Terme Pt jj SA\A HOTELS 4 RESOH S Torek:Tednikov kopalni dan ^ -50 % na odraslo ali otroško Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite vTermalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 19. decembra 2017. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami,ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. celodnevno vstopnico usa t: 02/ 7494 530 e: termalni.parl-@terrne-ptuj.si Izobraževanje Podravje • Neenaka obravnava za enako delo učiteljev O Stran 10 Dominko d.o.o. i TEHNIČNI ~ PREGLEDI TRAKTORJEV IN TRAKTORSKIH PRIKLOPNIKOV NA TERENU Razpored najdete na zadnji strani Štajerskega tednika, dne 7.3.2017. Ptuj, petek, 3. marca 2017 letnik LXX • št. 18 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR RADIOPTUJ ^89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-ptuj.si Podravje Kidričevo • Tri semaforizirana krožišča skozi »šumo« O Stran 6 Politika Videm • Vrtec od marca dražji O Strani 8 in 9 Ljudje in dogodki Ptuj • Novi ptujski krof, ptujski pustni burger O Stran 15 Politika Majšperk • Karte glede izbire ravnatelja so na mizi O Stran 9 Šport Strelstvo • Kevin Venta do odličja v Indiji O Stran 13 Ptuj • Karnevalske skupine lačne iz šotora domov Policijsko spremstvo za klobase Medtem ko je sama nedeljska karnevalska povorka tekla gladko, pa dogajanje po njej Ptuju nikakor ni v ponos. Ob prihodu v karnevalsko dvorano so namreč številni nastopajoči ugotovili, da je zmanjkalo hrane, česar si seveda organizatorji ne bi smeli privoščiti. V tem tednu je pričakovano sledilo prenašanje odgovornosti med tistimi, ki bi morali poskrbeti za prehrano nastopajočih skupin... Več na straneh 2 in 3. X y / / Foto: Črtomir Goznik Pokojnine * Novosti pri izplačilu letnega dodatka O Stran 2 Ormož, Središče * Sredi dravskega mostu panelna vrata V središču • . RdeMjuazdr^ HdeiOilven IKSInišnigei O Strani 4 in 5 Kronika • v ■ Politika * Znana nova ravnateljica Vrtca Ptuj O Stran 24 O Strani 4 in 5 po kata-1 strofalnem pozarui v Gradiscah 2 Štajerski Šport mladih, rekreacija petek • 3. marca 2017 Ptuj • Vroče dogajanje po povorki: skupine iz šotora lačne domov Policijsko spremstvo za klobase - do Medtem ko je sama nedeljska karnevalska povorka tekla gladko, pa dogajanje po njej Ptuju nikakor ni v ponos. Ob prihodu v karnevalsko vili, da je zmanjkalo hrane, česar si seveda organizatorji ne bi smeli privoščiti. Nekatere skupine naj bi to tako razjezilo, da so napadli tako karje. V tem tednu je pričakovano sledilo prenašanje odgovornosti med tistimi, ki bi morali za prehrano nastopajočih skupin poskrbeti. Da potrebovali celo policijsko spremstvo... Organizacijo 57. Kurentovanja je letos prevzel novoustanovljeni Zavod za turizem Ptuj, ki je dogajanje v karnevalski dvorani na podlagi razpisa dodelil agenciji Novelus. Kot je pojasnila Katja Gonc, direktorica Zavoda za turizem, je bilo s tem podjetjem pisno dogovorjeno, da poskrbijo tudi za pre- hrano skupin v karnevalski dvorani v nedeljo po povorki. A se je zapletlo. Po skoraj treh urah mimohoda po mestnih ulicah in trgih, ko so karnevalske skupine vendar prišle do dvorane, so se začeli zapleti. Lačni udeleženci povorke so kot vsako leto pričakovali, da jih bo v dvorani pričakala malica, a je te v nekaj minutah zmanjkalo. Ziher: „Naročeno je bilo, da klobase dobavljamo tri ure!" > „Zaradi režima požarne varnosti nam niso omogočili priprave oz. kuhanja klobas na samem mestu dogodka, kar bi bilo logično po vseh standardih in normativih. Ves čas so omejevali tudi število potrebnih naprav za pripravo hrane; kot razlog so navajali, da nimajo dovolj velike priključne moči na električnem omrežju, ter nam niso zagotovili ustreznega prostora. S tem so omejevali tudi strežbo klobas skozi celotno obdobje karnevalske dvorane ter pizz in hamburgerjev. Strežbe hrane ni opravljala družba Žiher, d. o. o. , iz sistema sledenja se vidi, da smo se po navodilih Grabrovčeve še zjutraj v šotoru dogovorili, da »pred tretjo uro (popoldne, op. a.) ne bo nič«, zato menimo, da smo na dogodek prispeli pravočasno. Bil je tudi dogovor, da se hrana dobavlja tri ure," pravi Marko Žiher, direktor družbe Žiher. Tadej Tos na Facebooku 26. februar: Z ene povorke nemreš it lačn domu - z druge pa nemreš it domu sit ... 27. februar: Drugo leto po povorki častim klobaso pa kruh za vsakega nastopajočega - kot Ptujčan se opravičujem vsem, ki ste šli lačni domu ... „Za malice v okviru povorke je za nas kot organizatorja dogajanja v karnevalski dvorani poskrbelo podjetje Žiher, d. o. o., ki pa je z dostavo hrane (klobas) zamujalo na dan dogodka. Hrane tako ni zmanjkalo, temveč je zamujala. Klobase so bile očitno res zelo vroče ... Pripraviti bi morali 2500 malic, kolikor je bil podatek Zavoda za turizem, in toliko smo in so jih tudi zagotovili. Po prvotno pripravljenih 1500 malicah je omenjeno podjetje odšlo v svojo restavracijo po dodatnih 1000 malic, na kate- re so gostje povorke morali čakali še približno pol ure," trdi Katja Grabrovec, direktorica podjetja Novelus. Nejevoljni, razburjeni in lačni udeleženci povorke so svojo jezo jasno pokazali, organizatorji pa so jih (očitno precej neuspešno) skušali miriti in so jim ponudili brezplačno pijačo. „Kar smo še lahko storili, je bilo to, da smo tistim, ki so zaradi čakanja predhodno odšli domov, ponudili brezplačen vstop na dogodke v dvorani in nekaj skupin je omenjeno ponudbo tudi sprejelo,« še dodaja direktorica Novelusa. Na vprašanje, čigava odgovornost je nastala situacija oz. očitno Slovenija, Podravje • Novosti pri izplačilu letnega dodatka Slaba novica za tiste, ki prejemajo pokojnino iz tujine Višine letnih dodatkov in cenzusov se letos ne bodo spremenile, vendar Zakon o izvrševanju proračunov za leti 2017 in 2018 določa novosti za tiste uživalce pokojnin, ki poleg slovenske pokojnine oz. nadomestila prejemajo tudi pokojnino, ki jo izplačuje tuj nosilec pokojninskega ali invalidskega zavarovanja. Po novem se bo namreč tudi ta štela v znesek pokojnine oz. nadomestila. Na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) so pojasnili, da bodo tem uživalcem letni dodatek izplačali le v primeru, če skupna vsota vseh pokojnin ne bo presegla zastavljenega cenzusa 750 evrov: »Višina letnega dodatka se za te uživalce določi glede na skupen znesek pokojnin oz. nadomestil iz slovenskega pokojninskega sistema ter pokojnin, prejetih iz tujine. Če uživalec prejema slovensko pokojnino v sorazmernem delu, se mu tudi letni dodatek obračuna in izplača v sorazmernem delu.« Spremembe se tičejo vseh, ki so imeli 1. januarja letos prebivališče v drugi državi, pa tudi tistih, ki so imeli bivališče v Sloveniji in se jim pokojnina po določbah mednarodnih po- godb izplačuje v sorazmernem prejemajo tudi pokojnino od naštete uživalce pokojnin bodo delu ali po podatkih Finančne tujega nosilca pokojninskega o novostih tudi uradno obvestili uprave Republike Slovenije in invalidskega zavarovanja. Vse in jim poslali obrazce, ki bodo Letni dodatki za leto 2017 Višina pokojnine (€) 1 Znesek letnega dodatka (€) Do 414 390 Od 414,01 do 518 250 Od 518,01 do 622 190 Od 622,01 do 750 140 Nad 750 Letni dodatek se ne izplača. Do 622 190 Od 622,01 do 750 140 Nad 750 Letni dodatek se ne izplača. Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je lani pokojnino iz tujine prejemalo okoli 87.000 Slovencev, skoraj četrtina od njih iz Nemčije. šteli kot dokazila o višini tuje pokojnine. Izpolnjene obrazce bo mogoče vrniti elektronsko prek spleta ali pisno po pošti. Tistim, ki bodo vrnjeno dokazilo poslali do konca letošnjega aprila, bodo letni dodatek izplačali do 30. septembra letos. Če bodo uživalci pokojnin dokazilo poslali do konca septembra, bodo letni dodatek prejeli do konca tega leta. Če na ZPIZ vrnjenega dokazila sploh ne bodo prejeli, letnega dodatka ne bodo izplačali. Vsi drugi bodo letni dodatek prejeli skupaj z redno pokojnino za mesec julij. Izplačani bodo štirje različni zneski, glede na višino pokojnine. Na ZPIZ ob tem opozarjajo, da kot znesek pokojnine šteje seštevek osebne in dela vdovske pokojnine oz. seštevek zneskov družinske pokojnine po prvem in drugem roditelju. Eva Milošič Foto: arhiv Vir: ZPIZ Foto: CG Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@ radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij' in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 3. marca 2017 Ljudje in dogodki Štajerski 3 šotora dvorano so namreč številni nastopajoči ugoto-organizatorje Kurentovanja kot kuharje in nata-pa je druga dostava sploh prišla do šotora, so Foto: Črtomir Goznik Lačni in žejni? slaba organizacija, pravi, da prelaganje odgovornosti zadev ne bo rešilo, a vendar nadaljuje: „Dejstvo je, da so nekateri ostali lačni, in to ni dobro. Odgovornost pri dobavi in zamudi malic vsekakor nosi podjetje Žiher, ki pa smo ga izbrali mi. Omenjeno podjetje je svojo napako obžalovalo in se zanjo tudi že večkrat opravičilo.« Opravičila deževala, lakota ostala ... Za zaplet se je vsem skupinam opravičil tudi Zavod za turizem. Kot so zapisali, so Novelusu oddali naročilo dostave malic, ki pa je nalogo zaupal gostincu Žiher, d. o. o. „Polurno čakanje na dosta- Medtem ko so v Zvezi društev kurentov z izvedbo same povorke zadovoljni, pa imajo o zapletih s hrano drugačno mnenje. „Kritika lahko leti na organizatorja prehrane, saj je bila hrana v šotor dostavljena s polurno zamudo in je potem med deljenjem tudi zmanjkala. Nekatere skupine so zaradi tega zapustile šotor in na poti domov same poskrbele za svojo prehrano. V bistvu ne gre za to, da bi bili tako strašno lačni, ampak je zaradi zamude nastala nepopisna gneča pred delivci hrane, ljudje so tavali po šotoru, v katerem so imeli spet probleme s plačilnimi karticami, saj niso delovale blagajne, tako da smo bili tudi brez pijače," pravijo vodilni možje Zveze, predsednik Vlado Hvalec ter podpredsednika Rado Škrjanec in Nino Galun. Kot še dodajajo, so nekatere skupine karnevalsko dvorano zapustile nemudoma, ne da bi čakali na malico. Na vprašanje, kako komentirajo dejstvo, da so številni sodelujoči v povorki dobesedno šli lačni domov, kar Ptuju najbrž ni v ponos, pa odgovarjajo: „Vsekakor ne. Kurentovanje temelji na nastopajočih, predvsem kurentih in korantih, ki so jedro celotnega festivala. Nesprejemljivo je, da morajo slednji preznojeni čakati v vrsti na razdelitev hrane. Za nastalo situacijo je seveda odgovoren organizator prehrane, saj je vedel, kdaj je povorka in koliko je sodelujočih." A kljub jasno izraženi nejevolji odpoved ponedeljkovega obiska kurentov na MO Ptuj naj ne bi bila posledica zapletov po povorki. „Zveza društev kurentov je pripravljala obisk ptujske Mestne hiše že v petek, 24. februarja, vendar je bil ta zaradi dežja odpovedan. Hkrati z dogovorom o odpovedi smo od MO Ptuj prejeli vabilo, da jih obiščemo na pustni ponedeljek, vendar je dejstvo, da je ta dan večina skupin kurentov in korantov zasedenih (Videm, Dornava, gostovanja ...), zato dogodek ne bi bil smiseln. Prepričani smo, da bomo v prihodnjih letih tak obisk Mestne hiše in predstavitev kurentovega obredja uspešno izvedli in da bo postal tradicionalen," so pojasnili predstavniki Zveze društev kurentov. So res postregli 2500 klobas? Za malice v karnevalski dvorani po povorki bi po besedah Katje Grabrovec po prvotnem načrtu moralo poskrbeti podjetje Terme Maribor. A ker to naj ne bi utegnilo zaradi drugih obveznosti, kar so jim sporočili teden dni prej, so se dogovorili s podjetjem Žiher. Gra-brovčeva pravi, da je bilo to edino, ki je bilo sploh pripravljeno sprejeti to delo. „Bili smo pogodbeno omejeni z zneskom, iskali smo različne variante, a ta se je zdela najboljša," še dodaja. A očitno so v Novelusu videli tudi v tem načinu možen vir zaslužka. Namreč, ugotovili smo, da je bila cena posamezne malice določena s pogodbo bruto 3,5 evra. To pri naročilu 2500 kosov znese 8.750 evrov. Od tega denarja bo le okrog 1.000 evrov za njihovo storitev (kuhanje, dostavo in embalažo malic) šlo podjetju Žiher, ostalo Novelusu, ki je klobase tudi kupil. Tudi v šotoru je podjetje Žiher klobase prodajalo za organizatorja karnevalske dvorane, ki je očitno tudi na ta način želel nekaj zaslužiti. Zanimivo pa je tudi to, da so, kot pravi Grabrovčeva, na koncu vendar postregli 2500 klobas - kar bodo seveda tudi dobili plačano, pa čeprav je jasno, da so številne karnevalske skupine iz dvorane odšle pred drugo dostavo malic ... vo malic je nedopustno tako za Zavod za turizem Ptuj kot tudi za organizatorja karnevalske dvorane, ki je tudi nemudoma poskrbel za dodatno pijačo. Vsem, ki ste z razumevanjem počakali na malico, se iskreno zahvaljujemo. Hkrati sporočamo, da bomo od ponudnika gostinskih storitev zahtevali uradni odgovor, zakaj je prišlo do zamud pri dostavi. Ne želimo, da bi takšen zaplet pokvaril vzdušje tako izjemne mednarodne povorke," piše v dopisu, ki so ga naslovili na vse skupine. In čeprav so torej bili mnenja, da je prelaganje odgovornosti nesmiselno, so to v največji meri prenesli na podjetje Žiher, ki pa seveda zadevo vidi povsem drugače. Kot nam je pojasnil Marko Žiher, so imeli v karnevalski dvorani težave vse od prvega dne. Pomemben je tudi podatek, da je omenjeno podjetje za Novelus opravljalo le storitev. „Mi smo poskrbeli za kuhanje klobas, prilogo in embalažo, medtem ko so oni prevzeli strežbo. Medtem ko je lani delalo 20 natakarjev, jih je letos to isto delo opravljalo približno 10. Dejstvo je, da bi stvari lahko bolje stekle, če bi se zadeve skoordinirale prej. Nam so naročili, naj bomo z delom malic v šotoru okrog 15. ure, kar je bilo očitno prepozno. Kakorkoli, tudi sam sem se opravičil, a Novelus in Zavod za turizem bi morala zadevo boljše organizirati. Seveda pa sedaj krivdo prelagajo na nas, to smo tudi pričakovali," pravi Žiher. Tudi sam se je skupinam opravičil in dejal, da so težave pri dostavi hrane za udeležence pustne povorke nastale tudi zaradi težkega ter skorajda onemogočenega dostopa do karnevalske dvorane. "Menimo, da bi lahko bila komunikacija boljša, saj nismo imeli točnih informacij o hitrosti poteka povorke, kot tudi ne omogočenega dostopa do prireditvenega prostora, kljub vsemu obžalujemo nastalo situacijo," še dodaja. Kakorkoli, ob 15.30 naj bi tudi druga dostava klobas prispela do šotora. Kot pravi Grabrovčeva, s policijskim spremstvom, saj drugače ni bilo možno. Sama pa pripominja: poanta ni bila v tem, da je strežba počasna, ampak v tem, da malic ni bilo v karnevalski dvorani. Dženana Kmetec Foto: EM FOTO: Mojca Vtič 4 Štajerski Šport mladih, rekreacija petek • 3. marca 2017 Ptuj • Težka finančna situacija Splošne bolnišnice Ptuj Bodo zaposleni v ptujski bolnišni Kljub optimističnim napovedim je finančna situacija Splošne bolnišnice Jožeta Potrča na Ptuju izjemno zaskrbljujoča. Postala rešitev se bo svet zavoda, ki je razpravljal v ponedeljek, vnovič sestal že čez nekaj dni. Je pa ta vodstvo Bolnišnice šokiral še Marijana Borštnarja Dornava. Ptujski bolnišnici grozijo z izvršbami Eden izmed razlogov za dodatno zadolževanje ptujske Bolnišnice v višini treh milijonov evrov je tudi poslabšanje likvidnostne situacije. Zaradi groženj z izvršbami, ki jih redno prejemajo od dobaviteljev, so imeli na ministrstvu za zdravje minuli teden urgentni sestanek. Predstavniki ministrstva naj bi predlagali, da tudi svet zavoda obravnava predlog zadolžitve. Ena največjih bojazni, ki preži na ptujsko Bolnišnico, je grožnja z izvršbo UKC Maribor, ki zahteva plačilo dolga v višini en milijon evrov. „Ta situacija nas lahko v trenutku potopi," je bil jasen Levanič. Kot je še pojasnil Boris Kmetec, finančnik ptujske bolnišnice, plače zaposlenim izplačujejo zgolj zato, ker si 400.000 evrov sposodijo, zdaj pa v soglasju z ministrstvom razmišljajo o najemu treh milijonov. Pritiskajo pa na SB Ptuj tudi farmacevtska podjetja, ki redno grozijo z ustavitvijo dobave zdravil in opreme. Podatek, da je likvidnostna situacija izjemno težka in da se lahko zgodi, da februarske plače marca ne bodo izplačane zaposlenim, je zaskrbel člana sveta Mirana Goluba. „Če ne bomo česa naredili, sploh ne bom več sedel v tem svetu zavoda," je še bil jasen. Na tokratni seji pa je bila prvič prisotna nova članica, ki jo je imenovala Vlada RS, in sicer Barbara Tiselj, ki je nadomestila Julijo Karlovšek. Da je situacija izjemno resna, smo na seji sveta zavoda Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča (SB) Ptuj v ponedeljek slišali velikokrat. Na to kaže tudi dejstvo, da so le za potrditev dnevnega reda potrebovali 45 minut. Gradivo za sejo naj bi člani sveta prejeli zelo pozno, kar se jim je zdelo nesprejemljivo, saj da niso imeli možnosti za predelavo obsežnega gradiva. Ob tem pa so tik pred sejo na mize dobili tudi predlog za potrditev zadolževanja v višini tri milijone evrov. Kot je pojasnilo vodstvo SB Ptuj, je razlog v težki situaciji, saj da imajo velike likvidnostne težave. Vlogo za zadolževanje je na predlog ministrstva za zdravje bolnišnica že oddala. Matematika in pričakovanja, ki se niso izšla Čeprav so tako člani sveta zavoda kot vodstvo ptujske Bolnišnice trdili, da so na isti strani, je bilo med njimi tokrat čutiti veliko napetost. Zelo veliko očitkov je letelo na predvidevanja in pričakovanja vodstva bolnišnice, da bo ta v letu 2016 poslovala pozitivno. Kot je še v začetku decembra lani poudarjal direktor SB Ptuj Andrej Levanič, so za minulo leto imeli optimistične načrte. Čeprav je ves čas izpostavljal težek položaj Bolnišnice in dejstvo, da težav iz preteklih let sami ne bodo zmogli rešiti, je pričakoval, da bodo leto zaključili s pozitivnim poslovanjem, a očitno zmotno. Namesto želenega presežka prihodkov nad odhodki so pridelali kar 1.178.220 evrov minusa. Po mnenju Levaniča je razlogov za to več: sproščena napredovanja javnih uslužbencev, višji regres, dodatne zaposlitve in kot ključno razlika med realizirano in plačano utežjo povprečnega primera ter neplačanimi, a opravljenimi storitvami. Čeprav je ptujska bolnišnica v preteklem letu zdravila za 1,7 % več akutnih bolnikov in so realizirali za 7,7 % več ute- Direktor SB Ptuj Andrej Levanič pravi, da postaja finančna situacija neob Ormož, Središče • Sredi dravskega mostu panelna vrata O ukrepu lokalne skupnosti niso obvestili Tudi na mejnem prehodu Ormož - Otok Virje sredi dravskega mostu je država februarja postavila panelna vrata, ki jih lahko policisti v primeru migrantskega vala hitro zaprejo. Lokalna skupnost o tem naj ne bi bila obveščena. ^/////////m Komisija za nadzor financ zahteva podatke o stroških Komisija DZ za nadzor javnih financ od vlade zahteva podatke o skupnih stroških postavitve žične in panelne ograje na južni meji. Tega odgovora namreč zaradi oznake tajnosti na vladnih dokumentih na sredini seji niso dobili. Kljub temu pa niso izglasovali sklepa, naj vlada umakne oznako tajnosti z vseh dokumentov, povezanih s postavitvijo ograje. Kot je danes povedala Alenka Bratušek, jih je zmotilo, da je posel dobilo popolnoma neznano podjetje Minis iz Žalca, ki je imelo leta 2014 198.000 evrov čistih prihodkov od prodaje ter 0,57 zaposlenega. Vprašala je, kako lahko podjetje s takšnimi referencami dobi 3,5 milijona evrov vreden posel. Ker podatkov nihče ni od odgovornih ni želel razkriti, češ, da gre za vladno tajnost, je Luka Mesec (ZL) predlagal sklep, naj vlada v enem mesecu poroča o skupnih stroških postavitve žične in panelne ograje. Razlog za tajnost dokumentov je po njegovi oceni ali v nesmotrnosti postavitve ograje ali pa v sumljivih poslih. Člani komisije so ta sklep podprli. (sta) V//////////////II / Sredi mostu čez reko Dravo na mejnem prehodu Ormož so postavili panelna vrata. Kot so sporočili z ministrstva za notranje zadeve, je vlada RS sredi oktobra lani sprejela sklep, da se postavitev začasnih tehničnih ovir nadaljuje na nekaterih ključnih območjih, na katerih bi lahko glede na pretekle izkušnje prišlo do poskusov množičnega prihajanja na ozemlje Republike Slovenije. »Kot smo v preteklosti že večkrat pojasnili, gre za nujen in začasen ukrep, ki bo Policiji omogočal učinkovito varovanje zunanje schengen-ske meje v primeru ponovitve množičnih migracij in celovito izvajanje varovanja ljudi in njihovega premoženja. Do zdaj je bilo postavljenih 194 kilometrov začasnih tehničnih ovir, in sicer od mejnega prehoda Gibina v občini Razkrižje do doline reke Dragonje v občinah Piran in Koper. Začasne tehnične ovire smo odstranili na prehodnih mestih, mejnih prehodih, v strnjenih naseljenih, turističnih destinacijah ter na območjih, kjer bi lahko narasel vodostaj reke ogrozil postavljene ovire in jih nadomeščamo s panelno ograjo. Panelne ograje se postavlja na območju PU Murska Sobota, PU Maribor, PU Celje, PU Novo mesto, PU Ljubljana in PU Koper. Začasne tehnične ovire iz panelnih ograj so postavljene v skupni dolžini 34 km, zamenjava poteka v skladu s sprejetim načrtom in v dogovoru z lokalnimi skupnostmi in teče sukcesivno naprej. Mikrolokacij in načrtov ne razkrivamo,« so sporočili z notranjega ministrstva in še dodali, da lokacij, kjer postavljajo bodisi panelno bodisi rezilno ograjo in kovinska vrata, vnaprej ne razkrivajo, saj je načrt postavitve začasnih tehničnih ovir označen s stopnjo tajnosti interno. Ormoški župan: »Kot župan to sedaj prvič slišim« Po trditvah ormoškega župana Alojza Soka pa o postavitvi panelnih vrat na mejnem prehodu petek • 3. marca 2017 Ljudje in dogodki Štajerski 5 ci ostali brez februarske plače? naj bi tako neobvladljiva, da je vprašljivo celo izplačilo februarskih plač zaposlenim. Prav v izogib temu in z namenom iskanja z eno potezo; prvič niso podali soglasja zdravstvenim delavcem za delo izven zavoda, kar ima resne posledice tudi za ZUDV dr. vladljiva, grozijo jim izvršbe, pa tudi prekinitev dobave zdravil, opreme ... ži od plana, so bili odhodki za skoraj 1,2 milijona evrov višji od prihodkov. „Kljub doseženi odlični realizaciji programa zdravstvenih storitev za naše paciente in sledenje njihovim potrebam in ciljem Ministrstva za zdravje po skrajševanju čakalnih dob ter ob izrazitem dvigu povprečne uteži, ki odraža težo zdravljenja in posledične stroške, je prišlo v letu 2016 celo do ponovnega poslabšanja oz. znižanja cene našega dela in storitev. Končna plačana utež SPP je le 1,19, kar je samo 94,8 % realizirane - podobna situacija je le v treh bolnišnicah, ki vse poslujejo negativno - in je najnižja med vsemi splošnimi bolnišnicami v RS, ob tem da ima velika večina preostalih bolnišnic plačano 100-odstotno realizirano utež. Tako je ponovno prišlo do bistveno večje razlike v končnem plačilu za paciente prepotrebnih opravljenih storitev in izpada dohodka v skupnem znesku 867.663 evrov. Temu smo bili priča že v preteklosti in je glavni krivec težav Ormož lokalne skupnosti niso obvestili. Čeprav tako panelna vrata na dravskem mostu stojijo že dobrih 14 dni, župan Sok o tem ne ve nič. »Kot župan to sedaj prvič slišim. Sploh nas niso o tem obvestili in nisem videl teh vrat, pa tudi sicer me ni nihče od občanov nič obvestil ali vprašal,« je začudeno dejal in še dodal: »Sicer pa mediji poročate, da hoče Trump narediti zid z Mehiko, mi Koliko sta nas stali dobava in postavitev vrat, je tajnost Zanimalo nas je še, koliko sta stali dobava in postavitev vrat na mejnih prehodih in kdo je izvajalec. Z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo so sporočili, da je izvajalec in postavljavec vrat isto podjetje kot za dobavo in postavitev panelne ograje, torej podjetje Minis. Ob tem so še dejali, da je bil postopek izbire izvajalca izveden v skladu z zakonom o javnem naročanju in zatrdili, da je bil vedno izbran najugodnejši ponudnik (cena in hitrost dobave). Medtem ko podrobnosti glede dobaviteljev in cen niso želeli razkriti, saj da so ponudbe in sklenjene pogodbe označene s stopnjo tajnosti. Skopo so pojasnili le, da so cene različne glede na širino vrat. .«P ¿¡v- >, • i ' iv , > oz. naša vlada pa dela isto. Samo da je to, kar delamo mi, očitno sprejemljivo, v Ameriki pa ne. Naredili so bodečo žico, da bi ustavljala migrante, sedaj pa ugotavljamo, da v resnici ustavlja nas. Ta vrata, če so jih res postavili, kot tudi žična ograja množice migrantov ne more ustaviti. Lahko edino, če bi za ograjo namestili oboroženo vojsko, kar pa je seveda nesprejemljivo.« V Središču ob Dravi tudi masivna kovinska vrata Kot nam je povedal središki župan Jurij Borko, pa kovinska vrata stojijo tudi na mednarodnem mejnem prehodu Središče ob Dravi in maloobmejnem meddržavnem prehodu Središče - Preseka. A tudi on, kot nam je zagotovil, o namestitvi vrat ni bil osebno obveščen. Glede na to, da je Slovenija tako še bolj zatesnila svojo južno schengensko mejo s Hrvaško - v Središču ob Dravi poleg bodeče žice stojijo tudi masivna kovinska vrata, ki lahko popolnoma zaprejo mejni prehod in prebežnikom preprečijo vstop v državo - smo župana še povprašali, kako vse to vpliva na odnose s sosedi Hrvati. »Na odnose z našimi sosedi to ne vpliva, se pa ob raznih srečanjih na ta račun kaj pošalimo in to je to,« je zaključil Borko. Monika Levanič poslovanja naše bolnišnice," je med drugim pojasnil Levanič. A ravno takšni argumenti direktorja Bolnišnice so precej razburili članico sveta zavoda Majo Starčevič, ki je dejala tudi, da se ji ne zdi prav, da se podajajo izjave, v katerih se zmeraj razlog išče v zunanjih krivcih. Poudarila je, da bi vodstvo v luči dobrega gospodarja moralo spremljati poslovanje skozi vse leto in predvideti, kaj se lahko zgodi, saj je metodologija znana in da nihče ni obljubil dviga uteži. „Tudi regres za prehrano je v ceni, ki jo plača ZZS, zato to ne more biti razlog za slabše poslovanje," je še argumentirala. A Levanič je vztrajal, da so le tri bolnišnice, ki niso dobile plačane 100-odstotne realizacije, med njimi tudi Ptuj. Pojasnil je še, da so leta 2015 dosegli dvig vrednosti uteži z 1,12 na 1,20. Priznava pa, da je del krivde tudi na Bolnišnici, ki v preteklosti ni dosegla ustreznega vrednotenja svojega dela. Povedal je, da imata bolnišnici v Trbovljah in Brežicah vrednost uteži 1,18 in dodal: „Pa nimajo nobene težke industrije, kot mi, če se tako izrazim! Mi smo leta zaostajali za pravilnim načinom izračunavanja, po naši orientacijski vrednosti bi za lani morali dobiti plačano 1,25 SPP, dobili pa smo 1,19, še manj kot leta 2015. Res je, metodologija je za vse enaka, a vhodni podatki so neprimerljivi. Računam, da imamo zaradi tega izpad dohodkov v višini 800.000 evrov, kar je za našo Bolnišnico zelo veliko denarja." Ob tem je Levanič še dejal, da najbrž ni naključje, da je ravno ptujska bolnišnica najslabše plačana bolnišnica v državi. Dženana Kmetec Rdeča luč zdravnikom za delo izven zavoda Čeprav je vodstvo ptujske Bolnišnice na tokratni seji pojasnjevalo, da so soglasja sveta zavoda zdravstvenim delavcem k opravljanju zdravstvenih storitev izven zavoda birokratska zadeva, ki da ne zahteva posebne pozornosti, se člani sveta zavoda s tem niso zadovoljili. Kar nekaj jih je poudarjalo, da je treba biti pri teh soglasjih previden, saj da so ravno zdravniki ptujske Bolnišnice ob stavki večkrat poudarjali, da so kadrovsko podhranjeni. Zato se jim je porajalo vprašanje, kako in zakaj bi potem delali še drugje kot v zavodu, v katerem so zaposleni. Članica sveta zavoda Maja Starčevič je vodstvu bolnišnice naložila, da naj prvotno opravijo programe v zavodu, kar jim bo omogočilo tudi boljše poslovanje. Da se ne strinja s tem, da zdravniki delajo izven zavoda, je jasno dejala tudi predstavnica zaposlenih v svetu zavoda Metka Rašl. Čeprav je tudi Levanič sam pri realizaciji poslovanja za 2016 dejal, da so določeni problemi tudi zaradi nezadostne kadrovske zasedenosti, naj bi na področjih, za katera so zdravniki zaprosili za soglasja, stvari tekle brez težav. Kar pa je v neskladju z zapisanim: namreč vlogo je podal tudi eden izmed anestezistov, tega zdravniškega kadra pa še zmeraj v ptujski bolnišnici manjka. Levanič je bil sicer šokiran nad potezo članov sveta zavoda, z dvema glasovoma proti, dvema vzdržanima in enim za tokrat soglasja zdravstvenim delavcem za opravljanje zdravstvenih storitev izven zavoda namreč niso podali. Bodo pa o tem kmalu razpravljali ponovno. Zavod Dornava brez pediatra? Odločitev sveta zavoda SB Ptuj pa pomeni tudi, daje ZUDV dr. Marijana Borštnarja Dornava do nadaljnjega brez pediatra. Ida Jurgec, direktorica Zavoda Dornava, pravi: „Zagotovo to, da ni soglasja, za nas ne pomeni kaj dobrega. Nas še ni nihče obvestil o tem. Moram reči, da si že dalj časa urejamo možnost pridobiti stalnega zdravnika in vse kaže tako, da ga bomo pridobili v kratkem. Do tedaj bomo pa prosili našo drugo zdravnico, da še kakšen dodaten dan dela pri nas. Je v pokoju, tako da bo najbrž šlo. Moram povedati, da smo v dogovorih z Zdravstvenim domom Arnolda Drolca v Mariboru, ki sodeluje z Zavodom v Hrastovcu in z zapori. Obstajajo velike možnosti, da se vključimo tudi mi in preko njih pridobimo zdravnika, ki bo v celoti pokrival naše potrebe." Foto: CG Foto: arhiv Foto: EM FOTO: Mojca Vtič 6 Štajerski Šport mladih, rekreacija petek • 3. marca 2017 Cirkulane • Po katastrofalnem požaru v Gradiščah Maroh - Bukšekovi si želijo letošnje Na lansko silvestrovo je pogorela stanovanjska hiša v Gradiščah 13 v občini Cirkulane. V plamenih je sedem članov družine preizkušnji priskočili na pomoč, zaupali pa so nam tudi svoje načrte za prihodnost. Požar je povzročila počena inoks cev pri kaminski peči. Oboje je bilo novo; pred nekaj meseci se je k Tanji in Ivanu Marohu priselila hčerka Gloria Bukšek z možem Jernejem in hčerkami Iris, Katjo in Laro, zato so ta del stavbe prenovili. Mlada družina je nameravala v bližini zgraditi svojo hišo, a so ti načrti s požarom splavali po vodi. Vseh sedem članov družine zdaj začasno stanuje v bližnjem vikendu, ki so jim ga prijazno odstopili sosedje. Ostanke pogorele hiše so večidel že pospravili in pravkar pridobivajo potrebna soglasja za nadomestno gradnjo. Pričakujejo, da bodo gradbeno dovoljenje dobili še ta mesec, z gradnjo pa bodo pričeli takoj, ko bo to dopuščalo vreme. V teh dneh bo sku- pina predstavnikov Občine Cirkulane, Centra za socialno delo Ptuj, Območne Obrtne zbornice Ptuj, posameznih podjetij in družine Maroh-Bukšek dorekla, kako bodo gradnjo organizirali, saj naj bi prostovoljno pomoč ponudili tudi obrtniki. Ivan Maroh je pojasnil, da je bila stara hiša po oceni Geodetske uprave RS vredna okoli 54.000 evrov: »Ker je bila notranjost urejena in opremljena na novo, šlo pa je tudi vse premično imetje, ocenjujem, da je škode za okoli 80 tisočakov. Zdaj nam arhitekt projektira novo hišo; predračun znaša okoli 120.000 evrov, nižja cena zaradi novih standardov ni mogoča.« Nadomestna gradnja bo videti približno enako kot prejšnja hiša - stala Še vedno lahko pomagate V družini Maroh - Bukšek pravijo, da jim hrane, oblačil in pohištva več ne primanjkuje, zato bi jim največ pomenila finančna sredstva za gradnjo nove hiše. Pomagatejim lahko z nakazilom prek Karitas ali Rdečega križa. Nadškofijska Karitas Maribor TRR: SI56 2410 0888 8888 889 Sklic: SI00 291461 Namen: Pomoč družini Bukšek - Maroh po požaru Območno združenje Rdečega križa Ptuj TRR: SI56 0420 2000 0348 846 Sklic: SI00 245105 Namen: Pomoč po požaru za družino Maroh - Bukšek bo na istih temeljih, v obliki črke L. »Rahla odstopanja bodo le pri dimenzijah, gospodarskega poslopja in hlevov ne bo več, v delu hiše bomo za mlado družino uredili mansardo, ki je prej ni bilo,« je dodal. »0 tem ne bi upali sanjati« O gradnji nove hiše brez pomoči ne bi mogli razmišljati. Tanja Maroh se je zahvalila: »Iskreno in od srca hvala za vse dobro, za plemenitost, srčnost, podporo in sočutje ... Ljudje so nas podpirali, jokali z nami, nam pomagali in odprli svoja srca. Še tisto, česar nimajo, bi nam dali - in to v današnjem času, ko se vsak bori za socialno varnost ali celo preživetje ... Hvaležni smo za vsako najmanjšo stvar!« Ivan je dodal: »Stvari, ki so se zgodile v prvih dneh po požaru, si ne bi upal sanjati. Živimo v dobi elektronike in materializma, Haložani in ljudje iz širše okolice pa so pokazali neko drugo bogastvo, ki ga v naši družini zelo cenimo in ga vcepljamo otrokom. Pravi kapital ni denar, ampak pet minut, ki si jih vzamemo za sočloveka. Mislil sem, da to več ne obstaja, že v prvih urah po požaru pa sem bil pozitivno presenečen. V mestih tega najbrž več ni, v čebelnjakih za ljudi sosed soseda več ne pozna ...« Tanja in Ivan Maroh ter Gloria in Jernej Bukšek s hčerkami Katjo, Laro in Iris pred svojim začasnim domom, ki jim ga je odstopila družina Vidovič - Kramberger Kaj najbolj pogrešajo? Na šok ob požaru so se člani družine odzvali različno. »Zet Jernej se ni mogel premakniti, samo strmel je v kaminsko peč,« se spominja Ivan. Gloria je tekala v hišo in iz nje, da bi rešila kar največ: »Predmete sem kar metala v blato na dvorišču. Rešila sem par dokumentov ter nekaj šolskih stvari in predmetov, za katere sem vedela, da jih bodo otroci potrebovali. Vse se je podiralo, zidaki so leteli, šele sosedje so me ustavili, da nisem šla več v hišo. Tako je pokalo, da so ljudje kasneje spraševali, če smo imeli v hiši petarde.« Otroke, jokajoče in v copatih, so nesli k sosedom, da niso gledali požara. Kljub temu jih je še vedno strah, je povedal Jernej: »Hčerke še zdaj vsak večer sprašujejo, če se ta hiša lahko vžge. Če je tista hiša zgorela, zakaj ta ne bo?« Tudi ostali člani družine bodo posledice dogodka najbrž nosili vse življenje, na ptujskem Centru za socialno delo so jim ponudili psihološko pomoč. Foto: EM Podravje • Mesec boja proti raku na debelem črevesu S Svitom manj raka na debelem črevesju »Program Svit rešuje življenja, izboljšuje kakovost življenja posameznikov in tudi razbremenjuje zdravstveni sistem,« je na novinarski konferenci dejala Mojca Gobec z direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje. Pojavnost raka na debelem črevesu in danki se po njenih trditvah zmanjšuje, kar je posledica tudi vse večje odzivnosti v program Svit, ki se, kot je pojasnila, vse od leta 2009, odkar program obstaja, zvišuje. Lani so zabeležili že več kot 64-odstotno odzivnost, je dodala Gobčeva. "Še naprej se moramo truditi, da se bo odzivnost na program še povečala," je poudarila. V naslednjih dveh letih, kolikor bo trajal peti presejalni krog, v katerega je program vstopil letos, je cilj doseči, da se odzove vsaj 70 % vabljenih. "K temu bo lahko nedvomno prispevalo sodelovanje med ključnimi partnerji," je poudarila Gobčeva. Na uspešnost programa Svit namreč po njenih besedah poleg visokih standardov kakovosti, po katerih se izvaja, vpliva sodelovanje med NIJZ kot nosilcem programa, zdravstvenimi domovi, nevladnimi organizacijami in ambasadorji Svita. Tako zdravstveni kot drugi strokovni delavci, ki se na lokalni ravni povezujejo in sodelujejo s skupno vizijo doseganja boljšega zdravja svojih sokraja-nov, tako igrajo pomembno vlogo pri spodbujanju in motivira-nju posameznikov za testiranje. "Na območni enoti Maribor NIJZ si prizadevamo, da bi bili prebivalci Podravja čim bolj osveščeni o pomembnosti sodelovanja v programu Svit," je ob tem dejala Marija Hanželj z mariborske območne enote NIJZ. Kot je pojasnila, program z različnimi dejavnostmi promovira-jo v lokalnih skupnostih. Cilji programa Svit so sicer po besedah vodje programa Jožice Maučec Zakotnik poleg zmanjšanja pojavnosti raka še povečanje števila zgodaj odkritih rakov in zmanjšanje umrljivosti. Kot je pojasnila, je bilo leta 2009 v Sloveniji 1597 novih primerov raka debelega črevesa in danke, ter skoraj 800 smrti. Po umrljivosti zaradi tega raka se Slovenija uvršča v evropski vrh, delež zgodaj odkritih rakov, ki jih najuspešneje zdravijo, pa ostaja nizek, je še dodala. Ciljna populacija so navidezno zdravi moški in ženske v starosti od 60. do dopolnjenega 74. leta starosti z urejenim osnovnim zdravstvenim zavarovanjem, je še pojasnila Maučec Zakotnikova in poudarila, da je testiranje brezplačno in ker ne vzame veliko časa, prostora za izgovore ni. (sta) Kidričevo • Za 18 milijonov evrov infrastrukturnih projektov ■ ■ m m m m v v Tri semaforizirana krožišča Na regionalni cesti Šikole - Hajdina, kjer je omejitev v večini 90 km/h, je mogoče srečati boljšala, na direkciji načrtujejo preplastitev cestišča in ureditev semaforiziranih križišč. Direkcija za infrastrukturo naj bi v prihodnjih dveh letih začela obnavljati močno obremenjeno cesto Šikole - Hajdina. »V sklopu rekonstrukcije ceste Šikole - Haj-dina je od odcepa za Šikole do krožišča (priključka na avtocesto) predvidena obnova voziščne konstrukcije in izgradnja kanalizacije, saj cesta poteka preko vodovar-stvenega področja,« so pojasnili na direkciji. Ob tem bodo urejena križišča h gramoznici, odcep za Kungoto in križišče proti Kidričevem, ki bodo semaforizirana in med seboj povezana. Na direkciji za infrastrukturo predvidevajo, da bodo letos pridobili vsa potrebna zemljišča, gradbenega dela pa naj bi izvajali prihodnji dve leti. Izhodiščna vrednost investicije znaša 5,5 milijona evrov. Na območju Kidričevega načrtujejo tudi izgradnjo obvoznice v Gostota prometa na odseku Šikole - Kidričevo - Hajdina 1 Šikole - Kidričevo Tk jdričevo - Hajdina 2008 9.000 13.767 2009 8.500 12.500 2010 7.700 10.367 2013 6.193 10.524 2014 6.413 10.968 2015 6.637 11.421 2016 6.888 12.078 dolžini dveh kilometrov, in sicer od odcepa na cesti Slovenska Bistrica - Hajdina s povezavo na državno cesto Kidričevo - Maj- Vir: DRSI Pred odprtjem podravske avtoceste je bil promet na tem odseku gostejši, kot je danes. Se pa vsako leto promet nekoliko povečuje, opažajo na direkciji za infrastrukturo. petek • 3. marca 2017 Ljudje in dogodki Štajerski 7 silvestrovo dočakati v novem domu Bukšek - Maroh izgubilo skorajda vse svoje imetje, hiša pa ni bila zavarovana. Zdaj se javno zahvaljujejo vsem, ki so jim v hudi Ivan je priznal, da pogreša vse svoje dosedanje življenje in spomine: »Z ženo nisva gradila gradov, sva pa imela lepo življenje, službeno in zasebno sva prepotovala ves svet. Vsega tega ni več, tudi spominov na moje prednike ne. Ničesar nimam, iz hiše sem stekel v delavskih hlačah, majici s kratkimi rokavi in v copatih.« Jernej je povedal: »En dan pred požarom sem na ženino željo vse fotografije otrok s telefona prenesel na računalnik, da jih ne bi izgubili. Pa je vse šlo ...« Tanji je od vseh izgubljenih predmetov najbolj hudo za jaslicami, ki jih je njen pokojni oče prinesel iz Švice: »Pod smrečico smo imeli tudi rdečo kroglo, ki je na poteg vrvice zaigrala Sveto noč. Krogla se je po smrti mojega očeta pokvarila. Mama jo je nosila od urarja do urarja, pa je nihče ni znal popraviti, zato smo Zahvaljujejo se tudi tistim, ki so mislili nanje Seznam posameznikov in organizacij, ki so pomagali družini Maroh - Bukšek, je dolg. »Iskrena hvala gre gasilcem, predstavnikom Civilne zaščite, sosedom (družinam Zavec, Jurgec in Šegula, predvsem pa Vidovič-Kramber-ger), občanom, županu in vodstvu Občine Cirkulane, Mestni občini Ptuj, Skupni občinski upravi občin v Spodnjem Podravju, Centru za socialno delo Ptuj, Območni Obrtno-podjetniški zbornici Ptuj, številnim podjetjem in obrtnikom (še posebej podjetju Zerox in njegovemu direktorju Romanu Zemljariču), humanitarnima organizacijama Rdeči križ in Karitas (tudi v Rogatcu), Osnovni šoli Cirkulane-Zavrč, Kulturnemu društvu Cirkulane, Štajerskemu tedniku, Radiu 1, številnim sorodnikom, prijateljem in posameznikom, ki so pomagali ali mislili na nas,« je naštel Ivan Maroh. »Posebna zahvala gre poveljniku Štaba civilne zaščite občine Cirkulane Zoranu Dernikoviču za neizmerno požrtvovalno pomoč. Poznam ga od plenic, v tej luči pa ga nisem poznal ...« Gasilci niso mogli rešiti skoraj ničesar. jo shranili na podstrešju. Ko sem odrasla, spoznala moža in se vanj zaljubila, sem mu povedala to zgodbo. Njemu je kroglo uspelo popraviti, zdaj pa je ni več . To so stvari, ki trgajo dušo.« Ne glede na vse je Ivan sklenil: »Moja tolažba je velika: vsa družina je ostala živa. Če bi zagorelo ponoči, bi bilo to pod vprašajem. Takrat ne bi hotel več živeti. Ostali smo živi, dan ima še vedno 24 ur, gremo naprej!« Eva Milošič skozi 'kidricevsko šumo' kolesarje, traktoriste, osebna vozila in težke tovornjake. Da bi se prometna varnost iz- šperk. »Novogradnja bo predvsem uredila dostop težkega tovornega prometa do tovarne Talum, kar bo razbremenilo promet skozi naselje Kidričevo. »Trenutno je v izdelavi projektna dokumentacija, ki bo končana predvidoma do sredine letošnjega leta. V postop- Foto: EM FOTO: Mojca Vtič ku so tudi že odkupi zemljišč, kjer trenutno ni večjih težav, zato predvidevamo, da bomo konec letošnjega leta lahko podali vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Gradnja pa bo sledila v naslednjih letih. Vrednost investicije znaša 11 milijonov evrov.« Naložba, ki pa jo na območju Kidričevega direkcija že izvaja, je gradnja krožišča na Tovarniški cesti. Po več mesecih so vendarle rešili spor z nekdanjim lastnikom zemljišča. Spomnimo - direkcija za infrastrukturo je za več kot 420.000 evrov odkupila vse nepremičnine, torej zemljišča, stanovanjski objekt in zasaditev (drevesa in druga hortikultura na njegovih zemljiščih) občana F. G.. Ker pa direkcija ni takoj opravila prenosa lastništva, je občan nasprotoval gradnji, saj da direkcija krši njegove lastninske pravice. Sedaj je torej spor rešen in gradnja se nadaljuje. Na direkciji ocenjujejo, da bo krožišče dokončano v nekaj mesecih. Mojca Vtič Februarja ni prispel več niti cent Sekretarka Območnega združenja Rdečega križa Ptuj Marjana Cafuta je povedala, da so za pomoč družini Maroh - Bukšek na podračunu zbrali okoli 10.000 evrov: »Požar se je zgodil na silvestrovo, akcija zbiranja finančne pomoči je stekla 4. januarja. Odziv je bil v domačem okolju kar precejšen, vendar so sredstva v glavnini pritekala v začetku januarja, februarja pa ni prišel več niti cent. Račun do nadaljnjega ostaja odprt, saj se gradnja nove hiše zaradi vremenskih razmer sploh še ni pričela.« Darko Bračun iz Nadškofijske Karitas Maribor je pojasnil, da so prek posebnega sklica doslej zbrali okoli 2.500 evrov: »Enajst darovalcev smo našteli. Glede na veliko stisko družine po požaru se zavedamo, da ta sredstva ne bodo zadoščala, smo pa kljub temu veseli vsakega daru. Sklic bo odprt do preklica s strani Župnijske Karitas (ŽK) Cirkulane. Sredstva bodo porabljena po odobritvi komisije, ki jo koordinira ŽK Cirkulane skupaj s predstavniki občine Cirkulane, Centra za socialno delo Ptuj in Rdečega križa.« Mesto, na katerem je do nedavnega stala hiša, so že očistili in s folijo zaščitili klet. Informacije in rezervacije: Turistagent Ptuj, miklošičeva 2, tel 02 23 50 206. KUPON ZA BRALCE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA V sodelovanju s potovalno agencijo Turistagent nudimo bralcem Turistagentov TERMALNI AVTOBUS v SV. MARTIN NA MURI za samo 19 EUR (odhod sreda) in 23 EUR (odhod sobota). V ceno so vključeni prevoz, celodnevno kopanje in kosilo. Prijavite se lahko v Poslovalnici Turistagent ^tuJ na Miklošičevi 2 te'-02 23 50 206 ' Odhodi z avtobusne postaje Ptuj: 8. 3., 18. 3., 29. 3., 8. 4., 19. 4., 29. 4., 3. 5., 13. 5., 27. 5. 2017 ob 8^5. ■ ■ luJ na Miklošičevi 2 M^----1 % te'-"22350206 ' ^ * : * ., iTirrfHVr-v iT Štajerski TEDNIK U32SSSH pimA/nLnfiBGEmjfi Foto: EM Foto: EM 8 Štajerski Šport mladih, rekreacija petek • 3. marca 2017 Videm • S šeste izredne seje občinskega sveta Videmski vrtec bo od marca dražji Dnevni red šeste izredne seje videmskega občinskega sveta je bil kratek, a seje ob predlogu izračuna ekonomske cene vrtca v javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu Osnovna šola (OŠ) Videm vnela burna razprava. subvencije oz. dodatno financiranje pa so v pristojnosti občine: »Občina lahko vpliva le na delež plačila staršev, ne pa na ekonomsko ceno vrtca.« Tudi Dušan Serdinšek je bil mnenja, da bi moral novo breme prevzeti kdo drug, ne pa starši: »Če minister podpiše napredo- Na predlog OŠ Videm se bo ekonomska cena vrtca, razen za prvo starostno obdobje, občutno zvišala. Ravnatelj OŠ Videm Robert Murko je pojasnil, da je do zvišanja cen prišlo zaradi sprostitve napredovanj v plačne razrede v javnem sektorju: »Kar nekaj zaposlenih je napredovalo za dva plačna razreda, šest napredovanj je bilo v nazive, torej za dva ali tri plačne razrede. Do zvišanja cen je iz omenjenega razloga zdaj prišlo v večini vrtcev.« Poudaril je, da so materialne stroške, na katere imajo neposreden vpliv, že znižali, ne da bi pri tem vplivali na kvaliteto izvedbe programa predšolske vzgoje. Predsednik občinskega odbora za negospodarske dejavnosti Brane Kolednik je spomnil, da je bila leta 2010 cena videmskega vrtca višja kot danes, potem pa se je zaradi zamrznitve plač znižala: »Cena je ostala nespremenjena od leta 2012. Z novo ceno vrtca bo letno 39.000 evrov stroškov več, od tega bo občina pokrila okoli 30, starši otrok pa devet tisočakov. Sofinanciranje programov s strani videmske občine je namreč okoli 72 %. Celoten program vrtca v občini letno stane okoli 700.000 evrov.« Kljub burni razpravi so videmski občinski svetniki predlagane višje ekonomske cene vrtca potrdili. Na videmski občinski upravi so pripravili primerjavo cen ostalih vrtcev v Podravju. Kolednik je poudaril, da so cene videmskega vrtca primerljive s cenami v sosednjih občinah, čeprav so primerjave med vrtci zaradi različnega kadra skoraj nemogoče. Tudi občinska svetnica Andela Kozel je opozorila, da cene vrtcev v so- sednjih občinah niso primerljive, saj ni jasno, kaj vse vključujejo: »Ponekod so v ceno vštete tudi plenice ali pranje posteljnine, pri nas ne.« Plače pa stojijo ... Predlaganim novim cenam je več občinskih svetnikov ostro oporekalo. Katja Svenšek je predlagala, da bi teh 9.000 tisočakov namesto staršev pokrila občina. Andrej Rožman je poudaril, da se vsi življenjski stroški povečujejo: »S podražitvijo vrtca ustvarjamo še večje socialne probleme.« Ravnatelj videmske šole je pojasnil, da se ekonomska cena oblikuje na podlagi določenih kriterijev, Cene programov predšolske vzgoje v Vrtcu Videm 1 | Trenutna ekonomska cena, veljavna od 1. junija 2012 (v evrih) | Ekonomska cena od 1. marca 2017 (v evrih) | 1. starostno obdobje 438 433,75 2. starostno obdobje 299 326,90 Kombinirani oddelki 324 342,59 Vir: Občina Videm Cene veljajo za vse tri vrtce v občini (v krajih Sela, Videm pri Ptuju in Zgornji Leskovec), ki delujejo pod okriljem Osnovne šole Videm. V deset oddelkov je trenutno vpisanih 179 otrok. vanja javnim uslužbencem, naj potem tudi občine dobijo toliko več glavarine.« Poudaril je še: »Če občina krije 72 % stroškov vrtca, pomeni, da imamo slab standard. Najlepše bi bilo, če bi vrtec plačevali starši, ne pa občina. Mi pa jih obremenjujemo še bolj: danes pet evrov za vrtec, jutri evro za Termoelektrarno Šoštanj, plin se bo podražil itd., plače pa stojijo.« Kolednik je dejal, da bi morali v občini predvsem stimulirati nove zaposlitve: »Pri proračunu se velikokrat pogovarjamo le o metrih asfalta, o naših mladih pa ne. Dejstvo je, da je proračun Občine Videm zelo obremenjen, predvsem s socialnimi transferji. Že zaradi geografskih in demografskih dejstev se težko primerjamo z drugimi občinami.« Kljub petim glasovom proti so nove cene vrtca le potrdili. Eva Milošič Vpis je treba omogočiti vsem otrokom Občinski svet je sprejel sklep o povišanju normativa za dva otroka v vseh oddelkih videmskega vrtca, s čimer bo omogočen vpis še dvema otrokoma, ki naj bi v videmski vrtec prišla letos aprila. Občinska svetnica Andela Kozel je ob tem opozorila, da sta v vrtcu v Zgornjem Leskovcu to šolsko leto le kombinirana oddelka: »Starši niso zadovoljni, saj za vse otroke od enega do šest let plačujejo enako. Tudi meni se to ne zdi prav.« Predlagala je, da bi namesto kombiniranja oddelkov raje dodali polovico novega oddelka. Ravnatelj Osnovne šole Videm Robert Murko je pojasnil, da so le tako lahko sprejeli vse otroke, ki so jih starši želeli vpisati v vrtec: »Starši tako niso imeli težav, ampak srečo. Bi vam bilo ljubše, da naredimo dva homogena oddelka in osem otrok ostane brez vrtca ali da s kombiniranimi oddelki v vrtec pridejo vsi? Šola in vrtec sta živa stvar; skupine vsako leto oblikujemo drugače.« Poudaril je tudi, da se lahko starši z morebitnimi vprašanji ali pripombami kadarkoli obrnejo na vodjo vrtca ali nanj osebno. "^Zzmvmvmvmmmmmmmimzmzmzmmzi / Foto: EM Makole • Seja občinskega sveta Za obnovo 2,3 kilometra cest bo občina potrebovala dobri dve leti Občina Makole bo v tem letu največ sredstev vložila v urejanje cestne infrastrukture. Poudarek bo na obnovi ceste Pečke-Slovenska Bistrica. Dela naj bi potekala etapno do julija 2019. Občinski svetniki so na februarski seji potrdili idejno dokumentacijo za ureditev zelo obremenjene ceste Pečke-Slovenska Bistrica v naselju Ložnica. Gre za ureditev 2,3 kilometra dolgega odseka s številnimi luknjami, razpokami in neravninami. Občina je tako sklenila, da odstrani obstoječi zgornji ustroj in ga zamenja z novim. Vrednost investicije je ocenjena na 450.000 evrov z DDV. Dela naj bi se izvajala po odsekih vse do julija 2019, projekt pa naj bi financirala občina. Pa tudi sicer so ceste v prvem planu saj drugih večjih projektov, razen ureditve šolskega igrišča z umetno maso ali travo v višini 68.808 evrov, ni. Tako je občina letos za gradnjo in vzdrževanje lokalnih cest in javnih poti ter cestne infrastrukture predvidela več kot pol milijona evrov ali skoraj četrtino proračuna, ki bo letos najnižji v zadnjih treh letih, saj obsega le nekaj več kot dva milijona evrov odhodkov. Med večjimi odhodki sta tudi plačilo razlike med ceno programov v vrtcih in plačili staršev, in sicer občina prispeva 267.100 evrov in financiranje oskrbe v domovih, za kar naj bi občina namenila 134.400 evrov. Iz proračuna še izhaja, da je občina ohranila raven financiranja društev, tako je za ljubiteljsko kulturo namenila 12.000 evrov, enak znesek za letni program športa, za simpozij Forma viva je rezerviranih 4.000 evrov, gasilci bodo za delovanje društva prejeli 8.000 evrov in za dela na prizidku h gasilskemu domu 18.000 evrov, društva s področja kmetijstva pa si bodo razdelila 5.000 evrov. Mojca Vtič FOTO: Mojca Vtič Osrednji občinski projekt bo obnova ceste Pečke-Slovenska Bistrica. Sv. Andraž • Odprt javni Kritike čez Na tokratni seji občinskega sve- Andraški svetniki so na četrtkovi seji občinskega sveta brez posebne razprave in po hitrem postopku v približno pol ure soglasno sprejeli vrsto sklepov, ki so bili na tokratnem dnevnem redu. Tako so med drugim potrdili predlog sklepa o višini nadomestila odgovornemu uredniku, izhodiščno vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letošnjem letu; ta se ne spreminja in tako ostaja na enaki ravni kot v preteklem letu (0,0028 evra), vrsto poročil nadzornega odbora ter se seznanili z delom vaških odborov v 2016. Članice nadzornega odbora so pod drobnogled vzele postopek zaposlitve na delovnem mestu svetovalec za družbene zadeve, notranje pravilnike in interne akte ter izbrane evidence nepremičnega premoženja v lasti občine za leto 2015, kjer pa večjih nepravilnosti niso ugotovile. Občinski svet je med drugim sprejel letni program športa za 2017 in 2018. Za sofinanciranje športnih dejavnostih bo športnim društvom in klubom namenjenih petek • 3. marca 2017 Ljudje in dogodki Štajerski 9 Majšperk • Seja sveta zavoda OŠ Majšperk Karte glede izbire ravnatelja so na mizi Da je bilo leto 2016 uspešno za OŠ Majšperk, je na februarski seji sveta zavoda OŠ Majšperk ocenila v. d. ravnateljice Evelin Kočevar, ki se bo, kot je bilo mogoče razumeti na seji sveta zavoda, potegovala za stalno mesto ravnateljice. FOTO: Mojca Vtič Kočevarjeva je pri pregledu minulega leta poudarila, da so se pedagogi tudi v preteklem letu trudili odkrivati močna področja učencev ter spodbujali spoštljive in strpne odnose. Ob tem pa na OŠ Majšperk opažajo, da se v vseh razredih pojavlja enaka problematika, in sicer nesamostojnost učencev, težave s koncentracijo in bralnim razumevanjem daljših besedil. »Učitelji se trudimo na vseh nivojih z različnimi metodami učenja,« je poudarila. Na svetu zavoda je www.tednik.si IStajerskitednik Stajerskitednik izpostavila tudi rezultate z nacionalnih preverjanj znanj. »Znanje na ravni šole in države pada. Skušamo na vse načine učence pripraviti, da bi v pisanje nacionalnih preverjanj znanja vložili več truda. A rezultati se upoštevajo samo, če pride do drugega kroga pri vpisu, učenci se tega zavedajo.« Kljub temu da so rezultati majšperških učencev na nacionalnih preverjanjih znanja pod slovenskim povprečjem in da zanimanje za branje v okviru bralne značke v času šolanja strmo upada, pa ima šola razloge za zadovoljstvo. »Zelo uspešni smo na najrazličnejših področjih, kar dokazujejo rezultati s tekmovanj, pa tudi na športnem področju nizamo rezultate,« je dodala. Evelin Kočevar seje odločila sprejeti izziv Ne samo o izpolnjevanju ciljev in o poslovnih rezultatih, na februarski seji so člani sveta govorili tudi o ponovni izbiri ravnatelja OŠ Majšperk. Razpisni postopek za izbiro ravnatelja so namreč morali ponoviti, saj izbrani kandidat Jože Velec funkcije ni nastopil. Na razpis, ki je bil objavljen v našem časopisu, je do seje sveta vloge oddalo osem kandidatov. Odpiranje vlog je bilo izvedeno včeraj, sledile bodo še predstavitve. Kako dolge naj bi bile, člani sveta še niso sklenili. »Ne moremo si privoščiti še enega fiaska, saj potem si zaslužimo, da vsi odstopimo kot člani sveta zavoda,« je poudaril Tomaž Galun. A kot je bilo med drugim povedano na seji sveta, se tokrat šola nagiba k izbiri ravnatelja iz svojih vrst. »V kolektivu smo se pogovarjali, kako, kaj, zakaj, kdo izmed zaposlenih je pripravljen to funkcijo sprejeti. Za kolektiv je najboljše, če je ravnatelj nekdo izmed nas, ki ima tudi vizijo za naprej. Odkrito smo se pogovarjali o tem in Evelin Kočevar se je odločila sprejeti izziv v. d. ravnateljice in ga je pripravljena sprejeti tudi za naprej. Vidimo jo kot pedagoško vodjo in vodjo kolektiva,« je povedala predsednica sveta zavoda Tatjana Peršuh. Član sveta Branko Arnuš pa je dodal: »Karte so torej na mizi.« Mojca Vtič Slovenija • Kakšne so slovenske pokojnine Lani pokojnine prejemalo več kot 613.600 oseb Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) je lani povprečno izplačeval pokojnine 613.683 osebam. Med njimi je bilo največ starostnih, in sicer 435.339, kar je predstavljajo skoraj 71 % stroškov za pokojnine. Foto: ČG Povprečna neto starostna pokojnina je lani po podatkih Zpiza znašala 612,64 evra, povprečna neto plača pa 1030,16 evra. Decembra je bila najnižja pokojnina 201,53 evra, najvišja izplačana pokojnina pa 2589,18 evra. Razmerje med zavarovanci in prejemniki pokojnin je bilo po podatkih Zpiza lani 1,45. Trend zmanjševanja razmerja med številom zavarovancev in upokojencev iz obveznega zavarovanja se je po podatkih pokojninskega zavoda zaustavil v letu 2014, ko so razmerje začeli izračunavati z upoštevanjem dodatno zajetih zavarovancev, med katere sodijo druga pravna razmerja in zaposleni v tujini. Od leta 2014 se namreč prispevki plačujejo med drugim tudi od študentskega dela. (sta) Povprečna neto pokojnina in primerjava s povprečno neto plačo v letu 2016 llNeto (€fl| Indeks 16/15 llDelež v plači Starostna pokojnina 612,64 100,5 59,5 Invalidska pokojnina 474,07 100,4 46,0 Družinska oz. vdovska pok. 387,12 100,3 37,6 Del vdovske pokojnine 62,50 100,5 6,1 20% predčasne ali starostne 164,11 100,4 Povprečna neto plača 1.013,16 1 1 Vir: SURS razpis za sofinanciranje malih čistilnih naprav zimsko službo ta so letele glasne kritike na račun zimske službe glede pluženja in posipavanja cest. 4.000 evrov, za posebne projekte društev pa 3.000 evrov. Potrdili so tudi letni program kulture za prihodnji dve leti. Tudi kulturna društva bodo tako lahko kmalu vložila vloge na razpis in si zagotovila sredstva za nemoteno nadaljnje delovanje. Za sofinanciranje kulturnih programov so v letu 2017 namenili okoli 16.000 evrov, od tega 12.600 evrov za delovanje knjižnice, 3.000 evrov za sofinanciranje kulturnih dejavnosti ter okoli 470 evrov za kulturne dejavnosti (Javni sklad RS za ljubiteljske dejavnosti). Za javne prireditve in akcije, ki pospešujejo turistični, kulturni in športni razvoj ter promocijo, bodo razpisali 3.000 evrov, za tiskanje občinskih novic pa bodo namenili 6.600 evrov. »Ob osmih zvečer še ni nihče posipaval« Nekoliko bolj napeto ozračje pa je postalo pri točki pobude in vprašanja svetnikov. Svetnika Andreja Vršiča je najprej zanimalo glede načrtovane postavitve avtobusne postaje v Novincih. Županja je hitela pojasnjevati, da postavitev avtobusne postaje v lanskem letu ni bila načrtovana, imajo pa jo v planu letos. Zanjo so rezervirali 2.500 evrov. Iz ust Vršiča, ki je prenesel tudi nezadovoljstvo nekaterih občanov, je letelo veliko kritik čez zimsko službo: »Zadnji dve leti je bila izvedba glede zimske službe katastrofalna. Ko se je izvajalec peljal gor po Slavšini, je plužil na levo stran in naredil metrske kupe snega. Če bi slučajno naletel na kak avto, ne vem, kam bi se lahko umaknil. Ko je šel dol, pa je imel plug dvignjen.« Opozoril je tudi na poledico ceste: »Ko sem se peljal ob osmih zvečer, še nihče ni posipaval.« V besedo je skočil direktor Miran Čeh, ki je dejal, da je na dan poledice prevozil skoraj vse ceste v občini in je zaledenele ceste zasledil le na nekaterih delih. Po njegovih besedah sicer država sploh ni posipavala regionalk. V bran mu je stopila Vudlerjeva: »Nas pa so nekateri ljudje opozarjali, zakaj toliko posipavamo, češ da bomo uničili ceste.« V nadaljevanju so se vsi strinjali, da bo treba izvajanje morda nekoliko izboljšati in da bodo morali urediti še eno deponijo peska, saj je bila ta doslej le v centru občine. Monika Levanič Uspešni tudi na čezmejnem projektu Slovenija-Madžarska Županja Darja Vudler je med drugim svetnike seznanila z aktualnimi projekti in izpostavila, da so bili ponovno uspešni pri čezmejnem sodelovanju, tokrat s projektom Interreg Slovenija-Madžarska »Pobeg iz zgodovine v prihodnost - po poti strpnosti«. Kot smo že poročali, gre za projekt v skupni vrednosti 965.000 evrov (od tega za občino Sv. Andraž okoli 150.000 evrov), ki ga peljejo skupaj z občinami Apače, Lenart, Sveta Ana, Javnim zavodom RS za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Maribor in mariborsko fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko ter še s tremi madžarskimi partnerji. V okviru projekta bodo v Sv. Andražu obnovili dve kapeli in eno kužno znamenje ter uredili pot oz. asfaltirano cesto od zadruge za cerkvijo, organizirali srečanje zdomcev in vzpostavili muzejsko učilnico v šoli. V izvedbi pa so že investicije v okviru čezmejnega projekta s Hrvaško. Kmalu bodo asfaltirali parkirišče za večnamensko dvorano, začela se bo tudi obnova Hrgove domačije. Kot je še povedala županja, je v zaključni fazi dokončanje dveh stanovanj, ki ju občina namerava prodati predvidoma marca. Za dokončanje slednjih so sicer porabili okoli 19.000 evrov. Svetnike je med drugim še obvestila, da je javni razpis o dodeljevanju nepovratnih finančnih sredstev za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav odprt. Sredstva v višini 12.000 evrov bodo na voljo do porabe. Občina je sicer nakup malih čistilnih naprav sofinancirala prvič v lanskem letu. Odziv je bil zelo dober. Občani so namreč počrpali skoraj vsa razpoložljiva sredstva, nekaj manj kot 10.000 evrov. / Foto: EM FOTO: Mojca Vtič 10 Štajerski Šport mladih, rekreacija petek • 3. marca 2017 Slovenija • Mobilnim učiteljem v zavodih višji potni stroški kot tistim v šolah Neenaka obravnava za enako delo? Ena izmed potez, ki jo je potegnilo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v tem letu, je združevanje šol in zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami. Se je pa pri tej temi odprlo še kar nekaj drugih vprašanj, med drugim neenaka obravnava mobilnih učiteljev pri izplačilu potnih stroškov; zaposleni v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami dobijo namreč za 15 odstotkov višje potne stroške kot tisti v osnovnih šolah s prilagojenim programom. Kakovostna skrb za otroke s čustvenimi in vedenjskimi motnjami s celotnim spektrom različnih oblik pomoči je izjemnega pomena. Da se tega zavedajo in da je ravno to namen združevanja šol in zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, pravijo na pristojnem ministrstvu. Ker velikokrat vzgojni zavodi nimajo ustreznih oblik dela in zato več otrok, ki bi potrebovali namestitev, ostaja v zanje neprimernem okolju, so se lotili sprememb. To je tudi eden izmed razlogov, da so na ministrstvu na podlagi strokovnih mnenj, ki so jih pripravili v sodelovanju z delovno skupino, sprejeli odločitev o pripojitvi Vzgojnega zavoda Slivnica k Mladinskemu domu Maribor, tekla pa naj bi tudi razprava o pripojitvi Vzgojnega zavoda Frana Milčinskega Smlednik k Vzgojnemu zavodu Kranj. Namen tega naj bi bil zagotavljati kakovostno izvajanje javne službe vzgojnih zavodov oziroma t. i. kontinuum izvajanja pomoči. Razlika v izplačilu potnih stroškov 15-odstotna Ena izmed zahtev Sindikata vzgoje in izobraževanja (SVIZ), ki se nanaša tudi na to problematiko, pa je, da ministrstvo na sistemski ravni uredi napredovanje mobilnih učiteljev za dodatno strokovno pomoč. „V zvezi z dlje trajajočo problematiko povračila potnih stroškov za uporabo lastnega osebnega avtomobila mobilnih učiteljev v osnovnih šolah s prilagojenim programom ter njihovo neenako obravnavo v primerjavi z mobilnimi učitelji v zavodih je ministrstvo navedlo zgolj, da je način vračanja potnih stroškov odvisen tudi od finančnih omejitev ter da V Sloveniji je 1.790 učiteljev, ki opravljajo dodatno strokovno pomoč v deležu 1.004 delovnih mest. ponovno izvajajo analizo opravljenih poti. Predstavniki SVIZ smo poudarili, da sama analiza ne more vplivati na odločitev ministrstva -gre za vprašanje pravic iz dela - in da bo sindikat vztrajal pri svoji zahtevi," opozarjajo na SVIZ. Mobilni učitelji učno obvezo izvajajo na najmanj treh vzgojno-izo-braževalnih zavodih. Kot pojasnjujejo na ministrstvu, zaradi velikega povpraševanja rednih vrtcev in šol, so ravnatelji mobilne učitelje razporedili na delo izven matične šole za celotno učno obvezo. „Po-sledično mobilni učitelj opravi vso svojo obvezo v programu, za katerega pa njegova matična šola, kjer je zaposlen, ni vpisana v razvid za izvajanje programa osnovne šole. Ravnatelje smo zato večkrat pozvali, da morajo mobilni učitelji vsaj del svoje obveze opraviti na matični šoli, kar so tudi storili in mobilni učitelji so lahko redno napredovali," še dodajajo. V Sloveniji je 1.790 učiteljev, ki opravljajo dodatno strokovno pomoč v deležu 1.004 delovnih mest. Ena izmed zadev, ki jo je po mnenju predstavnikov SVIZ prav tako treba rešiti, je tudi povračilo potnih stroškov za uporabo lastnega osebnega avtomobila mobilnih učiteljev v osnovnih šolah s prilagojenim programom ter, kot pravijo, njihovo neenako obravnavo v primerjavi z mobilnimi učitelji v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Učitelji za dodatno strokovno pomoč, zaposleni v zavodih, namreč imajo določeno možnost povrnitve stroškov prevoza na delo in z dela v višini stroškov z javnimi prevoznimi sredstvi. A kot na ministrstvu ugotavljajo, v večini primerov javni prevoz v tem primeru ni mogoč, ker omenjeni učitelji opravljajo svoje delo na širšem območju, zato jim je določena možnost uporabe lastnega avtomobila za službene potrebe in s tem v zvezi povračilo stroškov v višini 30 % cene motornega bencina - 98 oktanov za prevoženi kilometer. Na drugi strani pa so učitelji za dodatno strokovno pomoč, zaposleni v osnovnih šolah s prilagojenim programom, ki imajo za pot na delo in z dela poleg možnosti povračila stroškov za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi tudi določeno možnost priznavanja kilometrine v višini 15 % cene motornega bencina - 98 oktanov, če niso imeli možnosti uporabe javnih prevoznih sredstev. A kljub tej 15-odstotni razliki pri priznavanju kilometrine na ministrstvu pravijo, da je ta upravičena, saj da je razlika med višino povrnjenih stroškov za pot na delo in z dela nastala zaradi drugačnih okoliščin pri opravljanju dela učiteljev za dodatno strokovno pomoč oziroma zaradi bistveno daljših poti učiteljev za dodatno strokovno pomoč iz zavodov. Na to argumentacijo pa SVIZ ne pristaja in zahteva sistemsko ureditev, saj da analiza opravljenih poti, ki jo izvaja ministrstvo, ne more vplivati na vprašanja pravic iz dela. Dženana Kmetec Kidričevo • Srečanje najmlajših občanov Na torti je bilo 67 imen otrok Najmlajši občani, rojeni v letu 2016, so se 22. februarja prvič srečali v Vrtcu Kidričevo na tor-tici. Medtem ko so nekateri že samozavestno korakali po vrtčevskih hodnikih in raziskovali pisane igralnice, so se mlajši še stiskali v varnem zavetju staršev. »Cilj tradicionalnega srečanja v kidričevskem vrtcu je, da starše seznanimo s pogoji dela v vrtcu, da se prvič sreča generacija, da se posladkamo s skupno torto, na kateri so imena vseh otrok, in da naredimo spominski posnetek,« je povedal župan Anton Leskovar. Pomočnica ravnateljice Irena Travnikar je staršem predstavila kidričevski vrtec in jih seznanila s pogoji dela v vrtcu. »Imamo 10 oddelkov, v katerih za otroke skrbi 21 strokovnih delavk. Imamo štiri oddelke v prvem starostnem obdobju, šest v drugem. Strokovne delavke delajo strokovno in dobro.« Starše je pozdravila tudi Ivanka Korez, ravnateljica OŠ Cirkovce, kjer deluje vrtčevska enota s štirimi oddelki. »V Cirkovcah imamo en oddelek prvega starostnega obdobja, en kombiniran oddelek in dva oddelka drugega starostnega obdobja. Vsi, ki želite spoznati vrtec, lahko kadarkoli pridete k nam, pogledate naše igralnice, spoznate pogoje dela,« je povedala. Vrtec Cirkovce bo lahko letos pod vrtčevsko streho sprejel 24 mladih nadebudnežev in Vrtec Kidričevo 46. Rok za vpis otrok v vrtec se izteče 31. marca. MV Najmlajši občani so prvo srečanje obeležili s sladko torto. FOTO: Mojca Vtič Tednikova knjigarnica Drugačen Slikanica, ki bi jo morali prebrati vsi, mali in veliki, in je bila nekoč že predstavljena v Knjigarnici (če spomin ne vara). Ima le dva literarna junaka. Ime jima je Drugačen in Čuden. Najprej spoznajte Drugačnega: živel je na vetrovnem griču povsem sam, brez prijateljev. Saj ne, da si ne bi želel prijateljev, a venomer so ga zavračali, ker je bil, kot so pravili, drugačen. Niso ga želeli ob sebi, niso se z njim igrali in ne zabavali. Enostavno so trdili, da tak ne sodi k njim. Pa kako se je trudil, da bi bil podoben ostalim! Smehljal se je, kot oni. Pozdravljal je, kot oni. Vsaj zdelo se mu je tako. In igral se je, kot oni, kadar so mu dovolili, da je bil z njimi. Ampak to se je zgodilo le izjemoma. Tudi malico je nosil v enakih vrečkah. Je pa res, da ni znak govoriti, kot oni. Pa tudi stvari je videl drugače. Tudi igral se je, kako naj rečem, drugače. In zdaj spoznajte še drugega, ki mu je bilo ime Čuden. Nekega večera je Čuden prišel na obisk k Drugačnemu. Toda ta mu je dejal, da se je gotovo zmotil, da njegov dom ni pravi naslov. Čuden je pozval Drugačnega, naj si ga dodobra ogleda z vseh strani. Čuden je zatrdil, da sta si podobna, saj je Čuden tudi drugačen. Ob ogledovanju drug drugega in premišljevanju o tem, kaj in kako je biti drugačen in čuden, sta postala prijatelja. Ampak čez nekaj časa je na vrata potrkal nekdo, ki je bil še bolj drugačen in še bolj čuden. In takoj sta naredila prostor še zanj. Seveda se vam, cenjeni bralci, ta kratka pripoved Kathryn Cave ne bo zdela nič posebnega, a če bi si zraven ogledali še ilustracije Chrisa Riddla, bi takoj uvideli na kako pronicljiv in imeniten način pripoveduje slikanica Drugačen (prevod iz angleščine Kristijan Musek Lešnik. Ljubljan; Educy, 2001) o raznolikosti bitij. In kako lahkotno lahko postanemo krivični in nesprejemljivi. Slikanica je prejela nagrado UNESCA leta 1997 za spodbujanje strpnosti. Originalna izdaja (Something Else) je iz leta 1994, slovenski prevod je omogočil tudi Urad RS za mladino pri Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport. Med domačimi izvirnimi tovrstnimi slikanicami velja na temo drugačnosti izpostaviti avtorico Svetlano Makarovič, ki je s samo njej lastno bravuroznostjo ubesedila problem drugačnosti tudi v ilustrirani knjigi Veveriček posebne sorte. Prvo izdajo je ilustriral neprekosljivi Marjan Manček (Ljubljana: Sonček - Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije, 1994) in je bila leta 1996 ponatisnjena. O izvrstnosti pripovedi Svetlane Makarovič priča ponovna izdaja slikanice Veveriček posebne sorte leta 2007 z ilustracijami Daše Simčič (Dob pri Domžalah: Miš, 2007). In tudi ta izdaja je doživela ponatis leta 2009. Osebno mi je prva ljubša, saj mi je blizu Mančkova duhovita ilustracija in interpretacija, tudi tedaj, ko je tema slikanice bridka. Seveda ne povsem in ne dokončno, saj je nepisano pravilo, da so za mlade bralce in poslušalce primerna tista branja in tista poslušanja, ki vlivajo optimizem in vero v končno zmago med premagovanjem ovir. Glavnemu literarnemu junaku v tej slikanici je ime Čopko, je ve-veriček, ampak najmanjši od ostalih malčkov v gnezdu. In tudi neroden je, saj v tačkah ne čuti dovolj moči, pa tudi eno tačko ima bolj drobno in skrivenčeno. Mama veverica je sprva okarala ta svoj podmladek, češ, kaj ne bi skočil z veje na vejo, a bi rad bil kaj posebnega ali kaj. A ko si ga je od bliže ogledala, je videla, da je njen mladiček nekoliko drugačen od ostalih. Čopkova mama, ime ji je bilo Puhanka, je ob spoznanju, da njen Čopko ne bo nikoli tak kot druge veverice, začela pretakati solze. A Čopko ji je dejal, naj neha, saj je že sam dovolj potrt, zdaj pa se še ona cmeri. Zato je Puhanka odšla k svoji teti, pametni Replji, ki ji je tako govorila: »Daj no, Puhanka! Kot da je skakanje in plezanje edino, kar imajo veverice početi na svetu! Pomiri se in daj času čas, pa boš videla! Vas, cenjeni bralci, pa vabimo, da si to soboto, 4. marca, vzamete čas in pridete ob 11. uri na dvorišče Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, kjer bo svečani začetek pohoda z rdečimi baloni v počastitev mednarodnega dne redkih bolezni. Liljana Klemenčič Vojaške igre Mini Markovič v Rusiji dve medalji Stran 12 Atletika Domjanova za začetek sezone 55,96 metra Stran 12 Strelstvo Venta osvojil prvo odličje na svetovnih pokalih Stran 13 Strelstvo Ekipno Ptujčani, posamezno Venta Strani 13 Hura, prosti čas Dober obisk ponujenih počitniških dejavnosti Strani 14 Kegljanje Ptujčani ugnali doslej neporaženo Nafto Strani 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupane, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoiluiajti na.i na mztovnim íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. slovenska liga Nadgraditi zmago z Radomljani Prvi krog spomladanskega dela prvenstva v 1. slovenski ligi je za nami, najbolj zadovoljna z izkupičkom pa sta lahko štajerska ligaša iz Kidričevega in Maribora. Slednji so zmagali v večnem derbiju z Olimpijo, prvi pa v derbiju začelja proti Kalcerju iz Radomelj. »V derbijih taktične napake niso dovoljene« Maribor je tekmo proti Olimpiji odigral taktično izjemno zrelo, svoj del so prispevali navijači, ki so fantom v vijoličastih dresih dodali nekaj prepotrebne energije. „S to zmago smo si v neposrednih dvobojih z Ljubljančani priigrali pomembno prednost, seveda pa ne bo evforije. To še ni vse, kar smo morali narediti. Čaka nas še 14 dvobojev proti tekmecem, ki ne bodo nič lažje premagljivi, kot je bila Olimpija. Zavedamo se, kako pomemben jim bo naš skalp, a smo pripravljeni tudi na te izzive," je dejal trener Maribora Darko Milanič, svoj vidik je dodal športni direktor Zlatko Za-hovic: „Derbi je vedno zanimiv, tokrat pa je bilo treba upoštevati tudi specifičnost prve tekme v sezoni, ko si težko v optimalni formi. Kar smo prikazali, je bilo dovolj za zmago, formo pa bomo še dvigovali. Ni dvoma, da lahko igramo veliko boljše in sčasoma tudi bomo. Opazno je bilo, da je derbi prinesel povečan pritisk, a smo tega vajeni. Fantje vedo, kako se obnašati v takšnih trenutkih. To so tiste dragocene izkušnje iz evropskega tekmovanja." Športni direktor je za uradno spletno stran kluba Tribune zaradi neugodnih zimskih vremenskih razmer z zamudo V decembru se je v Športnem parku Aluminij Kidričevo začela gradnja pokritih tribun na zahodnem delu glavnega nogometnega igrišča. Kljub temu da je bilo stanje takratnih tribun še vedno uporabno, je velik dejavnik obiska tekem predstavljalo vreme, saj gledalci niso imeli na voljo pokritega dela v primeru dežja ali močnega sonca. Klub se je odločil za pokritje tribun v času zimskega premora, ki pa je prinesel neugodne vremenske razmere in posledično zamaknitev dokončanja del. Direktor Nogometnega kluba Aluminij Miran Lipovacje o stanju gradbenih del dejal: „Zaradi hudega mraza, kije pritisnil v januarskem času in trajal skoraj celoten mesec, so bila tla v Športnem parku Aluminij Kidričevo zamrznjena in tudi zato del ni bilo mogoče opravljati po začrtanem planu. Sprva je bilo planirano, da bodo gledalci na nedeljski tekmi, 5. 3., že lahko navijali na novi tribuni, a smo morali premoč priznati naravi. Od obdobja, ko nam je vreme postreglo prijaznejše temperature, dela potekajo nemoteno, zato si želimo, da bi bila tribuna dokončana z mesečnim zamikom, to je do tekme 27. kroga Prve lige Telekom Slovenije, ko se bo Aluminij 1. 4. 2017 pomeril z Olimpijo." Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija in Krškega so se v tej sezoni merili dvakrat: v Kidričevem je bil v 5. krogu boljši Aluminij (3:0), v 14. krogu pa sta se v Krškem tekmeca razšla z neodločenim izidom 2:2. posebej pohvalil strokovno vodstvo kluba: „Strokovno vodstvo si zasluži pohvale za pripravo tekme, za zastavljen načrt. Razumem, da nekateri zelo površno gledajo na nogomet. Tisti, ki smo toliko tega doživeli na igrišču, pa izhajamo iz svojih spoznanj. V derbijih so tehnične napake dovoljene, taktične pa nikakor ne. In to se nam ni zgodilo." +12 se sliši veliko bolje kot +6 Z osvojenimi točkami so zadovoljni tudi v taboru Aluminija, saj imajo sedaj pred Radomljani 12 točk prednosti (v primeru poraza bi jih imeli le 6). Nekoliko manj zadovoljstva je bilo s samo igro, ki v prvem polčasu ni bila na primernem nivoju. „Prvi del smo odigrali preveč nervozno, ni bilo tekoče igre. Na srečo smo v drugem to popravili in vknjižili dragoceno zmago," je po tekmi povedal Nemanja Jakšic, eden najbolj konstantnih igralcev varovancev Slobo-dana Gruborja. Kidričevski strateg se je prav tako zavedal pomena treh točk: „Tekma s Kalcerjem ni prinašala ali odnašala samo treh točk, ampak kar šest. Nervoza je bila zaradi tega na začetku res vidna, a smo jo v nadaljevanju uspešno premagali. V pripravljalnih tekmah smo dosegali zadetke na vsaki tekmi, zato je bilo logično pričakovati, da se nam bo slej ali prej odprlo. Zadovoljen sem z reakcijo igralcev v nadaljevanju." Časa za slavje pa v taboru Kidričanov ni bilo veliko, saj jih že v nedeljo čaka naslednja pomembna tekma, v kateri bodo poskušali nadgraditi zmago s Kalcerjem. V goste prihaja ekipa Krškega, ki je uvodni obračun pomladi izgubila na domačem igrišču z Gorico (1:2). Znova bo šlo za obračun enakovrednih ekip, saj ju na prvenstveni tabeli loči ena sama točka (8. Krško 22, 9. Aluminij 21). Osmo mesto je med ekipami, ki branijo prvoligaški status, še kako zaželeno, saj prinaša neposredni obstanek med prvoligaši, 9. mesto prinaša dodatne kvalifikacije z dru-gouvrščeno ekipo 2. lige. Pred tekmo s Krškim je svoj vidik podal Josip Zeba, ki je s petimi doseženimi zadetki skupaj z Žigom Škofle- 1. SNL, 23. krog: Aluminij - Krško, nedelja, 5. 3., ob 15.00 v Kidričevem kom na vrhu klubske lestvice strelcev. „Naš cilj je še vedno obstanek v prvi ligi in zmaga nad Radomljami še ne pomeni, da smo ta cilj dosegli. Tekme je konec, gremo dalje, pred nami je Krško. Prvenstvo je maraton in maratona še zdaleč ni konec." Josip Zeba se je sicer na dveh dosedanjih tekmah s Krčani obakrat vpisal med strelce (v Krškem je izenačil na 2:2 v 95. minuti srečanja), tradicijo bi zagotovo z veseljem nadaljeval tudi v nedeljo... Jože Mohorič Motokros • Pred dirko za SP v Indoneziji Tim po bolezni v boj za nove stopničke Prijateljska tekma: ALUMINIJ - DOBROVCE 9:0 (4:0) STRELCI: 1:0 Kramer (3.), 2:0 Mesec (13.), 3:0 Mesec (22.), 4:0 Damiš (41.), 5:0 Mesec (67.), 6:0 Ploj (72.), 7:0 Kramer (77.), 8:0 Rogina (79.), 9:0 Rebernik (84.). ALUMINIJ: Kovačič, Vezjak, Ahec, Damiš, Rebernik, Petrovič, Rogina, Tahiraj, Mesec, Krajnc, Kramer. Igrali so še: Hrastnik, Ploj, Brodnjak. Trener: Slobodan Grubor. Nogometaši Aluminija so v sredo odigrali prijateljsko tekmo z ekipo S. Rojko iz Dobrovc, ki sicer nastopa v 3. SNL sever in po jesenskem delu zaseda 8. mesto. Trener Slobodan Grubor je priložnost za igro ponudil igralcem, ki proti Radomljam niso igrali oz. so igrali manj. Zaupanje trenerja so upravičili vsi, saj so tekmo odigrali maksimalno resno in motivirano ter dodobra napolnili mrežo tekmecev. Z učinkovitostjo sta se posebej izkazala 29-letni Vedran Mesec s tremi in 20-letni Blaž Kramer z dvema zadetkoma. Konec tedna je v Indoneziji na sporedu druga dirka svetovnega prvenstva v moto-krosu. Tim Gajser, aktualni svetovni prvak elitne kategorije MXGP, bo po osvojenem 2. mestu v Katarju napadal nove stopničke. Prva dirka za Gajserja še zdaleč ni bila enostavna, saj se je 20-letnik iz Pečk pri Ma-kolah ob prihodu v Katar boril z virozo, ki mu je pobrala precej moči. »S Timom nikoli ne iščeva izgovorov v bolezni ali poškodbah, zato tudi tokrat nisva želela poudarjati, da je Tim zbolel. Zdaj lahko povem, da me je resno zaskr- belo, ali bo sploh lahko vozil. Vsi ste lahko videli, da je bil po dirki zelo izčrpan in se na koncu finalne vožnje s Cairo-lijem ni spustil v dvoboj. To je bila pametna reakcija, kajti o naslovu prvaka se ne bo odločalo na prvih petih dirkah,« je povedal Bogomir Gajser. Motokrosisti so takoj po koncu prve dirke odpotovali v Indonezijo in bodo konec tedna tekmovali v kraju Pan-gkal Pinang na povsem novi progi, zgrajeni prav za to dirko. Organizatorjem trenutno največ nevšečnosti povzroča vreme, saj se je v sredo nad prizoriščem znesel pravi na- liv in načel progo. Nihče od motokrosistov proge ne pozna, kar bo za vse poseben izziv. Favoriti ostajajo enaki, pri Hondi se trudijo, da bo njihov glavni adut v nedeljo spet pri močeh. UR Urnik tekmovanja v Indoneziji: sobota, 4. 3.: ob 10.00 kvalifikacijska dirka MXGP nedelja, 5. 3.: ob 7.00 1. vožnja MXGP, ob 10.00 2. vožnja MXGP 12 Štajerski Šport mladih, rekreacija petek • 3. marca 2017 Atletika • Odprto zimsko prvenstvo Hrvaške v metih Šport • Vojaške igre Domjanova za začetek sezone 55,96 metra Atletinja Veronika Domjan se je na novo sezono pripravljala v Zagrebu, v soboto pa je nastopala na prvem letošnjem tekmovanju - na Odprtem zimskem prvenstvu Hrvaške v metih. Članica Atletskega kluba Ptuj je v Splitu solidno začela sezono, potem ko je disk najdlje vrgla 55,96 metra. Zmagala je olimpijska prvakinja v tej disciplini Sandra Perkovic z rezultatom 70,23 metra. Z Foto: Črtomir Goznik Veronika Domjan (AK Ptuj) odlično hrvaško atletinjo trenira tudi Domjanova, ki sicer s svojim nastopom ni bila najbolj zadovoljna. V Dalmaciji je pihala močna burja, tudi sicer se Veroniki enostavno ni vse izšlo po njenih željah, predvsem je imela težave z gibanjem nog. Vsi ostali njeni meti so bili dolgi med 54 in 55 metrov, z najboljšo znamko 55,96 metra pa je Domjanova potrdila normo za zimski evropski pokal na Kanarskih otokih in normo za mlajše člansko evropsko prvenstvo na Poljskem. Prvenstvo Slovenije v suvanju krogle: Kristjanu Cehu srebrna medalja V zimskem delu atletske sezone je bilo v nedeljo v Slovenski Bistrici v organizaciji domačega atletskega društva izvedeno prvenstvo Slovenije v suvanju krogle v dvorani za vse kategorije. Med atleti je imel štiri predstavnike Atletski klub Ptuj, ki jih je spre- Rokomet • RK Jeruzalem Pred Ormožani dolga pomlad Po neuvrstitvi v Ligo za prvaka rokometaše Jeruzalema čaka dolga pomlad, saj je pred ekipo še 14 tekem v Ligi za obstanek. Seveda ne smemo pozabiti še na sobotno tekmo pri sosedih iz Maribora (4. 3. ob 18.00). »Naša želja je bila, da bi prav zadnja tekma rednega dela prvenstva v Mariboru odločala o naši uvrstitvi v Ligo za prvaka. Žal se ni izšlo po naših načrtih in v Maribor odhajamo, da čim dražje prodamo svojo kožo in poskušamo presenetiti ekipo, ki v za- dnjem času igra v zelo dobri formi. Za visoko uvrstitev so nas letos drago stale poškodbe in razprodaja točk na domačem Hardeku. Kar 7 točk smo izpustili iz svojih rok pred domačim občinstvom, kar je enostavno preveč. Tudi v gosteh nam ni uspelo premagati kakšne izmed ekip iz vrha ali sredine lestvice. Škoda in zdaj nas čaka dolga pomlad, kjer bo glavni problem, kako motivirati igralce in tudi gledalce, da bodo vsaj v solidnem številu obiskovali tekme,« je povedal trener Saša Prapotnik. V klubu so se odločili, da bodo domače tekme v Ligi za obstanek igrali ob petkih ob 20.00 in poskušali z novim terminom preprečiti upad obiska na domačih tekmah. »Obisk Hardeka je bil letos na solidni ravni, še vedno pa daleč od naših željah. Treba bo še marsikaj organizacijsko in rezultatsko postoriti v prihodnosti, da bodo tekme obiskane tako kot v preteklosti. Imamo mlado ekipo, ki napreduje in verjamem, da bo slej ko prej prišel tudi mljal trener Gorazd Rajher. Pri mlajših mladinkah je bila sedma Sara Serdinšek, ki je trikilogramsko orodje sunila 10.09 metra. Med pionirji je bil Denis Volgemut šesti z rezultatom 10.56 metra. Boljše rezultate sta po pričakovanjih pri starejših mladincih dosegla Kristjan Čeh in Jurček Korpič Lesjak, ki sta letos prešla v starejšo starostno kategorijo. V njej tekmujejo atleti s šest kilogramov težko kroglo, ki jo je Čeh sunil najdlje 15.35 metra, kar je njegov osebni rekord. S tem metom je bil drugi in je zaostal le za Gregorjem Šnaj-derjem (AK Domžale), ki je dosegel rezultat 15.75 metra. Drugi ptujski metalec Jurček Korpič Lesjak je prav tako postavil osebni rekord - 13.49 metra - in je na koncu zasedel 4. mesto. Posebej je treba izpostaviti najboljšega na tekmovanju v Slovenski Bistrici, Blaža Zupančiča (AD Mass), ki je zmagal med člani. 7.26 kilogramov težko kroglo je sunil 17.72 metra. David Breznik rezultat. Rezultat pa je v glavnem tisti, ki privablja ljudi v dvorane in na preostale športne terene,« je povedal športni direktor kluba Mladen Grabovac. Seveda bo v zaključku sezone treba biti pazljiv na Dol Hrastnik in Slovenj Gradec, ki še zmeraj gojita ambicije za obstanek v ligi. Na koncu koncev bo v Ligi za obstanek na razpolago kar 28 točk. Trenutno prednost Ormožanov pred Dolom znaša 8 in pred Korošci 10 točk. Na papirju veliko in na oko nedosegljivo, ampak treba je biti previden in si čim prej zagotoviti obstanek. Zato pa bo treba hitro zbirati točke. KU Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj Izkoristili odlične pogoje v Strunjanu Tudi letos so se mladi kolesarji Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj v februarju podali na krajše priprave v svojo tradicionalno obmorsko bazo Strunjan. V času od 18 do 22. februarja so fantje v neprimerno boljših pogojih, kot bi jih imeli na Štajerskem - z izjemo zadnjega dne so namreč imeli vseskozi sončno in zelo toplo vreme -, Slovencem pet medalj, dve tudi za Mino Slovenski športniki so konec tedna na 3. zimskih vojaških igrah v ruskem Sočiju osvojili pet kolajn. Za zlato je na 7,5 km v biatlonu poskrbela Teja Gregorin, Klemen Bauer je bil na 10-kilo-metrski razdalji peti. ,Teden dni po SP v Avstriji se še vedno počutim dobro. Na strelišču sem bila 100-od-stotna in potrdila dobro strelsko formo. V Soči sem se zelo rada vrnila in tudi tokrat ga zapuščam z lepimi občutki,« je zlato medaljo opisala Gre-gorinova, ki je na olimpijskih igrah 2014 v Sočiju z bronom osvojila prvo biatlonsko medaljo za Slovenijo sploh. Za njo sta se tokrat zvrstili Rusinji Tatjana Akimova in Uljana Kajševa. V moški konkurenci je zmagal Rus Maksim Cvetkov. Še uspešnejši so bili slovenski športni plezalci, ki so osvojili kar štiri odličja. Domen Škofic je v težavnostnem plezanju za Avstrijcem Jakobom Schubertom osvojil srebro, na balvanih je bil tretji, zmagal pa je Rus Vadim Ti-monov. V ženski konkurenci je bila Mina Markovič tretja v težavnosti in na balvanih, Maja Vidmar pa je v obeh konkurencah zasedla sedmo mesto. Obe ženski tekmi je dobila Avstrijka Jessica Pilz. Svetovnih vojaških iger se je udeležilo 684 tekmovalcev iz 24 držav. sta Foto: Črtomir Goznik Mina Markovič je na vojaških igrah v Sočiju osvojila bronasto medaljo. Karate • DP v Velenju: Tri tretja mesta za Ljutomerčane Na članskem državnem prvenstvu v karateju v Velenju so tekmovalci karate sekcije Partizan Ljutomer osvojili tri 3. mesta - Aleš Pokrivač v katah ter Sara Novak (-55 kg) in Tanja Vrbnjak (-68 kg) v borbah. NŠ opravili pet treningov. Dan se je začel z jutranjo telovadbo, ki je trajala pol ure, sledil je zajtrk. Ob 11. uri so Člani ptujskega kolesarskega kolektiva so na Primorskem prevozili veliko kilometrov. Foto: Marjan Kelner se vse sekcije odpravile na trening, vsak v svojo smer (mlajši in starejši mladinci skupaj, dečki A in B skupaj, ter dečki C). Po treningu so fantje pojedli krožnik testenin. Sledil je obvezen počitek, zatem pa čiščenje koles in avtomobilov. Bilo je nekaj prostega časa za popoldanski sprehod, ob 19. uri pa je sledila večerja. Po večerji je po navadi sledil sestanek in analiza treninga, predstavljeni so bili načrti za naslednji dan. Priprave niso bile samo treniranje, ampak je to obenem spoznavanje načina življenja športnika od jutra do mraka, z vsem, kar spada zraven. Ob tem kot zanimivost dodajmo še to, da so na Primorskem dečki C prevozili približno 300 km, dečki A in B 420 km, obe selekciji mladincev pa približno 630 km. S pripravami so tako v ptujskem kolesarskem kolektivu nadgradili zimsko delo ter postavili dobre temelje za začetek sezone. Prva dirka sezone, tradicionalni Pokal Poli, ki bo na sporedu 8. aprila, bo tako že eden izmed vrhuncev sezone. Jernej Finšgar, trener dečkov v KK Perutnina Ptuj: »Upal bi trditi, da so letošnje priprave v Strunjanu, kamor hodimo že sedem let, od vseh doslej najbolje uspele - vse je bilo tako, kot mora biti. Naredili smo veliko kilometrov v praktično idealnih vremenskih pogojih, poškodb ni bilo, prav tako pa so bili fantje zelo pridni in marljivi, nenazadnje nas je za primerno obnašanje pohvalilo tudi hotelsko osebje. Nekaj fantov je bilo letos prvič z nami in tudi njih moram pohvaliti. Temelji so torej narejeni, sedaj moramo izpiliti še nekaj podrobnosti, nato pa se počasi že začne sezona.« tp petek • 3. marca 2017 Poslovna in druga sporočila Štajerski 13 Strelstvo • ISSF WC, New Delhi 2017 Venta osvojil prvo odličje na svetovnih pokalih Foto: Strelska zveza Slovenije Najboljši slovenski strelec s pištolo, Ormožan Kevin Venta, si je na ISSF svetovnem pokalu v indijskem New Delhiju priboril zgodovinsko prvo slovensko odličje v mešanih parih z zračno pištolo s Tajko Naphaswan Yangpaiboon. Med 22. 2. in 4. 3- je v indijski prestolnici New Delili potekal prvi od letošnjih treh ISSF svetovnih pokalov s puško, pištolo in puško šibreni-co. Na njem je zelo uspešno nastopala tudi majhna slovenska odprava s tremi tekmovalci: Kevinom Vento, Rajmondom Debevcem in Robertom Markojo, vodila jo je Andreja Vlah. Najboljše streljanje med Slovenci je pokazal Ormožan Kevin Venta, ki je v vseh treh disciplinah izboljšal svoje doslej najboljše uvrstitve in si v mešanih parili z zračno pištolo priboril še zgodovinsko in prvo slovensko bronasto odličje! Venta s pištolo najvišje doslej Najboljši slovenski strelec s pištolo in lastnik slovenskega državnega rekorda (562 krogov iz leta 2015) je v olimpijski disciplini malokalibrska pištola 50 m začetek sezone dočakal odlično pripravljen in s 549 krogi (93, 91, 89, 89, 97, 90) dosegel svojo doslej najvišjo uvrstitev in osvojil 11. mesto ter za finalisti zaostal le za dva kroga. Zmago sta v kvalifikacijah slavila domača favorita, Indijca Aman-preet Singh in Jitu Rai s 561 oz. 559 krogi. Presenetljivo je brez finala ostal tudi olimpijski prvak iz Ria 2016 Vietnamec Hoang, ki je bil s 550 krogi boljši od Vente le za krog. Z rezultatom 549 je podobno kot Venta brez finala ostal še en srebrni olimpi-jec iz Ria Brazilec Wu. »Zavedal sem se, da bo izjemno težko in stresno, saj je bila to moja prva tekma s pištolo na 50 m v tej sezoni. Žal sem bil znova prekratek za en krog, ampak nič hudega, še bodo priložnosti za finale in medalje. Izboljšujem se postopoma, delam korak za korakom in z 11. mestom sem zadovoljen, saj sem izboljšal najboljšo uvrstitev iz lanskega svetovnega pokala v Munchnu,« nam je iz Indije sporočil visoko motivirani ormoški strelec. Ormožan odličen tudi z zračno pištolo Mladi Ormožan in aktualni državni podprvak z zračno pištolo, ki je od svojih strelskih začetkov v letu 2010 pokazal izjemen napredek in meteorski vzpon med najboljše strelce na svetu, se je odlično odrezal tudi v drugi disciplini - z zračno pištolo. Z najboljšim rezultatom do zdaj na svetovnih pokalih, s 575 krogi, je osvojil 12. mesto in le za krog zaostal za finalisti. Kevin Venta je s tem dosežkom krepko izboljšal svojo rekordno uvrstitev iz domačega svetovnega pokala v Strelskem centru Gaj Pra-gersko v letu 2014, ko je zasedel 34. mesto. Odličnemu Ormožanu je manjkal predvsem dober zaključek tekme, saj je v prvih štirih serijah z odličnim streljanjem 97, 98, 96 in 97 krogi bil z enakimi serijami povsem poravnan z olimpijskim prvakom, Vi-etnamcem Hoangom, ki je nato kvalifikacije zaključil s 97 in 96 krogi na vrhu in s skupnimi 581 krogi, Or-možanu pa je zmanjkalo natančnosti in časa v zaključku, zaradi česar se je s serijama 93 in 94 krogov uvrstil tik za najboljšimi finalisti. »En krog ali ena močna desetica me je ločila od uvrstitve med osem najboljših oz. v finale. Pred tekmo sem čutil nekaj nervo-ze, prve štiri serije sem znova ogromno odlagal in seveda s tem porabil tudi ogromno časa. Za zadnjih 20 strelov mi je ostalo 20 minut. Nisem imel več izbire, moral sem vzeti pogum in povečati tempo. Pričakoval sem, da bo za finale treba doseči vsaj 580 krogov. Po tekmi sem pogledal na tablo z rezultati in bil presenečen, a takšen je šport. 12. mesto na svetovnem pokalu je tudi moja najboljša trenutna uvrstitev z zračno pištolo na največjih tekmovanjih,« je po nastopu povedal najboljši slovenski strelec s pištolo. Bron za slovensko--tajsko navezo Največje presenečenje pa nam je Ormožan pripravil v novi strelski disciplini mešanih parov z zračno pištolo, kjer se strelca - načeloma iz iste države - borita v zanimi- vem tekmovanju, ki bo od poletja 2017 naprej predvidoma postala tudi nova olimpijska disciplina. Žalosti pa predvsem dejstvo, da se je ISSF -mednarodna strelska zveza - odločila za zamenjavo disciplin in bo »žrtvovala« svojo najstarejšo olimpijsko strelsko disciplino - pištolo na 50 m, s katero je že leta 1896 na prvih modernih olimpijskih igrah streljal oče tega največjega tekmovanja Pierre de Coubertin. V Indiji je bila ta odločitev dokončno potrjena in izvedeno je bilo tudi prvo testno tekmovanje v tej novi disciplini. Ker Slovenija ni imela ženske predstavnice, so organizatorji Ormožanu dovolili, da si izbere sotek-movalko iz druge reprezentance. Za sodelovanje sta se dogovorila s tajsko strelko Naphaswan Yangpaibo-on, ki je sicer specialistka za streljanje s pištolo na 25 m. V kvalifikacijah sta si v 50 strelih priborila sedmi najboljši rezultat s 475 krogi, Venta je dosegel 239 krogov (47, 48, 49, 46 in 49), Tajka 236 (47, 48, 47, 47, 47), s čimer sta se uvrstila v polfinale. Po nekaj tehničnih težavah organiza- Rezultati, WC New Delhi: zračna pištola, mešani pari, 10 m 1. Indija (Sidhu-Rai) 5 (475) 2. Japonska (Konishi-Matsuda) 3 (480) 3. Tajska-Slovenija (Yangpaiboon-Venta) 4. Tajvan (Tien-Kuo) Pištola, 50 m 1. Rai Jitu, IND 2. Singh Amanpreet, IND 3. Jin Jongoh, KOR 11. Kevin Venta, SLO Zračna pištola, 10 m 1. Matsuda Tomoyuki, JPN 578 + 240,1 2. Hoang Xuan Vinh, VIE 581 + 236,6 3. Rai Jitu, IND 577 + 216,7 12. Kevin Venta, SLO 575 torja z izpadom elektrike in dolgem čakanju sta Venta in Tajka odlično streljala tudi v polfinalni skupini in si z drugim najboljšim rezultatom priborila še finalno tekmo za bronasto odličje. V njuni polfinalni skupini sta zmagala odlična Indijca, nemško ekipo na tretjem mestu pa sta premagala srečno, le z dese-tinko kroga prednosti. Zmagovalca obeh polfinal-nih skupin se v finalu borita za zlato odličje, drugouvršče-na v polfinalu pa za bronasto. V velikem finalu jima je nasproti stal tajvanski dvojec z odlično strelko Chio Chen Tien in relativno mladim in manj izkušenim Kuan-Ting Kuom. V velikem finalu vsak strelec odda po en strel, boljši seštevek obeh strelcev prinaša eno točko, zmagovalec postane ekipa, ki si prva pribori pet točk. Izenačenja ne prinašajo točk. Venta in Yangpaiboonova sta dobila prvo točko, izgubila drugo, nato dobila še naslednji dve in izgubila peto, bila sta boljša v šesti seriji štirih strelov, v sedmi pa znova klonila z 20,0:20,6. Odločilno peto točko sta si pristreljala v osmi seriji strelov, kjer sta odločila zmagovalca za bronasto odličje z 19,2:18,8 in se veselila velikega in nepričakovanega uspeha. Zmago sta slavila domača indijska asa pred odličnima Japoncema. »Le kdo bi lahko predvidel, da bo slovensko-tajska naveza vzela eno od medalj v disciplini zračna pištola mix na 10 m na svetovnem pokalu! Priznam, da tudi sam nisem mislil, da se bova sploh uvrstila v finale. V polfinalu sva bila celo v igri za veliki finale za zlato medaljo, a nisva zdržala pritiska, končala sva kot drugouvrščena izmed štirih ekip. Tako sva se v finalu lahko borila le še za 3. mesto. Bil sem čisto presenečen in že zadovoljen, da sva se prebila med najboljše štiri. A se nisva kar tako predala. V dvoboju za bron sva premagala močno tajvansko ekipo. Večja zasluga je v finalnih strelih šla moji tajski sotekmovalki, mislim, da je zadela več desetic od mene. Sem pa jaz bolje od-delal kvalifikacije, torej sva lepo razporedila moči. Pokazala sva pravi timski duh,« nam je po svoji prvi in prvi slovenski kolajni v mešanih parih s pištolo svoje občutke zaupal odlični Ormožan. Debevec blizu finala Dobro streljanje je v ležečem položaju z maloka-librsko puško pokazal tudi zlati slovenski olimpionik Rajmond Debevec, ki se je uvrstil na 10. mesto, Robert Markoja je bil 16. V strelskem maratonu, z malokali-brsko puško v trojnem položaju, pa sta Slovenca osvojila 19. in 15. mesto. Simeon Gonc 5 (475) 3 (477) 559 + 230,1 561 + 226,9 553 + 208,0 549 Strelstvo • First liga Ekipno Ptujčani, posamezno Venta SD Štefana Kovača Turni-šče je med 23. in 25. februarjem organiziralo 5. krog FIRST lige v streljanju z zračno pištolo. Na strelišču v Tur-nišču je nastopilo 9 ekip, oz. 35 posameznikov. Ekipno so zmagali strelci SK Ptuj (1687 krogov) pred SK Alzas Čakovec (1681) in SD Jožeta Kerenčiča (1664), četrto mesto so zasedli člani SD Juršinci (1660). Posamezno je slavil Kevin Venta (S D Kovinar Ormož) s 586 krogi, kar je izenačen rekord lige. Za njim sta se zvrstila člana SK Ptuj, drugi je bil Sašo Stojak (574), tretja pa Majda Raušl (566). Peto mesto je zasedel Ludvik Pšajd (SD Juršinci, 563), osmo pa Simon Simonič (SD J. Keren-čič, 559). Skupno še naprej vodi Kevin Venta (2912 krogov), drugi je Sašo Stojak (2889), tretja pa Majda Raušl (2832). Ekipno vodijo strelci SK Ptuj (8499) pred SD Jožeta Ke-renčiča Miklavž (8389), na tretjem mestu so strelci SK Alzas (8358). Zadnji krog bo na sporedu 19. marca v Murski Soboti. Rezultati, ekipno: 5. krog skupno 1. SK PTUJ A 1687 8499 2. SD J. KERENČIČA 1664 8389 3. SK ALZAS 1681 8358 4. REGION SÜD A 1658 8316 5. PLE ZALAEGERS. A 1629 8277 6. SD JURŠINCI A 1660 8278 7. PLE ZALAEGERS. B 1593 8065 8. SD Štefana Kovača T. 1651 6547 9. REGION SÜD B 6413 10. ŠSD Murska Sobota 1498 2818 11. REGION SÜD C 1587 12. REGION SÜD D 1497 Posamezno: 5. krog skupno 1. Kevin Venta, KOV. ORM. 586 2912 2. Sašo Stojak, SK PTUJ 574 2889 3. Majda Raušl, SK PTUJ 566 2832 4. Ludvik Pšajd, SD JURŠINCI 563 2818 5. Simon Simonič, J. KEREN. 557 2816 6. Saša Kralj, SK ALZAS 561 2815 7. Boštjan Simonič, J. KEREN. 559 2806 8. Ivica Takač, SK ALZAS 558 2801 9. Bela Szabo, ZALAEGERS. A 558 2798 10. Zlatko Kostanjevec, PTUJ 547 2778 UR Pred vrati je domači vrhunec sezone - EP v Mariboru! V naslednjem tednu se v torek, 7. 3., s slavnostnim odprtjem začenja zimski vrhunec sezone z zračnim orožjem - Evropsko prvenstvo 10 m Maribor 2017. Slovenija bo prvič gostila to prestižno in najmočnejše evropsko tekmovanje, prijavljenih pa je rekordno število - 582 strelcev iz 46 držav, ki bodo nastopili 641-krat. Slovenska reprezentanca se bo domači javnosti prvič predstavila v popolni 24-članski zasedbi z 12 mladinci in 12 člani. Tekmovanja se bodo začela v sredo za mladince (nato še v četrtek), v petek in soboto pa za člane. Kvalifikacijska tekmovanja se začnejo dnevno ob 9.00, popolni razpored prvenstva pa je objavljen na spletni strani www.echslo. eu. Vabljeni na brezplačni ogled vrhunskih strelskih nastopov! Slovensko ekipo bodo sestavljali: člani pištola: Kevin Venta (Kovinar Ormož), Sašo Stojak (Ptuj), Blaž Kunšek (Marok Sevnica); članice pištola: Katja Vodeb (Liboje), Majda Raušl (Ptuj), Denis Bola Ujčič (Postojna); člani puška: Željko Moičevic (Grosuplje), Robert Markoja (Štefan Kovač Turnišče), Benjamin Jodl (I. Pohorski bataljon Ruše); članice puška: Živa Dvoršak (Olimpija), Urška Kuharič (Kovinar Ormož), Sonja Benčina (Olimpija); mladinci pištola: Jože Čeper (Vremščica), Luka Ušeničnik (Škofja Loka), David Rožman (Brežice); mladinke pištola: Jagoda Tkalec (Dušan Poženel Rečica), Anja Prezelj (Železniki), Klara Smolič (Gorjanci); mladinci puška: Jakob Petelinek (Cerknica), Erik Kandare (Cerknica), Domen Jarni (Kočevje); mladinke puška: Urška Hrašovec (I.Pohorski bataljon Ruše, Lia Lazar (IX. Korpusa Piran), Suzana Lukic (Trzin); vodstvo reprezentance: vodja reprezentance Andreja Vlah s trenerji pomočniki Polona Sladič, Zlatko Kostanjevec, Martin Kolar, Damijan Kandare, Branko Košir in Lojze Mi-količ. 14 Štajerski Šport mladih, rekreacija petek • 3. marca 2017 Šport otrok • Hura, prosti čas Dober obisk ponujenih počitniških dejavnosti Zavod za šport Ptuj je tudi med letošnjimi zimskimi počitnicami učencem ptujskih šol od 1. do 4. razreda ponudil možnost športnega preživljanja prostega časa s programom Hura, prosti čas. Od ponedeljka do petka so imeli otroci na voljo strokovno vodeno vadbo, ki so jo v Športni dvorani Mladika in preostalih prostorih na Mestnem stadionu Ptuj izvajali vaditelji iz RUD Eleja in strokovni delavci iz Košarkarske zveze Slovenije. Otroci so imeli na voljo ustvarjalnice, cirkuško animacijo, športne animacije, družabne igre, motorične igre, zabavne vsebine in spoznavanje košarkarske igre ter druženje s priljubljenim Lipkom. Vse aktivnosti so bile brezplačne, v vseh petih počitniških dneh je bil odziv otrok zares lep. O celotnem projektu je vodja športnih programov na Zavodu za Šport Ptuj Boštjan Zemlja-rič povedal: „Veseli smo, da so otroci prišli, da niso ostali Foto: Črtomir Goznik Utrinek z ene izmed dejavnosti v športni dvorani Mladika doma za računalniki in da so se tukaj družili, si morda poiskali nove prijatelje in se tudi ukvarjali z različnimi športi. Že lani smo se odločili, da ponudimo v času zimskih počitnic naše programe od 7. do 15. ure, kar so starši dobro sprejeli in obisk je bil zelo dober vse dni našega projekta." Hura, prosti čas je tradicionalni projekt Zavoda za šport Nogomet • Mlajše selekcije Nov uspeh mladih iz Kidričevega Varovanci trenerja Damjana Metličarja so se v drugi polovici februarja udeležili turnirja v Radvanjah, ki ga je za selekcijo U-11 organiziral bivši slovenski reprezentant Marinko Galič. V prijetnem ambientu tamkajšnjega športnega centra so fantje v rdeče-belih dresih ponovno dokazali, da je kolektivna, borbena in srčna igra garancija za uspeh. Po štirih odigranih tekmah v skupinskem delu so predtekmo-vanje končali na prvem mestu in se zanesljivo uvrstili v nadaljnje tekmovanje. V četrtfinalu so premagali domačo ekipo, za uvrstitev v finale pa še vrstnike NK Aluminij U-11 Mali nogomet • Turnir Bumbar v Varaždinu Slavje Ljutomerčanov Mladi nogometaši KMN Meteorplast (U-13) iz Ljutomera so na mednarodnem turnirju »Bumbar« v Varaždinu osvojili prvo mesto. Med 26 ekipami iz Slovenije in Hrvaške so Lju-tomerčani v skupinskem delu tekmovanja premagali hrvaški vrsti Dubravčan (3:0) in Var- teks (4:0) ter odigrali neodločeno (2:2) z zagrebškim Ma-ksimirom. Za uvrstitev v končnico so igralci trenerja Tadeja Vogrinca znova ugnali ekipo Dubravčana (3:1) in za tem še Novi Marof (3:0). V polfinalu je Meteorplast z 1:0 premagal vrstnike Dobrovc iz Miklavža na Dravskem polju, v finalu pa po streljanju kazenskih strelov (3:2) ekipo AHA EMMI Bistrica Ptuj, ki je ob pomoči vaditeljev iz RUD Eleja sedaj prišel na višjo raven, saj so imeli otroci zares pester izbor različnih vsebin. David Breznik iz Slovenske Bistrice. V napeti in borbeni finalni tekmi so fantje NK Aluminij morali priznati premoč nogometašem iz NK Medvode in tako tekmovanje končali na odličnem 2. mestu. Rezultati skupinskega dela: Aluminij - NK Bistrica 3:2, Aluminij - Jarenina 4:0, Aluminij - MNK Tina Šport Zagreb 3:3, Aluminij - Železničar MB 1:0; 1/4 finale: Aluminij - NŠ M. Galič 6:0; 1/2 finale: Aluminij - NB Bistrica 6:1; Finale: Aluminij - NK Medvode 1:4. NK Aluminij U-11: Anže Šibi-la, Gal Princl, Domen Jus, Jan Vindiš, Tim Metličar Fric, Cene Grbavac, Teo Fridl, Anžej Kvas, Lan Mesarič. Trener Damjan Metličar. UR Zmagovalci Bumbar turnirja v Varaždinu - ekipa KMN Meteorplast iz Ljutomera (trener Tadej Vogri-nec na levi; tehnični vodja Damjan Rajh na desni) iz Slovenske Bistrice. Za ljutomersko vrsto so nastopali: Erazem Kos, Amadej Vršič, Jan Rajh, Anej Rudolf, Maj Plej, Kaj Plej, Aljaž Bala-žič, Anej Horvat, Sven Lebar in Vid Štefanec. Za najboljšega igralca turnirja je bil izbran Maj Plej, največ zadetkov (12) pa je dosegel Anej Rudolf (oba Meteorplast). NŠ Nogomet • Farmtech Veržej (2. SNL): Armin Derviševic okrepil Prleke Nogometaši Farmtecha iz Veržeja se pod vodstvom trenerja Marka Lešnika intenzivno pripravljajo na nadaljevanje prvenstva v 2. SNL. Odigrali so že tudi nekaj prijateljskih tekem, nazadnje so izgubili v Murski Soboti z Muro (4:1). Najpomembnejši okrepitvi Veržejcev prihajata iz NK Maribor (Armin Dervi-ševic in Dejan Vokic), novi igralci Farmtecha Veržeja pa so še: Žiga Živko, Bian Paul Šauper (oba Maribor), Denis Žigert, Luka Ciglarič (oba Avto Rajh Ljutomer), Mihael Karlov-čec (SV Worgl) ter vratarja Mario Posavac (Varaždin) in Damjan Klemenčič (Grad). V moštvo se po poškodbo vrača Žan Kavaš. NŠ Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 23. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Celje - Kalcer Radomlje; SOBOTA ob 17.00: Domžale - Koper; SOBOTA ob 20.15: Gorica - Maribor; NEDELJA ob 15.00: Aluminij - Krško; NEDELJA ob 16.55: Olimpija - Rudar. Rokomet • 1. A DRL (m) 22. KROG: Maribor Branik - Jeruzalem Ormož - Koper 2013 (SOBOTA ob 18.00); Drava Ptuj - Trimo Trebnje (SOBOTA ob 19.00). 1. B DRL (m) 18. KROG: Moškanjci Gorišnica - Krško (SOBOTA ob 19.30). 2. SRL (m) 12. KROG: Arcont Radgona - Velika Nedelja (PETEK ob 19.30) 1. A DRL (ž) 17. KROG: ŽRK Aklimat Ptuj - ŽRK Mlinotest Ajdovščina (SOBOTA ob 16.30) Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) 18. KROG: ŽOK GSV Zava Ptuj - Braslovče (SOBOTA ob 17.30) Futsal • 2. SFL 17. KROG: Kebelj Pizzerija salama - FC Hiša daril Ptuj (SOBOTA ob 20.30) Mali nogomet • Turnir v Markovcih Športno društvo Stojnci organizira malonogometni turnir med ekipami iz vasi občine Markovci - za prehodni pokal občine Markovci. Na njem bo nastopilo osem ekip, v revija l-nem programu pa se bo predstavila Nogometna šola Korant iz Stojncev. Turnir bo v športni dvorani v Markovcih potekal v nedeljo od 10. ure naprej. Bowling • Podjetniška liga PARI 6. KROGA: ponedeljek, 6. 3., ob 19.00: Perutnina Ptuj - Saubermacher Slovenija, Radio tednik Ptuj - Elektro Maribor, Bovling center Ptuj - Talum, VGP Drava - Gostišče Iršič; torek, 7. 3., ob 19.00: Restavracija Pan - SKEI, Novo prodaja - Tames, Dokl gostinstvo - TIskarna Ekart. DB Kegljanje • 1. OTS Maribor Ptujcani ugnali doslej neporaženo Nafto Drava 1 - Nafta 7:1 (3124:2933) DRAVA 1: Boris Premzl 540, Milan Čeh 505, Janez Čuš 511, Dušan Murko 528, Janez Podgoršek 495, Robi Golob 545 podrtih kegljev Kegljači Drave so v derbi-ju kroga kot prvi v letošnji sezoni premagali doslej ne-poraženo Nafto. V lendavski ekipi sta res manjkala dva igralca iz prve postave, a Ptuj-čani so se tokrat na kegljišču Deta centra izkazali z odlič- Kikboks no predstavo. Pet od šestih kegljačev je namreč podrlo več kot 500 kegljev, najboljši rezultat 545 je dosegel Robi Golob, ki je v zadnjih tednih v zelo dobri formi. S 556 podrtimi keglji je bil še boljši igralec Nafte Janez Šimon, ki je svoji ekipi tudi edini prinesel posamezno točko. Pet jih je dobila Drava, ki je bila za dve dodatni točki in končni rezultat 7:1 še izrazito boljša v skupnem seštevku vseh podrtih kegljev. David Breznik Na Slovaškem prvo mesto za Davida Žibrata Na mednarodnem kikboks turnirju v Bratislavi je sodelovalo 870 tekmovalcev iz 88 klubov iz 12 držav. Člani Kikboks kluba Pomurja, ki ga vodi Prlek David Žibrat, so dosegli naslednje uvrstitve: 3. mesto sta osvojila Mitja Ša-ruga (-94 kg) in Tadej Borko (+94 kg), 2. mesto je pripadlo Kevinu Vučku (-74 kg), najboljši v svoji kategoriji pa je bil trener in tekmovalec David Žibrat (-89 kg), potem ko je prepričljivo ugnal svoje tekmece iz Češke, Slovaške, Poljske in Slovenije. NŠ Foto: NS petek • 3. marca 2017 Ljudje in dogodki Štajerski 15 Ptuj • Prva pustna kuhna na Furstovem dvorišču Ko se povežejo lokalni ponudniki jedi in zavežejo jezike v ■ Že po tradiciji je pustno omizje nadvse bogato, pust je pregovorno mastnih ust. To je bilo tudi vodilo vseh tistih, ki so pripravili prvo pustno kuhno lokalnih gostincev, ki naj bi bila tradicionalna pustna kulinarična prireditev na Ptuju ob koncu vsakoletnega Kurentova-nja. Na dvorišče Furstove hiše v Krempljevi ulici so zadnji pustni dan povabili Zavod Tura, KUD Furstova hiša ter lokalni gostinci: Gostilna Grabar, gostilna Ribič, Štajerska hiša kulinarike in grand hotel Primus. Za tekočo ponudbo je poskrbela kavarna Bodi, razvajala pa so tudi vina Conrad Furst&Sohne. Čeprav iniciativa ptujskih gostincev ni več aktivna, se bodo po besedah nekdanjega vodje Marka Kola-riča iz kavarne Bodi zagotovo tudi v prihodnje našli v tem in še drugih podobnih projektih. „Kavarna Bodi že tri leta zapored organizira takšne in podobne festivale na Ptuju, sodelujemo tudi na vseh podobnih dogodkih v Sloveniji. Prvič pa smo se tako organizirali lokalni ponudniki, Zavod Tura in KUD Furstova hiša. Samo s takimi skupnimi aktivnostmi nam bo uspelo prebuditi mesto in obogatiti ponudbo, s katero bomo pritegnili ljudi. Že prva skupna pustna kuhna je pokazala, da je to edina prava pot." Vsi, ki so v torek prišlo na Furstovo dvorišče, so bili navdu- vega čipsa z orehi, pečenih svinjskih reberc in prilog, pustnega šmorna s kuhanimi slivami in jurkino omako. Prva Kuhna na dvorišču je poskrbela, da je zadnji pustni dan v letu 2017 spisal začetek novega poglavja v sodelovanju med lokalnimi ponudniki. MG Novi ptujski krof, ptujski pustni burger Kuharja iz grand hotela Primus, Robi Žibrat in Srečko Krajnc, pa sta pripravila novo ptujsko pustno speciali-teto, novi ptujski krof, pustni burger, ki sta ga napolnila s svinjskim mesom (pekli so ga 48 ur), potem pa natrgali, z rdečim zeljem, s ptujsko čebulo, pečeno slanino, ptujsko omako in solato. Prva pustna kuhna lokalnih gostincev je navdušila številne. šeni. Alenka Grabar iz Gostilne Grabar je povedala, da je zelo vesela, da je prišlo do te enkratne zgodbe, da se je nekaj takega sploh kdo spomnil. „Že to, da se gostinci med seboj spoznavamo in sodelujemo, je zelo pomembno. Upam, da bomo skupaj naredili še več takšnih uspešnih projektov." Foto: Črtomir Goznik Pustna omizja lokalnih gostincev so še šibila od dobrot: pustne svinjske kisle juhe, tačk, jezika, krač, ocvrte ajdove kaše, cvirko-vice, domačega kruha, beljako- Foto: Črtomir Goznik Videm • 22. Fašenk v Vidmu pri Ptuju V Vidmu vec kot tisoč maskar V Vidmu pri Ptuju so na pustni ponedeljek pripravili tradicionalno pustno povorko. Tudi letos je bila mednarodna, saj so se je udeležili številne gostje iz sosednje Hrvaške in skupina iz srbskega Novega Sada. Najprej so se predstavile tri stotnije otrok iz videmskih vrtcev in šol, sledili so jim tradicionalni etnografski pustni liki: koranti, pokači, orači, ruse, pice-ki ... Letos si je bilo mogoče ogledati tudi kukuljanske zvončarje, korantom sorodne like iz hrvaške Istre. V karnevalskem delu so nastopile skupine iz domače in sosednjih občin, pa iz Hrvaške in Srbije. V 33 skupinah so našteli več kot tisoč maškar, obiskovalcev prireditve pa je bilo dva- ali celo trikrat toliko. Fašenk sta pripravila Občina Videm in sekcija Koranti Folklornega društva Lancova vas. Najlepše pustne maske po izboru petčlanske žirije so nagradili s finančnimi in praktičnimi nagradami, ki so jih prispevali sponzorji. Zmagali so Zakladi jeseni iz Male vasi (skupina je prejela 300 evrov in dva kubična metra betona), drugo mesto je pripadlo Pomladi na sončni strani Alp Kulturno-turističnega društva Soviče-Dravci, tretje pa so bile Zlate ribice iz Juršincev. Rado Škrjanec iz sekcije Ko-ranti je poudaril, da je bila dobra polovica sodelujočih v povorki etnografskih mask: »Morda res vsako leto gledamo iste pustne like, vendar je to naša posebnost, ki jo moramo negovati. Z etnografskimi pustnimi liki radi pridejo tudi od drugod.« Čeprav je bila v času povorke tretjina članov sekcije Koranti lancovskega folklornega društva na gostovanju na Sardiniji, so videmski fašenk več kot uspešno izpeljali. EM Organizatorji, maškare in vreme so poskrbeli za odlično predstavo. Kidričevo • 25. cirkovški fašenk Ludi so prišli hco in lušno je blo Pustovanje v Cirkovcah se je tudi letos sklenilo na pustni torek s cirkovškim fašenkom, ki je pokazal veličino pustne norčavosti, iskrivosti in inovativnosti. Že 25. fašenk, ki so ga oblikovale etnografske pustne skupine, pustne skupine iz osnovne šole in vrtca Cirkovce ter karnevalski del, so odprli pokači iz Župečje vasi. Po Cirkovcah so se nato sprehodili tulipani iz Vrtca Cirkovce, vrtnarji iz prvega razreda, sodniki iz 2. a in gasilci iz 2. b-razreda, srečo so med Cirkovčane prinesli dimnikarji iz 3. a, v natakarje pa so se odeli njihovi sovrstniki iz 3. b. Četrtošolci so kuhali, petošolci frizirali, osmošolci so si nadeli podobo smeškov in devetošolci črk. Etnografski del so odprli Ploharji FS Vinka Koržeta Cir-kovce, za visoki lan in debelo repo so zaplesali koledniki KUD Košuta Poljčane, zaorali so orači iz Rogoznice, z zvonci so zimo preganjali koranti iz Rogoznice in Lancove vasi in kurenti Vetrovniki. Karnevalski del so oblikovali krtki iz KD Ko-cil Leskovec, člani KUD Urška Prepolje so tekmovali z jamaj-škim bobom, za učno uro pa so poskrbeli člani PD Dobrov-ce, ki so v Cirkovce pripeljali Franca Jožefa. Želje zbranih so izpolnjevale zlate ribice iz KUD Juršinci, kmečko gostijo je uprizorilo PD Dobrovce, zbrane so pozdravili tudi Cigoni iz Mrgeč-kega in gosenica iz Turističnega društva Hotinja vas, na pustni torek pa je bil v Cirkovcah vzpostavljen tudi migrantski center. Po podelitvi nagrad ekipi ja-majškega boba, zlatim ribicam, krtkom in gosenici so koranti in kurenti še zadnjič zazvonili in odložili maske, pokači pa so še zadnjič zapeli s svojimi šibami in jih nato privezali za leto dni. Mojca Vtič Cirkovčani so se na pustni torek prepustili pustni domišljiji. FOTO: Mojca Vtič Foto: EM 16 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 3■ marca 2017 Zavre • 2. Fašenk v Zavrču Zavrski fasenk vstal od mrtvih Občina Zavrč je v sodelovanju z Osnovno šolo Cirkulane-Zavrč in Turističnim društvom Zavrč na pustni torek v Goričaku pripravila mednarodno pustno po-vorko, ki je privabila številne gledalce. Maškare so na pot krenile izpred gasilskega doma v Goričaku, se pred občinsko stavbo predstavile s plesom in petjem, rajanje pa zaključile pred trgovino Haložanka. Na občini nagrad najlepšim skupinskim maskam sicer niso podelili, so pa vse sodelujoče v povorki pogostili z malico. Nastopilo je enajst skupin: koranti, pokači, završke ciganke in cigani, lubenice in duhec, osnovnošolci so predstavili galerijo slik s slikarji in poskrbeli za obisk najvplivnejšega slovenskega zeta, našemili so se Učenci Osnovne šole Cirkulane-Zavrč so svoje maske izdelali sami. tudi najmlajši iz vrtca. S skupino Bobri iz Združenja za tradicionalne običaje Pingo iz Cestice na Hrvaškem je povorka dobila mednaroden značaj. Ostali fašenki v Spodnjem Podravju so občutno starejšega datuma kot završki. V tej občini namreč prave pustne tradicije doslej ni bilo, tudi maskiranje je v teh krajih bolj redko (sploh pri odraslih). Pred kakim desetletjem so že pripravili pustno povorko osnovnošolcev, letos pa so jo razširili še z drugimi skupinami. Podžupan Janko Lorbek je dejal: »Pokazali smo, da znamo tudi v Zavrču 'skup spraviti' fašenk. Ta je bil žal šele drugi, ampak mislim, da ne zadnji; to tradicijo bomo nadaljevali!« Organizatorji so tako napovedali, da bo fašenk v Zavrču ostal vsaj še naslednjih sto let. Se vidimo prihodnje leto? EM Podlehnik • Tradicionalni pokop pusta Uspešnik končal v plamenih V starosti 26 dni je umrl fašenk Uspešnik, ki so ga ljudje sprva imeli zelo radi, kasneje pa so zaradi utrujenosti in praznih denarnic že komaj čakali, da se stegne. Pri kulturno-turističnem centru v Podlehniku so ga pospremili k zadnjemu počitku. Za krsto se je vil dolg sprevod pogrebcev, med njimi tudi princ karnevala Don III. Zlatko Gajšek s svojo gardo. Obred so začeli z minuto molka za pokojnika, župnik pa je opravil mašo zadušnico in spomnil na vse novosti, ki jih je pust prinesel v občino. Žlahta pokojnega je na poziv prizadevno tulila in se ob odprti krsti od njega dokončno poslovila, pokojnika pa so slednjič vzeli plameni. Žalosten dogodek je bil obenem tudi vesel, saj je naznanil pomlad. Tradicionalni pokop pusta so pripravili Občina Podlehnik in člani Kulturno-folklornega društva (KFD) Podlehnik, ki skrbijo, Za pokojnika so darovali sveto mašo zadušnico. da pustni običaji ne bodo utonili v pozabo. Na prireditvi so sodelovali še Pihalni orkester Podlehnik, ki deluje pod okriljem Kulturnega društva Podlehnik, Orači iz Jablov-ca, društvo Koranti Podlehnik, Vrtec in Osnovna šola Podlehnik, zapeli so Pevci Kopači KFD Pod-lehnik, pridružile so se tudi številne maškare. Gospodinje iz Društva podeželskih žena občine Podlehnik so v dvorani večnamenskega centra pripravile slastno sedmino - domače jedi, ki so jih v pustnem času jedli naši dedki in babice. Takrat na mizi niso smeli manjkati kislo zelje in kisla repa, repa krhlenka (na kocke zrezano repo so skuhali v slani vodi in jo dali v juho, ki je ostala od mesa), svinjska glava, domači kruh, girpa (kruhovo testo z ocvirki), krofi, krhki in kvašeni flancati ter miške, korante pa so obdarili s suhimi mesninami in jajci - da bo repa res lepo debela. EM Ormož • Na pustni torek Zmagovalci: Ormož je na pustni torek že 40. leto Pustni sprevod, ki je krenil ob dveh, je na ormoške ulice privabil okrog 2.000 pustnega rajanja željnih gledalcev, med katerimi ni manjkalo nasmejanih pustnih mask. Pustno rajanje je tudi tokrat odprla ormoška godba, sledilo je lepo število kurentov (iz Ormoža, Klju-čarovcev in Cvetkovcev) ter mnogo zanimivih in domiselnih pustnih likov in maškar, od najmlajših do najstarejših. Množica gledalcev je tako lahko med drugim občudovala jamske ljudi, faraone, vrtne palčke, pa prikupne piceke in ptičke, kmete, trole, muzikante, na obisk je prišla tudi družina Trump in konjeniki iz Washingtona, dalmatinci, moškanjski vikingi in podgorski cigani. Skupaj se je predstavilo kar 37 skupin oziroma 1.013 mask. Znova so bile naj- Središče ob Dravi • Z norčave pustne sobote Na obisku Donald Trump z družino Norčavo vzdušje je na pustno soboto zajelo tudi Središče ob Dravi. V slikoviti in pestri povorki je kar 28 skupin odganjalo Z 21. tradicionalno prireditvijo Pustna sobota so v organizaciji TD Središče ob Dravi s podporo občine in sponzorjev pust obeležili tudi v Središču ob Dravi. Pustna povorka, v kateri se je predstavilo 28 skupin, je bila prava paša za oči. Po srediških ulicah se je sprehodilo lepo število mask iz šol in vrtcev, ki so navdušili z izvirnimi in lepo pripravljenimi kostumi. Poleg etnografskih likov se je predstavilo kar 11 odraslih skupin. V pustnem sprevodu je tako kakih 3.000 obiskovalcev lahko občudovalo ameriškega pred- sednika Trumpa z družino, pa cekarje iz sosednje Hrvaške ter ostale slikovite in izvirne maske. Po mnenju strokovne komisije; ki je imela vsej prej kot lahko delo, je v kategoriji vrtcev tretje mesto pripadlo skupini gosenice in prijatelji iz Vrtca Kog, drugo mesto trolom iz vrtca Miklavž pri Ormožu, prvo mesto pa faraonom iz vrtca Navihanček Središče ob Dravi. Med šolskimi maskami so tretje mesto zasedli cirkuški sloni OŠ Stanka Vraza Ormož, drugo grozdje 3.a razreda OŠ Središče ob Dravi, slavila pa je skupina ledena »brotva« 9.a razreda OŠ Središče ob Dravi. V kategoriji odraslih skupinskih mask brez vozil so bile tretje Kogovske »kure« FS Kog, drugi cekarji iz Nedelišča, zmagala pa je skupina Pehte s Koga. Med skupinami z vozili sta si tretje mesto delili Konjeniško društvo Središče, ki se je predstavilo z obiskom konjenikov iz Washingtona ter PGD in FS Obrež s Firmo 3D, drugi so bili čebelarji Mladinskega društva Obrež, slavili pa so šalo-vski dimnikarji. Sicer pa so bile nagrajene vse šolske in vrtčevske skupine. Po razglasitvi rezultatov v dvorani Sokolana se je veselo rajanje nadaljevalo vse do zgodnjih nedeljskih ur. Na dan pustnega karnevala pa je svoja vrata na široko odprla tudi središka oljarna z brezplačno pustno pokušino. Monika Levanič Lenart • S 26. pustne povorke Kar 650 domin iz vrtca Že 26. leto zapovrstjo so na pustno soboto lenarške ulice preplavile raznovrstne in izvirne maske. Letos jih je bilo približno tisoč. Na pustni povorki v organizaciji lenarške občine so fašenki, vsakovrstne lorfe, ksihti in frisi nasmejali več tisoč obiskovalcev. Najštevilčnejša in najbolj opazna skupina po-vorke so bile domine iz lenarškega vrtca, manjkale niso niti politične figure, med njimi ameriški pred- sednik Donald Trump. »Pustno dogajanje je nasmejalo vesele, žalostne, resne, nore in pametne. Na pustno soboto so v Lenartu znoreli pametni, spametovali pa so se norci. Pozdravili smo 650 maškar iz Vrtca Lenart, skupaj z mamicami, očki in vzgojiteljicami. Tudi OŠ Le- Najštevilčnejša in najopaznejša skupina je bila skupina domine iz vrtca; FOTO: ML petek • 3. marca 2017 Poslovna in druga sporočila Štajerski 17 Sveti Andraž • »Pri Andraši« se je predstavilo 100 maškar Fašenk se je lepo prijel Tudi pri Svetem Andražu v Slov. goricah je bilo veselo pustno rajanje. Foto: arhiv občine Že drugo leto zapored je krenila pustna povorka od trga pred cerkvijo Svetega Andraža mimo Hrgove domačije do večnamenske dvorane, kjer je sledilo pustno rajanje s pogostitvijo. Kot kaže, se je fašenk lepo prijel. Letos se je namreč predstavilo še več pestrih in zanimivih mask in maškar, prvič tudi gostje. Vseh skupaj je bilo okoli 100, približno toliko je bilo tudi gledalcev. Povorko so odprli kurenti, sledilo je okoli 40 mask iz sosednje Hrvaške, občine Donja Voca, ki so na šaljiv način prikazali pogreb vočanskega heroja. Najštevilčnejša pa tudi najbolj raznovrstna skupina pa so bili starši z otroki; ti so se našemili v najrazličnejše pustne like. Fašensko povorko, ki je potekala v sklopu projekta Detox kot drugi del EtnoTour delavnic, so organizirali TD Vitomarci, KUD Vitomarci in Občina Sveti Andraž. Monika Levanič maske okupirale mesto ledena »bratva« in salovski dimnikarji zaživel s pustno povorko, v kateri se je letos predstavilo več kot 1.000 raznovrstnih maškar. Po mnenju strokovne komisije so bili med otroškimi in šolskimi skupinami najboljši devetošolci OŠ Središče ob Dravi skupina Ledena »bratva«. številčnejše šolske in vrtčevske skupine, ki so tudi letos navdušile s pestrimi in slikovitimi pustnimi opravami; bilo je kar okoli 730 otrok oz. šolarjev. Po mnenju sedemčlanske strokovne komisije so pri šolskih in otroških skupinah tretje mesto zasedli cirkuški sloni OŠ Stanka Vraza Ormož, drugo grozdje OŠ Središče ob Dravi, najboljši pa so bili devetošolci OŠ Središče ob Dravi, ki so uprizorili ledeno »bratvo«. Med odraslimi karnevalskimi skupinami je v ocenjevanju sodelovalo sedem skupin. Tretje mesto je pripadlo čebelarjem Mladinskega društva Obrež, drugo skupini Jutranja rosa Turističnega društva Sodinci, prvo mesto pa so osvojili šalovski dimnikarji. Ormoški fašenk je ob podpori lokalne skupnosti organizirala Občina Ormož v sodelovanju z Javno razvojno agencijo Ormož s Tic Ormož, Javnim skladom za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ormož, Ljudska univerza Ormož, enota Mladinski center Ormož, Pokrajinski muzej Ptuj-Or-mož, enota Ormož in PGD Ormož. Monika Levanič Foto: ML Ptuj • Izredna seja čarovniške uprave Župan ne bi dal novinarjev na grmado „Čarovnicam je prekipelo, ker jih že stoletja obtožujejo in krivijo za vse zlo in napake v našem mestu. Odločile so se, da ne bodo več one tiste, ki jih zažigajo na grmadah, temveč bodo poiskale prave krivce vsega zla totega Ptuja," so v izjavi za javnost na pustni torek zapisali iz ptujske čarovniške občinske uprave. Foto: CG Kot so pojasnili ob prihodu novinarjev, so čarovnice našle krivce za vse zlo v našem mestu: „Že od svečnice so temeljito analizirale stanje in ugotovile, da je leglo vsega v Mestni hiši, zlasti v neučinkovitih, neprijaznih, nesposobnih, lenih ... občinskih birokratih, ki zavirajo razvoj in ne razumejo svojega poslanstva, saj bi se birokrati vendarle morali spoznati na širok diapazon življenja in udejstvovanja v mestu. Najhujše birokrate bodo sežgale, ostale pa začarale v živali, skladno z njihovimi lastnostmi, tako da bodo to mesto končno upravljali prašiči. Jasnovidne sposobnosti jim kažejo, da bodo v tej upravi na koncu delali zgolj marljivi osli. Te bodo izdatno nagradile z najboljšimi zeliščnimi napitki in jih ozdravile te brezmejne norosti in pehanja za narodov blagor. Po nekajurnem iskanju jim še v Mestni hiši ni uspelo najti birokrata, ki bi delal na svojem delovnem mestu. Eni so spali, drugi pili kavo, spet tretji brali rumeno štampo. V pisarnah se je mešal čuden vonj alkohola in laka za nohte. Na nekaterih delovnih mestih pa ves dan niso našli nikogar. Če najdete kakšnega občinskega birokrata v mestu, ga do 17. ure pripeljite na Mestni trg, kjer ga bomo skupaj s pustom sežgali," so bili jasni ptujski čarovniki in čarovnice, na čelu z županom Miranom Senčarjem. Dejal je, da so ves čas iskali birokrata na občini, ki bi kaj delal, pa ga niso našli, novinarje so tokrat pustili pri miru. Dejal je, da jih ne bodo zažigali, saj da so super. Dženana Kmetec nart se je, kot vsako leto, tudi letos pridružila pustni povorki. Obiskal nas je predsednik Donald Trump z družino in podporniki, kuharji, ure, oblački, »ptičja gripa«. Za kmečka opravila bo letos dobro poskrbljeno, saj so se godbeniki lenarške godbe MOL maskirali v kmete, prišle so tudi nune, cigani, kurenti iz Trnovske vasi, pogrebno podjetje z aktualnim pokopom podjetja Lentherm ...,« je pojasnila višja svetovalka za kulturo in splošne zadeve z občine Lenart Darja Ornik in še dodala, da je pustni sprevod začinil humorist Samo Tuš - Korl. Monika Levanič t FOTO: Foto Tone kar 650 jih je bilo. Ptuj • Povorka otrok iz vrtcev Pisana paleta barv in otroških nasmehov Kar 1260 malih čebelic, ptičkov, metuljev in spomladanskih rožic se je v ponedeljek sprehodilo po ptujskih ulicah in trgih. Otroška domišljija in igrivost so v kombinaciji s pridnimi rokami in ustvarjalnostjo zaposlenih v vrtcih tudi na letošnji vrtčevski otroški povorki presegli vsa pričakovanja. Natanko 1260 malih mask je v ponedeljek poskrbelo za čudovito vzdušje v centru Ptuja. Maske iz kar 22 vrtcev, na čelu z organizatorjem, Vrtcem Ptuj, iz katerega je bilo kar 320 otrok, je poskrbelo, da smo tudi letos ohranili naziv največjega karnevalskega srečanja vrtcev v tem delu Evrope. Slovenskim otrokom so se na mimohodu po mestu pridružili tudi gostje iz prijateljskega vrtca Kastav iz Hrvaške. „Zelo sem zadovoljna, saj so skupine pokazale, da se na ta mali karneval zelo dobro pripravijo in da ima vsaka skupinska maska tudi svoj poseben pomen. Izjemno lepo so bile skupine urejene in vsaka posebej je obogatila to 7. vse slovensko povorko otrok iz vrtcev. S posebnim zadovoljstvom pa moram izpostaviti tudi izjemen prispevek zaposlenih Vrtca Ptuj, saj brez požrtvovalnega prispevka slehernega udeleženega v tej prireditvi ne bi bila takšna, kot je. Poudariti je treba tudi to, da skupine prihajajo k nam zato, ker zaupajo v popolno varno in urejeno organizacijo. Naše izkušnje smo povezali z Zavodom za turizem, da je vse potekalo tako, kot je. Želim izpostaviti gospo Moniko Klinc iz Zavoda za turizem, ki se je trudila, da so bila vsa naša pričakovanja v tej zahtevni organizaciji tudi uresničena," pravi ravnateljica Vrtca Ptuj Bo-žena Bratuž, ki je vodja vrtčevske povorke, tokrat je bila to zadnja, ki jo je organizirala. Sodelovala je kar 47-krat, o svojih občutkih je dejala: „Vrtec Ptuj je vsako leto organiziral pustno povorko, ki se je do pred sedmimi leti izvajala na pustni torek. Tolikokrat izgovorjene besede, da je treba tradicijo negovati, smo mi uresničevali z zavedanjem, da je vsako tradicijo treba enkrat začeti in zagotovo je to obdobje predšolske vzgoje; ko lahko najmlajšim predstavimo pomen posameznih likov, ustvari- mo povezavo s kulturno dediščino in povežemo življenje vsakega posameznika z neposrednim okoljem, v katerem živi, ne nazadnje je to del domovinske vzgoje." In vse to so skozi povorko tudi storili in dokazali, da idej malčkom in njihovim vzgojiteljicam nikoli ne zmanjka. Vnovič so zato med obiskovalci poželi veliko navdušenja. Izvirne pustne maske ptujskih otrok, ki so napovedali prihod pomladi, pa so spremljali gostujoči škratki, zmajčki, sove, sončki, oblački in mavrice, korenčki in zajčki, indijanci, gasilci, šahovske figure. Dženana Kmetec Otroška povorka je bila kot vsako leto najslajši in najbolj simpatičen del pusta. Foto: CG 18 Štajerski Nasveti petek • 3. marca 2017 Zdravstveni nasveti Promocija zdravja pri delu (2. del) Promocija zdravja pri delu (PZD) ni zdravstvena dejavnost, ampak kombinacija izobraževalnih in organizacijskih aktivnosti, oblikovanih za podpiranje vedenja, ki prispeva k zdravju zaposlenih. Definicija pravi, da PZD predstavlja skupni napor družbe, delodajalcev in delavcev za izboljšanje blaginje ljudi na delovnem mestu. S programi PZD izboljšamo in razširimo obstoječe prakse na področju varnosti in zdravja pri delu in, kar je pomembno, ne prispevamo samo k blaginji zaposlenih, ampak tudi organizacij, v katerih delajo. Pri PZD ne gre zgolj za spodbujanje zdravega življenjskega sloga zaposlenih, ampak ustvarjanje takšnega delovnega okolja, v katerem se spodbuja osebni razvoj zaposlenih. Cilj PZD je, da se zaposlene obravnava kot subjekte, ki imajo možnost odločanja in prevzemanja odgovornosti za lastno zdravje in ne kot objekt za izvajanje ukrepov. PZD se dela »z zaposlenimi« in ne »za zaposlene - od zunaj«. Pri načrtovanju aktivnosti je potrebno upoštevati potrebe zaposlenih, saj so le zdravi in zadovoljni zaposleni učinkoviti. V takšnem delovnem okolju se spodbuja partnerstvo in soodločanje zaposlenih. Cilj dejavnosti PZD je v prvi vrsti reševanje težave, ki se je pojavila v podjetju in zadovoljevanje potreb zaposlenih - tistih potreb, ki smo jih prepoznali pri raziskovanju problema. Težave so lahko neposredno Foto: Črtomir Goznik Dr. Andrea Margan povezane z zdravstvenim stanjem zaposlenih (bolniška odsotnost, odškodnine in bolezni- ne zaradi poklicnih bolezni in poškodb pri delu) ali tiste, ki se posredno nanašajo na zdravje, ker so povezane z ekonomskim delovanjem podjetja (npr. izgubljen delovni čas zaradi kajenja ali težje prilagajanje starejših zaposlenih pri uvajanju novih tehnologij). Dejavnosti PZD so lahko usmerjene neposredno v zaposlene in njihovo zdravje in/ ali njihovo vedenje, in/ali v delovno okolje, vključno z vsemi fizičnimi, organizacijskimi, psi-hosocialnimi in ekonomskimi vidiki. Za uspešno izvajanje PZD je potrebna vizija in podpora vodstva, ki meni, da vlaganje v zdravje zaposlenih prinaša koristi, ker ima dolgotrajne pozitivne učinke. Takšne, ki postanejo socialni kapital podjetja. Specialisti medicine dela se zavedamo, da je cilj učinkovite PZD reševanje težav, povezanih s položajem podjetja na trgu in z njegovim ekonomskim delovanjem, ne pa reševanje težav, povezanih z zdravjem v medicinskem pomenu besede. Finančni izračun je vedno osnova za izvajanje aktivnosti promocije zdravja pri delu, ker bodo takšne naložbe v prihodnje omogočale prihranke ali pa ustvarjale donos. Da bi projekti PZD zares zaživeli je, razen spodbujajočega vodstva, potrebno zavedanje vsakega posameznika, da smo v prvi vrsti za svoje zdravje najbolj odgovorni sami. Še najboljši projekti PZD lahko propadejo, če ni tistih, ki bi v njih prepoznali priložnosti zase, svoje zdravje in dobro počutje. Na delovnem mestu preži-vimo največji del aktivnega življenja. V tem 'krogu' smo medsebojno povezani in odvisni in zato tudi (so)odgovorni za psihosocialne razmere v katerih delamo. To velja za vse nas, neodvisno od položaja, funkcije in 'pomembnosti' dela, ki ga opravljamo. Dr. Andrea Margan, dr. med., spec. MDPŠ Tačke in repki Pomagajmo si Zadrega Večkrat se zgodi, da smo mame in ali očetje otrok s posebnimi potrebami v zadregi. Kje na ulici, v trgovini, pri frizerju, na banki ..., kadar so naši otroci zraven. Vem, verjetno se sliši samopomilovalno ali neresnično. Ampak tako je. Ta naša sreča in radost nas lahko spravita v velike zadrege. Zatrdlina na trebuhu pri 10 let stari muci Lastnica 10 let stare muce, ki živi samo v stanovanju, je med božanjem zatipala zatrdlino na sredini trebuha pri svoji ljubljenki. Gospo zanima, ali je ta bulica lahko nevarna, in če je treba ukrepati in peljati muco k veterinarju? Zatrdlina, ki jo je lastnica zatipala na trebuhu zraven seska pri svoji 10 let stari muci, je novotvorba oziroma tumor na mlečni žlezi. Pojavljanje tumorjev pri tej starosti živali je pogosto in le-ti predstavljajo nevarnost ter lahko bistveno skrajšajo življenje živali. Tumor imenujemo vsako novotvorbo, ki se pojavi v telesu. Delimo jih na maligne in benigne tumorje. Maligni so smrtno nevarni, saj širijo razsevke tumorja po telesu in zelo hitro privedejo do smrti živali. Benigni tumorji niso smrtno nevarni, vendar s pretirano rastjo in velikostjo lahko močno zagrenijo in zakomplicirajo življenje živali in njenemu lastniku. Vemo, da je pri človeku zelo pomembno pravočasno in ustrezno ukrepanje v primeru novotvorb kjerkoli na oz. v telesu. Prav tako je pri živalih. Čas, v katerem se tumor odstrani iz telesa, je zraven klasifikacije tumorja zelo pomemben za preživetje živali. Samo kirurška odstranitev tumorja ne zadostuje, treba je Foto: Črtomir Goznik Emil Senčar, dr. vet. med. upoštevati načela onkološke kirurgije in tumor odstraniti z zdravim tkivom v okolici tumorja tako, da se zmanjšajo možnost ponovitve tumorja. Izredno pomembno je poslati tumor na patohistološko preiskavo, kjer se natančno določi vrsta tumorja, stopnja invazivnosti in uspešnost odstranitve tumorja v celoti, saj patolog natančno določi, do kam segajo spremenjene tumorske celice. Vsekakor je treba Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiral-nik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. odstraniti tudi pripadajoče regionalne bezgavke, ki predstavljajo prvi filter in preprečujejo morebitnim razsevkom, da se razpršijo po telesu. Od izvida patohistološke preiskave je odvisno tudi nadaljnje ukrepanje pri oboleli živali. V veterinarski medicini redkeje posegamo po kemoterapiji oz. se lastniki redkeje odločajo zanjo, za to je toliko pomembnejša pravočasna in radikalna odstranitev novotvorbe. Lastnici svetujem, da čim prej odpelje muco na pregled v ambulanto. Če gre v resnici za novotvorbo na vimenu, bo muca v najkrajšem možnem času operirana. Pred operacijo je treba preveriti krvno sliko muce in rentgensko slikati pljuča zaradi metastaz oziroma razsevkov tumorja. Če bo vse v redu, bo muca operirana in tumor poslan na vzorčenje. S pravočasnim ukrepanjem bo to najverjetneje tudi vse, ne glede na rezultat vzorčenja. Samo me-tastaziranje tumorja je pogosto odvisno od velikosti tumorja. Čim večji je, tem večja je možnost, da pride do metastaziranja. Za to še enkrat poudarjam, da je v primerih pojavljanja novotvorb pri naših kosmatinčkih treba čim prej obiskati izkušenega veterinarja, ki se ukvarja z onkologijo in ki bo v okviru možnosti in pričakovanj določil ukrepe za vnaprej. Emil Senčar dr.vet.med. In verjemite, najmanj, kar si takrat želimo, je, da dobimo od koga kakšno opazko ali še več, pridigo. Tega, kaj se v tistem trenutku dogaja v nas, v naši glavi, v našem srcu in po naših žilah, si ne morete niti približno predstavljati. Ko adrenalin odfrči do stropa in moraš hkrati razmišljati, da nisi preglasen, da ostaneš miren, da situacijo spelješ do konca brez pretresov, predvsem pa, da se tvojemu otroku ne utrga do konca, moraš imeti diplomo. Res. Da ne govorim o tem, da s sogovornikom ostaneš prijazen, zbran in se pretvarjaš, da te neprijetna situacija niti najmanj ne gane. Za vsak dogodek v socializaciji je potreben projekt. Pri nas načrtujemo že teden pred dogodkom. Začnemo npr., »joj zdaj so pa že dolgi lasje, bo potrebno počasi k frizerju, drugače jih ne bo več mogoče razčesati«. In mi dekle odvrne, da bo imela dolge lase. Preklop z enega gumba na drugega. Prav, ampak frizerka naredi tako, da so lasje daljši, malo jih še stanjša, pa še lažje se češejo. Dobro, sklenemo kompromis. Bliža se dan, za katerega smo dogovorjeni. Nikoli se ne ve, kakšen dan bo imel ta naš otrok ... Lahko je pridna in sodeluje, je dobre volje, zgovorna, nasmejana. Če se pa naše dekle odloči, da ne bo na stolu pri miru sedela, sva obe z frizerko mokri do zadnjega lasu. Seveda čestitam naši Mileni, da svoje delo opravi profesionalno, ne glede na razpoloženje mojega otroka. Na zdravniških pregledih je pa tako. V zadnjem letu sem spoznala, da je najbolje, da ne pričakujem nič. Na trenutke se mi poraja vprašanje, kje za vraga sem ga polomila. Moj, zdaj ne več majhen otrok, namreč goreče protestira. Uveljavlja svojo voljo in pika. Po super vožnji z vlakom v Ljubljano (pregled na očesni kliniki sva vzeli kot izlet) sva šli najprej na obvezno kavo. Belo brezkofeinsko s hladnim mlekom. Dobre volje se s taksijem odpeljeva do klinike, vmes se Nastja vneto pogovarja z voznikom. Fant me malo čudno gleda, jaz sem se pa prepustila toku. Klinc, odgovarjaj ji, saj jo vidiš prvič in verjetno zadnjič. Prepričala ga je, da ji pove za vsako ulico, po kateri se peljemo in kdo je tam doma. Vse odlično, dokler ne stopiva v stavbo in se vpiševa . Po treh urah in pol preiskav sem stopila pred stavbo mokra. Kot miš. Kot da so mi kri izpili vsi vampirji na svetu, ki so se slučajno znašli v istem prostoru kot jaz. V glavi mi je mrgolel roj čebel, z vsaj tremi čmrlji. Moje deklice to ni motilo, kajti takoj me je povabila na kavico. Belo brezkofeinsko, s hladnim mlekom. Za prvim ovinkom je majhna kavarnica, ugotovila sem, da je zelo lepo opremljena, takšna, v starinskem stilu. Na poti nazaj se je Nastja zleknila čez sedeže v kupeju, v roke vzela knjigo in začela brati. Nekje vmes me je, čisto mimogrede vprašala: »Kako lep dan, kajne mami?« Romana Bošnik Foto: osebni arhiv Foto: arhiv petek • 3- marca 2017 Za kratek čas Štajerski 19 MESTNI PREDEL ŠKOFJE LOKE PRIDOBIVANJE SOLI JAVNA IZJAVA AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA GARDNER MILANO KRISTALNA OBLIKA PRIMANJKLJAJ OVČJI SAMEC, JAREC TITAN POSODA ZA MAST, TUNJKA MODEL CITROENA LUNIN CIKLUS KREDITNA BANKA ČLOVEK, KI ELKA IZDELOVALEC IRHOVINE OVČJI MLADIČ SPAJKA TV NOVINARKA VODNI VRTINEC BRSTENJE SLIKARKA (MELITA) ELI LIKAR NERODNA ŽENSKA TELOVADNO ORODJE RELIGIJA PEVEC HARROW IZDELOVALEC KRUHA NADOMESTEK DENARJA ŽENSKI MODERČEK (STARINSKO) MEHKA DLAKA MAJDA ARH SOVJETSKI PIANIST (LEV) KRAJ PRI BRNIKU MENJAČICA BIVŠA DIREKTORICA VEGRADA (HILDA) BENCINSKA ROČKA IZ BESEDE NATKA LOVILEC RAKOV ZBIRANJE PODATKOV UGANKARSKI SLOVARČEK: JERŠE = ovčji mladič, OBORIN = sovjetski pianist (Lev), PINAKOID = kristalna oblika, STESKE = naselje pri Braniku, ŠEJEK = vodna rastlina, TAVOLETA = slikarska deščica za barve, TRENK = hrvaški plemič (Franjo), VOVK = slovenska slikarka (Melita). ,Vi3^NV ,WSAOi Vg3W ^S3iS ,N|aoao 'Hnd '»vrNaaEN 'vhba 'aaao Viviana 13 'avr 'wiriziAaiai 'ion 'a» 'VN3i/\i 'iiaiv 'u 'n3ao 'aioyiVNid 'is3jinviai 'OAisavios Vim vavis 'rnvvisvad MN3ai 'zvgn Vn3iaio 'avsovi :ouabjopoa 3mnvzih>i 3i asiissh Spodnje Podravje • Pustno srečanje slovenskih vinskih kraljic Promotorke s posluhom za dediščino Pustno srečanje slovenskih vinskih kraljic je še ena od tradicij Ptujskega v pustnem času. Prvič so bogastvo vinskih okusov Slovenskih goric in Haloz spoznavale v času, ko je na ptujskem vinskem prestolu sedela Monika Rebernišek. Gostiteljica slovenskega vinskega kraljestva je bila tudi peta ptujska vinska kraljica Urška Polanec, tretje srečanje, 25. in 26. februarja, je gostila šesta ptujska vinska kraljica Urška Repič. Vinske kraljice in eno princeso je pričakala skupaj s člani Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice v stari pre-ši, objektu, ki se ponaša s sto let staro prešo, ki so ga na Mestnem Vrhu 27 odprli leta 2012. Spoznale so nekatera značilna vina VTC-13, ki jih je predstavil predsednik Andrej Rebernišek. Seznanile pa so se tudi s projekti za nadalj- njo ureditev tega dediščinskega objekta, ki ga še želijo opremiti s starimi predmeti, ki so jih v preteklosti uporabljali pri delu v vinogradih in v vinski kleti. V neposredni bližini bodo v letu 2018 zasadili tudi brajde, trse vseh belih in rdečih vinskih sort. Toplo dobrodošlico so jim pri stari preši zaželeli tudi kurenti Društva kurentov Destrnik. Pri organizaciji in izvedbi 3. pustnega srečanja slovenskih vinskih kraljic so letošnji gostiteljici Urški Repič pomagali v Društvu vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice ter Ptujska klet. Kot dobri gostitelji pa so se izkazali tudi v vseh občinah, vključno z župani, ki so jih obiskale, od Destrnika, Vidma, Ptuja do Pod-lehnika. Četudi so vinske kraljice v prvi vrsti promotorke slovenskega vina in vinogradništva, hkrati s tem svojim poslanstvom širijo tudi vedenje o dediščini, povezani z življenjem in delom posameznih okolij. Pustno so se veselile na veselem srečanju mask v Grajeni. Na pustno nedeljo so se udeležile sprejema v ptujski Mestni hiši, skupaj pa so si ogledale tudi osrednjo povorko 57. Kurentovanja. Dvodnevno srečanje so sklenile s kosilom na turistični kmetiji Lo-vrec, kjer so tudi prespale. Udeleženke 3- pustnega srečanja vinskih kraljic na Ptuju: Monika Majer, 5. cerkvenjaška vinska kraljica, Daša Horn, malonedelj-ska vinska kraljica, Kaja Šerbinek, mariborska vinska kraljica, Katja Erzetič, kraljica rebule, ki je na Ptuju praznovala tudi svoj rojstni dan, Anja Mrhar, cvičkova princesa, Marija Krivec, vinska kraljica Bizeljskega, Andreja Dreisiebner, svetinska vinska kraljica, Urška Polanec, 5. ptujska vinska kraljica, ter 6. ptujska vinska kraljica Urška Repič so napisale še eno uspešno zgodbo svojega vinskega kraljeva-nja, pomembno tako za promocijo slovenskih vin kot pustne in druge dediščine slovenskih pokrajin. MG Foto: MG Slovenske vinske kraljice z destrniškimi kurenti in člani Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice Prlekija • Fašenk v Lotmerki Najpristnejši šalovski dimnikarji Na pustnem karnevalu v ljutomerskem mestnem središču je bilo minulo nedeljo izjemno pestro in zabavno. V izvedbi Turističnega društva (TD) Ljutomer so za množičen nastop najprej poskrbeli najmlajši našemljenci, nakar je sledila tradicionalna povorka, ki ji je načeloval domači pihalni orkester KD Ivan Kaučič. Za njimi so se zvrstila TD Cven, Stara cesta, Mak Pristava in Ljutomer, vmes pa še Društvo cvenskih čehov in diklin, mladina iz Cezanjevcev ter skupini iz občine Središče ob Dravi. Iz Obreža so prišli »Otroci cvetja in petja«, iz Šalovcev pa dimnikarji. Skupina, ki jo je sestavljalo okoli 30 udeležencev različnih starostnih kategorij, je bila po odločitvi posebne komisije razglašena za najbolj pristno, zato ji je pripadlo posebno priznanje. Številne obiskovalce Fašenka v Lotmerki je s svojim izvirnim nastopom razvedrila tudi skupina šestih korantov iz Osluševcev. NŠ Foto: NŠ Šalovski dimnikarji, zmagovalci Fašenka v Lotmerki 20 &a;rn&TEDNIK Doma in po svetu petek • 3. marca 2017 Piše: Dani Zorko • Islandija (25.) Na polotoku Snaefellsnes Še vedno sem potoval po polotoku Snaefellsnes in se bližal njegovemu skrajnemu koncu na zahodu, kjer kraljuje ledenik Snaefellsjdkull, čigar vrh se nahaja skoraj kilometer in pol nad morjem. Cesta pelje pretežno ob obali, obstaja pa zgolj en cestni prelaz, če hočeš s severa na jug. Po dogodivščini z domačo slivovko sem prispel v Grundarfjordur. r J Delček ribiškega muzeja v Grundarfjordurju Foto: DZ Mestece leži v zalivu med slapovi, na severni strani pa stoji hrib Kirkjufell, ki velja za eno najbolj fotografiranih naravnih danosti na Islandiji. Tudi tu ni bilo na voljo nobene ugodne postelje, sem si pa nabral veliko informacij v njihovem 'saga' centru, ki deluje kot informacijski center, muzej, gostilna, pralnica, knjižnica in še bi lahko našteval. Tam sem naredil načrt za naslednje dni in se po nekaj nepomembnih ogledih slapov odpravil naprej. Naslednji kraj se je imenoval Olafsvik in je že na daleč izgledal kot tipično ribiško mesto. Sicer se nisem imel namena preveč ustavljati, a sem vseeno naredil hiter krog z avtom. Ko sem v eni izmed ulic našel nek motel, sem šel iz firbca vprašat za ceno. Bila je sumljivo ugodna, ko pa mi je dečva na recepciji v ceni ponudila še karto za bazen, me je že kupila. Prostor je bil res lepo urejen, ves v belem in dokaj nov. Po dolgem času sem imel znova družbo za pogovor in družno smo po popoldanskem počitku odšli na pokriti bazen, ki pa je bil tudi odlično urejen. Islandci se pred vstopom v bazen najprej stuširajo in tako smo storili tudi mi. Bilo je kot v vojski včasih, ko smo na-gci tekali sem ter tja pod tušem. Najbolj zanimivo mi je bilo to, da so imeli tudi zunanje vroče bazene, ki so bili obdani s steklom, da ni pihalo. Seveda smo se natlačili tja noter in ko smo tako v miru opazovali naravo, je bilo opaziti sneženje na vrhu ledenika. Res poseben občutek ... Edina težava je bila, da ne dovolijo nošenja fotoaparata ali telefona ob bazenu. En Mehikanec v naši družbi je sicer poskušal skrivoma narediti nekaj slik, a mu je čuvaj že od daleč žugal s prstom. Zanimivo je, da sem na poti srečal največ Kanadčanov, če od-štejem horde Azijcev. Popotnikov iz celinskega dela Evrope je bilo zelo malo. Tudi tu so bili pretežno Kanadčani, s katerimi smo zvečer našli prijeten barček z veselimi uricami, da ni bilo preveč drago, po stari navadi pa smo ga do osme ure že zapustili. Zvečer so ta manjša mesteca mrtva, saj ni nočnega življenja, pa tudi ljudje nimajo iti kam drugam kot na bencinsko črpalko. Takšno vzdušje je prešlo tudi na nas in kar neobičajno hitro smo bili vsi že zgodaj v postelji. Zjutraj se mi ni mudilo in spal sem kot top do desetih, ko bi pravzaprav že moral iti iz sobe. Hitro sem spakiral in se za eno uro naselil še v kuhinji, da je bila kuharija za naslednja dva dni zaključena. Naslednjih nekaj vasic ne bi omenjal, ker se ni zgodilo nič posebnega, sem pa po poti pobral enega možakarja iz Francije, ki je bil kar peš na poti po cesti. Sicer ni štopal ali kaj podobnega, a ker je bil čisto sam, sem mu kar ustavil ter ga povprašal, kam gre. Rekel je, da verjetno do prvega naslednjega kraja in tako sem mu prihranil nekaj hoje. Bil je pravi posebnež. Na Islandiji je bil že kakšna dva meseca, hodil pa je pretežno po divjini in spal na prostem. To ne bi bilo nič posebnega, če bi imel vsaj šotor. Nosil je nahrbtnik s spalko in tanko odejo, to pa je bilo tudi vse. Povedal je, da si pač poskuša najti zavetje, dostikrat pa spi kar pod milim nebom ... Uf, sem pomislil, tega bo v tem mrazu ponoči enkrat pobralo. Ni imel niti fotoapara- ta, samo telefon, da je približno vedel, koliko je ura. Skupaj sva se peljala do cerkve Ingjaldsholl, v kateri se nahaja freska, ki prikazuje obisk Krištofa Kolumba, ki je leta 1477 obiskal Islandijo. Cerkev je bila kakopak zaprta in sva lepo romala nazaj na glavno cesto. Pustil sem ga v naselju Rif, da ne bo prehitro okoli polotoka, je rekel . V Rifu sem se ustavil v kavar-nici, kjer imajo poceni in dobre tortice, ki sem jih hotel poskusiti. Lastnici sta ženi ribičev, ki sta se odločili pač nekaj početi, medtem ko možaka tolovajita po morju. Čeprav nista spadali prav med najmlajše, sta lepo govorili angleško, kar me je že marsikje presenetilo. Poleg tortic sem vohal tudi sveže pečen kruh, ki sem ga dobil v degustacijo. Skoraj bi ga imel raje kot tortico. Ko sem že mislil, da s čokoladnim biskvitom ne morem zgrešiti, je bil slednji do konca napolnjen z neko vrsto rozin, ki jih pa sploh ne maram. Seveda sem moral kuharico po protokolu pohvaliti in malo je manjkalo, da bi dobil še eno takšno porcijo gratis. Srs OVEN ^ (21.3. - 20.4.) Privlačile vas bodo skrivnosti in tiste zadeve, ki odstopajo. Pravilno bo, da boste svoje cilje znali oblikovati na pravilen način. Tako se boste rešili določenega bremena iz preteklosti. V ljubezni bo nujno, da boste znali ločevati dobro od slabega. Blizu vam bo svet duhovnih zakonitosti. ici (21.4. - 20.5.) Ljubezenska sreča bo namenjena tako samskim kot vezanim. Zadeve se bodo na delovnem mestu odvijale v vašo korist. V ospredju bodo določene novosti in novi prijemi. Finančno ne boste obremenjeni. Dobre iztočnice bo pričakovati v smislu učenja in pri pridobivanju znanja. TEHTNICA «a DVOJČKA ^ (21.5. - 20.6.) v ritem harmonije. Spontano se boste lotili zastavljenih nalog in obveznosti. Odločno boste zastopali svoje mnenje in bili odgovorni pri službenih izzivih. Prav gotovo boste v tem obdobju stopili v ospredje. Pravilno bo, da svoje znanje pokažete neki širši skupini ljudi. ^ (23.9. - 23.10.) V veliki meri bo- ste finančno napredovali in skozi omenjeno boste dobili neko moč in jI potrditev. Čustvena varnost bo v -s ospredju in roka bo objela roko. Po- "§ paziti boste morali na svoje zdravje ;g in modro bo, da boste telesu v naravni obliki dovajali dovolj vitaminov in mineralov. ŠKORPIJON H (24.10. - 22.11.) Našli boste skrito moč in tako boste kos poslovnim izzivom. Na svoj način boste želeli dogodke prehitevati in kasneje spoznali, da se — tudi počasi daleč pride. Blesteli boste O v ljubezni in se predajali strastnim izbruhom romantike. Obdobje bo v bistvu plodno in ustvarjalno. STRELEC R v (23.11. - 21.12.) Hrepeneli boste po določeni romantiki in čustveni skladnosti. Omenjeno boste pridobili in tako našli tudi lastno srečo. V svoje življenje boste privabljali zanimive Q ljudi. Na delovnem mestu boste morali pošteno zavihati rokave. Pravilno bo, da boste dobro voljo delili A RAK (21.6. - 22.7.) Intuitivna energija bo vaša prednost. Teden bo označevala čarobna energija in vam vlila novega zaupanja. V prihajajočem tednu se vam bo izpolnila srčna želja. Ljubezenska sreča bo vir navdiha in možnost za romantike. Ne pozabite na sprostilne tehnike! Srečen dan: C «V KOZOROG (22.12. - 20.1.) S Prirojeni dar organizacije boste znali v tem tednu uporabiti sebi v prid. Seveda bo jasno, da ne boste smeli pričakovati lažjih poti. Odpira se vam paleta sveže energije v komunikaciji. Nakazano K je, da boste tudi več na med ljudmi. V ljubezni boste skozi pogovor odprli vrata sreče na stežaj. m^ , LEV T/9r (23.7. - 22.8.) Fizična pripravljenost bo na vrhuncu. Koraki na razpotjih bodo pogumni in samozavestni. Odkrivali boste skrivnosti in zadeve pogledali drugače. Največ motivacije boste potrebovali v ljubezni in le s težavo boste sprejeli, da ne bo vse po vaše. Duhovno prebujenje boste dosegli skozi tišino. k DEVICA J§ (23.8. - 22.9.) Tiste zadeve, ki so v VODNAR (21.1. -18.2.) o Igra usode vas bo prijetno presenetila v ljubezni. Dobro bo, da boste naredili prerez in se lotili tistih obveznosti, ki bodo bolj nujne. Razbrati bo, da boste deležni tudi pohvale in priznanja. Nekaj zdrave p previdnosti ne bo odveč pri denarju. Sprostile vas bodo vse športne dejavnosti in g osnovi stare in neup šle. Pred vami je novo obdobje in kitajsko novo leto Petelina vam bo podarilo upanje in svobodne odločitve. Prej kot ne boste morali prisluhniti sebi in glasu svojega srca. Prijetne melodije bodo donele v ljubezni. V ospredju bo romantika. rn&l ribi <@f (19.2. - 20.3.) Čustveno občutljivost boste morali sprejeti sebi v prid. V veliki meri vas bo označevala ljubezen in brezpogojno boste pomagali drugim. Toda vsaka pomoč ima svoje zakonitosti. Na delovnem mestu ne boste smeli spregledati smerokazov. Pravilno bo, da boste hiteli počasi. m Foto: Dani Zorko Kirkjufell, najbolj fotogenični hrib na Islandiji NaroČite z brezplačno prilogo Priloga: TV okno - Štajerski TEDNIK Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prtekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. 48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in alasbe! _____________________________________ NAROCILNICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj do Osojnlkova c. 3 2250 Ptuj petek • 3. marca 2017 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 Ptuj • 13. sezona Primusovih vinskih zgodb „Če vino lahko prodaš v Angliji, ga lahko prodaš povsod ..." V predzadnji vinski zgodbi 13. sezone Primusovih vinskih zgodb so govorila vina slovenskega podjetja Dveri-Pax iz Jarenine. Podjetje obstaja že več kot 20 let in je v avstrijski lasti. Tuji lastnik veliko vlaga v vinogradniško tehnologijo in tehnologijo kleti, zato je njihova klet tudi svojevrsten izobraževalni poligon za fakultete in strokovne šole od blizu in daleč. Trta za njihova vina raste na 73 ha v okolici Maribora, Radgone, Kapele in na Jeruzalemu, kjer so tudi njihove najpomembnejše lege. Letno pridelajo okrog 300.000 litrov vina, ker je kakovost na prvem mestu. V celotni verigi pridelave vina od vinograda do kleti dela le 23 ljudi. 85 odstotkov svojih vin izvozijo, le 15 odstotkov jih prodajo v Sloveniji, tudi zato so doma malo manj znani, četudi dosegajo vrhunsko kakovost in so pravi pobiralci medalj na londonskem Decanterju. Prvih nekaj tisoč buteljk so izvozili v Avstralijo, kamor še danes prodajajo. Vsakdo, ki se danes ukvarja z vinom, mora biti dober, poudarja Samo Simonič, vodja izvoza v vinski kleti Dveri-Pax. V svetu vina je danes tako, če vina lahko prodaš v Angliji, potem lahko prodajaš povsod po svetu. Tudi zato so za klet Dveri-Pax ocenjevanja na Decanterju, kamor vsako leto pošljejo med osem in devet vin, tako pomembna. Najvišjo oceno so doslej dobili Dornava • Fašenk po dornavsko Roman Tadina, vodja gostinstva hotela Primus, Nataša Petrovič, voditeljica vinskega omizja, in Samo Simonič, vodja izvoza v vinski kleti Dveri-Pax na februarski Primusovi vinski zgodbi za sušeno vino šipon, letnik 2012, čeprav jim je veliko pomembneje, da vsako vino osvoji priznanja kot sama barva priznanja. S predi-kati segajo po zlatih oz. še višjih priznanjih. Pred petimi leti jim je uspelo priti tudi v največji angleški vinski klub, ki ima 350.000 članov. Ob Avstriji, Veliki Britaniji in Nizozemski vse pomembnejši kupec postaja Kitajska, kamor so začeli izvažati pred štirimi leti. Njihovo najpomembnejše vino je šipon, močneje zastopani pa so še renski rizling, sovinjon, traminec in sivi pinot. S svojimi vini zadovoljujejo različne okuse, ljubitelje svežih vin in tiste, ki segajo bolj po zrelih vinih. Njihova klet je za obiskovalce odprta vsak dan. Na posestvu so uredili tudi dvorec s prenočišči. Okrog same kleti je vseh strnjenih površin kar 100 ha, tako da imajo vse pogoje, da bodo v prihodnje razvijali še druge dejavnosti, zlasti še, ker celotno posestvo v njihovi lasti meri kar 330 ha površin. Trenutno se v celoti posvečajo le vinom. Tudi na februarski vinski zgodbi so izbrali vino večera - renski rizling stare trte 2015. Za kulturne utrinke je poskrbela Žanet Vido-vič za klavirjem, ki je tudi zapela, za izbrano ponudbo hrane, ki jo je predstavil vodja gostinstva hotela Primus Roman Tadina, pa njegovi kuharski mojstri. MG Dornavčani spoštujejo tradicijo 2. februarja, natanko ob polnoči, so v Dornavi 10. leto zapored zaorali prvo brazdo in s pokom biča naznanili začetek pustnega časa. V sklopu Fašenka po dornavsko pa so v ponedeljek pripravili tudi izjemno povorko, v kateri se je predstavilo okrog 1200 nastopajočih. Po simbolični prvi brazdi so v začetku februarja orači od župana Rajka Janžekoviča prevzeli ključe občine. Te so imeli vse do ponedeljka, ko so jih vrnili prvemu možu Dornave in v nekaj stavkov strnili delo, ki so ga opravili v tem času. Tako z „oranjem" kot s samim Fašenkom po dornavsko, ki ga je organiziralo ED Cigani Dornava, je bil Janžekovič zelo zadovoljen. Marjan Hrga, eden izmed oračev, je dejal, da so v času pusta uspeli urediti številne finančne zadeve in olajšali nadaljnje delo županu, so pa mu ključe z veseljem vrnili, saj da tudi on dela dobro. Zadovoljstvo pa je sodeč po izjavi župana obojestransko: „Kot kaže, so zelo dobro orali in veliko priorali. Če gledate vse te naše skupine, orače in cigane ter vse druge, vsi našo tradicijo predstavljajo odlično. Posebej me veseli, da je vedno več mladih, kar je zagotovilo, da se bo Fašenk v Dornavi nadaljeval in nadgrajeval." Na dornavski povorki se je v ponedeljek zbralo 1200 nastopajočih, ki delujejo v 27 skupinah. „Vzdušje je bilo izjemno pozitivno, vživimo se v ta čas in poskrbimo, da vsi iz naše občine odidejo s pozitivnim vtisom," še pravi župan. Dženana Kmetec Ptuj • Viktorinov večer Kaplja na vedru Viktorinov večer bo v petek, 3. marca, ob 19. uri v refektoriju mi-noritskega samostana na Ptuju. Domačin režiser David Sipoš in scenarist Matjaž Feguš bosta predstavila in prikazala igrani dokumentarni film o škofu dr. Jožefu Smeju Kaplja na vedru. Film o škofu dr. Jožefu Smeju, ki je letos 15. februarja praznoval svoj 95. rojstni dan, prikazuje njegovo življenje, delo in njegovo bogato osebnost. Predstavi tudi Prekmurje, njegovo naravno, človeško in duhovno lepoto. Preko tega filma spregovori tudi Božji služabnik Alojzij Kozar, ki je pred leti opisal škofa Smeja kot izredno dobrega človeka, ki svojo dobroto zajema iz globoke življenjske povezanosti s Kristusom. Škof Smej je naš veliki ustvarjalec, domoljub in duhovni velikan. Poleg škofovske službe se je ukvarjal z znanstvenoraziskovalnim in literarnim delom, pri čemer se je posvečal predvsem raziskavam kulture in zgodovine Prekmurja, prekmurskega jezika, književnosti in politike. Vabljeni na predstavitev in ogled filma. Peter Pribožič 2 GLASBO DO SRCA KO^CE^ WSVL&HP^ZVU JOŽEFOM MCmVEllHž^EMU m&VU V;»«, TEDNIK ^ RADIOPTUJ Nedelja, 19. marec 2017 ob 16.00 VEČNAMENSKA DVORANA MARKOVCI Cena vstopnice: 10€ Predprodaja vstopnic: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj in dve uri pred prireditvijo vvečnamenski dvorani Markovci. Informacije na tel. 02 749 3410. www.tednik.si tednik@tednik.si 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 3- marca 2017 mi ! U, : 1 LETNIK CENA« OPR. AUDI A4 MULT1TR0NIK 2,0 TDI4X4 2013 18.490 1.LAST., ODLIČEN VEČ BARV AUDI A5 S-LINE 2013 23.990 1.LAST., ODLIČEN ČRNI BMW118 D M-PAKET 2013 15.500 1.LAST., ODLIČEN MODRA BMW 5200 TOURING 2013 20.990 1 .LAST., NAVI BELA BMWX5X-DRIVE 2009 17.990 SLO, VSA OPREMA ČRNA CITROEN C4 GRAND PICASS01,6 HDI AVT.KLIMA 2012 7.990 1.LAST., ODLIČEN SIVA FORDS-MAX TITANIUM 2010 12.990 1.LAST., VSA OPREMA BELA HONDA CIVIC 1,4i LS KLIMA 2003 1.799 ZELO UGODEN SV. KOV. MODRA MERCEDES BENZ B 200 2013 15.990 L£P0 OHRANJEN ČRNA OPEL ASTRA SW1,7 COSMO 2012 9.490 1.LAST. SREBRNA OPEL INSIGNIA 2.0 CDT1 COSMO 2011 7.990 1.LAST, ODLIČEN VEČ BARV OPEL INSIGNIA 2.0 CDT1USNJE 2011 9.390 1.LAST, ODLIČEN SIVA VW GOLF TDI 2005 4.990 1 LAST, SLOVENSKI ČRNA VWGOLFTDI V.GOAL 2006 5.500 1.LAST. SREBRNA WV PASSAT 1,6 TDI BLUE MOTION NÄVI 2013 11.490 LEPO OHRANJEN, 1.LAST. SREBRNA VW PASSAT 2.0 TDI VAR. NOV MODEL DSG MENJAL. 2011 11.300 1.LAST, TOP OPREMA VEČ BARV WV TOURAN 2,0 TDI NÄVI 2014 13.490 1.LAST. ČRNA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVOI NOVOI KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET. PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Cen^ Oprema Barva VOLKSWAGEN GOLF IV 1.9TDI BASIS 2000 2.430,00« KLIMA BELA AUDI A42.0TDI KARAVAN 2010 10.400,00 € SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA OPEL ZAFIRA 1.616V CLUB 2002 2.390,ooe PRVI LAST. KOV. SREBRNA FORD FOCUS 1.616VGHIA 2002 1.990,00« PRVI LAST. KOV. T. ZELENA OPEL ASTRA 1.7 CDTI ENJOY 2011 8.600,00« PRVI LAST. Kov. SV. ZELENA OPEL INSIGNIA 1.816V COSMO 2012 11.650,00« 62.042 PREV. kov. Črna PEUGEOT 3071.416VMAGNET 2004 2.650,00« SERV. KNJIGA KOV. MODRA PEUGEOT 2071.4116VTRENDY 2010 4.750,00« SERV. KNJIGA KOV. T. SIVA SEAT LEON 1.6TDI SCORPION 2010 8.400,00« PRVI LAST. RDEČA VOLKSWAGEN PASSAT2.0TDI LIM.TREND. 2009 8.950,00« SERV. KNJIGA KOV. T. MODRA RENAULT SCENIC 1.5 KI DYNAMIQUE GRAND 200S 2.650,00« 7 SEDEŽEV KOV. SV. MODRA NISSAN QUASHQA11.616V ACENTA 2013 13.790,00« 37.495 PREV. BELA FORD Fl ESTA1.4 COMFORT 2008 3.900,00« PRVI LAST. kov. Črna TOYOTA COROLLA VERSO 2.0 D-4D SOLL 200S 3.890,00« SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA CHEVROLET CRUZE1.616V LS 2009 5.190,00« SERV. KNJIGA kov. Črna PEUGEOT 2071.4ITRENDY 2010 4.990,00« KLIMA BELA RENAULT MODUS GRAND 1.216V EXPRESSION 2008 4.490,00« KLIMA KOV. VIOLA CITROEN C5 2.0 HDI SX LIMUZINA 2004 2.690,00« AVT.DEU. KLIMA KOV. SREBRNA BMW 320 D LIMUZINA 2006 8.590,00« SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA MAZDA 31.61 PLINSKA NAPRAVA 2008 5.990,00« PRVI LAST. KOV. ČRNA PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. w m PISANA ■ ZABAVNA • AKTUALNA PETEK 3. marec 7:30 Glasbena osmica (tuja), pori. 8:05 SKL S03E21, pon. 8:30 Sola, da se ti zrola: SS Slovenj Gradec in Muta, pon. 9:10 Povabilo na kavo: Nada Polajžer, pon, 9:50 Kuhinjica, pon. 10:15 Sport(no): Ivan Klarič, pon. 10:55 Tabu. pon. 12:00 Ptujska kronika, pon, 12:25 Mednarodna pustna povorks 2017, pon, 14:20 Videostrani 17:35 Kuhinjica 16:00 Ptujska kronika 18:25 Portal, pon. 18:45 Glasbena osmica (slo.), pon. 19:20 Glasba za vse, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Portal, pon. 20:45 Koncert Infected, pon. 22:35 ptujska kronika, pon. 23:00 Cista umetnost - marec, pon. 23:35 Videostrani SOBOTA 4. marec 7:30 Glasbena osmica (slo,), pon, 8:05 SKL S03E21, pon. 8:30 Sola, da se ti irola: 55 Slovenj Gradec in Muta, pon. 9:10 Cista umetnost - marec, pon, 9:45 Sekvenca, pon. 10:00 Pogled nazaj, pon, 10:25 povabilo na kavo: Nada Polajžer, NEDELJA 5. marec 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon, 8:05 Pregled tedna, pon. 8:30 SKL S03E22 8:55 Sola, da se ti zrola: Igra Kepice 9:35 Pustna povorka 2017, pon. 11:30 Glasba za vse, pon. 12:00 Pregled tedna, pon. 12:25 Portal,pon. 12:45 Pogled nazaj, pon. 13:10 Gostilna »Pr Francet« 14:00 Videostrani 16:10 Reai Gorišnica 17:10 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon, 18:25 pogled nazaj 18:45 Cista umetnost - marec, pon. 19:20 Glasbena osmica (slo.), pon. 11:05 Športi noj iyan Klarič, pon. 11:45 Zapuščina Štefke Cobelj, pon. 12:00 Pregled tedna 12:25 Pustna povorka 2017, pon. 14:20 Videostrani 16:50 Okus Posavja, pon, 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Portal, pon. 18:45 Sekvenca 19:00 Glasba za vse 19:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:25 Pustna povorka 2017, pon. 22:20 Ptujska kronika, pon. 22:45 Pogled nazaj, pon. 23:10 Videostrani 20:00 Pregled tedna,pon. 20:25 Sport(no): Ivan Klarič, pon. 21:05 Povabilo na kavo: Nada Polajžer, pon. 21:45 Sekvenca, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Boksarski magazin S02E05 23:25 Videostrani PONEDELJEK 6, marec 7:30 Glasbena osmica (slo.) pon, 8:05 ftegled teci :,:, pon. 8:30 SKL S03E22, pon. 8:55 Sola, da se ti irola: Igra Kepice, pon. 9:35 Boksarski magazin S02E05, pon. 10:35 Pcraled nazaj, pon. 10:55 Sekvenca, pon. pon. 11:10 Čista umetnost - marec, pon. 11:45 Zapuščina Štefke Cobelj, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Okus Posavja, por. 13:45 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Glasbena osmica (tuja), pon, 19:00Sport{no): Ivan Klaric, pon. 19:40 Risanke, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Dan D, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon, 22:25 Povabilo na kavo: Nada Polajžer, pon. 23:05 Videostrani ZNAMKA LETNIK CENA« OPREMA BARVA BMW 525 D KARAVAN 2005 6.990 ODUČEN ČRNA OPEL ASTRA 1.4 2006 2.490 ODUČEN MODRA SSANY0NG KYR0N 2006 4.290 ODUČEN SREBRNA VW TOURAN 1.9 TDI 2009 8.990 ODUČEN SREBRNA IVEC0 DAILY 35S 2006 5.990 17M3 SV.RUMEN PEUGEOT 407 COUPE 2007 5.990 ODUČEN SREBRNA PEUGEOT 508 1.6 HDI 2012 10.900 LIMUZINA BELA SEAT LEON 1.9 TDI 2010 8.990 ODUČEN SREBRNA VW PASSAT 1.6 TDI 2013 12.990 ODUČEN ČRNA T0YATA AVENSIS 2.2 D 2007 5.990 ODUČEN BORDO RDEČA PEUGEOT BOXER 2010 10.900 9 SEDEŽEV BELA AUDI A4 2.5 TDI 2004 3.490 ODUČEN SREBRNA Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj, e-mail: avtomobili.profi@gmail.com ZNAMKA LETNIK CENA« OPR. BARVA AUDI A4 2.0 TDI QUATRO,karavan 2011 21.790 ODUČEN, REDNI SERV. KOV. RJAVA CITROEN C31.6/>VT0MATIC,5VR 2008 4.390 2.LAST., MOŽEN TRAJNIK KOV. ČRNA FORD B-MAX 1.0 ECOBOOST 2015 12.890 SAMO 14.682KM, 1.LAST. BELA FORD FIESTA TREND/1.416V 2013 8.490 1.LAST..VINJFTA, ODUČEN BELA FORD FOCUS 1.6 TDCI KARAVAN 2013 10.490 REDNI SERV., VINJETA KOV. SIVA FORD FUSION FRESH 1.416V 2007 4.790 1.LAST., SERV.KNJIGA K0V.T. SIVA FORD GALAXY 2.0 TDCI TITANIUM 2011 15.990 7 SEDEŽEV, DRUŽINSKI KOV. SREBRNA FORD KUGA 2.0 TDCI TREND 2011 13.590 1.1AST, ODLIČEN, VINJETA BELA FORD MONDEO 2.0 TDCI TITANIUM 2011 13.490 1.1AST, ODLIČEN KOV. ČRNA HYUNDAI ELANTRA 1.6 MPI LIFE 2012 10.990 ODUČEN, TRAJNIK, VINJETA KOV. SREBRNA KIA CARENS 2.0 CRDI 2007 4.990 ZELO LEP.2.LAST., TRAJNIK K0V.SV. MODRA MAZDA 31.6 WJNE,UMUZINA 2009 6.790 1.1AST, ODLIČEN, TRAJNIK KOV. T. SIVA OPEL MERIVA 1.416V 2011 8.490 ODUČEN, TRAJNIK, VINJETA KOV. ČRNA RENAULT CLI01.216V expression 2010 6.490 1.LAST, SAMO 68.655KM KOV. T. SIVA ŠKODA OCTAVIA 1.9 TDI 2008 3.990 1.LAST, SERV.KNJIGA BELA SE VEC VOZIL NAJDETE NA : www.avto.nst/avtomabilipr PETKOV VEČER Bodite nocoj (/ družbi oddaje ..... Z glasbo do srca z ifep^' dO na radiu Ptuj z Marjanom www.radio-tadmk.si www.radio-tednik.si Svet zavoda Osnovna šola Podlehnik, Podlehnik 7 a, 2286 Podlehnik razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 20/11, 40/12-ZUJF, 57/12-ZPCP-2D, 47/15-ZOFVI-J, 46/16-ZOFVI-L; v nadaljevanjem besedilu: ZOFVI). Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Predvideni začetek dela bo dne 1. 9. 2017. Delo na delovnem mestu ravnatelja se opravlja polni delovni čas. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let. Za čas mandata bo z njim sklenjena pogodba o zaposlitvi na delovnem mestu ravnatelja. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (dokazila o: izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, opravljenem rav-nateljskem izpitu, delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo sodišča, da kandidat ni v kazenskem postopku, pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: SVET ZAVODA OSNOVNA ŠOLA PODLEHNIK Podlehnik 7 a 2286 Podlehnik z oznako »PRIJAVA NA RAZPIS ZA RAVNATELJA« Kandidat mora k prijavi priložiti program vodenja zavoda za mandatno obdobje, lahko pa predloži tudi kratek življenjepis. Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku. 08:00 Z glasbo do srca 2. del 09:15 Oddaja iz Slovenskih Goric 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Polka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 14:30 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz Slovenskih Goric 20:00 Z glasbo do srca 1. del_ 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja PROGRAMSKI NAPOVEDNI K več na apletnlh slMiich WWW 3lptv.ll 08:00 ŠKL 08:30 Ptujska Kronika 09:00 Kronika iz občine Hajdina 11:00 22. Fašenk na Vidmu 13:00 21. Fašenk po Dornovsko 15:00 Z glasbo do srca 2. del 17:00 57. Kurentovanje na Ptuju 20:00 Oddaja iz občine Starše 21:30 Veseloigra 23:00 Video strani Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 SIP 08:00 Fašenk v Markovcih 2016 09:00 SKL 09:30 Ptujska Kronka 10:00 Oddaja iz Slovenskih Goric 12:00 Fašenk iz preteklosti 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18: 00 18. pustna povorka v Majšperku 20:00 26. Fašenk v Markovcih 22:15 Ujemi sanje, polka in Majolka program V ¿IVO ludi preko spleta www.eiptv.Sl 08:00 Fašenk na Vidmu 2016 11:00 SKL 11:30 Ptujska Kronika 12:00 Polka in majolka 13:00 Ujemi sanje 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 22. Fašenk na Vidmu 20:00 26. Fašenk v Markovcih 22:15 Fašenk v Markovcih 2016 Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 Poraba energije za ogrevanj' ^101,00 kWh/m2 na leto J it Štajerski TEDNIK www.tednik.si tiTli Stajerskitednik Stajerskitednik Ptujska televizija PET/ T: 02 590 880 28, info@petv.tv, www.petv.tv AKCIJSKA PONUDBA V MESNICAH «JOÍETA FINGUŠTA PREKAJENE SV. KOSTI SAMO 0,98 €IKG V PONUDBI TUDI: 0D0JEK V CELEM ALI RAZSEKU 3,97 C/KG, JUNECJA REBRA 3,88 C/KG, v_Z0RJEN R0ZBIF, Z0RJEN0 TELEČJE STEGNO IN ŠE MNOGO VEČ..._ KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150 PVC okna, vrata, senčila ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com Štajerski, v digitalni knjižnici: www.dlib.si petek • 3. marca 2017 Poslovna in druga sporočila Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. KMETIJSTVO ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. PO zelo ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. PO AKCIJSKI ceni prodamo svinjske polovice iz domače lastne reje. Prodamo tudi žive prašiče od 25 do 120 kg. Informacije in naročila na tel. 041 212 408. Kmetija Požegar. KUPIM bikce simentalce, stare do mesec dni. Tel. 041 875 779. KUPIM kosilnico Gorenje Muta s frezo, lahko je v okvari ali brez motorja. Tel. 051 376 732. KUPIM traktor znamke Zetor, IMT, Ur-sus, Štore, Univerzal, Deutz in Tomo Vinkovič.Tel. 041 235 349. KUPIM traktorje v kakršnem koli stanju in priključke. Tel. 051 762 339. KUPIM Zetor, IMT, Ursus, Tomo Vinko-vič, Deutz, Univerzal ali podobno. Vse ponudbe na tel. 041 680 684. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960. NESNICE, mlade, rjave, sive in črne, v začetku nesnosti, cepljene, prodam vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. NESNICE, rjave, 19-tedenske, v začetku nesnosti, prodajamo. Rešek, Starše 23, tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babin-ci 49, Ljutomer. Tel. 02 582 14 01. NJIVE vzamem v najem na relaciji Ptuj-Ormož. Tel. 041 670 766. PRODAJAMO bele piščance domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji. Tel. 041 881 949. PRODAM bikca simentalca, breji telici, simentalko, 9 mesecev, in črno-bela, 6 mesecev, ter hlevski gnoj. Tel. 041 387 979. PRODAM krmno peso, jedilni krompir in koruzo. Tel. 02 766 62 91. PRODAM mešana drva in hlodovino -cena po dogovoru. 051 765 700. PRODAM simentalko v 9. mesecu brejo-sti. Tel. 051 231 529 ali 02 769 13 91. PRODAM svinjo, 180 kg. Tel. 070 151 552. PRODAM več prašičev in bučnice. Tel. 031 222 887, do 16. ure. VRTIČKARJI, pozor! Prodajam star pridelan konjski gnoj, 60 kg v vreči. Cena z dostavo 7,00 €, nad 5 vreč nagrada 1 l domačega bučnega olja. Tel. 02 720 81 08 in 031 273 577. NEPREMIČNINE NA LEPI, sončni legi, blizu Term Ptuj prodam gradbeno parcelo z vsemi priključki. Tel. 041 646 662. NA PTUJU na Volkmerjevi cesti, v vrstni hiši, oddamo v najem opremljeno garsonjero. Ener. iz. 2016-234-23541105. Informacije 031 503 142. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačilo takoj. Telefon 041 897 675. PRODAM novo leseno okno z roleto širine 163, višine 135 cm. Tel. 031 639 215. PRODAM prikolico za osebni avto. Tel. 070 868 195. MOTORNA VOZILA PRODAM avto Ford Escort, 1.4, registriran za leto 2017. Možna menjava za, kosilnico MUTA ali podoben kmetijski stroj. 031 56 88 81. v Štajerski TEDNIK www.tednik.si I Stagerskitednik Stajerskitednik Mestni kino Ptuj Petek, 3. marec: 19:00 120 let od prve ptujske kinopredstave, posebna projekcija in slovesnost. Sobota, 4. marec: 16:00 Gospodarica orlov; 18:00 Samo konec sveta; 20:00 Ameriška pastorala. Nedelja, 5. marec: 16:00 Gospodarica orlov; 18:00 Ameriška pastorala; 20.00 Samo konec sveta. Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: KUREN-TOVANJE PTUJ 2017: 57. Mednarodni pustni festival, Mednarodna pustna in karnevalska povorka, Tri tisoč nastopajočih, 44 skupin v sprevodu, Predstavitev avtohtonih pustnih likov, 600 poskakajočih kurentov, Izvirne karnevalske skupine. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. Že vonjamo pomladi zvončkov cvetje, ki zimo spremenila bo v poletje. In toplo sonce spet na tvoje duri sije, prihajamo domov, a tebe zemlja krije. SPOMIN 1. marca je minilo leto dni, ko nas je nenadoma zapustil dragi brat, svak, stric in boter Franc Smolinger tesarski mojster IZ SEL 17 (1948-2016) Iskrena hvala vsem, ki se ga hvaležno spominjate, postojite ob njegovem grobu in zanj molite. Vsi njegovi amnoseK spomeniki police Boštjan ZEMLJAKs.p. stopni" Pobrežje 54/c, 2284 Videm pri Ptuju tel.: 02 7648991 GSM: 031 584965 PE DELAVNICA-LANC0VA VAS 2 b Prireditvenik Petek, 3. marec 10:00 Ptuj, razstavišče na Muzejskem trgu 2, voden ogled arheološke razstave Gospodarji prehodov, za družine z osnovnošolskimi otroki, brezplačno za vse 15:30 Podgorci, Dom kulture, območno srečanje otroških folklornih skupin Ringa raja 2017 17:00 Slovenska Bistrica, Glasbena šola, nastop tekmovalcev GŠ Slovenska Bistrica 18:00 Gorišnica, kulturna dvorana, brezplačno predavanje o meditaciji Prisluhnimo srcu, predavanju sledi brezplačen tečaj meditacije 18:00 Polenšak, gasilsko-kulturni dom, redna letna skupščina Domoljubnega Slovenjegoriškega društva general Maister 19:00 Majšperk, KPC, stand up Saša Zupaneka Zunanji videz, bonton in javno nastopanje 19:00 Ptuj, Mestni kino, posebna projekcija in slovesnost ob 120-letnici kina na Ptuju 19:30 Lenart, Dom kulture, komedija v skečih Poprnica 20:00 Sp. Hajdina, lokal Kavalo, občni zbor ŠD Hajdina Sobota, 4. marec 09:00 Slovenska Bistrica, Partizanska 25, Planet znanja, ustvarjalna delavnica Košarica iz vrbe, za otroke in odrasle, vodi Marija Leva iz Gmajne pri Oplotnici 10:00 Ptuj, Mestno gledališče, Predstava Peter Klepec, Ob 10.00 za abonma Kresnička in izven ter ob 11.30 za Abonma Zvezdica in izven 10:00 Slovenska Bistrica, MC KŠSB, delavnica izdelave naravne kozmetike 11:00 Ptuj, izpred Knjižnice Ivana Potrča, 3. vseslovenski pohod z rdečimi baloni ob Mednarodnem dnevu redkih bolezni, pravljica Liljane Kle-menčič, ogled razstave o redkih boleznih, sprehod po ptujskih ulicah, zaključek pred Mestno hišo 16:00 Polenšak, gasilsko-kulturni dom, predstavitev waldorfske pedagogike 17:00 Stanečka vas, lovski dom , občini zbor Lovske družine Dravinja Maj-šperk 18:00 Ptuj, hotel Mitra, predavanje in delavnica Naša prepričanja so naša realnost - kako jih spremeniti? 19:00 Studenice, Dom kulture Andreja Stefanciosa, 20. gledališki dnevi, območno Linhartovo srečanje odraslih gledaliških skupin - predstava Trije vaški svetniki 19:00 Lenart, Dom kulture, koncert Slovensko-dalmatinski večer Nedelja, 5. marec 15:00 Makole, Dom krajanov, 20. gledališki dnevi, območno Linhartovo srečanje odraslih gledaliških skupin - predstava Rihtariča so prijeli 15:00 Juršinci, Kulturni dom, rdeče-črna komedija Mrtve duše 15:00 Stoperce, Dom krajanov, prireditev ob dnevu žena Življenje je lepo 19:00 Zgornja Polskava, Kulturni dom, 20. gledališki dnevi, območno Linhartovo srečanje odraslih gledaliških skupin - predstava Video klub Ponedeljek, 6. marec 18:30 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka, predstavitev knjige Vikija Grošlja Mojih 40 let soočanj s Himalajo in odprtje 4. sezone Bralne značke za odrasle MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov ¡ustina.lah@radio-tednik.si, za vefje objave predhodno pokliiite. Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Prerano nas je zapustil Avguštin Žižek Z DORNAVSKE C. 15 A, PTUJ Iskrena hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče, za sv. maše, izražali sožalja in ga pospremili na njegovi poslednji poti. Posebej hvala lovcem LD Tomaž za opravljen obred, Rogi-stom ZLD, vsem praporščakom, ZŠAM Ptuj, Ptujskemu kvartetu, ge. Veri za poslovilne besede in g. župniku ter zakoncema Luci za pomoč. Vsi, ki smo ga imeli radi Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, prababice, sestre in tete Olge Kralj IZ PLACEROVCEV 22 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Zahvala gre tudi vsem, ki ste jo tako slovesno pospremili na njeni zadnji poti, predvsem pa vsem, ki ste to slovesnost obogatili. Še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: njeni najdražji ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in brata Franca Šeruga IZ SP. VELOVLEKA 5 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in bivšim sodelavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za sv. maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala govornici gospe Hedviki za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, pogrebnemu zavodu Javne službe, g. župniku za cerkveni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Naša ljubezen te objema ves čas, saj vemo, da v resnici ostala si pri nas. V naših srcih za vedno ti živiš in kot angel varuh nad nami bediš. V SPOMIN Kar bilo je dano, pred petimi leti nam bilo je odvzeto, odvzeto vse, kar nam bilo je najbolj sveto. Jožica Slaček IZ DRAGOVIČA 10, JURŠINCI Hvala vsem, ki ji prižigate svečko in se z lepo mislijo spomnite na njo. Večno hvaležni, ker bila si z nami ... Tvoji najdražji www.tednik.si Ptuj • Znana nova ravnateljica Vrtca Ptuj Za ravnateljico izbrali Marijo Vučak Svet zavoda Vrtec Ptuj je v sredo med štirimi prijavljenimi kandidatkami, ki so izpolnjevale pogoje za mesto ravnatelja, izbral Marijo Vučak. To mora potrditi še ministrstvo, nato pa sledi imenovanje. 16. decembra lani je svet zavoda Vrtec Ptuj v Uradnem listu RS št. 81/16 na podlagi sklepa svoje 10. seje razpisal prosto delovno mesto ravnatelja/ravnateljice. Ta bo imenovan/a za dobo 5 let, predviden začetek dela pa je 3- maj, ko se izteče mandat dolgoletni ravnateljici Vrtca Ptuj Boženi Bratuž. Na razpis se je prijavilo pet kandidatov, štiri med njimi pa so izpolnjevale vse zahtevane pogoje: Ksenija Zoreč, Alenka Čuš, Gordana Jovič in Marija Vučak. O tem, katera je najprimernejša, so se izrekli tudi predstavniki zaposlenih in staršev. Oboji so z veliko večino glasov podprli Marijo Vučak. Zapletlo pa se je pri potrjevanju mnenja o izboru Vučakove kot najprimernejše kandidatke na mestnem svetu. Tako še ni jasno, ali je sklep, da se jo potrdi Svet zavoda je izbral Marijo Vučak. kot najprimernejšo kandidatko, izglasovan ali ne. Kljub vztrajanju župana Mirana Senčarja, da Zaradi ugotovitev, da je na cestah v času pustovanj in povezanih prireditev preveč pijanih voznikov, so policisti v eni noči, minuli petek med 22. in 5. uro naslednjega dne, na območju ptujske policijske uprave opravili poostren nadzor cestnega prometa s poudarkom na ugotavljanju psihofizičnega stanja voznikov. Namen poostrenega nadzora je bil zmanjšanje deleža povzročiteljev prometnih nesreč, ki so pod vplivom alkohola, prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi ter zmanjšanje števila prometnih nesreč, pri katerih je kot sekundarni dejavnik prisoten alkohol, prepovedane droge ali druge psihoaktivne NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČN0D0VRŠENI IZDELKI ZELO UGO: ^^ tesarstvo - krovstvo Strgar IZDELAVA OSTREŠIJ. NADSTREŠKOV KROVSKO - KLEPARSKA DELA NADZIDAVE, STRESNA OKNA O 041 375 803 fj 1«arrtv«,hfovstve,*trgir o grjKttx