih glažut, kar je predstavljalo imenitno popestritev kozjanske raznovrstne ponudbe.
Organizatorji so sejemski del popestrili tudi z nasto-
iwww.radiocelje.com
pom kulturnih skupin, v dvorani parka je bila odlično pripravljena razstava Gobarske družine iz Kozjega, ki je predstavila 196 vrst gob. V Slo-vensko-bavarski hiši sta Vesna Zakonjšek in Adrijan Čer-nelč pripravila razstavo starih sort jabolk, letos sta jih razstavila 30, sicer pa jih v Kozjanskem parku uspeva 64.
Uvodne nagovore ob odprtju Kozjanskega jabolka so imeli v. d. direktorja parka Maijan Drofenik namesto odsotnega pokrovitelja, ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika, Alma Vičar, ki se je spomnila tudi vložka prejšnjega dolgoletnega direktorja Francija Zidarja, in župan Kozjega Andrej Koc-man, ki je nagovor končal z željo, da bi bili odnosi v Kozjanskem parku tako dobri, kot je dobro kozjansko jabolko.
TONE VRABL
razredu imajo izbirni predmet čebelarstvo, ki ga radi obiskujejo zlasti fantje. Najboljši učenec dobi ob koncu leta za nagrado panj s čebelami. Ker so bili fantje zaradi gasilskega tekmovanja zadržani, so jih v Podsredi zastopale učenke. Na sliki - z leve: Meta Lavrič in Simona Romih z učiteljico Božo Jazbinšek.
Od Dolge do Sladke Gore nova cesta
Dolga Gora v Krajevni skupnosti Ponikva je to soboto uradno dobila v uporabo obnovljeno cesto, ki po besedah župana Štefana Ti-sla predstavlja največjo cestno investicijo v tem mandatu in enega največjih finančnih zalogajev nasploh.
Cesto so asfaltirali pred 22 leti in je bila po vsem tem času nujno potrebna obnove. V začetku julija letos so
tako začeli rekonstrukcijo lokalne ceste med Dolgo in Sladko Goro, od križišča z regionalno cesto Ponikva-Lo-če do kmetije Vrbovšek ter lokalne ceste do Železniške postaje Dolga Gora, v skupni dolžini 2.100 metrov. V sklopu rekonstrukcije so bili sanirani tudi trije plazovi. Skupna vrednost investicije, ki jo je izvedla družba Ceste mostovi Celje, znaša 87 milijonov tolarjev.	ST
Center za informiranje v Celju
V petek bodo v Ljudski univerzi Celje slavnostno odprli Center za informiranje in poklicno svetovanje. Na to lokacijo ga seli celjska enota Zavoda RS za zaposlovanje.
Osnovni namen centra je zagotoviti informacije o izobraževanju, usposabljanju, poklicih, trgu dela, skratka vse informacije, ki jih posameznik potrebuje pri iskanju zaposlitve in načrtovanju svoje kariere.
BS
Zlate sončnice za Čuke in Wernerja z Brigito
I VTV je po mnogih peri-I petijah le uspela sredi ok-I tobra pripraviti finale Hit poletja 2005. V zadnjem trenutku so na pomoč priskočili Žalčani in tako so v tednu dni pripravili prireditev, ki je v telovadnico osnovne šole v Žalcu privabila zadovoljivo število obiskovalcev.
Če bi bilo več časa za temeljito najavo prireditve, bi bilo tudi več obiskovalcev, saj se je na odru zvrstila zanimiva ekipa nastopajočih. Hit poletja_2005 si je zamislil Vinko Šimek, ki je predtek-movanja izpeljal po nekaterih slovenskih krajih, potem , pa najboljše predstavil še na velikem finalu v Žalcu. Za 1 zlato sončnico so se med na-rodnozabavnimi ansambli potegovali Navihanke, Unikat, Zreška pomlad, Spev, Vitezi Celjski in Čuki, med za-bavnjaki pa je bila celo mednarodna udeležba, saj so nastopili Jess Robin iz Anglije,
Vlado Kalember s Hrvaške ter Slovenci Saša Lendero, skupini Ave in Slapovi, Helena Blagne in Werner z Brigito Šuler.
Izven konkurence sta nastopila tudi imenitni kitarist Casey Joes iz Liverpoola in Eugene Hideway Bridges iz Amerike, ki je v Žalec dopo-toval iz Avstralije preko Londona in pri nas na vabilo prijatelja Andreja Šifrerja tudi ostal nekaj dni. Eugene in Andrej sta v skupnem nastopu najbolj ogrela z melodijo Peče, ki bo prav gotovo postala prava uspešnica.
V Žalcu so zbrani v dvorani največ glasov dali med narodnjaki Čukom za uspešnico Ena po domače, med za-bavnjaki pa Wernerju z Brigito Šuler za že poznani hit Hej, mala, opala. Tako Čuki kot Werner z Brigito pa so slavili tudi v celotnem Hitu poletja 2005, za kar so iz rok direktorja VTV Rajka Djor-djeviča dobili priznanje v ob-
Skupinska fotografija ob podelitvi priznanj
liki zlatih sončnic. Zanimivo nagrado 100 kg kruha je prispeval pek Brglez z Vranskega, dobila pa jo je izžre-
banka med glasovalci v dvorani Ivana Gajšek iz Braslovč.
Hit poletja je namenjen druženju slovenskih in tujih
glasbenikov ter zabavi ljudi. Vodilna pri organizaciji, Vinko Šimek in Rajko Djordje-vič, nekaj podobnega napo-
vedujeta tudi za prihodnje leto.
TV
Foto: MARKO NOVAK
Rastko Tepina, lajnar ù Kranja: »Klobuk pred lajno sodi k dogajanju, mimoidoči si lahko z novčičem kupijo kanček sreče. Na splošno so mi nekdanji običaji kar znani, na Rečici pa tudi nisem prvič, zato poznam dogajanje na tem sejmu. Veseli me, ker organizatorji pazijo na etnološko plat, zato se vedno rad odzovem na povabilo. Tako specifičnih in dobro pripravljenih sejmov v Sloveniji namreč ni veliko, Seveda se od tega ne da živeti, nastopam tudi pri Kranjskih komedijantih, s katerimi gostujemo po vsej Sloveniji.«
Milena Tomažin, Klobu-čarstvo Tomažin iz Celja:
»Posel zaenkrat ne cveti pretirano, bomo videli, kakšen bo konec dneva. Klobuke izdelujemo ročno in včasih so se na tovrstnih sejmih bolje prodajali. Moški pač manj nosijo klobuke. Na drugih sejmih ne sodelujemo, prihajamo samo na Rečico, drugače pa izdelke prodajamo v trgovini v Celju.«
Po sejmu se je sprehodila pražnje oblečena številna kmečka družina. —- Št. 77 - 11. oktober 2005
WM
Jože Brgles z Ljubnega:
»Doma imamo 90 ovac in se nam zdi škoda, da bi volno metah stran. Zato jo damo spresti, domače ženske pa potem pletejo izdelke. Prodaja se bolj tako, opažamo pa, da v zadnjem času raste zanimanje za te izdelke. Res je, da so domače pletene no-Franc Komar, brusač: »T\i- gavice dražje kot v trgovini, di doma brusim orodje, če vendar še vedno bistveno čemi kdo kaj prinese. Nože, se- nejše, kot recimo v Nemči-kače za steljo, sekire .... Je ji, kjer sem se že večkrat čupa delo ljubiteljsko, kakšen dil, kako drago prodajajo to poseben posel že ni, bolj ho- blago. Poleg sejma na Reči-bi. Včasih je bilo delo brusa- ci se udeležujemo le še Jo-ča vsakdanji zaslužek. Na sej- žefovega sejma na Ljubnem, mu na Rečici gre bolj za pri- S sabo imam tudi harmoni-kaz starih običajev, seveda pa ko in sem rekel, da če bo kdo lahko pokažem svojo spret- dosti kupil, mu bom eno zai-nost in znanje.«	gral.«
Utrinki z Lenartovega sejma na Rečici ob Savinji
V nedeljo so se na Rečici zbrali »purgerji in prihaja-či«, ki so v velikem številu obiskali tradicionalni Le-nartov sejem. Člani turističnega društva pripravljajo sejem v spomin na leto 1585, ko je cesar Rudolf II. na priporočilo škofa Ivana Tavčarja Rečici podelil trške pravice (in s tem pravico do sejmov), sejemsko dogajanje pa je postavljeno v čas med obema vojnama.
Takrat je bilo podobnih sejmov, na katerih so se ljudje oskrbeli z različnimi življenjskimi potrebščinami, kar veliko, obiskovali pa so jih posebneži, kot so »pič-
pec, številne kmečke družine ... Te osebe skušajo prikazati tudi člani TD, nekaj po pisnih virih, pa tudi med domačini so še živi spomini na nekdanje dogajanje. Podobno kot skušajo organizatorji čimbolj verodostojno prikazati stare običaje, je tudi z obleko - uniformo policajev so na primer po vzorcu iz Tacna izdelali po naročilu.
Vsem zbranim je v nedeljo dobrodošhco izrekel trški župan (predsednik sveta KS Peter Kolene), ki je poudaril, da je glas o sejmu segel do bele Ljubljane in sinjega morja. Sejmarjem je za-
dan ne bi šel v pozabo, kupcem pa, da bi za svoj denar dobili dobro in ne pokvarjeno robo. Podrobna navodila za sejmarjenje je izdal policaj (Vinko Jeraj ob pomoči Bojana Kotnika), »župana in trškega županstva desna roka«. Med drugim je obiskovalcem zabičal, da ne smejo biti »v sramoto sejmu in delati nereda, ker občinski arest komaj čaka; 'glihanje' je dovoljeno in zaželeno, samo da ne bo tepeške; nespoštljivo vedenje in 'porkanje' bo preganjano; ko pa bo padel mrak, morajo obiskovalci takoj domov, saj je noč za spanje ... Za 'košto' (krompirje-
se in suha rebrca) so skrbeh rečiški 'fajberkerji' (gasilci), za dobro voljo lajnar, zato moški, babe v roke, pa na ples«. V tej maniri so bila sestavljena policajeva navodila, ki pa v nedeljo s pomočnikom ni imel pretiranega dela.
Obiskovalci so segali po domačih dobrotah in drugih izdelkih, ki so jih ponujali mlinar, sirarji, lectar, zeliš-čarji, izdelovalci lutk, kera-mičar, lončar, tkalec, čebelar - skratka, predstavniki starih obrti, za katere člani TD Rečica želijo, da ne bi utonile v pozabo.
URŠKA SELIŠNIK
Margareta Atelšek, Društvo podeželskih žena Toplica: »Članice se predvsem družimo, včasih se kaj novega naučimo. Lotile smo se učenja jezikov in računalništva, drugače pa kvačkamo, štikamo ... Skratka, počnemo vse sorte. Na Rečico prihajamo vsako leto, odkar delujemo. Udeležujemo se različnih sejmov, med drugim smo letos v Angliji predstavljale Slovenijo. Naš cilj ni, da bi čimveč prodale, temveč predvsem, da pokažemo, kaj znamo. Seveda vse izdelke, od peciva do kvač-kanih in štikanih prtov, izdelajo članice same. Opažamo, da je v zadnjem času vse več zanimanja za domače običaje, po svetu se sploh dogaja, da bi radi čas zavrteli nazaj. Saj ne, da bi obudili dogajanja pred 150 leti, vendar posamezni utrinki, sploh pridih domačnosti, ostajajo.«
Metka Maček, zeliščarka:
»Prihajam iz Ljubljane, zeliščni vrt imam v Malem kalu pri Šentvidu pri Stični. Imam približno sto vrst različnih zelišč. Na sejmu sem prvič in se mi zdi strašno zanimivo, saj v tovrstnem dogajanju uživam. Večkrat sodelujem na srednjeveških sejmih in povsod, kjer me povabijo. Dobiček ni najbolj pomemben - veste, če bi človek na to računal, se ne bi izšlo. Z zelišči in naravo se ukvarjam zato, ker me veseli.«
»Babe v roke, na ples!«
pa
RTAZA
»Pijemo iz ajmrov, tepemo z latami...«
Jenki - kozjanski glasbeni posebnež - V samozaložbi med letoma 1999 in 2005 izdal štiri albume
Janko Narat - Jenki s Planine pri Sevnici je milo rečeno malce drugačen glasbenik. Vsekakor izstopa iz povprečja. V samozaložbi je izdal že štiri albume, posnete na prvi mah, besedila pesmi so neposredna, kontroverzna in provokativna. Loteva se predvsem socialnih tematik, največkrat alkoholizma in s tem povezane problematike, ter družbenopolitičnih vprašanj. Navdih najde v lokalnem okolju, njegovo besedišče je grobo, saj, kot pra-! vi, rad vse pove naravnost in v jeziku, ki ga uporablja tudi raja. In nití pomotoma ga ne zanima komer-cializacija njegove glasbe. I »Že kot otrok sem začel igrati na kitaro, ki mi jo je kupila mama, potem mi je pri dvanajstih malce upadla glasbena vnema, kasneje pa sem spet začel brenkati. Začel sem pisati tudi pesmi, teme pa sem našel kar v svoji neposredni okolici,« pravi Jenki, ki je prvi album z naslovom Recidiv v samozaložbi izdal leta 1999, kar kmalu je sledil drugi. Mrtvi in pokopani. Nastala je tudi neke vrste neuradna kozjanska himna, ki gre nekako takole: »Jst sem doma iz slovenskega Teksasa, jst sm rojen na Kozjanskem ... Pijemo iz ajmrov, tepemo z latami, ki jih potrgamo iz plota ... Če pogledaš mojo babo, če mi ona to pove, polomim ti roke in noge...« Verjetno bo to dovolj za ilustracijo.
Po kozjanskih bifejih
»Ja, te pesmi so na nek način tudi avtobiografske, po kozjanskih bifejih pa se je Sogajalo tudi to. da je kdo prišel z motorno žago,« pripoveduje Jenki. Za tisto obdobje priznava, da ga je tudi sam kar rad dal na zob, zato na prvi plošči najdemo komad »hudič me vleče v gostilno, čeprav sem včeraj tam Že bil, se babe kregajo in dedi klejejo, ko morajo domov na spoved«. »Ta prvi album se je, priznam, snemal, ko sem imel zmeraj kakšen promil alkohola v krvi,« prizna va Jenki, ki se je pri snema nju skladb odločil za prav po sebno strategijo, ki je posta la tudi njegov zaščitni znak. »Seveda ni bilo denarja, da bi se lahko ravno preselil v snemalni studio. Sem pač odpel in odigral svoje in se vmes tudi kdaj zmotil. Pa sem si rekel, tako bo ostalo, nič ne bom popravljal, sicer pa je pri meni tako ali tako vsebina pomembnejša od oblike.«
Ja, vsebina. Jenkija namreč zmoti marsikaj, kar vidi okoli sebe, tudi politični vsakdan
mu ni tuj. Brezkompromisno udriha po vseh družbenih anomalijah in pri tem ohranja svojo navidezno nedotakljivost. In poje: »Noben mi nič ne. more, nobenga se ne bojim, tud Schwarzenegger-ja, Seagala in Chucka Norri-sa zdrobim ...« O svoji intimi sicer ne govori rad, razgovor z njim tudi nikoli ne zaide do globljega človeškega bistva. Zato ne izvemo o njem pravzaprav nič osebnega: ne kdo je, ne kaj si žeh in kaj pričakuje od življenja. Do sebe nam pusti le do te mere, kohkor ga razgalja glasba, pa še pri tem je previden, da ne bi povedal preveč, zato nikoli ne bomo natančno vedeli, do kod so njegova besedila avtobiografska. Za poslušalce, vajene poslušanja in opevanja ptičkov, rožic in romantike po principu »saj ni važno, če je sporočilna vrednost popolnoma nična, samo da se rima, pa da refren zažge«, bo Jenkijeva glasba nes-
prejemljiva. Nenavadna mešanica bluesa, rock'n'rolla, punka, boogieja in narodno-zabavnih viž verjetno prav tako.
»Za dva pira pa res ne bom igral!«
»Nič hudega,« pravi Jenki, preprost, nenarejen, pravi Kozjanec, kot sam zatrjuje, sogovornik, ki te ne želi speljati na kakšne stranske poti, ki se ne zna pretvarjati, ki je do obisti preprost in ne uporablja dobro znanih kli-šejev, tako priljubljenih v intervjujih naših samooklica-nih zvezdnikov. »Komercia-lizacija me nikoli ni zanimala, glasbo delam za svojo dušo, čeprav rad vidim, da jo ljudje poslušajo in se ob tem zabavajo. Nikoh ne bi »glu-mil« nečesa, kar nisem.«
In Jenkija resnično ne boste ravno pogosto slišali na kakšnih koncertih, pravza-- Št. 77 -11
rojevale ideje za nove pesmi. Čakal je na velik bum, na nekaj, kar ga bo do konca »raz-kurilo«. In dočakal. Sloven-sko-itahjanski spor in zapleti okoli filma Srce v breznu, ki naj bi prikazoval drugo plat II. svetovne vojne, genocid slovenskih partizanov nad Italijani, ga je dokončno vrgel s tira. »S politiko se niti pomotoma ne ukvarjam, imam pa svoje prepričanje in se ga ne obotavljam izraziti. Dobro se ve, kdo je bil v vojni na kateri strani. So že vsi pozabili na koncentracijska taborišča, na fašizem in nacizem? Zdaj bodo pa ustaši in domobranci narodnoosvobodilni boj kar vsepovprek lahko blatili in dajali v nič?!« je neposreden.
Tako je v letošnjem letu po petletnem premoru izšel album Konec v niču, v katerem je Jenki izlil ves svoj gnev, še posebej v nagovoru Razmere v SLO 2005, dovolj zgovorna pa sta tudi naslova Hit-lerjugend ter Reichsmarsc-hall. »Tokrat je negativno v službi pozitivnega, hotel sem, da bi se ob 60. obletnici vojne spomnili, kaj se je dogajalo in kakšne osebnosti so vse to zakuhale, zato sem nacistične liderje predstavil v humoristično obarvanih skladbah in jih opisal kot ljudi, ne samo kot zločince ...« razloži in tudi na ovitku albuma zapiše Jenki. Ritmi so primerno temu trdi, ostri in odsekani.
Dilerji v narodnih nošah
Letos je sledila še ena eksplozija besa in frustracije -tokrat z naslovom Narodno-zajebavne viže. Jenki se je tokrat lotil glasbe narodnoza-bavnih ansamblov, gejev, transvestitov in še manj kot kdajkoli poprej izbiral besedišče.
»Nič nimam proti nobeni družbeni skupini, jaz samo pojem. Življenje je pač ena velika kurbarija, kdaj ste pa že slišali, da bi se preprosti ljudje pogovarjali v zbornem jeziku? Dobršen del nacionalne substance, ki se dokazano zbira v gostilnah, uporablja vulgarizme,« pravi Jenki. Če lahko to počno jezni mladeniči v imenu ulične raper-ske kulture, lahko tudi Jenki, ki, če je treba, zgrabi tudi za »frajtonarico«. »Da se razumemo, ne podcenjujem narodnozabavnih ansamblov, to so vrhunski glasbeniki, ki jih spoštujem, ampak njihovo sporočilo je zgrešeno. Poglejte si samo videospote: skupina veseljakov nazdravlja s polnimi kozarci, opeva vino, zraven pa še kakšen desetletni poba. A ni to zgrešeno? Zame so to zgolj dilerji v narodnih nošah, ki promoviraj o trdo drogo - alkohol. Alkohol pa je rak rana naše družbe!« Vredno vsaj razmisleka, kajne?
POLONA MASTNAK Foto: GREGOR KATIČ
prav pred publiko koncerti-ra približno na vsakih »sto let«. Zadnjega od odmevnejših so v avgustu priredili šentjurski študentje, na Zgornji trg pa je Jenki privabil številne radovedneže, mladino, ki je njegove pesmi prepevala na pamet, dá ne govorimo o tem, da se je kasneje iz avtobusa vsulo kar nekaj njegovih Pla-ninčanov. »Za sendvič in sok res ne mislim nikjer igrati, niti mi ni v interesu, da bi me tam napajali z alkoholom in da bi se okoli mene vrtel kup zakajene mularije. Za kaj takega sem že prestar, če bi bil deset let mlajši, bi šel kamorkoli, samo da bi se na odru s kitaro pokazal pred dekleti,« prostodušno priznava Jenki.
So res že vsi pozabili?
Po prvih dveh albumih je zanj nastopil glasbeni premor, vse do letošnjega leta ni več snemal, čeprav so se oktober 2005 -
Vitamini Vam jih primanjkuje?
fo !
9,V>A, O, tvV
Za zdrave jesenske dni Sanolabor poskrbi!
m



© Sanolabor
Ko^r&zívzdťtwje! Prodajalna Celje (Mercator center)
Prodajalna z medicinskimi pripomočki, zdravili brez recepta in raznovrstnimi izdelki za zdravo življenje.
Opekarniška ulica 9, 3000 Celje, tel.: 03/491 17 01
Izdajamo pripomočke, ki jih predpiše zdravnik na naročilnico ZZZS.
Požun predstavil atletski rokomet
Trener Sàvehofa Lundback: »Ozračje v dvorani je eno najboljših na svetu!«
Navdušili sta naša predstavnika v rokometni ligi prvakov. Celjani so bili presenetljivo krvoločni.
Miro Požun je priznal, da so se po zmagi Sàvehofa nad Ademarjem pošteno pripravili na obračun, Velenjčani pa so v evropski konkurenci prav tako na začrtani poti.
Švedi v lastnem
V soboto so rokometaši Celja Pivovarne Laško v 2. krogu predtekmo-valne skupine B lige prvakov celo višje premagali švedskega prvaka kot pa Ademar prav tako doma grškega. Končnih 34:19 v Zlatorogu je izenačenje četrte najvišje zmage v ligi prvakov. Dosežena je bila z ognjevito obrambo, pivovarji so pripraviii Švedom pravi zid, tako da so gostje že v 1. polčasu zapravili 11 žog in zaostajali s 15:7. Čeprav je Uroš Zorman igral skoraj popolno (10 asistenc, 2 priigrani sedemmetrovki, 4 goli), je bil zamenjan, kajti celjski trener je goste dotolkel prav s skandinavskim slogom igre, polnim tempa. Vsi so dobili priložnost, zadel ni le Matjaž Brumen (proti Athinaikosu in Gold clubu je dokazal, da forma ni vprašljiva), ramo si je poškodoval Matjaž Mlakar, a ne huje. Zadnjih 15 minut je zaigrala druga celjska sedmerica in povedla celo z 31:13, ob koncu pa zadržala prednost, ob kateri je stopila na parket pred 4 tisoč gledalci. Go-
razd Škof je po 15 zaustavljenih střelili hvalil obrambo pred seboj, odstot-kovno glede na minutažo prav nič ni zaostajal Gregor Lorger.
Trener Miro Požun je predstavil atletski rokomet. V obrambi so njegovi fantje spominjali na težkoatle-te, ki ne spustijo mimo nikogar, v prehodih v protinapade in pri vračanjih pred svoja vrata so delovali kot šprinterji. Rotacije so bile učinkovite. Stopnjevale so ritem, v katerem so Švedi grešili, Celjani pa na krilih navijačev zabijali kot za stavo. Hrvaški srednji zunanji "napadalec Krešo Ivankovič se je otresel treme. In tudi bremena, ki ga nosi, saj je pač nadomestek trenutno izjemnemu ideologu celjske igre. Ko bodo v Quoad Rea'.u videli posnetek tekme in igro Uroša Zormana, se jim bodo še bolj cedile sline za njim. Tako v obrambi kot v napadu je zagnano zaigral Miladin Kozlina. Od štirih njegovih projektilov so trije zadeli cilj. Sergej Harbok ostaja zadržan - in racionalen do skrajnosti, kar je primerno za trenutno gradnjo nove filozofije igre. V soboto bodo Celjani gostovali pri Ademarju. V Leonu bi se »Požunovi levjesrčni« že lahko praktično dokopali do prvega mesta v skupini. A drevi bodo gostili Termo, ki je zmagal v Rdeči dvorani...
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ
2. krog lige prvakov - skupina B Celje Pivovarna Laško - Savehof 34:19 ( 15:7)
CELJE - Dvorana Zlatorog, gledalcev 4.000, sodnika Valdemaraš Liac-hovicius in Gintaras Paskevicius (Litva), delegat Giampero Masi (Italijà).
CELJE: Škof 15 obramb, Lorger 7; Gajič 2 (1), Kozomara 4, Brumen, Mlakar 1, Hribar 2, Harbok 4, Kozlina 3, Ivankovič 2 (1), Gorenšek 1, Natek 2, Kokšarov 9 (3), Zorman 4. Trener Miro Požun.
SAVEHOF: Sandstrom 9 obramb, Bladh 1; Johansson, Stenqvist, Lar-holm 2, Franzen, Fahlgren 2, Ernelind 2 (1), Fritzson 2, Lennartsson 5 (1), Moller, Gustafsson 1, Attherhall 5, Balomenos. Trener Rustan Lundback.
Sedemmetrovke: Celje 6 (5), Savehof 3 (2).
Izključitve: Celje 6, Savehof 10 minut.
Bistveni potek rezultata: 2:0, 2:2, 4:2, 7:3, 10:6, 15:7; 16:7, 23:8, 25:9, 28:12, 31:13, 31:16, 32:17, 34:17, 34:19.
Užitek za gledalce, mora za nasprotnike
Takšen je slogan rokometašev Gorenja Velenja, ki je v nedeljo držal kot pribit. Atraktivni zaključki v napadu, odlična igra v obrambi in številne obrambe vratarjev so krasile velenjsko ekipo.
Po tem ko so Velenjčani prvi dve tekmi državnega prvenstva v domači dvorani izgubili, je bilo tokrat čutiti nekaj napetosti, a so se hitro razigrali in vodih od prve minute dalje. "Gorenjski stroj" je dobesedno mlel vse pred sabo. Gostje so izenačili le na 1:1, nato pa niso več uspeli slediti tempu Velenjčanov. V prvem polčasu je odlično zaigral Marko Oštir, ki je dosegel prve tri zadetke za domače in do konca prvih 30 minut dodal še dva.
"Nadaljevali bomo z obrambo 5-1"
Dobro razpoložen je bil tudi v 2. polčasu, zaostajal pa ni niti drugi vra-
tar Matevž Skok. Velenjska ekipa je v nadaljevanju zaigrala še bolje, na trenutke se je z nemočnimi Islandci celo poigravala, vseeno pa je Stefanu Andriju Gudrunarsonu in Halldorju Ingolfssonu uspelo doseči po pet zadetkov. Kar je v 1. polčasu uspevalo OŠtirju, sta v 2. nadaljevala Vedran Zrnič (8) in Jure Dobelšek (5), svoje pa so dodali še Luka Dobelšek, Sebastjan Sovič, Tomaž Rezniček (3)... Takšne Velenj-čane smo pogrešali na prvih dveh tekmah DP, čeprav drži, da je ekipa Hau-karja zagotovo slabša od Trima in Terma, ki sta premagala varovance Larsa Waltherja. Ta je bil po tekmi nadvse zadovoljen ter tudi povsem kratek in jedrnat: "Končno se je začelo obrestovati delo zadnjih nekaj tednov. Ekipa mora še naprej ostati zbrana, nadaljevati z zmagami in seveda realizirati cilje, ki smo si jih
zadali." Za islandskega vratarja Bir-kirja Gudmundssona je bil v drugem polčasu po levem krilu nerešljiva uganka Jure Dobelšek: "Upam,
2. krog lige prvakov - skupina C Gorenje Velenje - Haukar 38:25 (18:13)
VELENJE,- Rdeča dvorana, gledalcev 1.700, sodnika Arkadiusz in Leszek Solodko (Poljska), delegat Antonin Stanek (Češka).
GORENJE: Podpečan 14 obramb, Skok 4; Tamše 1, J. Dobelšek 5, Kavaš 1, Oštir 5, Sovič 4, Sirk 3, Skok, Ilič 3, Rutar 1, L. Dobelšek 4, Šimon, Režniček 3, Blaževič, Zrnič 8. Trener Lars Walther.
HAUKAR: Gudmundsson 8 obramb; A. Bjoernsson, B. Bjoernsson 2, Kristjansson 4, Gudrunarson 5, Gunnarsson, J. Bjoernsson 1, Ingolfsson 5, Stefansson, Thorisson 1, Petursson 2, Pederssen 1, Sigtryggson 3, Karls-son. Trener Hordur Hardarson.
Sedemmetrovke: Gorenje 5 (5), Haukar Hafnarfjoerdur 2 (5).
Izključitve: Gorenje 10, Haukar 6 minut.
Bistveni potek rezultata: 1:0, 3:1, 9:5, 11:8, 17:10, 20:13, 22:17, 24:17, 28:19, 30:21, 32:23, 37:24, 38:25.
Za
Matjaž itfliakar s svojimi 110 kiiogrami ni špekuliral, zatG si js RiSd padcsm poškodoval ramenski sklep, prva zdravniška preiskava pa ni zasledila hujših posledic.
Prvi »evropski» gol v celjskem dresu je Boštjan Hrihar dosegel, ko je imel na parketu soigralca manj.
IZJAVE:
Rustan Lundback: »Za nas je bilo gostovanje v Celju izjemna izkušnja. Ko igraš prvič tukaj, ne moreš presenetiti. Ozračje v dvorani je čudovito, najbrž eno najboljših na svetu.
Tommy Atterhall: »V dvorani je bil strašen trušč. Za dobro predstavo moraš biti mentalno pripravljen. Nismo se mogli sporazumevati med seboj, s čimer nimamo problemov na Švedskem.«
Miro Požun: »V državnem prvenstvu seveda ne igramo tako zavzeto. Z ustrezno obrambo smo jih odmaknili od gola in preprečili podaje krožnemu napadalcu in desnemu krilu. Čestitam mojim igralcem, ki so bili tako zagrizeni. Dokazali smo obenem, da imamo širino igralskega kadra. V Zlatorogu se je začela sezona veselic!«
da bo to, da visoko premagujemo tekmece v ligi prvakov, postal naš trend, čeprav vemo, da bo v nadaljevanju zelo težko. Pričakovali smo zmago, tako visoke pa se ni nihče nadejal. Po dveh domačih porazih smo se odločili, da poskusimo z obrambo 5-1, kar se je izkazalo za zelo dobro in tako bomo najbrž tudi nadaljevali." V 6. krogu slovenske lige bodo Velenjčani jutri gostili Koper.
JASMINA ŽOHAR
V soboto se je uradno začela tudi klubska košarkarska sezona. S tekmovanjem so štartali v Jadranski ligi, pa tudi v nižjih slovenskih ligah, medtem ko se bodo klubi 1. A lige priključili konec tega tedna.
Vsi trije B ligaši s Celjskega so zabeležili poraze.
Odločil je skok
Laščani so v uvodni tekmi Jadranske lige gostovali v Ljubljani pri Geoplinu Slovanu, ki ga zdaj vodi njihov bivši trener Aleš Pipan. Derbi je v obnovljeno dvorano na Kodeljevem, kamor se je Slovan vrnil po enoletnem gostovanju v Mariboru, privabil skromno število gledalcev, ki jih prikazana košarka ni ravno navdušila. Jasno je bilo, da obe ekipi še nista uigrani, tako kot bi želela njuna trenerja. Na začetku so Laščani imeli pobudo, a se niso mogli odlepiti, tako da je bil prvi polčas zelo izenačen. Že v tem delu je Aleš Kune, edini pravi center pivovar-jev, dobil tri osebne napake. Ob neprepričljivi predstavi Američana Jeffa Mc in Aleksandra Jevdžiča ( so tako gostje imeli veliko skoku, ki so ga domačini ljivo dobili v svojo korist Pravia element je bil ključet ji četrtiiii, ko se je Slovan oc začetku zadnjega dela je p
Na poligonu pod štajersko bila predzadnja letošnja din no prvenstvo v motokrosu. 2 slovu je zdaj Rok Cajzek (Za Rogaške Slatine, Laščan i (AMD Feroda Celje) pa je p ši državni prvak v zgodoviii Kljub obilnemu deževju j« nizat or jem iz AMD Slovena njice uspelo izpeljati dirki dalcev je bilo sicer neko! manj, kot smo jih vajeni, tisti, ki pa so prišli, so uživali v izjemnih bojih. Najmanj je bila zanimiva dirka v odprtem razredu, saj Jaka Može ob odsotnosti Saša Kraglja in Simona Štraj-harja nima prave konkurence. Zato pa smo videli sijajen dvoboj Gerčarja in Cajzeka v razredu do 125 ccm, kjer je predvsem drugo vožnjo odlično od- j peljal tudi Aleksander i Žafran (AMD Feroda Celje). Naslov prvaka so si dirko pred koncem DP že zagotovili Jaka Može (odprti razred), Peter Irt (podmladek do 85 ccm) in Nick Škorja (do 50 ccm). Rok Cajzek bi že ' Škednju lahko postavil piko na i, vendar je moral v < vožnjah priznati premoč Kli
r
umeli motorji
p nu Gerčarju. Zadnja dirka bo v nedeljo v p Orehovi vasi.
t Celjsko moštvo AMD Feroda je imelo v i letošnji sezoni obilico smole. Po lanskolet-i nem uspehu, ko je osvojilo ekipno 2. mesto p v Sloveniji, se mu letos računica ni izšla. Lani dvakratni državni prvak Sašo Kragelj se je pred koncem sezone poškodoval, v svetovnem prvenstvu MX3 pa je z odličnega 5. padel na končno 8. mesto, kar je sicer velik uspeh, a z grenkim priokusom. Tudi Simon Štrajhar je zaradi poškodbe kolena predčasno zaključil sezono, potem ko je bil na 2. mestu v pokalnem tekmovanju. Mladi Aljoša Molnar je bil na polovici sezone vodilni v razredu podmladek do 85 ccm, potem pa je prišla poškodba na Brniku in zdravniki so mu komaj rešili življenje. Aleksander Žafran je končal na 2. mestu v pokalu Akrapo-vič razreda do 125 ccm Rl. Za pravi obliž na nesrečno sezono je poskrbel najmlajši član društva Nick Škorja, ki si je že zagotovil naslov državnega prvaka v najšibkejšem razredu do 50 ccm in tako s sedmimi leti postal ob Timu Gajserju najmlajši državni prvak v zgodovini slovenskega motokrosa.
VLADO LIPOVŠEK
Laudin soimenjak, sedemletni državni prvak Nick Škorja iz Laškega
Proti favorizirani Litiji je v dresu Dobovca odlično predstavo prikazal Aleš Poredski.
Dobovec na vrhu
V 1. državni ligi malega nogometa so odigrali tri kroge, po katerih je skupaj z Zagorjem na vrhu lestvice presenetljivo ekipa Dobovca.
Čeprav so v Dobovcu po lanskem tretjem mestu v državnem prvenstvu ostali brez sponzorja (Živex je ustanovil novo ekipo v Celju) in šestih igralcev, so uspeli zapolniti igralske vrzeli. Trener Sandi Zdovc ima na voljo sicer kvantitativno skromnejši kader kot lani, vendar igra ekipa enako dobro in uspešno tudi letos. V petek je v Rogaški Slatini padel tudi sedemkratni prvak Slovenije in branilec naslova - ekipa Litije. V sijajnem drugem polčasu je moštvo Dobovca povsem nadigralo lanske udeležence evropske lige prvakov in slavilo s 7:5 ob velikem navdušenju skoraj polne dvorane. Taktično odlično postavljena domača vrsta je sicer dovolila gostom pobudo, a protinapadi so bih neustavljivo orožje Dobovca, ki ima po treh kolih popolni izkupiček. Tako se uresničujejo napovedi vedno optimističnega predsednika Dobovca Bojana Horvata, ki je pred začetkom sezone dejal: »Hidi letos se bomo kljub odhodom borili za zgornji del razpredelnice, z nekoliko sreče pa lahko ponovimo lanski rezultat.«
Za Nazarje je zaigral trener Denis Delamea in dosegel edina gola. Njegovo moštvo je v Škofijah klonilo s 4:2.
JANEZ TERBOVC
OSEBNO
rod poraz ideljevem
kata trening in uigranost, pri čemer je še največ pokazal najstarejši igralec Damir Milačič (21 točk), kar pa je bilo ob slabem metu Roberta Trohe za tri točke (1:8, 17 točk) premalo. Dodajmo še, da bo Slovan v naslednjih krogih še močnejši, saj se je v klub po enomesečni avanturi po Rusiji vrnil kapetan Saša Dončič. Ta teden bodo Laščani v domačem prvenstvu še počivali, igrati bi morah proti Heliosu, s katerim bodo igrali v okviru Jadranske lige, v soboto pa v Tri lilije prihaja ekipa Hemofarma iz Vrš-ca na čelu z bivšim igralcem pivovarjev Nebojšo Joksimovičem.
Vsi trije izgubili
Prvenstvo pa so začeli klubi 1. B SKL, kjer imamo s Celjskega tri moštva. V prvem krogu so bila vsa tri neuspešna. Celjani so imeli svoj krst na višji ravni Lil tekmovanja v svoji dvorani e bil Aleš Kune tretji najboljši strelec Laščanov na v Celju, kjer so po velikem
Kodeljevem.
112 točk in razliko kljub naporom istov, ki so v končnici s trojkami Žali zaostanek, obdržal za prvo zma-jv GL (Goodyear liga) in istočasno u v domačem prvenstvu. Medse-jni rezultati ekip GL se namreč pre-Sajo tudi v 1. A SKL, zato je poraz řboleč. Sicer pa Laščanom še manj-
boju izgubili s Cerknico s 67:65 (Primož Temnik 12 točk). Banex iz Slovenskih Konjic je gostoval pri mladi ekipi Uniona Olimpije in izgubil s 67:58 (Matic Ribič 18), Polzelani pa so gostovali v Črnomlju in doživeli nepričakovano visok poraz s 101:84.
JANEZ TERBOVC Foto: ALEKS ŠTERN
PANORAMA
KOŠARKA
Jadranska liga
1. krog - moški: Slovan - Pivovarna Laško82:73 (21:20,39:34,60:53) ;Pašalič 22, Dragič 16; Milačič 22, Troha 17, Kune 10, Jevdžič, Finžgar, McMilan 7, Klarič 2, Strnad, Ichaki 1.
1. krog- ženske: Merkur-Željezničar 74:62 (16:17,34:30,53:48); Libicova 19, Kubátová 17, Erkič 15, Čonkova 14, Jurše 4, Laskova, Komplet 2> Jereb 1 ; Šiljegovič 22,Mikičl4.
ROKOMET
Kvalifikacije za ligo prvakinj
2. krog, povratna tekma: CeijeCeljske mesnine-Viborg25:27 (14:15); Potočnik 7, Skutnik, Toplak 4, Filipovič 3, Bojovič, Stipanova 2, Minič, Raškovič, Majcen 1; Oesterballe 6, Ortuno, Bille - Hansen 4.
Pokal pokalnih zmagovalk
2. krog, prva tekma: Kuban - Celeia Žatec 38:27 (19:13);ŽitlovalO,Pazič7; Čerenjak 11, Čurko 5, Korun 4, Kadivnik, Futač3,Skočirl.
Povratna tekma: Celeia. Žalec - Kuban 16:34 (7:19); Čerenjak 6, Kadivnik 3, Naglič, Korun, Čurko 2, Futač 1; Židova 9, Kurepta, Ševeleva 8.
VATERPOLO
1. SL
1. krog: Kokra - Posejdon 24:7 (7:1, 10:1,2:4,5:1).
ŠP6HTNI KOLEDAR
TOREK, 11.10. ROKOMET
1. SL - moški. 6. krog: Celje Pivovarna Laëko-Termo [18.30).
SREDA, 12. 10. ROKOMET
1. SI,-moški 6. krog, Velmje: Gorenje -Koper(19).
Klobuk v pralnem
stroju!
Sebastjan Ramšak iz Celja je zaljubljen v nebo, oblake, letenje. Jadralni letalec je, eden najboljših v Sloveniji. Leta 1992 se je za te veščine šolal v Aeroklubu Celje, pred tem se je ukvarjal z letalskim modelarstvom. Od leta 2002 je po poklicu vojaški pilot, zaposlen na vojaškem letališču v Cerkljah ob Krki.
Kot športnik je začel tekmovati že leta 1994, ko se je prvič udeležil državnega mladinskega jadralnega prvenstva, na istem tekmovanju v naslednjem letu pa je na Arehu doživel nesrečo, se hudo poškodoval. Zadeva je bila sprva videti kritična, a se je na srečo vse dobro izteklo, tako da je leta 2000 spet tekmoval in leta 2001 že postal mladinski državni prvak. Čez dve leti so ga proglasili za članskega podprvaka, enak uspeh je dosegel leta 2004. Istega leta se je udeležil svetovnega vojaškega prvenstva v jadralnem letenju v Italiji in zasedel odlično peto mesto. Sebastjan Ramšak je tudi letos državni prvak v standardnem razredu, kar ni uspelo še nobenemu Celjanu. Pri nas se za jadralne letalce sezona z oktobrom konča, zato bo imel do februarja več časa za svoji dve nadvse ljubljeni osebici.
Kaj je najpomembneje, da postaneš jadralni letalec?
Predvsem moraš imeti rad ta šport, z leti pa se pokaže tudi talent in seveda znanje.
Zakaj jadralno letalstvo?
Letenje me je od nekdaj fasciniralo, je nekaj drugačnega, ko si bližje nebu, soncu, kjer ni nobeniK mobilnih telefonov, nobenega zoprnega šefa, nikogar, ki ti teži. Takrat se čas ustavi in med oblaki uživaš trenutke, ki so samo tvoji.
Kaj je pri tem športu v tekmovalnem smislu najpomembnejše?
Najbolj pomembna je dolžina poleta in največji čar je poleteti z ene na drugo točko.
Kakšni morajo biti pogoji za dobro letenje, kakšen veter je najboljši?
Pri letenju z letalom, ki nima motorja, izkoriščamo to, kar nam ponuja mati narava, denimo zračne tokove, termiko, najugodnejši pa je močan severni veter, vendar letenje ni toliko odvisno od vetra. Z vsakim poletom pa se nekaj novega naučiš, ker veter vedno drugače piha, sonce sije pod drugačnim kotom...
Svetovni rekord v jadralnem letenju?
Dosežen je bil lani pozimi v Južni Ameriki, znaša pa nekaj čez tri tisoč kilometrov, to dolžino je svetovni rekorder preletel v enem sončnem dnevu.
Kakšen pa je vaš rekord?
Moj rekord je 882 kilometrov, ko sem lani poleti poletel iz Celja do sredine Avstrije in nazaj.
Katero dolžino lovite?
Trenutno lovim dolžino tisoč kilometrov, kar je velik mejnik v jadralnem letenju. V Sloveniji so le trije piloti, ki so jo že ulovili, vsi trije so iz Lesc, jaz pa bi bil rad prvi Celjan, ki bi preletel to dolžino.
Ste se ali se še ukvarjate s katerim drugim športom?
Pred leti sem igral hokej in ta šport opustil zaradi poškodbe, igral sem nogomet pri tedanjem Kladivarju in ga pri štirinajstih letih opustil zaradi letenja, ki je zdaj moj edini šport.
Z letenjem si služite tudi kruh. Kaj počnete kot vojaški pilot?
Urim se kot da bo jutri vojna in si želim, da bi bil vedno mir.
Kolikokrat ste prebrali Bachovo knjigo o galebu?
Bral sem jo večkrat, a je nisem nikoli do konča prebral. Za moj okus je v njej preveč fantaziranja, jaz pa imam rad avtobiografije vojaških pilotov, ki govorijo o pravih izkušnjah in pripovedujejo prave, resnične zgodbe.
O čem razmišljate, ko sedete v letalo?
Ko sedem v letalo in zaprem kabino, si privoščim deset minut čistega miru: opazujem nebo, kako se bo dan razvil, kaj lahko pričakujem od dneva.
Vaš stan?
Od marca letos sem poročen, svojo ženo Janjo sem spoznal leta 1994 v celjskem Aero klubu. Imam srečo, da je tudi ona jadralna in motorna pilotka, da me razume, me v tem podpira in z veseljem posluša moje vsakodnevnè letalske zgodbe. Najino prijateljstvo se je leta 2002 prevesilo v partnerstvo in lansko jesen sem jo v Benetkah zaprosil za roko.
Kam pa, kadar ste trdno na tleh, najraje poletite?
Zdaj najraje poletim k svoji tri mesece stari hčerki Špeli, ki je zame največja življenjska nagrada. Ko sem z njo, se odklopim od tega sveta in skrbi, z njenim smehom na obrazu poletim v svoja nebesa.
In zaradi česa vaša žena zaradi vas najpogosteje godrnja?
Ne vem ... včasih pravi, da sem preveč tih ... pa da sem preveč tečen, ker imam rad čist avto.
S kakšnim darilom ste svojo ženo nazadnje razveselili?
Pred tremi meseci sem ji podaril uro znamke Swatch - za Špelino rojstvo.
Katero pa je vam najljubše darilo od vaše žene?
Hčerka Špela.
Ste vraževerni?
Sem. Že štiri leta imam med letenjem na glavi klobuk. Ko ga dam na glavo, se spomnim vseh napak, ki sem jih storil med poleti, klobuk je vase vsrkal vsa moja čustvena stanja. In ta-moj klobuk, ves slan od znoja, je moja Janja nekega dne vrgla v pralni stroj! To me je, moram priznati, prizadelo, razjezilo.
Imate še kakšne hobije?
Z ženo rada hodiva na krajše izlete, na primer na Kunigundo, Celjsko kočo in podobne točke. Doma pa medtem ko žena bere, najraje gledam televizijo in uživam v filmih.
MARJELA AGREŽ Foto: GREGOR KATIČ

Sebastjan Ramšak
Premehke noge za senzacijo
Rokometašice Celeie Žalca so visoko izgubile obe tekmi drugega kroga pokala pokalnih zmagovalk v ruskem Krasnodarju. Kuban je bil skupno boljši za 29 golov. Celje Celjske mesnine pa je izgubilo tudi povratno tekmo 2. kroga kvalifikacij za ligo prvakinj, a bo nadaljevalo evropsko pot v pokalu evropske zveze.
V Golovcu je danski Viborg, ki je bil doma boljši za 23 golov, zmagal s 27:25. Za mlade Celjanke, ki so sicer imele proti renomirani ekipi kar nekaj priložnosti za zmago ali vsaj neodločen izid, bo to odlična šola. Barbara Gorski je zbrala 13 obramb, na drugi strani pa Louise Norgard 18. Zanimivost tekme je prav gotovo dejstvo, da sta se v listo strelk pri Viborgu vpisali obe vratar-ki, za razliko od Nemke Grit Jurack, zelo opazne nemške rokometašice na svetovni sceni. Za najboljšo na svem je že bila proglašena Chao Zhai iz
Pekinga, ki je zadela trikrat. Učinek celjskih tujk je bil skorajda ničen. Izjema je Beloru-sinja Anja Stipanova, ki se je trudila, dosegla dva gola in tudi znala podati na črto. Jelena Radovič je zapravila vse tri strele, Marija Minič kar vseh sedem, Vanja Raškovič pa je zadela enkrat iz treh poskusov. Nina Potočnik, najboljša strelka tekme, je izenačila na 25, potem pa v 56. minuti zgrešila v protinapadu za vodstvo. Izključena je bila Trôlse-nova in Potočnikova je zapravila še sedemmetrovko, Kitajka Zhai pa je povedla Viborg v vodstvo. Nuša Skutnik in Ula Toplak nista uspeli izenačiti iz sedemmetrovke oziroma v protinapadu, Danke so potrdile zmago, a Celjanke so prejele aplavz 500 pristašev.
Klubske delavce je potrebno pohvaliti, saj so evropski organizacijski debi opravili z odliko.
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ
Tara Filipovič je priigrala tri sedemmetrovke in zgrešila le enega izmed štirih strelov.
NOGOMETNA PANORAMA
9. krog 2. SNL: Dravinja - Krško 0:1; Prudič (62, llm) .Vrstni red: Dravinja 19, Zagorje 15, Triglav 14, Krško 13, Aluminij 12, Šenčur, Factor 11, Svoboda, Livar 9, Dravograd 7.
9. krog 3. SNL - vzhod: Kovinar Štore - Tišina 2:1; Osojnik (25, 71); Dravec (64), Šmarje pri Jelšah - PalomaO: 1 ; Žabota (8). Vrstni red: Paloma 20, Mura 19, Kovinar 18, Stojnci_17, Zavrč 16, Pohorje, Črenšovci 15, Železničar 14, Veržej 11, Šmarje 10, Ormož, Tišina 7, Malečnik 5_, Beltinci 1.
9. krog Štajerske lige: Šampion - Bistrica 6:0, Šentjur-Domova 7:0, Zreče - Mons Claudius 2:2, Šentilj - Šoštanj 0:1. Vrstni red: Šoštanj 22, Oplotnica 19, Šentjur 18, Šentilj 17, Peca 15, Zreče, Kungota 14, Gerečja vas 12, Brunšvik, Dornava 9, Šampion, Mons Claudius, Pesnica, Bistrica 7.
7. krog MČL Celje: Šmartno -Ljubno 2:0, Rogaška - Kozje 3:0. Vrstni red: Rogaška 18, Šmartno 15, Kozje 6, Ljubno 3, Laško 0.
3. krog 1. SLMN: Tomi Press - Nazarje 4:2 (2:2) ; Janjič (4,20), Struna (28, 37); Delamea (18, 20), Dobovec,-Litija 7:5 (1:1); Stres (7,30,39), Majcen (23,33), Poredski (34), Kosernik (35); Kos (29), Osredkar (32,40), Radiškovič (34). Vrstni red: Beton, Dobovec 9, Kobarid 6, Tomi, Slovenica 4, Litija, Nazarje 3, Tomaž, Puntar, Extreme 1.
Liga malega nogometa Občine Štore, 13. krog: Dikplast -Svetina 2:4, Laška vas - Marinero 1:2, Vard - Storkom 3:2, Pečovje - B.S. Polule 5:2, Cene Sokoli - Stopar 9:2, Štore Steel - Torpedo 9:1, B.S. Štore - Index 5:3. Vrstni red: Cene sokoli 36, Marinero 34, Pečovje 30, Štore Steel 25, Laška vas 20, Vard, Index 19, Stopar, B.S. Štore 18, Svetina 17, Torpedo 15, Polule 10, Dikplast, Kasper 7, Storkom 3. (JŽ)
NA KRATKO
Dobile evropski pokal
Koblach: Kegljavke celjskega Miroteksa so številnim pokalom, medaljam in priznanjem, ki jih že imajo v svojih vitrinah, dodale še naslov evropskih pokalnih prvakinj. Pretekli teden so uspešno nastopale v tekmovanju med šestnajstimi ekipami, ki so bile v pretekli sezoni druge v svojih državah. Varovanke Lada Gobca so brez težav ugnale vse tekmice, v finalu tudi madžarsko ekipo Ferencvaroš s 6:2.
Petek ostal brez finala
Rotterdam: Na uvodni tekmi svetovnega pokala deskar-jev na snegu v disciplini big air je Celjan Matevž Petek zasedel 13. mesto. V svoji kvalifikacijski skupini mu je spodletelo in je osvojil 8. mesto, v finale pa je napredovalo le pet najboljših. V težji skupini mu je zmanjkalo 0,6 točke. Petek ni bil razočaran, saj je ugotovil, da še lahko drži stik z najboljšimi deskarji na svetu.
Celjski strelci najboljši
Ljubljana: Na odprtem državnem prvenstvu v streljanju z vojaško puško (kaliber 7.9 mm) sta zmagala SD Celje in posamično Jože Jeram. Ob slednjem sta bila v zmagovitem moštvu še Slavko Frece in Marjan Zdovc. Kovinar Štore je bil peti (Bračko, Gajšek, Malec). Posamično je bil 3. Frece, 6. Malec in 8. Zdovc. Upokojenci pa so streljali z zračno puško. Zmagalo je Velenje pred Ljubečno (Jeram, Dečman, Štrajher, Petrovič). DŠ
Škoti prihajajo!
Jutri bo Celje preplavilo več kot tri tisoč škotskih nogometnih navijačev v kiltih (in spodaj brez)
Slovenska nogometna reprezentanca bo zadnjo tekmo teh kvalifikacij za svetovno prvenstvo odigrala jutri v celjski Areni Petrol proti reprezentanci Škotske. Čeprav za nobeno od reprezentanc tekma ne pomeni praktično nič - obe sta že izgubili vse možnosti za uvrstitev na prvenstvo - pa lahko napovemo doslej zanesljivo najbolj spektaku-laren športni dogodek v Celju. Bolj kot spopad nogometnih moštev bo namreč v ospredju šov navijačev. Svoj prihod v Celje je do danes napovedalo že več kot tri tisoč Škotov - najglasnejših in v mnogočem najzve-stejših navijačev na svetu.
Škoti so pokupili vseh 2.200 vstopnic, ki so jim jih namenili organizatorji, in zakupili tudi vse možnosti nizkocenov-nih letalskih prevoznikov za vsaj štiri dni. Prihajajo na vsa možna letališča v Sloveniji, Italiji in Avstriji. In prihajajo organizirano, kot strastni privrženci najpomembnejše postranske stvari na svetu, predvsem pa svoje reprezentance. Prav nič jim ni mar, da so te kvalifikacije zanje izgubljene. Prihajajo nove in s podporo svojim na zadnji tekmi želijo moštvu in svetu pokazati, da so z njimi v dobrem in slabem.
Vprašanje je seveda, kaj bo s slovenskimi navijači. Ti so se na sobotni tekmi v Italiji »izkazali« z ekscesi in dosegli zgolj to, da se o njih piše kot o nasilnežih, ki s svojim ravnanjem kvarijo težko prigarani ugled slovenskega nogometa. Bodo tokrat zmogli moč in dostojanstvo, da s športnim navijanjem parirajo Škotom in se našim fantom zahvalijo za izjemno borbenost, željo in voljo,
ki so jo kazali skozi vse nesreč in slabih trenutkov polne kvalifikacije? Res si želimo, da bi fantje, ki so dali od sebe vse, začutili, da smo še vedno z njimi in da tudi za nas, podobno kot za Škote, že v kratkem prihajajo nove kvalifikacije.
Smo pripravljeni na Škote?
Uroš Mijošek iz celjskega turistično informacijskega centa (TIC) se že več kot mesec dni ukvarja le s prihodom škotskih navijačev v Celje. Včlanil se je na spletni forum združenih škotskih navijačev in dnevno spremlja njihove želje, razmišljanja, odgovarja na vprašanja, svetuje ...
»Težko povem, kaj vse jih zanima,« pravi. »Rekel bi, da vse - od tega, kam se je treba obrniti, ko prideš z železniške postaje, da boš šel v smeri štadiona, do tega, kje se je mo-
goče najbolje zabavati, pa do vprašanj, kje in komu je treba prijaviti zdravila za diabetes, da ne bi kdo mislil, da s seboj nosijo prepovedane droge...«
Takšnega enkratnega obiska Celje v svoji zgodovini še ni imelo. Smo pripravljeni? »S TIC smo poskušali obvestiti čim več gostincev in ponudnikov različnih turističnih storitev, v prvi vrsti, da sploh je tekma in da se nanjo bolje pripravijo, nabavijo več pijače kot običajno. Predlagali smo jim, da poskrbijo tudi za velika platna, saj bo v Celje prišlo vsaj tisoč navijačev brez vstopnic, le da bi v mestu, kjer je tekma, spodbujali svoje. Sicer pa smo na nogometne forume poslali najrazličnejše zemljevide, da bodo vedeli, kje je kaj v Celju, kaj bodo videli ob poti, v zadnjih treh tednih pa nenehno odgovarjamo na njihova najpogostejša vprašanja.«
Škoti ves čas poudarjajo, da jih ne smemo zamenjeva-
ti z Angleži. Želijo si, da jih vidimo in razumemo kot povsem drugačne navijače, zveste reprezentanci, a željne sklepanja prijateljstev z domačini - ob pijači, seveda. Sami se imajo za najglasnejše navijače na svetu, so pa hkrati izredno miroljubni. »Na forumu se zlasti pogovarjajo o tem, kako bodo preživeli čas v Sloveniji. Ne pridejo namreč samo na sredino tekmo, nekateri so že tu, drugi prihajajo danes in jutri, tu ostajajo nekaj časa.«
Navijači pripravljajo tudi veliko parado. »Želijo se zbrati v središču mesta in pripraviti veliki marš proti štadionu ob spremljavi bobnov in dud. To je hkrati tudi njihovo vabilo domačinom, naj se pridružijo maršu proti štadionu kakšno uro pred tekmo. Zaprosili so tudi za policijsko zaščito tega marša, saj nikakor ne želijo sporov in obračunavanj s slovenskimi navijači.«
Škotov nikakor ne smemo podceniti, kot se je to zgodilo Francozom v St. Etienu, ki ima 300 tisoč prebivalcev, pa jim je ob škotski tekmi tam zmanjkalo piva v celem me-' stu... »Vsi, ki prihajajo, so dobro podučeni, s spleta vedo za kopico lokalov, povpraševali so tudi o Rački, Red heartu in drugih nočnih lokalih z erotičnimi p.rogrami. In v sporočila ponosno zapišejo, da bodo prišli kot pravi Škoti - v kiltih, spodaj brez.«
Navijači naj pridejo v mesto!
V priprave se je vključila tudi Mestna občina Celje, ki je v prvi fazi pripravila Sestanek z vsemi, ki bodo imeli največ opraviti s škotskimi navijači - z upravnikom
Roman Repnik
štadiona, s policijo, TIC in predstavniki ZPO. »Prva zamisel je bila, da bi za njih po tekmi pripravili nekakšen praznik nogometa, po domače veselico v stari hali Golovec, a smo se slednjič odločili, da ne bi bilo primerno, če bi navijače getoizirali v neko dvorano,« je povedal pooblaščenec za stike z javnostmi Roman Repnik.
»Konec koncev je tudi prav, da navijači pridejo v mesto, da se tudi tu nekaj dogaja in da imajo nekaj od tega tudi mestni gostinci.« V občinski
stavbi zato upajo, da bo jutri, v Celju praznik nogometa. »Škotski navijači so nekaj posebnega v Evropi. Veliko ljudi spremlja svojo reprezentanco na vsa prizorišča tekem, kar je konec koncev izjemna priložnost, da se soočimo s takšno maso tujih navijačev in da se mogoče v prihodnosti na podobne dogodke še bolje pripravimo in da imajo tudi vsi, ki se ukvarjajo s trženjem turističnih produktov, čim večji izplen,« pravi Repnik.
BRANKO STAMEIČIČ
Izbrana naj kopališča
V akciji Naj kopališče 2005, ki so jo pripravili v okviru oddaje RTV Slovenija Dobro jutro, Slovenija, je znova prejela največ glasov Termalna riviera Term Čatež. Na 2. mestu je Termalni park Terme Ptuj, ki mu tesno sledijo Terme Olimia z Aqualuno.
Med srednjimi in manjšimi termalnimi kopališči so
letos prve Terme Snovik, druge Terme Topolšica ter tretja Rogaška riviera Term Rogaška. Med bazenskimi kopališči sledita ljubljanski Laguni Letno kopališče Celje in Letno kopališče Kranj.
Med vodnimi parki je zmagalo Vodno mesto Atlantis, med naravnimi jezerskimi in rečnimi kopališči bohinjski Fužinski zaliv, med morski-
mi plaža Krka Zdravilišča Strunjan. Posebno priznanje za Najbolj urejeno kopališče je prejel Naravni park Terme 3000 Moravske Toplice.
Na zaključni prireditvi, ki je bila v Rogaški Slatini, so najboljšim upravljavcem podelili priznanja in kristalne neptune. Trenutno že potekajo priprave na akcijo Naj smučišče 2005/2006. BJ
Razpis za šolo v Vojniku
V petkovi številki uradnega lista bo predvidoma objavljen razpis za izvajalca gradbenih del za nov šolski objekt v Vojniku. Gre za nadomestno gradnjo najstarejšega jedra vojniške šole, ki so ga morali zaradi dotrajanosti porušiti.
Iz občinskega uprave v Vojniku so poslali razpis v objavo v petek, potem ko so v začetku tega meseca prejeli soglasje finančnega ministrstva ter pred tem tudi soglasje šolskega za sofinanciranje naložbe. Nov objekt z dvema nadstropjema bo meril približno tisoč kvadratnih metrov, v njem bo šest učilnic, raz-
lični prostori za zaposlene ter pomožni prostori šolske kuhinje.
Prijave za izvajalca gradbenih del bodo zbirali do 14. novembra, nato naj bi pogodbo z izbranim podpisali pred koncem meseca. Če ne bo posebnih zapletov, je začetek
gradbenih del predviden za december, vselitev v nove prostore pa z novim šolskim letom. V Vojniku novo šolsko poslopje težko pričakujejo, saj je zdaj pouk zaradi prostorske stiske na dveh različnih lokacijah.
BJ
Itako si zagotoviti
predavanja in nasveti
Izkušeni strokovnjaki družb za upravljanje KD Investments, Probanke DZU, Triglav DU, Medvešek Pušnika, Raiffeisen Krekove banke ter KBM Infonda vam bodo predstavili:
■	priložnosti na trgu LUXEMBURŠKIH SICAV skladov
m GLOBALNO INVESTIRANJE z vzajemnimi skladi
■	nove možnosti na trgih ZAHODNE EVROPE
■	veliki potenciali na AZIJSKIH trgih
■	priložnosti in nevarnosti na trgih VZHOD. EVROPE
potenciali SLOVENSKEGA trga
in druge ugodnosti
30% popust pri nakupu knjige Vodnik za globalno investiranje. Cena s popustom: 3.430,00 SIT DARILOsza 20% znižana polletna naročnina na revijo Kapital, kot darilo pa brezplačna knjiga Vodnik za globalno investiranje za CENO ene DOBIM 2 KNJIGI: ob nakupu knjige Vodnik za globalno investiranje po ceni 4.900.00 Sli, vam podarimo knjigo Vzajemni skladi za vsakogar.
Več na spletni strani www.poslovnaaknjigarna.com
Pohitite s prijavo, saj ta posebna ponudba
velja le do 15. oktobra.
Prednost bodo Imeli tis«, M se bodo prijavili do 15. oktobra
9www.revijakapital.com H prijave @ zalozbakapital.si
Z barvicami v vinogradu
Osnovna šola v Bistrici ob Sotli je pripravila jubilejno, 25. otroško likovno kolonijo z naslovom Trgatev.
Zaradi slabega vremena so morah v zadnjem trenutku spremeniti predvidene lokacije za ustvarjanje, tako da so risali »pod streho« pri Šmalčičevih in Bratuševih v Bistrici ob Sotli ter na štirih lokacijah v občini Brežice.
Letos je. z mentorji sodelovalo 50 otrok iz vseh osnovnih šol v UE Šmarje pri Jelšah ter iz OŠ Brežice, Senovo, Koprivnica, Kumrovec in Hum na Sotli. Likovno kolonijo je spremljal akademski slikar in mentor Peter Krivec. Po vrnitvi s terena so si otroci v šoli ogledah ustvarjena dela, ki jih bodo razstavili ob dnevu izgnancev v Bistrici ob Sotli 18. novembra. Vsi mladi likovni ustvarjalci so dobili pisna priznanja in spominska darila Aera.	TV
VODNIK	
	
■mmvTvmBii	
10.00 MNZC - Otroški muzej Hermanov brlog	10.00 MNZC -Otroški muzej Hermanov brlog
V deželi sončnic Hermanova ustvarjalnim	Plesne razglednice
	11,30 Kulturni dom Šoštanj _ Živini plesni dnevi državno srečanje plesnih skupin
17.00 Knjižnica Rogatec Ura pravljic za najmlajše	
18.00 MNZC - Občasni razstavni prostori Spomenik osamosvojitve Slovenije 91
odprtje razstave
10.30 in 16.30 MNZC
Demonstracija obrtnika - modistinja Marta Žo-
16.00 Mladinski center Velenje Živini plesni dnevi
državno srečanje plesnih skupin
LG Maribor: O kuri, ki je izmaknila pesem
lutkovna predstava
17.00 Mladinski center Velenje Ernine ustvarjalne delav-
18.00 Osrednja Celje -Levstikova soba Peter Petrovič: Lisičina
predstavitev ro
17.00 Knjižnica Velenje Špeline ure pravljic
16.30 Gostišče Mlakar Celje__
Jože Galič: Zaradi pesmi predstavitev knjige 17.00 Knjižnica pri Mišku
Knjižku _
C. Heens: Žabica nagi ca pravljična um 18.00 Mercator center Celje -Galerija nad Santano ^ Franci Horvat, Vili Šuster odprle fotografske razsta-
Dela Vladimirja Ma kuca
odprtje razstave
Jože Galič: Zaradi pesmi
predstavitev knjige
E. Jelinek: Kaj se je zgodilo potem, ko je Nora zapustila svojega moža ali Stebri družb
Oderpododrom premiera, izven abonmaja 19.30 Glasbena šola Velenje -v velika dvorana V Theodor Heuss Gymnasium Esslingen in Mešani mladinski pevski zbor Šolskega centra Velenje koncert
19.00 Galerija sodobne
umetnosti Celje _
Dela Josipa Gorinška
odprtje pregledne slikarske
19.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_.
Domen Pal in Boštjan Sla-tenšek: Heroin odprtje fotografske razstave 19.00 Knjižnica Rogaška Slatina dr. Jože Lipnik: Ulice in trgi Rogaške Slatine
19.00 Gostišče Privošnik, Šempeter v Savinjski
Jože Galič: Zaradi pesmi
predstavitev knjige 19.30 Galerija sodobne umetnosti Celje
21.00 Kud Kljub
Atheist rap, Srbija in Črna gora
končen
19.30 Kulturni dom Šoštanj Živini plesni dnevi državno srečanje plesnih skupin, plesni večer 20.00 Zdravilišče Laško - Zlata
__ dvorana__
Mateja in Damjan Gut-man: Raj na zemlji ali
potopisno predavanje
	£><3 AKCIJA NT&RC : ZAVESO 1 P Q IN SLG CELJE
Glasujem za najljubšo igralko:	
in najljubšega igralca:	
Ime in priime	k:
. Naslov:	
Perličeva izigrana ženska
Barbara lfidovič
Glasujte za svojega najljubšega igralca in igralko! Tedensko bomo med kuponi izžrebali dobitnika vstopnice za ogled predstave v SLG Celje. Tokratna nagrajenka je Karin Savinek, Podvin 138, Žalec.
Kupone pošiljajte na Novi tednik, Prešernova 19,300 Celje.
Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Jure Zupan je v torek, 4. 10. 2005, obiskal Celje. Bil je slavnostni govornik na otvoritvi Fakultete za logistiko s sedežem v Celju.
Ob obisku v Celju je dr. Jure Zupan skupaj s sodelavci in Oskarjem Kocijanom obiskal še Cinkarno Celje. Sestal se je s predsednikom uprave podjetja in generalnim direktorjem Tomažem Benčino ter njegovimi sodelavkami in sodelavci. Z vodstvom Cinkarne se je pogovarjal o možnih povezavah med gospodarstvom in javnimi raziskovalnimi organizacijami. Minister si je po pogovorih ogledal še proizvodnjo podjetja.
Minister je obisk v Celju zaključil s srečanjem mestnega odbora NSi Celje. Predsednica mestnega odbora NSi Marta Mikša je ministru predstavila delo mestnega odbora, v nadaljevanju pa so se odprla številné vprašanja s področja delovno pravne zakonodaje in pobude za oblikovanje nove univerze v Celju. OO NSi Celje bo v prihodnosti sklical posvet ministrov NSi, na katerem bodo ministri odgovarjali na odprta vprašanja, ki se dotikajo tako celjske regije kot širše Slovenije.
Mestni odbor NSi
Gledališka igralka, članica SLG Celje:
Osem let.
Poreklo: Vesela Štajerka.
Status: Igralka in mamica.
Sanje: Hišica ob gozdu.
Čisto lahko bi naneslo, da bi bila Barbara Vidovič, Mariborčanka po rodu in srcu, slikarka, oblikovalka. A se je obrnilo drugače in danes je dolgolasa, živahna Barbara v celjskem gledališču kot poklicna igralka že osmo leto. Štiri leta več je tudi mamica. Ima sinka Juša, ki je njen prvi in pravi zaveznik in prijatelj. Ponosna je nanj, On tudi nanjo. Na mamico, ki postaja iz leta v leto boljša igralka in še boljša mamica, ki se teden dni pred premiera sicer malo spremeni. Ne kuha, na primer, in se sploh bolj »potegne vase«. Ali pa - za zaveso. V svoj svet.
V	Celje vas je prignala služba?
Ja. S trebuhom za kruhom.
Katera je vaša srečna številka?
Možno, da je celo osem. Ampak od teh
skupnih osmih let v ansamblu so bila srečna. Ker se tu preprosto dobro počutim.
Kakšen matematik ste? V zvezi z osmico imate zgodbo, enačbo ...
V	šali, da. V gledališču je tako, da igralec po štirih letih doživi kakšno majhno krizo, ker je že prej vezan na štirice: štiri leta srednje šole, štiri leta akademije in po štirih letih na odru si misliš, da si zaslužiš že počitek oziroma pokojnino. Ha, ha.
Kaj pravi sin o vas?
Vsakemu človeku, ki me malo čudno gleda, ker sem morda res zmedena pred premiera ali težjo predstavo, lepo pove: 'Veš, kaj, moja mama teden dni pred premiera ne kuha, ni je veliko doma in zelo je sitna. Zato jo takrat pusti pri miru.'
Ko ste bili v njegovih letih, ste hoteli biti igralka ali kaj drugega?
V	srednji šoli sem začela zahajati v dramski studio. Želela sem postati oblikovalka, industrijska dizajnerka. Že pred tem sem hodila na likovno šolo in profesorji so bili zelo veseli, ker sem kasneje naredila izpite na igralski akademiji, in so mi priznali, da za njihov poklic res nisem talentirana. In potem sem si rekla: 'Naj mi hobi postane poklic!' In sem postala igralka. Danes sem s svojo odločitvijo neizmerno zadovoljna.
Kakšni ste za zaveso?
Včasih se zaprem vase. Ponavadi sem sicer rada v družbi. Včasih sem rada zelo pametna in delim nasvete svojim soigralcem,
za kar se jim zdaj lepo opravičujem in se jim zahvaljujem, da me prenašajo.
Kaj pa po predstavi?
S kolegi gremo na kakšno pijačo, dolgo v noč pametujemo, še kaj dorežiramo in se tako otresemo teže predstave.
Vaš najljubši lokal v Celju?
Najljubši lokal v Celju za prejšnje generacije in za nas so zaprli in nato podrli... Saj ste uganili, da je bila to Ojstrica. Bila je naš gledališki lokal. Drugi pa je Turška mačka (stare Turške mačke se Barbara ne spomni,. op.p.), kjer nas pustijo tudi do jutranjih ur, da klepetamo in ustvarjamo, in naj mi gospod Keber ne zameri, tudi dobro zalijemo dogodek v mestecu Celje.
Kam greste nabirat moči in ideje za nove predstave?
Dobim se s prijatelji, rada grem v kino, rada pogledam kakšno risanko ali film, berem knjige, zelo rada kuham, do, no, že vemo, tedna pred prémiero. Vse to je tisto, časa. izle-
sprostijo in nav-
Kaj se zgodi, če morate vskočiti v vlogo druge igralke? To se vam je namreč ravnokar zgodilo, ker je zbolela Barbara Medvešček. Po Mede-ji, ki jo igrate, bo to kar velik zalogaj.
Joj, to je precej stresna zadeva. Žal mi je Barbare in želim, da bi čimprej prebolela pljučnico. Tako je pač v tem našem poklicu. Če zboli eden, se lahko predstava poruši. Samo en teden sem imela časa, da se naučim vskok. Raje ne bi govorila o tem, jutri je premiera. To bo moj prvi gledališki vskok in verjamem, da bo na nek način to tudi dobra izkušnja. Potrudila se bom in edino, kar si želim, je, da ne bi bila predstava zaradi tega slabša.
Kako je z ljubosumjem med igralci, zlasti med kolegicami?
Jaz ga ne čutim, prej nasprotno, pomagamo si, starejši kolegi so mi v oporo, razen tega ima vsaka od nas v tem gledališču dovolj priložnosti, da se izkaže in pokaže, kakšna igralka je.
Kako pa je z nevoščljivostjo glede lepih las, nog, stasa ...
To pa že. To je pa čisto žensko. Misliš si, joj, ko bi jaz imela tako dobre noge, draga si morda želi dolgih las, kot so moji, in tako naprej. A to je vse v zdravih mejah.
MATEJA PODJED
Odkar je Zvonko Perlič prikrajšan, da bi svet opazoval z očmi, to počne s srcem. Čeprav svoja občutja, doživetja in spomine zliva na papir že od mladih let, je šele pred nekaj leti začutil notranjo potrebo, ki ga dobesedno žene k pisanju. V teh dneh je tako v samozaložbi izšel že njegov drugi roman v zadnjem letu, ki ga je naslovil Izigrana.
Zgodba je postavljena v sredino prejšnjega stoletja, govori pa o ženski v podeželskem okolju, ki jo trpinči življenje. »Poznal sem nekaj žensk, s katerimi se je življenje kruto poigravalo. Nekatere so se uspele postaviti pokonci, mnoge so pokleknile. To je bil zame izziv, da sem se lotil omenjenega romana,« pravi Zvonko Perlič, ki je knjigo s tristo stranmi napisal v poldrugem mesecu, pri čemer mu je največ težav povzročal konec zgodbe, saj se ni mogel odločiti, ali naj glavna junakinja umre ali naj jo pusti živeti. Kakšno odločitev je avtor sprejel, ste se lahko prepričali na nedavni predstavitvi romana v Osrednji knjižnici Celje, kdor je knjigo prebral, pa se zagotovo strinja z lektorjem Zoranom Pevcem, ki je Perličevo izigrano žensko opisal z besedami: »Pisec knjige bralca ves čas drži v napetosti, kaj se bo zgodilo v naslednjem poglavju ali odstavku. Ob tem, da zelo dobro opisuje psihološke situacije, ki so za junakinjo zgodbe velikokrat travmatičnega značaja, ostaja ves čas na ravni realnega.
v mislih nov roman, ki bo govoril o človeški pretkanosti.
Zgodba je kompaktna, brez nepotrebnih zastranitev, pisatelj pa jo zanesljivo pripelje do konkretnega konca. Knjiga je izredno berljiva, čeprav ni lahkotno knji-
ževno delo. Je pa zagotovo branje, ki pritegne s takšno silo, da utegnete o njem razmišljati še dolgo potem, ko knjigo odložite na polico.«
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Nora ali estetika besa
pod odrom
Jezikovno bičanje Elfriede Jelinek bo šokantna predstava v SLG Celje
SLG Celje je pred drugo premiero v tej sezoni. Na odru pod odrom bodo jutri (sreda) ob 19.30 uprizorili delo lanskoletne Nobelove nagrajenke za literaturo, avstrijske pisateljice, pesnice, dramatičarke, ese-jistke in aktivistke Elfriede Jelinek, z naslovom Kaj se je zgodilo, ko je Nora zapustila svojega moža ali Stebri družb. Po desetih letih, ko je v celjskem gledališču ta oder zaživel, se nanj kot režiser z ekipo dvanajstih igralcev vrača mariborski režiser Samo Strelec.
Elfrieda Jelinek je znana po tem, da družbi nenehno postavlja ogledalo in jo svojimi deli izziva. Izziv za režiserja in igralce pa je bil tudi njen tekst, skozi katerega so se morali najprej pre: gristi, da so potem začeli ob postavljanju predstave uživati, je študij predstavil režiser Samo Strelec in natresel številne zanimivosti in anekdote tako o avtorici kot o študiju, predvsem pa ni skrival laskavih besed in pohval za ekipo ustvarjalcev te, po njegovih besedah, šokantne predstave.
Predstava govori o Nori, ženski, ki je zapustila svojega moža in je šla v svet, v službo, da bi postala emancipirana. Potem se ji zgodijo neljube reči. Takore-koč gre iz slabega še na slabše. Samo Strelec je tik pred premiero zelo zadovoljen z narejenim, tudi z vsako malo in najmanjšo vlogo, iz katere so igralci znali narediti prave male bisere. »Tekst, ki ni običajen dramski tekst, nas je sprva jezil, iritiral, vendar smo v dveh mesecih in pol, kolikor je trajal študij, vedno bolj zaslutili vlogo Elfriede Jelinek, njene namene in zdaj na vajah že uživamo in upamo, da bodo uživali tudi gledalci,« pravi režiser in doda še zgodbo: »Po naključju sem se spoznal s prijateljico Elfriede Jelinek, Olgo Neu-wirth, ki je potem za celjsko predstavo napisala tudi glasbo, sicer pa z Jeline-kovo večkrat sodeluje pri njenih delih. Tako smo imeli srečo, da smo bili prek Olge povezani s čudaško El-friedo, ki sicer ne hodi na premiere svoj del, ne hodi v družbo in na Dunaju, kjer živi, ne gre niti iz stanova-
Vlogo Nore bo igrala Lučka Počkaj, ob njej pa se bodo vrstili igralci: od najstarejšega, Staneta Potiska, do najmlajše, nove članice SLG Celje, Tanje Potočnik. Poleg tega nastopajo še Bojan Umek, Anica Kumer, Barbara Vidovič tki je tik pred koncem študija zamenjala obolelo Barbaro Medveš-ček), Renato Jenček, Rast-ko Krošl, Igor Sancin, Miro Podjed in Mario Šelih. Delo je prevedla Mojca Krajne, dramaturginja je bila ob Samo Strelcu, ki se podpisuje tudi pod scenografijo, Jasna Vombek, kostumogra-finja Belinda Škarica, avtorica glasbe Olga Neu-wirth, lektorica Kim Kom-ljanec in korepetitor Miro Podjed.
nja. Je prestrašena ženska, kot pravi sama o sebi. Svet pozna samo prek medijev.«
Njen tekst je iz sedemdesetih let, za razmere naše nove kapitalistične družbe pa je aktualen prav zdaj, v tem času novo nastajajočega kapitalizma. »Prav to, kar beremo v tekstu Jelinekove, ko gre za prodaje raznih delnic.
Upravnik po črki zakona
Borut Alujevič, upravnik SLG Celje bo od 3. decembra 2005 vršilec dolžnosti te funkcije le za eno leto in ne za dve leti in pol, kakršen je bil sklep zadnje seje Mestnega sveta MOC, ker je »ministrstvo za kulturo, ki smo ga o sklepu seveda obvestili, ugotovilo, da zakon na področju kulture v takem primeru pravi, da je vršilec dolžnosti lahko največ za eno leto,« je pojasnil Alujevič na petkovi seji za novinarje, namenjeni sicer novi premieri. Alujevič je še povedal, da bo predlagal, da bi funkcijo končal s koncem umetniške sezone. »Žeiim pa, da opravimo to v korist gledališča in posameznikov v njem,« je še dodal. Po črki zakona, torej.	MP
Domačije in pogled na svet
Franci Horvat in Vili Šuster bosta v galeriji nad San-tano v Mercator centru Celje jutri ob 18. uri odprla fotografsko razstavo; prvi bo predstavil skozi foto objektiv ujete domačije in drugi svoj pogled na svet. Razstava bo na ogled do 4. novembra.
Vilija Šusterja ljubiteljsko fotografiranje spremlja že iz mladosti. Za svoje delo je do-
slej prejel več nagrad in priznanj, lani denimo 3. nagrado na mednarodni razstavi Fo-tografika 2004. Zanima ga predvsem fotografiranje različnih objektov oziroma beleženje okolja brez poseganja v prostor. Svojstven pogled pokaže na posnetkih iz narave, ko v izbranih trenutkih ujame njene lepote in posebnosti. Za seboj ima že veliko skupinskih in samostoj-
nih razstav. Enako samostojni kulturni ustvarjalec na področju fotografije Franci Horvat. Enako kot Šuster se najraje loti motivov iz narave, pri čemer se je tokrat še posebej posvetil starim, bolj ali manj osamljenim domačijam. Franci Horvat se lahko pohvali s številnimi nagradami in priznanji, tudi mednarodnimi.
Celjanka med Urškinimi finalisti
Znani šo finalisti letošnjega literarnega natečaja revije Mentor Urška 2005. Med desetimi izbranimi je tudi Celjanka Tanja Petelinek, ki se bo v petek v Slovenj Grad-
www.novitediiik,cofti
cu potegovala za zmago. Če ji bo uspelo, čaka medicinsko sestro po poklicu, ki je doslej svoje prispevke objavljala v lokalnih časopisih ter v reviji za literaturo in kulturo Vsesledje, natis knjižnega prvenca. Izbira nomini-rancev je potekala na dveh ravneh in selekcijah: najprej na medobmočnih srečanjih,
na katera so bili povabljeni vsi, ki so poslali svoja dela na Mentorjev natečaj. Na njem je sodelovalo 155 avtorjev, med katerimi so selektorji na šestih medobmočnih srečanjih izbrali 25 avtorjev. Zadnji izbor, deset nominirancev za Urško 2005, pa je opravil državni selektor Marko Kravos. BA
prijazne prevzeme, sovražne namene, vse mogoče druge finančne igre in kako pravzaprav lahko tudi mediji ma-nipulirajo, tudi vprašanja novinarstva, na primer, vse te reči, ki so danes tako aktualne tudi v slovenski druž-
bi, najdemo v tem tekstu,« pravi Samo Strelec. Prepričan je, da bo vse to v predstavi našel tudi spreten gledalec, ki bo razbral tudi kritična vprašanja Elfriede Jelinek do družbe: Kam gre svet, kadar kapital tako moč-
no poseže v industrijo, v medčloveške odnose in tudi v intimno ljubezensko zgodbo o Nori. In koliko smo vredni in kaj smo, če nimamo denarja?
MATEJA PODJED Foto: DŠ
Sezona obletnic
Člani Celjskega godalnega orkestra se v teh dneh pripravljajo na novo umetniško sezono, ki bo v znamenju visokih obletnic priznanih skladateljev. Na petih abonmajskih koncertih bodo v družbi izvrstnih solistov izvajali skladbe različnih stilnih obdobij, pri čemer se bodo še posebej spomnili skladateljev, ki so se rodili pred sto ali več leti.
Za prvi abonmajski koncert, ta bo 18. oktobra v Narodnem domu, so v goste povabili flavtista Luko Železníka in violinista Črtomira Šiškoviča. Pod taktirko Ne-nada Firšta bodo zaigrali Re-ligioso Slavka Osterca in Madžarske plese iz 17. stoletja Ferenca Farkasa ter se na ta način spomnili 110- oziroma 100-letnice rojstva teh dveh skladateljev. Na repertoarju prvega koncerta se bo znašel še Haydnov Koncert za flavto in orkester v D-duru in So-fianopulova Partita za violino in godala. Novoletni koncert bodo 26. decembra popestrili saksofonist Dejan Prešiček, violinist Marko Zupan in violončelist Aleksandar Kuzmanovski, ki bodo iz-
vajali dela Santela, Savina, Čajkovskega, Straussa in drugih. 3. marca prihodnje leto bodo celjski godalci koncert posvetili 250-letnici rojstva Wolfganga Amadeusa Mozarta. S flavtistko Natašo Paklar Markovič bodo izvedli uverturo Figarove svatbe. Koncert za flavto in orkester v G-du-ru ter Glasbeno šalo.
Na 4. abonmajskem koncertu, 24. aprila, se bodo celjski godalci skupaj z violinistoma Tomažem in Dom-nom Lorenzem ter violonče-listom Wolfgangom Panho-ferjem spomnili 100-letnice skladatelja Šostakoviča. V ta namen so na program uvrstili njegov Preludij, gavoto in valček za dve violini in godala, ob tem pa še Bartoko-ve skice in bagatele ter Grie-
gove Lirske skladbe. Hkrati bodo krstno izvedli Baum-gartnerjev Koncert za violončelo in godala. Koncertno sezono bo Celjski godalni orkester zaključil 29. maja, ko se bodo spomnili še 100-letnice rojstva Borisa Papando-pula in v ta namen skupaj s pianistko Marino Horak zaigrali njegov Koncert za klavir in godala. Hkrati bodo izvedli Mihelčičevo Sinfonietto št. 3 za godala in Fibichove-ga Poema.
Vpis koncertnega abonmaja Celjskega godalnega orkestra je možen do 18. oktobra vsak delavnik med 8. in 12. uro v tajništvu Zveze kulturnih društev Celje, zanj pa bo treba odšteti osem tisočakov.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Z leve: Mario Šelih, Lučka Počkaj in Renato Jenček
Po Dleskovški planoti na Korošico
Prav gotovo je bil tretji septembrski vikend eden lepših koncev tedna v letošnji vremensko muhasti planinski sezoni. Mladi planinci, vključeni v planinski krožek starejše skupine na Osnovni šoli Ljubečna in hkrati člani Mladinskega odseka Planinskega društva Celje-Matica, so ga izkoristili za planinsko potepanjepo razgibanem kraškem svetu Dleskovške planote.
Dvodnevni planinski pohod se je za planince;, Sicer učence od 5. do 8. razreda, začel na planini Ravne, vzhodnem robu te velike planote Kam-niško-Savinjskih Alp, do koder so se skupaj s planinskim vodnikom, mentorico planinske skupine in zvestimi spremljevalci, pripeljali z avtobusom; zanimiva pokraji-
na in prijetno jesensko vreme sta vzpodbudila k začetnemu »premagovanju naporov« po lahkem brezpotju skozi macesnov gozd in višje ležeče alpsko ruševje, vse do kopastega vrha Dleskovec, 1965 metrov visoko.
Z vmesnimi postanki za'po-trebna okrepčila in občudovanje okolice je skupina šestindvajsetih planincev po markirani planinski poti prišla na Moličko planino k Stari Kocbekovi koči, od tam pa preko Sedelca do Kocbekovega doma na Koroški, pod veličastno Ojstrico. Popoldne se je ob pisanju vtisov v Planinski dnevnik in igranju nogometa na višini več kot 1800 metrov nad morjem prevesilo v večer dru-žabno-zabavnih iger.
Naslednji dan so se prijatelji planin preko Praga, na sle-
Dogodek, vreden spomina
Iz fotografije je razvidno, da gre za gasilsko manifestacijo, konkretno za praznovanje stoletnice obstoja in delovanja prostovoljnega gasilskega društva Laško. Bila je pred 35 leti, točneje od 3. do 5. julija leta 1970. Zakaj je ta dogodek vreden spomina? Predvsem zaradi tega, ker je pri tem pomembnem praznovanju prvič sodelovala tudi delegacija občine iz Pliezhauzna, ki je nekaj let pozneje tudi sklenila prijateljstvo z občino Laško.
Delegacijo je vodil župan Pliezhauzna, Ot-win Brucker, v njej pa je bil tudi načelnik gasilske zveze TUbingen, Wihem Landerberger, ki je tudi iniciátor srečanja z Laščani.
Manifestacija je bila dokaj množična, saj je v njej sodelovalo preko 300 gasilcev iz Številnih gasilskih društev v tedanjem celjskem okraju, ki so tudi s svojimi ekipami tekmovali v požarnih spretnostih. Najbolj uspešna je bila 9-član-
Na Jesenskem sejmu v Oplotnici
Letos so se stanovalci Lambrechtovega doma že drugič udeležili 10. tradicionalnega jesenskega sejma v Oplotnici.
Zanimanje za dogajanje v Oplotnici je vsako leto večje in vsi zainteresirani so z navdušenjem čakali soboto, ko so se v velikem številu odpeljali na kraj dogajanja. Dobra volja, nasmehi na obrazih, petje in ples, nasveti izkušenih zeliščarjev in gospodinj, suha roba, tople nogávice za zimo... vse to se je dalo videti, okusiti ali celo kupiti.
Ne smemo pozabiti na okusno malico in dober kozarček vina ter trud članov TD Trta s predsednico Milico Sevšek, ki so vse to pripravili in tako naredili veselje še večje. Vsem, ki so pripravili to čudovito popoldne, se stanovalci lepo zahvaljujejo, hkrati pa računajo na naslednje leto.	KATJA PEM
di možicev, povzpeli na nezahtevnega dvatisočaka Lučkega Dedca, se »udéležili« obveznega planinskega krsta in mimo slikovitega jezera Vodotočnik, z zadnjim vzponom preko sedla med Desko in Tolstim vrhom, sestopali na planino Pod-vežak.
Planinski krožek v takšni obliki deluje že šesto leto, med planinskimi aktivnostmi pa bo letos v zimskem času organiziran, skupaj s planinskima krožkoma mlajše in najmlajše skupine te osnovne šole, tudi dan planinskih delavnic, z možnostjo plezanja po umetni steni in drugimi športnimi aktivnostmi, »bolšjim sejmom« planinske opreme in izdelovanjem plakatov z vtisi s planinskih pohodov ter srečanj.
PETRA GREGORC
Iz Špesovega doma na Gorenjsko
Stanovalci Špesovega doma za starejše občane v Vojniku se radi odpravijo na izlete, ki jim jih tam pripravijo po dvakrat na leto.
Tako so doslej obiskali Kozjanski park. Slovenske Konjice in Žičko kartuzijo, njihov jesenski izlet na Brezje pa postaja vsakoleten. V romarski cerkvi na Brezjah so bih tudi pred nekaj dnevi, udeležili pa so se maše, ki jo je vodil njihov sostanovalec duhovnik Franc Bred. Spotoma so se sprehodih še po Arboretumu Volčji potok, si ogledali Bled ter kosili v znani gostilni Pri Jožovcu v Begunjah.	EG
ska ekipa iz PGD Gaberje iz Celja. Vse sodelujoče ekipe so prejele priznanja organizatorja.
Slavje je trajalo kar tri dni in je bilo po vsebini dokaj bogato. Naj omenim samo sejo občinske skupščine, ki je bila prav posebej posveče- ' na temu jubileju in razširjeno sejo Upravnega odbora PGD Laško, na kateri so sodelovali številni predstavniki društev in organizacij celjske regije in tudi iz republike. Izmenjane so bile številne čestitke in spominska darila.
Ves čas praznovanja je bila zelo aktivna Godba na pihala Laško, ki je s svojimi skladbami dajala ustrezen ton prireditvam, skupina v narodnih nošah, ki je gledalcem delila cvetje ter člani našega Radio-kluba, ki so vse dni skrbeli, da so se izrečene besede slišale daleč naokoli.
Občinska skupščina Laško pa je jubilantu izročila kot priznanje za dolgoletno, požrtvovalno in nesebično delo za tiste čase novo, tehnično opremljeno gasilsko vozilo. MIHA PROSEN
Stanovalci Špesovega doma za starejše občane so bili pred nekaj dnevi na Gorenjskem.
vmimm ihmo pmt
Poročajte o zanimivih dogodkih v vašem kraju, da bodo zanje vedeli še drugi!
Pošljite nam prispevek, če ste imeli v kraju zanimivo prireditev, otvoritev ali družabno srečanje in objavili ga bomo na strani Bralci poročevalci. Besedilo naj bo dolgo največ 30 tipkanih ali računalniških vrstic, lahko priložite tudi fotografijo in nam vse skupaj pošljete na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, če imate možnost, pa lahko tudi po elektronski pošti: tednik@nt-rc.si.
VABLJENI K SODELOVANJU!
Bralci sprašujejo, mi odgovarjamo
ïl. sem prometno nesrečo. (Zjoči'elj noče sodelovati in fi* kriv, čepftš^ mi je s' stranske ceste odvzel prednost. Ali mi pripada odškodnina od njegove zavarovalnice?
Mitja, Maribor
Gléde na to, da vam je drugo vozilo- odvzelo prednost, ste vsekakor upravičeni do odškodnine tako za telesne bolečine,-, strah in morebitne trajne posledice, kakor tucfi za vso povzrocepo materialno škodo. Obstaja..možnost, da se stvari zapletejo do te mere, da bo treba vložiti tožbo, kjer bo toženci stranka (povzročiteljeva zavarovalnica) skušala doka-zoyafcvaš soprispevek k nastali než^oeli (le če ste vozili s prekoračeno hitrostjo), vendar pa bi v tem primeru uspela le z določeno sokrivdo, nikakor pa ne s popolno razbremenitvijo odgovornosti. Če poenostavimo: v najslabšem primeru bi lahko dobili povrnjeno približno 70 % odstotkov škode.
Vprašanja v zvezi s svojim primerom pošljite na info@poravnava.ii ali PO POŠTI na naslov Poravnava. d.o.Q-, Ljubljanska cesta 20, 3000 Celje in v treh dneh boste prejeli odgovor pravnikov podjetja Poravnava, d.o.o. Lahko jih tudi pokličete na brezplačno tel. št.:
080 13 14
Čokolada je v organizmu povezana s snovjo, imenovano PEA, ki je znana tudi pod izrazom molekula ljubezni. Ta kot nevrotransmitor pospešuje delovanje centralnega živčevja (zlasti možgan), spodbuja željo po ljubezni in nežnosti (libido) in na sploh poživlja delovanje organizma. Teobro-min (kofeinu soroden alkaloid kakavovca), ki jača koncentracijo, spodbuja miselne funkcije, povečuje budnost in pozornost, spodbuja izločanje vode iz organizma (deluje kot rastlinski diuretik), zvišuje krvni pritisk ter širi krvne žile osrčnika (koronarne arterije), obenem pa tudi sladkor in kakav pospešujeta delovanje centralnega živčnega sistema. Omenjena kombinacija zbuja tudi dobro voljo in optimistično razpoloženje. Najbolje jo je jesti v majhnih zalogajih in jo počasi stopiti v ustih ter se prepustiti užitkom (tako se dejansko sploh ni potrebno basatí).
Odvisnost in zdravilnost
Ljubezen in navdušenje nad čokolado sta doslej že mnoge pripeljala do odvisnosti. Ljudi, zasvojene s čokolado stroka obravnava kot čokoholike (pojav sam pa čokoholizem).
Čokolada v prevelikih količinah sicer res škoduje (tako kot večina stvari), v zmernih dozah pa je okusna, vabljiva in koristna.
Za piko na i pa je čokolada tudi zdravilna. Potem, ko so strokovnjaki že davno odkrili njen blagodejni učinek na počutje, spanec in razpoloženje, so Američani, ki veljajo za izjemne potrošnike pričujoče kakavove sladkarije - v Evropi so na prvem mestu Švicarji - ugotovili, da je čokolada koristna tudi v boju proti arteriosklerozi in infarktu. Tako kot črno vino tudi čokolada namreč vsebuje zdravilne snovi, ki preprečujejo kardiovaskularne zaplete (infarkt) predvsem s tem, da znižujejo nivo organizmu nevarnega LDL holesterola. Gurmani si bodo ne glede na postavo (vitka linija je še vedno v medicinski milosti) v terapevtske oziroma preventivne namene brez kančka slabe vesti odslej lahko privoščili 41 - 82 gramov temne čokolade dnevno. Pričujoča doza ustreza 1 - 2 kozarcem kvalitetnega črnega vina. Odvečne kalorije pa je treba porabiti s telesno aktivnostjo (fizičnim delom in gibanjem).
NM
liva. Vzamemo 2 žlički sle-zenovca za skodelico in ga 8 ur namakam v hladni vodi, odcedimo in šele nato čaj po-grejemo. Tak čaj ugodno vpliva na dihala, blaži in umirja kašelj, ker povečuje izločanje sluzi po vseh dihalih, zdravi bronhitis, vnetje žrela, hri-pavost, astmo. Kot izpiralo in grgralo se obnese pri ustnih izpuščajih, aftah in vnetju ustne votline ter grla. Priporočajo ga, včasih v mešanici z drugimi zelmi, proti razdraženosti prebavnega sistema, proti pomanjkljivemu delovanju sečil, vnetju sluznic, rdečkam.
Nadvse se obnese tudi zoper zaprtje in za bolezni občutljivih ženskih organov. Dober je tudi za zunanjo uporabo, saj pomirja srbečico, odstranjuje ture in blaži tegobe revmatizma in protina. Kožo vam bo hvaležna, če jo boste umivali s slezenovčevimi pripravki, ki čistijo polt, odstranjujejo zametke aken, zdravijo zoprno mozoljavost in odstranjujejo rjave pege, ki nastanejo na koži starejših ljudi. Če ste bolj zmrznjene sorte, si pripravite kašo iz sleze-novčevih listov, kuhanih v olivnem olju. Mrzle noge in roke bodo le še preteklost.
Čokolada in zdravje
strirani posamezniki in ljudje v stresu, tolažijo s sladko, opojno pijačo (po možnosti ji dodajo še zvrhano mero stepene sladke smetane) svetlo ali temno rjavo oziroma belo tablico in si pri tem žal nabirajo tudi odvečne kilograme.
Magični učinki
Poznavalci trdijo, da je čokolada izredno priljubljena zlasti med nežnejšim spolom, ki jo pogosto smatra kot pilulo sreče in nadomestek za seks; posrečena kombinacija sladkorja in maščob spodbuja izločanje telesu lastnih opiatov in lajšajo bolečine ter težave predmenstrualnega sistema (PMS). Zakaj čokolada magično učinkuje na organizem? Predvsem zaradi vsebnosti učinkovite specifične substance, feniletilamina (100 g čokolade ga vsebuje le borih 0,7 gramov), ki dviguje razpoloženje in skrbi za psihično ravnotežje. Obenem pa sladkor, ki ga čokólada vsebuje, sproži izločanje hormona inzulina, ki v možganih spodbudi proizvodnjo serotonina, znanega kot hormona sreče.
Zaradi velike energetske gostote in visoke kalorične vrednosti - precejšen delež sladkorja in maščobe - sodi čokolada med redilna živila, ki botrujejo povečanju telesne teže in pojavu maščob-nih oblog celulita - spodbuja ga nevarna kombinacija maščobe in sladkorja.
Visok odstotek sladkorja v kakavu in čokoladi pa botruje zobni gnilobi - kariesu. Obenem čokolada (zlasti v prevelikih količinah) povzroča lenivost Črevesja - zapira, hkrati pa lahko pospešuje tudi nastanek ogrcev, mozoljevin nečiste kože nasploh - zlasti pri otrocih in pri posameznikih z alergijo na nikelj.
Kadar si močno zaželite košček čokolade, bonbon, kozarec dobrega vina ali kapljico šampanjca, porcijo vani-lijevega sladoleda ali skode-ÏÏcô pràvè kave s smetano, si jo le privoščite, pomembno
je le, da ohranite zmernost. Novejša spoznanja prehrambenih strokovnjakov pričajo, da telo potrebuje določene substance vselej, ko si človek močno želi točno določenega priboljška - seveda le v organizmu prijaznih, zmernih količinah in ne redno vsak dan. Velika večina posladkov, ki so
po dosedanjem prepričanju v glavnem veljala za škodljive, dejansko koristi organizmu. Tako čokolada, praline, bonboni, keksi in ostale sladkarije spodbujajo delovanje centralnega živčnega sistema in zbujajo dobro voljo. Čokolada je zdravilo za dušo, zato ni nič čudnega, da se zafru-
ROŽICE IN CAJCKI Vijolični metulji
Slezenovec (malva sylve-stris) je ljubka rastlinica z vijoličastimi cvetovi, ki spominjajo na metuljeva krila. Njegova zdravilna moč je podobna kot pri slezu: kašelj, bronhitis, dihala so področja, kjer se najbolj izkaže.
Slezenovec, ki mu ljudstvo pravi tudi črni klobuk, divji papel, divji slez, divja škura, klobčičovje, popel, škurja ... je prastara zdravilna rastlina. Pri Kitajcih je bil že pred več kot 5000 leti pod imenom tung kvej ce zelo cenjena zdravilna zel, ki je kot bi trenil odpravila prebavne motaje in zmehčala sluzi. Hi-di v Svetem pismu je ome-
Piše: PAVLA KLINER
njen in sicer naj bi Mojzes dajal vročičnim piti slezenov-čev čaj. Za pitagorejce je bil sveta rastlina, ker se njegovi cvetovi vedno obračajo k soncu. Zanje so bili ti cvetovi simbol brzdanja strasti, skromnosti, brez katere ni mogoče doseči modrosti, svobode in
joče zeli za obkladke. Simon Ašič je bil mnenja, da je za čaj bolje, da listov in cvetov ne kuhamo, niti jih ne poparimo, temveč pripravimo čaj na hladen način, v obliki pre-
zdravja. Pesnik Horac naj bi se hranil samo z olivami, potrošnikom in slezenovcem. Dioskurid in Plinij ga hvalita kot zel, ki pomirja draženje in mehča sluz. Sv. Hilde-garda ga je že v 12. stoletju priporočala proti mnogim boleznim, od zaspanosti in močnega glavobola do ledvičnih bolezni, krvavitev, zaprtja sečnih poti in zastrupitev. V 16. stoletju je bil prav na višku slave, ko je zdravnik pribil: »Kdor zjutraj
bolezni!«
Ta trditev najbrž ne drži popolnoma, je pa res, da je slezenovec odlično zdravilo pri vseh boleznih, ki jih spremlja vnetje. Vsi pripraviti iz te zeli pomirjajo in izločajo vse mogoče strupene snovi iz organizma. Spada med mehča-
Lovec ustrelil lovca
Prijeli pravega požigalca?
V soboto so občani v Velenju postali pozorni na neobičajno obnašanje voznika ukradenega kolesa - Dvom ostaja
V soboto, v večernem času, so občani v centru Velenja prijeli domnevnega požigalca, ki naj bi v Velenju podtaknil že 21 požarov od spomladi dalje. Prevažal se je z ukradenim kolesom, ki ga je eden izmed občanov prepoznal kot kolo njegovega prijatelja. Ker so v Velenju le nekaj časa pred tem ponovno tulile gasilske sirene, so občani zato postali bolj pozorni tudi na neobičajno obnašanje voznika ukradenega kolesa. Zadržali so ga in poklicali policijo.
Po dosedanjih ugotovitvah pohcistov obstaja veliko domnev, da je prijeti moški, še mladoleten in doma iz okolice Velenja, prav tisti, ki je zadnje mesece podtikal požare. Osumljeni se trenutno nahaja v policijskem pridržanju, v četrtek naj bi z njim opravili zaslišanje. Občani o tem ne govorijo dosti, nekateri pa celo dvomijo, da je prijeti pravi.
Pisali smo, da se je od spomladi na območju Velenja in okolice zvrstilo že 21 požarov. Zadnji se je zgodil v soboto nekaj po osmi uri zvečer, ko je zagorelo na treh počitniških hišicah v naselju Kinte Kunta v bližini Velenjskega jezera, pri čemer je en objekt zgorel v celoti, en deloma, pri enem pa se, k sreči, ogenj ni razširil na objekt. Škoda je ocenjena na okoli dva milijona sedemsto tisoč tolarjev. In prav pri tem požigu je bil prijet velenjski mladoletnik, osumljen nizov požigov.
Naj spomnimo, da je v Velenju gorelo že ob skakalnici, ogenj-je uničeval kioske in vikend hišice. Požigalec se ni
ustavil niti pri gospodarskih poslopjih. Škode na objektih je za več kot 50 milijonov tolarjev. Pri tem je treba upoštevati še vse stroške sodelujočih pri odpravi posledic, ki presegajo devet milijonov tolarjev. Občani upajo, da so prijeli pravega in da je s tem strah pred ponovnimi požigi končan.
Peter Dominkovič je počitniško hišico ob jezeru, ki je pogorela do ta, kupil šele maja letos in je ni zavaroval, zato sta jeza in ogorčenje še toliko večja. »Ni me strah. Upam, da je to njegov zadnji požig,« nam je dejal na koncu pogovora. Občani so se zavili v molk. Kar nekajkrat smo poskušali priti v stik z njimi, predvsem s tremi fanti, ki naj bi bili pri prijetju najaktivnejši. Če so tudi najbolj zaslužni, žal še ne vemo.
Premalo prefinjen požig?
Poveljnik poveljstva gasilcev Mestne občine Velenje Boris Brinovšek je še pred kratkim dejal, da so gasilske intervencije zaradi obsega požara zelo zahtevne, saj naj bi požigalec vedel, kako naj podtakne požar, da čim bolj otežuje delo gasilcem. Da bi bil požigalec blizu gasilski stroki, pa si Brinovšek ne upa tako zagotovo trditi. »Vesel sem, če so odkrili pravega in da se je s požigi končalo,« je dejal. A obstaja dvom. »Ne poznam okoliščin prijetja domnevnega storilca. Me pa preveva kanček dvoma, da je oseba prava,« pravi. »Tip zadnjega požiga se v ničemer ne ujema s prejšnjimi,« pojasnjuje in dodaja, da so bili požigi do - št.
sedaj premišljeni in izvedeni do potankosti. »Bil je premalo natančen, premalo premišljen,« zaključuje svoj dvom. S prijetjem se delo gasilcev ni zaključilo. »Ostajamo pripravljeni,« pravi Brinovšek. Bodo pa velenjski gasilci v prihodnjih dneh, vsaj upajo tako, s policije prejeli ustrezne informacije glede prijetega, kar jim bo v korist in pomoč za nadaljnje delo in ukrepanje.
Predsednik sosveta^a izboljšano varnost občanov pri Mestni občini Velenje Bojan Kontič upa, da je storilec pravi. »Zadovoljen sem, da občani sodelujejo in da so pravilno reagirah ter osumljenega pridržali do prihoda policije, kar policiji do sedaj še ni uspelo. Pri tem pa ni naključje, da so ga prijeli ravno ob ponovnem požigu.« Je pa Kontič ob tem izrazil dvom, da je sedemnajstletni fant sposoben do potankosti izpeljati 21 požarov. »Ob tem se sprašujem, ah je bil pri vseh požarih isti storilec. Ne bom presenečen, če se bo na koncu izkazalo, da je požigalec nekdo drug,« utemeljuje svoja vprašanja in dvome. Na vprašanje, zakaj so se občani zavili v molk, pa Kontič odgovarja, da so bih glede tega verjetno posvarjeni s strani policije, »saj preiskava poteka in sledilo bo zashšanje. Zastrašujoče pa je, če je vzrok temu pritisk ter s tem utišanje očividcev,« zaključuje Kontič. Dvomi ostajajo. Upamo le, da ne bo spet kmalu potrebno poročati o ponovnem, tokrat že dvaindvajsetem, požaru v Velenju.
MATEJA JAZBEC 77 - 11. oktober 2005 -
Kolesar umrl, voznik odpeljal
Včeraj, nekaj minut po 15. uri se je na cesti Dolenja vas-Latkova vas zgodila tragična prometna nesreča. Voznik osebnega vozila je trčil v kolesarja, ki je zaradi hudih poškodb umrl na kraju nesreče. Po do zdaj znanih podatkih je neznani voznik po nesreči odpeljal. To je letos že 22. smrtna žrtev na celjskih cestah, lani je v enakem obdobju na cestah celjske regije umrlo 31 ljudi.
HALO, 113
Ugriznil policista
V	nedeljo zvečer sta policista v Prvomajski ulici v Rogaški Slatini poskušala izvesti postopek z občanom, ki je bil osumljen povzročitve prometne nesreče in je s kraja pobegnil. Med postopkom je 24-letni občan iz Slovenske Bistrice policista udaril v obraz. Ko ga je le-ta uspel obvladati, pa ga je ugriznil v nogo, drugega policista, ki je prvemu pritekel na pomoč, pa brcnil. Kršitelj je noč preživel v policijskih prostorih, zaradi napada pa ga bodo kazensko ovadili.
Ponesrečeni padalec
V	nedeljo okoli 18.30 se je pri letu s padalom s Kopit-nika hudo telesno poškodoval 20-letni jadralni padalec M. S. iz Rimskih Toplic.
Mladenič, sicer precej izkušen samostojni pilot jadralnega padala, je menda preizkušal novo padalo, pri čemer je na višini približno 150 metrov skušal izvesti zahteven manever, a je pri tem začel skoraj prosto padati. »Omenjeni manever zahteva precej spretnosti, zato naj bi se iz varnostnih razlogov izvajal nad vodo,« je pojasnil predsednik društva za jadralno padalstvo Metulj iz Rimskih Toplic Ervin Košič, ki je dejal, da je padalec, zdravi se v celjski bolnišnici, izven življenjske nevarnosti ter da je uspešno prestal operacijo. Pri padcu na travnik si je namreč poškodoval hrbtenico in roko.
To je bila ena hujših padalskih nesreč na območju občine Laško v zadnjih letih, pri čemer je izključena tehnična napaka padala.	BA
Huda nesreča se je končala tragično - V Lovski družini Gornji Grad so pretreseni
zročili nemalo škode na posestvih. Meni so razrih dobršen del pašnikov,« nam je povedal Tomaž Lampreč-nik, ki se v Lenartu na skoraj 600 metrov nadmorske višine s svojo družino ukvarja izključno s kmetijstvom.
Lamprečnik je Marka Pod-križinika dobro poznal. Le nekaj ur preden se je s lovskimi tovariši odpravil na lov, se je še ustavil pri njem. Na divje prašiče so lovce opozorili tudi ostali kmetje, ki imajo težave z njimi, tako so lovci prečesali širše območje Lenarta v dolini reke Drete. V nedeljo zjutraj pa se jih je, po Mikekovih besedah, na lov odpravilo okrog 28. Lovili so po prepisih, torej tako, kot morajo, še dodaja.
63-letnik naj bi streljal, ko je opazil, da se v pribhžno 60 do 70 metrov oddaljenem grmovju nekaj premika. Takrat naj bi slišali Podkrižni-kov krik in lovec, ki mu je bil najbližje, je pritekel do njega in opazil, da je Podkriž-nika nekdo zadel v trebuh. Skupaj so poklicali reševalno postajo v Mozirju, kjer naj bi se hitro odzvali, še pravijo v Lovski družini Gornji Grad, a je kljub hitri pomoči Podkrižnik zaradi hudih telesnih poškodb umrl. Za seboj je pustil ženo in dve hčer-
Nesreča se je zgodila v nedeljo, nekaj minut pred poldrugo uro popoldne v Lenartu nad Gornjim Gradom, medtem ko so lovci v gozdu organizirano lovili divje prašiče. 63-letni lovec je ponesreči ustrelil svojega kolega, 39-letnega Marka Podkrižnika iz Prihove pri Mozirju. Oba sta bila že vrsto let izjemno izkušena lovca. Kot kažejo do zdaj zbrani podatki celjskih kriminalistov, pa naj bi do nesrečnega strela prišlo zaradi malomarnosti, vendar preiskava še ni končana.
»Že zjutraj smo se odpra- sednik Lovske družine Gor-vili na lov,« nam je včeraj raz- nji Grad Ivan Mikek. »Divji lagal vidno pretresen pred- prašiči so nam tod okoli pov-
»Poglejte, kakšno škodo nam delajo divji prašiči,« pravi Tomaž Lamprečnik, ki je Podkrižnika dobro poznal.
ki, srednje- in osnovnošolko. »Ravno to soboto naj bi praznoval svoj štirideseti rojstni dan. Vabila nam je že poslal,« nam je povedal lastnik kmetije, nedaleč stran od kraja nesreče.
Strelec, 63-letnik iz Bočne, naj bi bil v šoku. Kako se je to zgodilo, ne vedno niti njegovi najbližji stanovski kolegi: »Je eden najbolj izkušenih lovcev. Je izredno pedanten, temeljit in strokoven. Nikoh si ni dopustil kakšne napake pri delu.«
Nekaj komentarjev o omenjenem tragičnem dogodku so si med seboj lovci izmenjali tudi na spletnih straneh Lovske zveze Slovenije, med katerimi se je vest o preminulem kolegu hitro razširila. Predsednik Lovske zveze Slovenije Bojan Lepič-nik primera ne more komentirati, pravi, da je za to pristojna gornjegrajska lovska družina. V Lovski družini Gornji Grad pa so bolj kot ne tiho, uradnih izjav nihče ne daje, kar je po eni strani razumljivo, izgubili so prijatelja, s katerim so preživeli veliko. Danes naj bi v Gornjem Gradu imeli tudi žalno sejo.
Lepičnik se dodaja, da obžaluje dogodek. Na vprašanje, če se je kaj podobnega v
Gozdna pot, ki vodi do kraja, kjer je dobil 39-letni Marko Podkrižnik usoden strel v telo.
Sloveniji že zgodilo, nam je zatrdil: »Le redkokdaj prihaja do takšnih primerov, pa še takrat gre večinoma le za poškodbe.« Prihodnji torek bodo na seji upravnega odbora Lovske zveze Slovenije govo-
rili o varnosti na delu lovcev. Bodo omenjali tudi konkretni primer? »Ne, nas pa je zadeva v Gornjem Gradu resda k temu vzpodbudila,« še dodaja Lepičnik.
SIMONA ŠOLINIČ
- Mwotednik -
Obvestilo oglaševalcem!
Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih.
Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure.
PRODAM
KIA sportoge 4»4 tdi, letnik 1999, prodom.
Telefon 031 743-351. 6530 GOLF 2 dizel, letnik 1989, reg. do junija 2006, prodam. Telefon 031222-152.
Ž 477
GRADBENO parcelo, 500 m1, lepa lega, Zgornja Hudinja, prodam. Telefon 5414-186.	6542
KMEIUO,2 ha, na sončni legi, hiša, gospo-doreko poslopje, urejeno, prodamo. Telefon 051424-303.	6539
m
PRODAM
TRAKTOR Štore 402, letnik 1983, lepo ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5778-971.	6508 LIČKALNIK za koruzo prodam. Telefon 031 795-917. Š910 PREŠO, 751, navadno, dobro ohranjeno, prodam. Telefon 040 340-927. 6547
mmv
PRODAM
TRISOBNO stanovanje v Novi vasi v Celju, prodom. Telefon 031364-117. p STANOVANJE, 58 m', z atrijem, 27,5 m!, stanovanje, 35 m', v bližini centra Celja ter mansardno stanovanje, 64 m2, prodam. Telefon 031 600-625. 6418 DVOINPOLSOBNO stanovanje, 71 m!,vNovi vasi, prodam za 12,5 mio SIT. Telefon 041877-215.
ZAHVALA
Ob prezgodnji in tragični izgubi našega sina
nijaza mešinovića
iz Štor
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih dneh kakor koli nesebično pomagali in nam v najtežjih
trenutkih stali ob strani. Še posebej se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Mami Jasmina in stric Fikret z družinama ter ostalo sorodstvo Štore, Kozarac, 11. oktobra 2005
6537
JEDILNI kot prodam ali menjam za drva.
Telefon 031234-734. Š908 NOV jogi, 90-200, prodam. Telefon (03) 5412-950.	6544
KOTNO sedežno garnituro, kavč, pralni stroj, hlodilnik, masivno mizo, prodam. Telefon 041490-189.	6549
IMATE težave z odvečnim rabljenim pohištvom, belo tehniko in ostalo stanovanjsko opremo? Telefon 041 415412.
SKORAJ novo hišo (vScend), 3 km iz Rimskih Toplic, takoj vseljivo, na sončnem hribu, z malo zemlje, lep razgled, na koncu vasi, prodam za 12.000.000 SIT. Telefon 031 777-410.	L 927
PRALNO sušilni stroj Zanussi, star 4 leta, prodom ali menjam zo krompir. Telefon (03)5681-759.	6514
SLAVICA MARN, s.p.
Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06,041 508 655
" IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI
CENE NA CELJSKI
VRSTA BLAGA.......... 7FIFNJAVA	CENA
BUČNO ODE	5901500
BUTVA	700
CVETAČA	350380
ČEBULA ............	150300
ČESEN	5811800
FIŽOL V ZRNJU	350900
JAJČEVCi.........	300400
KOLERABA	250300
KORENJE	180250
KROMPIR	80150
OHROVT _______	250
PAPRIKA 150-200. rdeča 250280	
PARA0IZNIK	450500
PETERŠIU	6001000
PF SA	250-300
POR______________	400500
REOKEV ČRNA	--------------300
RA0IČ	3005(10
SOLATA fllavnata	300400
Endivia	300400
ŠPINAĆA.............	600800
REPA KIS! A	300400
ZELJE PRESNO	80100
ZELJE KISLO	4110
ZELENA	300500
SADJE	
ANANAS	500090
BANANE	290300
BRESKVE	390
GROZDJE 299490	
GRENIVKE	250350
HRUŠKE	390550
JABOLKA	150250
i VRSTA BLAGA.............	...........CENA
JAG00E	1700
, KAKI ____________________	...... 490590
, RIM IF 490	
1 UMONE.............__..	320
1 MANDARINE	550050
1 OREHI (ÏU	500
1 POMARANČE	300
1 SLIVE	250300
i SUVE SUHE	6501000
1 NEKTARINE	480
i GOBE JURĆKI suhi 10 d«	ig 15002000
1 ME0.......	8101400
! MLEČNI IZOELKI	
1 SMETANA	700 Í50
1 SKUTA	/00800
1 OVČJI SIR	33005500
i .,'A.ir.A	22-32
1 CENE NA EKOLOŠKI TRŽNICI	
1 KIS 1 LIT........	300
1 PIRINA MOKA KG	700
1 KORUZNA MOKA	300
' KORUZNI ZORUB	300
P0LN0ZRNATA MOKA .	300
1 OREHI	. 1300
1 BEU FIŽOL ..........	1000
1 JAJCA ___________	35
SKUTA..._______________800	
: PFSA 30(1	
1 KORtNJE	300
1 KISU)/Fl.IF	400
1 MEŠANA MARMELADA 400g 600	
1 MED _____	1200
! NARAVNI GROZDNI SOK UIT 400	
1 DOMAČI KEKSI	900
SIMENTALKO, mlado krava po prvem teletu, pripuščeno, prodam. Telefon 5715-700.
6517
TEUC0 simentalko, po izbiri, težko 450 kg, mati dobra mlekarica, prodam. Telefon 041794-267.	6498
PUJSKE, stare 8 tednov, prodam. Telefon 5740-172.	Š907
BIKCA simentaka, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 654-289. 6531 JAGNJETA, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodom. Telefon 041 759-681. Š911
PRODAM
MOŠT, laški rizling, ki raste na sončni legi Virštanja, bo ugodno naprodaj. Informacije po telefonu 051 364-423. p GROZDJE, izabela in jurko, neškropljeno, prodam po 60 SIT. Telefon 041 474-846.	6501
GROZDJE, laški rizling, silvanec in mešano belo, prodam. Telefon (03) 5829-179, 041222-375.	6506
BELO sortno vino, kerner, muškat, chardo-ney, beli pinot, renski rizling, 70 I v litrskih steklenicah, prodam po 300 SIT. Telefon 041 629-644. 6529
novitednik
Čas je
prepočasen za tiste, ki čakajo, prehiter za tiste, ki se boje, predolg za tiste, ki žalujejo, prekratek za tiste, ki se veselijo,
toda za tiste, ki ljubijo, je neskončen. (Henry Van Dyke)
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi ljube mame, ome in tete
marije volmut
iz Bukovžlaka
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče, ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej iskrena hvala župniku g. Korenu za opravljen cerkveni obred. Prostovoljnemu gasilskemu društvu Teharje, Društvu upokojencev Teharje, društvu Hospic Celje, sindikatu Železarne Štore in bivšim sodelavcem Zaporov Celje. Posebna zahvala g. Marcelu Kamenšku za takojšnjo pomoč in govornici ge. Jožici Ocvirk. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči: hčerka Brigita, vnuka Gašper in Ožbe ter ostalo sorodstvo
PRODAM
KOMBINIRAN voziček za dvojčke Peg pere-go prodam za 13.000 SIT. Telefon 031 625-430.	6516
ZIMSKE gume s platišči, za opel astro 1.6, 175/70 R13, prodam. Telefon 5718-749.	Ž 476
GROZDJE izabela in motor z menjalnikom os osebnega avtomobila Saxo prodam. Telefon (03) 542-1150. 6546 E1EKTRIČNI grelnik vode, 801, kuhinjski element s koritom, bel, prodam. Telefon 041 278-181.	6543
KOMBINIRANO peč Buderus, na olje in drva, gorilec Joanes, cisterno zo olje, 25001, prodam za 160.000 SIT. Telefon 041 719-060.	6545
NAJAMEM
V	BLIŽINI Doma upokojencev v Celju vza-
mem v najem garažo. Telefon 5441-650.	6541
Binoai
V	NAŠI enoti v Celju ponujamo pošteno delo
za pošteno plačilo. Demon s. p., Parižlje 15, Braslovče. Telefon 705-0800,040 431-561.	p
IZKUŠENEGA kuhaija zaposlimo Telefon 031 255-825. Gostilna Kmetec, Tlačan d. o. o., Zagrod 140 a, Celje. n IŠČEM redno zaposlitev ali honorarno, kot čistilka ali pomočnica. Delavna. Telefon 031 747-293.	6502
Razpisujemo prosta delovna mesta na različnih področjih.
Izkušnje niso potrebne! Začetek takojl Informacije: 03/425 61 5D. 041/710 663
Ron.-pet. od 8. do 15. ure
IŠČEMO čistilko za čiščenje lokala v Grižah.	riše do asfalta, gradnja opornih zidov,
Informacije po telefonu 041 696-858.	strojni izkop. Jostss d. n. o., Jovorjeva 4,
Pizzeria Verdi Verdi, Verdnik Boštjan s.p.	Celje, telefon 041644-931. Š513 Griže 125. n
atakarja-natakarico.
Informacije: 041/680 809.
Leveč 4a, 3301 Petrovče
IŠČEMO 5 sodelavcev v kadrovski službi m telefonskem oddelku. Telefon (03) 4282-072, Lindigo d.o.o., Kidričeva 13, 3000 Celje.	6548
Potrebujete kredit In vas je vaša banka zavrnila? Nudimo informacije o
kreditih tujih Dank
do 15 let: hipotekami, stanovanjski.
040 871 391
TLAKOVANJE, polaganje robnikov, kanalizacije, odvodnjavonje, pripravo cest, dvo-
Salon svetil Pego pro Trade
Lava 2 a, Celje, nasproti Telekoma,
nudi do 50%
gotovinski popust za razstavne eksponate.
Del. čas: delavnik od 9. do 12. ure inod.15. do 19.ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Telefon: 03/428 50 10.
KRAVO, staro 5 let, s svežim mlekom, menjam za bika in prodam prašiča, težkega 160 kg. Telefon 5799-059. š 912
H TRO NAROC TE
ZAPOSLIMO nekvalificiranega delavca z vozniškim izpitom, do 34 let. Osebni dohodek 145.000 SIT. Telefon 040 754-045. Roberto Šket s. p., Vrhe 33,3221 Teharje.	6539
io delo
šiviljstvo Barbara, Barbara Repinšek s. p., Lava 62 a, Petrovče.	n
____
www.novitednik.coin
mum
Dvakrat oa teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolaijev, petkova pa 300 tolaijev. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolaijev, kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec.
Naročniki brezplačno prejemajo Se vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje.
>OZOR, tudi letnik 2005 s prilogo TV-OKNO!
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda za zaposlovanje- Zaradi preglednosti objav so izpuščeni pogoji, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebna znanja in morebitne druge zahteve). Podrobnejše informacije so dostopne:
-	na oglasnih deskah območnih enot in uradov za delo Zavoda za zaposlovanje
-	na Spletni strani http:/www.ess.gov.si
-	pri delodajalcih.
UPRAVNA ENOTA CEUE
Delavec brez poklica čistilka na območju Štor, Te-harja; do 14. 10. 2005; ISS Ser-visystem d.o.o.. Ptujska cesta 95, 2000 Maribor;
sestavljanje, razstavljanje, montaža šotorskih konstrukcij; do 29. 10.2005; Krivec Ivan s.p.. Storitveni engineering Wega, Petrov trg 7,3311 Šempeter v Savinjski do-
strokovni čistilec, čiščenje talnih oblog in drugo splošno čiščenje; do 18. 10. 2005; Manpower d.o.o. Podružnica Maribor, Gregorčičeva ulica 27,2000 Ma-
pomoč pri montaži gradbenih elementov; do 2.11.2005; Ovtar d.o.o. Vojnik, Celjska cesta 39, 3212 Vojnik;
monter gradbenih elementov, do 2.11.2005; Ovtar d.o.o. Vojnik, Celjska cesta 39,3212 Vojnik.
a dela pri suhomon-i; do 11.10.2005; Trp-ldar s.p. Degrad gradnje, Aškerčeva ulica 15,3000 Celje.
Osnovnošolska izobrazba
poseki vegetacije pod elektroenergetskimi vodi; do 26.10.2005; Mlakar Ivan s.p., Lesembal, Železarska cesta 3, 3220 Štore.
Upravljalec stroj. napr. v ituL
voznik viličarja, upravljanje s strojem, tekoče vzdrževanje, dnevni pregled; do 14.10.2005; Nivo gradnje in ekologija d.d. Celje, Lava 11, 3000 Celje.
koniekcionar; do 29.10.2005; Krivec Ivan s.p., Storitveni engi-"* i. Petrov trg 7,3311 irinjski dolini.
nje
pomoč pri gradbenih delih; do 15.10.2005; Adena d.o.o. Trgovina in storitve. Železarska cesta 2, 3220 Štore.
Upravljalec težke gradbene mehanizacije
strojnik TGM; do 14.10.2005; Pirš Rafael s.p. Rafael, Zgornji Tuhinj^, 1219 Laze v TUhinju.
Talilec
upravljanje talilnih peči in naprav za taljenje kovin; do 14.10. 2005; Valji d.o.o. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore.
mizarska dela; do 2.11.2005; Ovtar d.o.o. Vojnik, Celjska cesta 39, 3212 Vojnik;
mizar, pripravnik; do 2. 11. 2005; Ravnak Jana s.p., Tehno-les, mizarstvo in trgovina, Arclin 21,3211 Škofja vas;
mizar; do 14.10.2005; Zakov-šek Jadranka s.p. Petrovče, Petrovče 1,3301 Petrovče.
Orodjar
orodjar; do 14.10.2005; Manpower d.o.o. Podružnica Maribor, Gregorčičeva ulica 27,2000 Ma-
rezkalec; do 11.10.2005; Penca d.o.o. Celje, Kidričeva ulica 13, 3000 Celje.
	
	
W^eaKKtK,	
|HlÍÉHÉÍH|yH|	
	
"BRHP'S; " « V jr »	v* 11 ** -mÈ
HP*.	i %
	m, . K, 3
Bt	iiiiÉfKlÍ9
MHhí: JĚKBĚ BHMMHBj	
	
Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil boste lahko kupili za vsega 950 tolarjev. Prevzeli jo boste lahko samo na oglasnem oddelku Novega tednika, na Prešernovi 19, v Celju.
Podpisani-a
Največji razlog, da se tudi dandanes odločamo za vkuhavanje, je tisti čudovit občutek, da smo nekaj naredili po svoje ... po domače ... da bomo goste razvajali z nečim, kar smo ustvarili sami. Tej misli smo sledili, ko smo pripravljali nove Kuharske bukve in v njih zbrali (skoraj) vse o vlaganju, shranjevanju in zamrzovanju živil. Kako vkuhavati; Vkuhavanje od teorije do prakse; Džemi in marmelade; Sladko; Sokovi, sirupi, želeji; Likeiji in sadje v alkoholu; Kompoti; Kisana in zelenjava v kisu; Sladko-kisla zelenjava; Vse o zamrzovanju živil; Sušenje in shranjevanje; Sadno-zeliščni kisi; Zelišča iz domačega vrta ... To je le nekaj tem, ki v novih Kuharskih bukvah prinašajo v vaše domove to, kar ste vedno želeli - vonj, okus, občutek, osebno noto. Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil lahko v redni prodaji kupite po 2.300 tolaijev, z naročilnico pa po 1.900 tolarjev (+ poštnina). Pripravili pa smo tudi paketno prodajo slovenske kuharske uspešnice Kuharske bukve slovenskih gospodinj in nove knjige Kuharske bukve -vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil, ki jo boste v redni prodaji dobili za 5.000 tolarjev, z naročilnico pa za 3.400 tolaij ev (+ poštnina).
nepreklicno naročam.....izvodov knjige Kuharske bukve - vlaganje,
shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 1.900 sit za izvod (plus poštnina).
nepreklicno naročam.....izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj)
po ceni 2.700 sit za izvod (plus poštnina).
nepreklicno naročam.....kompletov (Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje
in zamrzovanje živil + Kuharske bukve slovenskih gospodinj) po ceni 3.400 sit za komplet (plus poštnina).
Naročilnico pošljite na naslov:
NT-RC d.o.o. Prešernova 19, 3000 Celje -t---
J	Podpis
Avtoklepar
avtokleparska dela; do 14.10. 2005; Razgoršek Janko s.p. Avtokleparstvo, Loče 4, 3201 Šmartno v Rožni dolini. Strojni mehanik vzdrževanje, popravljanje, pregled strojev in drugih naprav; do 18. 10. 2005; Valji d.o.oL Štore, Železarska cesta 3,3220 Štore. Avtomehanik
avtomehanik za tovorna vozila; do 14.10.2005; Kolene Branko s.p., Prevozi, organiz. in kornere. storitve, Ipavčeva ulica 12, 3000 Celje. Elektroinštalater vzdrževalec - električar; do 18. 10. 2005; Metro d.d. Celje, Lava 8, 3000 Celje. Elektrikář elektronik vgradnja avtomatov v objekte; do 11.10.2005; Uniglobal d.o.o., Kidričeva 25, 3000 Celje. Šivilja
šivanje oblačil; do 11.10.2005; Egoist proizvodnja in prodaja tekstilnih izdelkov, storitve d.o.o. Ljubljanska cesta 8,3000 Celje.
slikopleskarska dela; do 24.10. 2005; Kac d.o.o. Celje, Sernčeva ulica 10, 3000 Celje. Tesar
zidarska in tesarska dela; do 15.10.2005; Adena d.o.o. Trgovina in storitve. Železarska cesta 2, 3220 Štore. Zidar
zidanje, ometavanje z opeko in drugimi gradbenimi materiali; do 18. 10. 2005; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak 71,3221 Teharje;
zidar; do 29. 10. 2005; Krivec Ivan s.p.. Storitveni engineering Wega, Petrov trg 7,3311 Šempeter v Savinjski dolini. Strojnik gradbene mehaniza-
voznik buldožerja, bagra; do 29. 10.2005; Krivec ivan s.p.. Storitveni engineering Wega, Petrov trg 7, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Izvajalec suhomontažne grad-
montiranje mavčnih stropov in predelnih sten; do 11.10. 2005; TrpkoV Aleksandar s.p. Degrad gradnje, Aškerčeva ulica 15,3000 Celje.
Voznik avtomehanik voznik tovornjaka; do 20.10. 2005; TCC transcommerce d.o.o., Kosovelova ulica 16,3000 Celje. Prodajalec
svetovanje in prodaja na terenu (ličarskega materiala in orodja); do 29. 10. 2005; Avto Friz, d.o.o., Opekarniška cesta 12,3000 Celje;
prodajalec; do 14.10.2005; Itu ports fashion d.o.o. Ljubljana Trgovina Sport extreme Celje, Glavni trg 17,3Ó00 Celje;
prodaja avto delov; do 18.10. 2005; Kebrič Marko s.p.. Avto Marko, Mariborska cesta 64,3000 Celje;.
prodajalec; do 17.10.2005; Ovtar d.o.o. Vojnik, Celjska cesta 39, 3212 Vojnik. Kuhar
samostojni kuhar, samostojno delo v kuhinji, predpriprava jedi, samostojno kuhanje, priprava svežih in pečenih jedi, vodenje evidence materiala za nabavo, priprava jedilnikov; do 18.10.2005; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje. Natakar
natakar, del. mesto v Celju; do 26. 10. 2005; Baletta d.o.o., Ob dolenjski železnici 12,1000 Ljub-
strežba jedi in pijač; do 15.10. 2005; Gole Andreja s.p., Bar Zlatorog klub, Mariborska cesta 1, 3000 Celje;
delo v strežbi; do 11.10.2005; Juteršek Zvonimir, s.p. Elektroin-stalaterstvo, Arclin 65,3211 Škofja
Srednja poklicna izobrazba monter gips plošč, del. mesto v Celju; do 17.10.2005; Gypstec d.o.o.. Tržaška cesta 2,1000 Ljubljana;
monter suhomontažne gradnje; do 24.10.2005; Kac d.o.o. Celje, Sernčeva ulica 10,3000 Celje;
dostava kruha in peciva; do 29. 10.2005; Kocijan Miran s.p.. Pekama Kocjan Loče Pekarna Kocijan, Trg celjskih knezov 3,3000
Strojni tehnik
operater na CNC stroju; do 11. 10. 2005; Penca d.o.o. Celje, Kidričeva ulica 13,3000 Celje;
, ; do 18.10.2005; Elektro Tlirnšek d.o.o.. Mariborska cesta 86, 3000 Celje.
vodja gradbišča; do 15.10.2005; Adena d.o.o. Trgovina in storitve, Železarska cesta 2,3220 Štore;
izmere, kalkulacije, ponudbe, nabava materiala, vodenje skupin; do 25.10.2005; Mel-bau d.o.o., Jenkova cesta 17,3320 Velenje;
delovodja gradbeništva; do 2. 11.2005; Ovtar d.o.o. Vojnik, Celjska cesta 39, 3212 Vojnik. Ekonomski tehnik zavrovalni zastopnik; do 5.11. 2005; Adriatic zavarovalna družba Koper PE Celje, Lava 7, 3000 Celje;
računovodja in administrativna dela; do 14.10. 2005; Inka - im-pex d.o.o. Celje, Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje;
opravljanje računovodskih del; do 15.10.2005; Kaficomp d.o.o., Stanetova ulica 16,3000 Celje;
osebna tajnica direktorja podjetja, za pisanje dopisov, organiziranje sestankov, opravljanje kadrovskih del; do 20.10.2005; Ovtar d.o.o. Vojnik, Celjska cesta 39, 3212 Vojnik;
administrator/knjigovodja, vodenje administracije podjetja, knjigovodstva, evidenc, planiranje finančnih tokov, fakturiranje, obračun DDV; do 5.11. 2005; Trenk-walder d.o.o.. Dunajska 105,1000 Ljubljana;
računovodja za knjiženje poslovnih dogodkov, pripravnik; do 26.10.2005; Urtica računovodstvo in svetovanje d.o.o., Groharjeva ulica 9,3000 Celje;
delo v računovodstvu; do 11. 10.2005; Zavod za usposabljanje in varstvo Dobrna, Lokovina 10, 3204 Dobrna.
komercialna dela v veleprodaji; do 18.10. 2005; Inka - impex d.o.o. Celje, Ipavčeva ulica 22,3000 Celje;
administrator- knjigovodja, delo na področju samostojnega opravljanja pisarniških in knjigovodskih del, obračun plač, knjiženje, izstavljanje računov ter pomoč pri raznih splošno administrativnih delih; do 18. 10. 2005; Manpower d.o.o. Podružnica Maribor, Gregorčičeva ulica 27,2000 Maribor. Komercialist
svetovalec za področje življenjskih in premoženjskih zavarovanj, posredovanje in sklepanje ponudb na terenu; do 15.10.2005; Akvi-zitor d.o.o., Višnja vas 10 d, 3212 Vojnik. Programerski tehnik razvoj naprednih spletnih aplikacij; do 17. 10. 2005; Mobinia, d.o.o.. Dečkova cesta 38, 3000 Celje. Zdravstveni tehnik delo v specialistični zobni ordinaciji in operativi - moški; do 18.10.2005; Žgank Jožef, d.o.o. Specialistični center, Ljubljanska cesta 14,3000 Celje. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Celja; do 9. 11.2005; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana.
Srednja strokovna ali splošna izobrazba
komercialist, trženje protivlom-nih vrat in zaščitne opreme, del. mesto v Celju; do 17. 10. 2005; Gypstec d.o.o., Tržaška cesta 2, 1000 Ljubljana. Inž. strojništva konstruktor orodij; do 11.10. 2005; Penca d.o.o. Celje, Kidričeva ulica 13,3000 Celje.
defektolog vzgojitelj oseb z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, skupinski habilitator; do 11. 10.2005; Zavod za usposabljanje in varstvo Dobrna, Lokovina 10, 3204 Dobrna. Univ. dipl. inž. strojništva univ. dipl. ing. strojništva - konstruktor, delo na področju konstrukcij, razvoja ali vodenja proizvodnje; do 14. 10. 2005; Manpower d.o.o. Podružnica Maribor, Gregorčičeva ulica 27,2000 Maribor;
konstruktor strojev in orodij, del. mesto je v Štorah; vloge na naslov: Pilih d.o.o. Ob Dragi 5,
BORZA PELA
Štore, do 29. 10. 2005; Pilih d.o.o.. Proizvodnja tehnološke opreme in trgovina, Podvin 209, 3310 Žalec. Univ. dipl. ekonomist prodaja tehničnih izdelkov na tujem trgu, vodenje projektov prodaje in prodajnih aktivnosti, komuniciranje s kupci, svetovanje končnim uporabnikom; do 24. 10.2005; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6,3000 Celje;
strokovni sodelavec za kadre, pridobivanje naročil in pripravljanje ponudb za naročnike, izbor in selekcija kadrov; do 18. 10. 2005; Manpower d.o.o. Podružnica Maribor, Gregorčičeva ulica 27,2000 Maribor. Profesor razrednega pouka poučevanje v OPB in angleškega jezika; do 14. 10. 2005; Osnovna šola Hudinja, Mariborska cesta 125,3000 Celje. Univ. dipl. psiholog psiholog; do 11.10.2005; Zavod za usposabljanje in varstvo Dobrna, Lokovina 10, 3204 Do-
UPRAVNA ENOTA LAŠKO
Delavec brez poklica delavec v proizvodnji, predelava mesa; do 14. 10. 2005; Manpower d.o.o. Podružnica Maribor, Gregorčičeva ulica 27,2000 Ma-
Zidar za zidanje in ometava-nje
pomoč pri gradbenih delih; do 16.10.2005; Plahuta Vinko s.p. Laško, Vrh nad Laškim 37,3270 Laško.
mizarska dela v delavnici; do 5. 11. 2005; Mizarstvo Hrastelj, d.o.o., Trubarjeva ulica 30,3270 Laško. Orodjar
orodjar; do 14.10.2005; Manpower d.o.o. Podružnica Maribor, Gregorčičeva ulica 27,2000 Maribor. Zidar
zidarska dela; dO 12.10.2005; A in A - Vesenjak d.o.o., Valvasorjev trg 6, 3270 Laško; Strojnik gradbene mehaniza-
upravljanje težke gradbene mehanizacije; do 12.10.2005; A in A - Vesenjak d.o.o., Valvasorjev trg 6, 3270 Laško. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka v mednarodnem prometu; do 14. 10. 2005; Šebez Simo, s.p., Avtoprevozništvo, Rimska cesta 8,3270 Laško. Lesarski tehnik operater CNC stroja; do 5.11. 2005; Mizarstvo Hrastelj, d.o.o., Trubarjeva ulica 30, 3270 Laško.
Strojni tehnik
kontrolor 2, izvaja vhodno, medfazno in izhodno kontrolo na proizvodih podjetja vodenje dokumentacije koordiniranje dela z ostalimi sektorji; do 11.10. 2005; Kovinar Laško d.o.o., Celjska cesta 52, 3270 Laško. Elektrotehnik
serviser na terenu, čiščenje, menjava tesnil, namestitve kavnih avtomatov na območju Laškega, Celja, Rogaške Slatine; do 14.10.2005; Novak Marko s.p.. Posredništvo, trgovina na debelo v tranzit, Rimska cesta 2,3270
Računalniški tehnik
programer; do 14.10.2005; i -Rose d.o.o. Laško, Jagoče 3,3270 Laško. Inž. lesarstva
konstruiranje in razvoj novih proizvodov; do 5. 11. 2005; Mizarstvo Hrastelj, d.o.o., Trubarjeva ulica 30,3270 Laško. Dipl. ekonomist (vs) komercialist; do 14.10. 2005; i - Rose d.o.o. Laško, Jagoče 3, 3270 Laško.
UPRAVNA ENOTA ____MOZIRJE
Delavec brez poklica pomožni delavec (opravlja pomožna dela pri proizvodnji in montaži montažnih hiš); do 21. 10. 2005; vloge na naslov: Trgotur d.o.o., Ljubljanska cesta 13 b, 3320 Velenje (zaposlitev s posredovanjem koncesionar-ja Trgotur d.o.o.); Rihter d.o.o., loke 40, 3333 Ljubno ob Savinji;
delavec v proizvodnji: sestavljanje električnih in mehanskih delov ter komponent, pakiranje in paletiranje - delo v Mozirju; do 22. 10. 2005; Trenkwalder d.o.o.. Dunajska 105,1000 Ljub-
Kuharski pomočnik
pomoč v kuhinji; do 14. 10. 2005; Benglas d.o.o.. Loke pri Mozirju 33, 3330 Mozirje. Mizar
mizar (izvaja mizarska dela,...); do 25.10.2005; vloge na naslov: Trgotur d.o.o., Ljubljanska cesta 13 b, 3320 Velenje (zaposlitev s posredovanjem koncesionarja Trgotur d.o.o.); Rihter d.o.o.. Loke 40,3333 Ljubno ob Savinji. Klepar-krovec
klepar-krovec (pri proizvodnji in montaži montažnih hiš); do21. 10. 2005; vloge na naslov: Trgotur d.o.o., Ljubljanska cesta 13 b, 3320 Velenje (zaposlitev s posredovanjem koncesionarja Trgotur d.o.o.); Rihter d.o.o.. Loke 40, 3333 Ljubno ob Savinji. Konfekcionar tekstili} šivilja; do 14.10.2005; Weiss Andrej s.p. izdelovanje in prodaja tekst, dekorat. izd.. Rečica ob Savinji 97,3332 Rečica ob Savinji. Tesar
tesar- krovec (pri proizvodnji montažnih hiš); do 21.10.2005; vloge na naslov: Trgotur d.o.o.. Ljubljanska cesta 13 b, 3320 Velenje (zaposlitev s posredovanjem koncesionarja Trgotur, d.o.o.) ; Rihter d.o.o.. Loke 40,3333 Ljubno ob Savinji.
samostojni kuhar opravlja naloge: samostojno delo v kuhinji, predpriprava jedi, samostojno kuhanje, priprava in pečenje jedi, vodenje evidence za nabavo materiala, pripravljanje jedilnikov; do 18.10.2005; Adecco h.r. kadrovsko svetovanje d.o.o. podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje. Natakar
natakar; do 14.10.2005; Benglas d.o.o.. Loke pri Mozirju 33, 3330 Mozirje. Srednja poklicna izobrazba montažer (opravlja montažer-ska dela pri proizvodnji in montaži montažnih hiš); do 21. 10. 2005; vloge na naslov: Trgotur d.o.o., Ljubljanska cesta 13 b, 3320 Velenje (zaposlitev s posredovanjem koncesionarja Trgotur d.o.o.); Rihter d.o.o., Loke 40, 3333 Ljubno ob Savinji. Inženir strojništva komercialni referent; do 14.10. 2005; Firšt Elizabeta s.p., Firšt-rototehnika, Radegunda 54,3330 Mozirje. Univ. dipl. inženir strojništva razvojni inženir; do 14. 10. 2005; Firšt Elizabeta s.p., Firšt-rototehnika, Radegunda 54,3330 Mozirje.
UPRAVNA ENOTA SLOVENSKE KONJICE
Pek
pomoč pri peki; do 14.10.2005; Tornado d.o.o. Zreče, Kovaška cesta 37, 3214 Zreče. Voznik avtomehanik voznik na terenu, dostava blaga (izdelkov in mesa), na določenem prodajnem področju; do 14. 10.2005; Strašek Štefan s.p., Mesarija Strašek, Stari trg 11, 3210 Slovenske Konjice.
kuhanje in peka pic; do 14.10. 2005; Beigot Tomaž s.p., Olimp-t, Mestni trg 10, 3210 Slovenske Konjice. Univ. dipl. ekonomist predajnik v Slovenskih Konjicah, prodaja tehničnih izdelkov na tujem trgu, vodenje prodajnih projektov in aktivnosti, svatova-nje kupcem, reševanje reklamacij; do 5.11.2005; Trenkwalder d.o.o.. Dunajska 105,1000 Ljub-.
I)ipL ekonomist za računovods-tvojvs)
računovodska in knjigovodska dela, pripravnik; do 18.10.2005; Občina Slovenske Konjice, Stari trg 29,3210 Slovenske Konjice. Dipl. ekonomist (vs) komercialno administrativna dela, poslovanje s kupci (samo tujina), naročanje, vodenje evidenc, fakturiranje, poslovanje z dobavitelji (naročila reklam); do 22.10.2005; Marovt d.o.o. Stranice, Stranice 55,3206 Stranice.
UPRAVNA ENOTA ŠENTJUR PRI CELJU
Orodjar
orodjar; do 14.10.2005; Manpower d.o.o. Podružnica Maribor, Gregorčičeva ulica 27,2000 Ma-
Natakar
strežba hrane in pijač; do 19. 10.2005; Jug Jožica s.p., Gostilna in trgovina Jug, Ulica skladateljev Ipavcev 18,3230 Šentjur. Srednja poklicna izobrazba pomoč pri kamnoseških delih; do 14.10.2005; Stonex d.o.o. Proizvodnja in trgovina. Cesta Leona Dobrotinška 18,3230 Šentjur. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Šentjur z okolico; do 9.11.2005; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Krži-čeva ulica 3,1000 Ljubljana. Univ. dipl. inž. strojništva uni. dipl. ing. strojništva - konstruktor, delo na področju konstrukcij, razvoja ali vodenja proizvodnje; do 14. 10. 2005; Manpower d.o.o. Podružnica Maribor, Gregorčičeva ulica 27,2000 Maribor.
UPRAVNA ENOTA ŠMARJE PRI JELŠAH
Delavec brez poklica delavec v proizvodnji, predelava mesa; do 14. 10. 2005; Manpower d.o.o. Podružnica Maribor, Gregorčičeva ulica 27,2000 Ma-
stiskanje in odnašanje stekla; do 25.10.2005; Steklarska nova Rogaška Slatina d.o.o.. Steklarska ulica 1,3250 Rogaška Slatina. Pomožni delavec delo v vulkanizerski delavnici; do 18.10.2005; Drača Dušan s.p., Vulko, Levstikova ulica 3, 3250 Rogaška Slatina. Vulkanizer
pomoč pri vulkanizerskih delih; do 14.10.2005; Drača Dušan s.p., Vulko, Levstikova ulica 3,3250 Rogaška Slatina.
montaža PVC stavbnega pohištva; do 13.10.2005; Zorma trade d.o.o., Spodnje Sečovo 85,3250 Rogaška Slatina. Avtomehanik
avtomehanik tovornih vozil; do 11.10.2005; Šmarjetrans Cvetko Jezovšek d.o.o.. Obrtniška ulica 10,3240 Šmarje pri Jelšah. Ekonomski tehnik računovodja; do 18.10. 2005; Osnovna šola Rogatec, Ptujska cesta 30,3252 Rogatec.
Srednja strokovna ali splošna izobrazba
plesni vaditelj; do 19.10.2005; Društvo plesnih dejavnosti Roily Rogaška, Celjska cesta 3, 3250 Rogaška Slatina.
UPRAVNA ENOTA VELENJE
Gradbeni delavec transportni delavec v Šoštanju-gradbena in pomožna dela pri sanaciji - m/ž; do 2.11.2005; Tehnocomerc d.o.o., Dravska ulica 9, 2000 Maribor;
gradbeni delavec-pomožna gradbena dela pri sanaciji in gradnji objektov; do 2.11.2005; Tehnocomerc d.o.o.. Dravska ulica 9, 2000 Maribor. Delavec brez poklica pomožni delavec (izvajanje pomožnih del v oddelku proizvodnje, čiščenje demontiranih in rezervnih delov, orodja in materiala, pridrževanje, vijačenje in odlaganje delov in sklopov pri odpravljanju napak, čiščenje mazanje, vzdrževanje in izklapljanje stroj; do 18.10.2005; Beltec d.o.o., Cesta Simona Blatnika 18,3320 Velenje;
natakar strežba pijač; do 14.10. 2005; Smajlovič Romana s.p., Ip-pon-caffe bar in trgovinske storitve Smajlovič Romana-ippon, Cesta Lole Ribarja 1,3325 Šoštanj;
voznik taksija; do 14.10.2005; Svetko Jožef s.p. Taxi Pepi, Šlan-drova cesta 21,3320 Velenje. Mizar
mizar za pomožna dela v proizvodnem procesu lesne industrije; do 11. 10. 2005; Adecco h.r. kadrovsko svetovanje d.o.o. podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje.
šivilja; do 14.10.2005; Aja lina d.o.o. proizvodno trgovsko podjetje, Koroška cesta 65,3320 Ve-
Prodajalec
prodajalec; do 18. 10. 2005; Spar Slovenija d.o.o. Spar Velenje, Kidričeva cesta 2,3320 Velenje. Kuhar
samostojni kuhar opravlja naloge: samostojno delo v kuhinji, predpriprava jedi, samostojno kuhanje, priprava svežih in pečenih jedi, vodenje evidence materiala za nabavo, priprava jedilnikov, do 18. 10. 2005; Adecco h.r. kadrovsko svetovanje d.o.o. podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6,3000 Celje. Srednja poklicna izobrazba voznik tovornega vozila; do 22. 10.2005; Bačovmk Robert-Avto-prevozništvo, Veliki vrh 30,3327 Šmartno ob Paki. Strojni tehnik
plastilec in obdelovalec polimerov; do 18.10.2005; Veplas d.d., Štrbenkova cesta 1,3320 Velenje. Elektrotehnik energetik elektro vzdrževalec in posluže-valec strojev-vzdrževanje, nastavljanje in posluževanje strojev (klasičnih stružnic, rezkalnih strojev, ncincncstrojev), ugotavljanje napak na strojih, zamenjava delov, redno servisiranje, vodenje evidenc o popravilih; do 12. 10. 2005; Ttenkwalder d.o.o.. Dunajska 105, 1000 Ljubljana. Gradbeni tehnik izmere, nabava materiala, kalkulacije, ponudbe, vodja gradbišča; do 21. 10.2005; Mel-bau d.o.o., Jenkova cesta 17,3320 Velenje. Prometni tehnik disponent - organizator prevoza tovora v slo in tujini - promet, do 18. 10. 2005; Camlek Berto s.p., Podkraj pri Velenju 46,3320 Velenje.
Srednja strokovna ali splošna izobrazba
delovodja; do 12. 10. 2005; Tekavec d.o.o.,podjetje za inženiring in consulting, cesta 15,3320 Velenje. Univ. dipL inženir strojništva vodja poslovne enote Velenje; do 14. 10. 2005; Firšt Elizabeta s.p., Firšt-rototehniká, Radegunda 54, 3330 Mozirje. ^UruV. dipl. inženir elektroteh-
univ.dipl.ing.elektrotehnike'do 18. 10. 2005; Blues d.o.o., Štrbenkova 10,3320 Velenje.
Diplomirani inženir geodezije (vs)
pripravnik za uradniško delovno mesto - svetovalec; do 14.10. 2005; RS ministrstvo za okolje in prostor, geodetska uprava RS območna geodetska uprava Velenje, Prešernova cesta 1,3320 Ve-
Univerzitetni diplomirani eko-
vodja knjigovodske službe ; do 11.10. 2005; Fori d.o.o., Prešernova cesta 1,3320 Velenje.
UPRAVNA ENOTA ŽALEC
Delavec brez poklica gradbena dela - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 18.10. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje. Snažilka
čiščenje pisarniških in proizvodnih prostorov; do 18. 10. 2005; Saps d.o.o„ Mestni trg 5, 3210 Slovenske Konjice.
Upravljalec lahke gradbene mehanizacije
strojnik lahke gradbene mehanizacije - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 18. 10. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje. Slaščičar
slaščičar; do 14.10. 2005; Pekarna Postojna d.o.o. proizvodnja, trgovina in gostinstvo. Kolodvorska cesta 5,6230 Postojna.
samostojni mizar; do 18. 10. 2005; Vgradne omare hoby d.o.o., Podlog v Savinjski dolini 60,3311 Šempeter v Savinjski dolini. Orodjar
orodjar; do 14.10.2005; Manpower d.o.o. podružnica Maribor, Gregorčičeva ulica 27,2000 Ma-
pomoč pri montaži dimnikov; do 18.10.2005; Alboplus, proizvodnja, trgovina, storitve, d.o.o., Juhartova ulica 19,3311 Šempeter v Savinjski dolini. Strojni mehanik mehanik na stroju težke gradbene mehanizacije - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 18. 10.2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje. Elektrikář energetik montaža garažnih in industrijskih vrat; do 15.10.2005; Perger Janko s.p. Braslovče, elektro storitve -Jany, Preserje 16,3314 Braslovče. Elektromehanik obratni električar^ do 14. 10. 2005; Feniks d.o.o. Žalec, Cesta Žalskega tabora 10,3310 Žalec. Čevljar
čevljar-moški; do 13.10.2005; Novak Alja s.p.a. - Viryent unikatno oblikovanje čevljev, Vransko 131, 3305 Vransko. Tesar
tesarska dela - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 18.10. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje. Zidar
zidarska dela - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 18.10. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12.3000 Celje.
Strojnik gradbene mehanizacije za zemeljska dela
strojnik težke gradbene mehanizacije - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 18. 10. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 18. 10. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje;
voznik tovornjaka v mednarodnem prometu (Evropa, Anglija); do 14.10.2005; Cvijanovič Mladen s.p., Ozren avtoprevozništvo, Zgornje Grušovlje 20,3311 Šempeter v Savinjski dolini. Prodajalec
prodajalec elektrotehničnega blaga; do 20. 10. 2005; Elektro Krašovec d.o.o. Prebold, Soseska 13, 3312 Prebold;
prodaja tehničnega blaga; do 20. 10.2005; Kopič Maja s.p. Petrovče - Europhone, Leveč 56, 3301 Petrovče.
samostojni kuhar opravlja naloge: samostojno delo v kuhinji, predpriprava jedi, samostojno kuhanje, priprava svežih in pečenih jedi, vodenje evidence materiala za nabavo, priprava jedilnikov; do 18.10.2005; Adecco h.r. kadrovsko svetovanje d.o.o. podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6,3000 Celje.
Srednja poklicna izobrazba strojnik gradbene mehanizacije; do 20.10.2005; Podpečan Zvonimir s.p. Vransko - avtoprevozništvo, Prekopa 12, 3305 Vransko. Strojni tehnik
izmenovodja - planiranje, organiziranje, vodenje delavcev in proizvodnje v izmeni - delovno mesto je v Preboldu; do 11. 10. 2005; Saps d.o.o.. Mestni trg 5, 3210 Slovenske Konjice. Elektrotehnik
tehnologa vzdrževanja (m/ž) pomoč pri prenosu tehnologij, programiranje krmilnikov, predpisovanje postopkov za vzdrževanje, izvajanje vzdrževalnih del, izdelava polizdelkov, - delo v Žalcu; do 12.10.2005; Trenkwalder d.o.o., Dunajska 105,1000 Ljubljana. Gradbeni tehnik gradbeni delovodja - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 18. 10. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje. Ekonomski tehnik komercialist, trženje blaga; do 18.10.2005; Martin d.o.o..Žalec, Hmeljarska ulica 1,3310 Žalec.
Srednja strokovna ali splošna izobrazba
knjigovez - priprava materialov za vezavo, vezava knjig in drugih papirnih materialov, priprava in nastavitev strojev; do 18.10.2005; Marginalija d.o.o.. Rimska cesta 98,3311 Šempeter v Savinjski dolini.
Inženir gradbeništva referent v oddelku tehnične komerciale in priprave dela - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 18.10.2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje;
vodja gradbišča - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 18. 10.2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje. Univ. dipl. inženir elektroteh-
tehnolog procesa, tehnolog izdelka, zagotavljanje in urejanje tehnoloških procesov, postopkov, dokumentacije -delovno mesto v Preboldu; do 11.10.2005; Saps d.o, o., Mestni trg 5,3210 Slovenske Ko-
Univerzitetni diplomirani eko-
samostojni knjigovodja, računovodja - delovno mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 18. 10. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje. Univerzitetni diplomirani psi-
prva socialna pomoč in javna pooblastila za področje družine; do 14.10.2005; Center za socialno delo Žalec, Mestni trg 5,3310 Žalec.
www.novitednik.com
Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško. radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 4225190, fax: (03) 5441032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150, petkovega pa 300 tolarjev. Naročnine: Majda Klanšek
Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
Odgovorna urednica: Tatjana Çvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Sarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik(®nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si

Celje, kot ga današnji meščani več ne pomnimo.
Zazrti v preteklost
Če boste v Celjunaleteli na dame in gospode, za katere se zdi, da so prišli iz 19. stoletja, ne skrbite, čisto dobro vidite. Čas 19. stoletja, ko je v Celju vrelo med Slovenci in nemško gospodo, je že pred leti obeležil dr. Janez Cvirn v knjigi »Kri v luft! Čreve na plot!« in v njej orisal takratni utrip življenja v Celju. Med snemalno ekipo smo bili tudi mi, sedli smo v časovni stroj in se skupaj s producentsko hišo Visual produc-
tion, soavtorjem scenarija in režiserjem Miranom Zupani-čem ter številnimi igralci in statisti premaknili nazaj v leta, ko se je odločalo o prihodnosti slovenskega naroda - nemški nacionalizem je že bil na svojem pohodu. V ozadju boste prepoznali celjski Muzejski trg, Celje pa bo še kakšen teden v znamenju snemanja dokumentarnega filma. Če se boste sprehodili skozi ulice našega bisera ob Savinji, vam bo dobro jutro morda zaželela gospoda v cilindrih ... Več o celotnem projektu pa v sliki in besedi v petkovem Novem tedniku.
PM, foto: AŠ
Med letošnje zlatoporo-čence sta se uvrstila tudi Ljudmila in Jakob Slemen-šek iz Celja. V zakonu sta se jima rodila dva sinova, danes pa jima veliko veselja v njun dom, ki sta si ga postavila leta 1962, prinaša osem vnukov. Svečani obred zlate poroke je bil v celjski poročni dvorani, cerkveni del pa pri sv. Jožefu, kjer se je slavje nadaljevalo v družinskem krogu.
Veliki miting na Ostrožném leta 1954 je bil za Ljudmilo in Jakoba še posebej pomemben dan. Takrat se je zgodilo, da je Jakob, Frankolovčan, po poprejšnjem daljšem prijateljevanju Ljudmilo iz Dobrovelj povabil na čaj in na sendvič ter jo zasnubil, leto dni kasneje pa sta se poročila. Ljudmila je bila 27 let učiteljica, potem se je zaradi bolezni invalidsko upokojila, Jakob pa je bil od leta 1953 zaposlen v tovarni tehtnic v Celju, kjer je dočakal upokojitev. Njuna prva velika želja je bila, da si zgradita hišo, lasten dom, kar jima je z veliko truda in odrekanj tudi uspelo.
Zibala sta dvakrat, najprej sina Dušana, potem spet sina, Boruta. Lepo sta poskrbela za njuno izobrazbo, tako da je Du-
Zlati Jubilej osnovne šole
Nekdanji učenci in učenke iz osnovne šole Nova Cerkev pri Vojniku so 20. avgusta praznovali 50. obletnico - zlati jubilej, odkar so zadnjič prestopih prag osnovne šole. To je bila prva generacija osemletke.
Srečah so se že tretjič, prvi dve srečanji sta bili za 40. in 45 obletnico. Prisrčno srečanje so pripraviti v prelepem okolju bifeja Koprivnik v Soc-ki.
Posebno doživetje je vedno srečanje s sošolci in sošolkami, ki pridejo iz tujine. Takšnih je kar nekaj. Na dan pri-
vrejo spomini iz šolskih dni. Zelo so bih veseli in hvaležni, da so imeli ob sebi kar tri učitelje, ki so jim nekoč vlivali znanje. To sta bila Silva in Svetomir Drofenik iz Celja in najstarejši učitelj, zadnji ravnatelj Rudi Vizjak, prav tako iz Celja, ki je že dopolnil častitljivih 87 let.
Vsi so bili dobro razpoloženi ob prijetni domači glasbi in petju pesmi iz svojih mladostnih dni. Srečanje je kar prehitro minilo, vsi pa so si zaželeli, da bi se v bodoče bolj pogosto srečevali.
HT
Dobra setev, obilna žetev
Kaj pod obleko skriva Tina?
ki se jim tudi zunaj službe posveča. Bodoča starša se bosta tako za nekaj časa odpovedala eksotičnim potovanjem, ki sta si jih že večkrat privoščila, in se z vso vnemo posvetila novemu družinskemu članu.
AB
MoJa poroka na straneh Novega tednika
Če želite, da bi vaš najsrečnejši dan v življenju zabeležili tudi na straneh Novega tednika, nas pokličite na tel. št 4225-190 ali pišite na elektronski naslov: tednik@nt-rc.si.
Zlata
šan danes diplomirani ekonomist, Borut pa diplomirani elektronik, oba pa sta zaposle-navšolskem centru Celje. Obema sta pomagala tudi pri gradnji njunih hiš. Dušan ima šest otrok, Borut dva, zlatoporočen-ca Slemenšek pa kar osem vnukinj in vnukov. »Najina velika sreča je, da sta se oba sinova srečno poročila, da imava dobri snahi, ki sta tudi zelo skrb-
ni ženi in mamici, najina največja želja pa je, da bi bili najini vnuki zdravi,« je povedala Ljudmila, na vprašanje, kaj je potrebno za dolgo, trdno in lepo zakonsko zvezo, pa je odgovorila: »Potrpljenje, pa spoštovanje drug drugega. In ves čas je Ireba delati ter imeli pred sabo enake cilje.«
Zakonca Slemenšek sta dobro sejala, da imata da-
nes dobro žetev. Ljudmih je v veliko veselje njen vrtiček, ki ga skrbno obdeluje, Jakob pa se največ zadržuje pri sadnem drevju, pa najrazličnejša hišna popravila mu tudi lepo in koristno izpolnjujejo čas. Seveda pa sta oba najbolj srečna, ku se ua hišnih vratih pojavijo njuni najdražji.
M.A.
Vsestranska medijska osebnost in znana Celjanka mlajše generacije Tina Hu-removič in njen izvoljenec Dejan Pušnik si ustvarjata skupno gnezdo. Da pa bo novi domek še bolj poln ljubezni, sta naročila »podmladek«. Čeprav se zelo vitki Tini še ne pozna, da je v 5. mesecu nosečnosti, že skriva lepo zaobljen trebušček. Tina je glede nosečnosti še skrivnostna, Dejan pa poln ponosa pove, da bosta zibala. Bodočega očka zanima vse v zvezi z dojenčki in komaj čaka konec marca, ko naj bi se jima pridružila deklica. Tina pa priznava, da jo je kar malo strah nove vloge, saj bo mamica prvič, si bo pa z veseljem vzela premor od številnih aktivnosti.