Pottnina piafano v \jotooinl.
jzSEUENSKI
VESTNIK
RAFAEL
G LA SI LO RAFAELOVE DRV 2 BE V LI VBLI AN
IZHAJA 15. VSAKEGA MESECA UREDNIŠTVO: LEONISCE UPRAVA: TYRSEVA C.52 V LJUBLJANI
NAROČNINA: ZA JUGOSLAVIJO LETNO DIN 12-ZA INOZEMSTVO LETNO DIN 24-
OGLASI PO DOGOVORU
LETO VI.
LJUBLJANA, DECEMBER 1936
ŠTEV. 12
Ljubi Slovenci v tujini, domovina vas pozdravlja!
(Radio-predavanje g. dr. M. Slaviča na izseljensko nedeljo, dne 29. novembra 1936)
Dober večer vam 15og daj!
Ako imajo starši katerega izmed otrok v tujini, se ga bolj pogosto spominjajo in ga bolj iskreno in goreče pozdravljajo kakor otroke, ki so pri njih doma. Saj je domač otrok poti skrbnim očetovim varstvom, za otroke v tujini pa se boji materino ljubeče srce. Zato hoče roditeljska ljubezen imeti otroka iz tujine nazaj, in če to ni mogoče, mu pošilja vsaj vroče pozdrave in najboljše želje.
Slovenski izseljenci! Vaša mati Slovenija bi vas rada videla doma; boji se za vas.'da bi se izgubili izven domovine; stiska jo strah, da bi bili nesrečni in zapostavljeni v tujini mrzli in brezsrčni. Ker vas ne inore priklicati nazaj pod domačo streho, k pogrnjeni in z belim kruhom obloženi domači mizi, zato vas tembolj iskreno in goreče pozdravlja iz daljine — želeč vam srečo in veselje ter ljubo zadovoljnost.
Slovenski razpršenci po svetu! Roditeljska ljubezen vaše matere Slovenije pa tudi ve, da vaše srce hrepeni domov, materinska slovenska duša je prepričana, da še niso pretrgane vezi, ki jo vežejo z vašimi dušami po širnem božjem svetu. Vaša mati Slovenija misli, želi in pričakuje, da vi. njeni otroci, koprnite po domu, kakor piše nekje Joergensen:
»Človeško srce je kakor otrok, ki zablodi v velik, temen gozd in ne ve ne poti ne steze. In otrok kliče in stoče. naposled poklekne in moli: O. Gospod Bog. daj, da najdem pot, ki vodi domov! Daj, da najdem zopet sonce, ki obseva polja; daj, da najdem materino kočo: daj. da zopet sedim na pragu pred hišo in pomakam dišeči sveži kruh v belo mleko opazujoč, kako se nad menoj igrajo in krožijo lastavice okoli cerkvenega stolpa in poslušajo zvonove, ki done v večerni mrak!«
Taka je otroška prošnja in taka je prošnja izseljenca v tujini. Izseljenec blodi po tujem svetu kakor v velikem, temnem gozdu in ne ve ne poti ne steze, ki vodi domov. Zato koprni po domačih ravninah in planinah, po materini koči, kjer bi na pragu pred hišo sedeč poinakal dišeči sveži kruh v belem mleku.
Slovenski izseljenci se zdijo njihovi materi Sloveniji kakor Izraelci v babilonski »uinosti. Izraelci so izgubili svojo palestin-
sko domovino, tujci so jih odpeljali v suž-nost k babilonskim rekam, Evfratu in Ti-grisu. Tam so koprneli po svoji izgubljeni domovini, tam se jim je tožilo po njihovem sv. templju v Jeruzalemu. Sedeli so tam na tleh. kakor da bi žalovali po kakem ljubljenem mrliču; solze so točili, ko so se spomnili Jeruzalema in njegovih veličastnih praznikov. Radostni spevi psalmov so utihnili in njihove harfe, ki so navadno spremljale njili petje, so molčale. Verni izgnanci iz jeruzalemske domovine so imeli za greh zoper sv. mesto Jeruzalem in zoper njegov tempelj, če bi v tujini prepevali svečane slavospeve, kakor da bi pozabili na Sion in njegovo svetišče in na njegove daritvene obrede. Dvigali so svojo desnico k prisegi zvestobe, ko so govorili z besedami lih. psalma:
Oh rekah babilonskih, tam smo sedeli in jokali,
ko smo se spominjali Siona.
.Na vrbe sredi one dežele smo obesili
svoje harfe. Kajti muli so zuhtevali od nas popevke naši zasužnjevalci in naši mučitelji: »Pojte nam katero sionskilt pesmi!«
Kako naj pojemo pesem Gospodnjo v
tuji deželi? Ako tebe pozabim, o Jeruzalem, bodi pozabljena moja desnica; jezik naj mi obtiči na nebu, če se ue spominjam tebe, če nimam Jeruzalema zn višek svojega veselja!
Izgnanci iz domovine! Vaši materi Sloveniji se zdi. da tudi vi sedite in se solzite ob rekah vam tujinskih, da ste tudi vi obesili svojo harmoniko in svoje citre kam na vrbe, ker vas ne veseli veselo petje med vašimi mučitelji in zasužnjevalci. Vaša slovenska mati pa želi in upa, da tudi vi dvigate desnico k prisegi zvestobe do domovine in da govorite:
Ako tebe pozabim, o domovina, bodi pozabljena moja desnica; jezik naj mi obtiči na nebu, če se ne spominjam tebe, če nimam domovine /a višek svojega veselja!
Iver vaša mati domovina ve, da ste ji vdani in zvesti, ker radi govorite njen sladki materinski jezik, ker jo ljubite in
skrbite za njen dober glas, ker jo v potrebi tudi podpirate, zato skrbi domovina tudi za vas po svojih skromnih močeh. Domovina ima za vas Rafaelovo družbo«, ki misli na vas, ki skrbi za vas. ki pošilja za vami duhovnike, učitelje in učiteljice iz domovine. Domovina piše in tiska v Ljubljani za vas že šesto leto vsak mesec izseljenski vestnik Rafael«. Angel Rafael je spremljal popotnega Tobija po nevarnih potih v tujini. Ko ga je srečno pripeljal v domovino, je mladi Tobija rekel svojemu staremu očetu: Oče, kako plačilo mu bomo dali, ali kaj more biti vredno njegovih dobrot? Mene je zdravega tja peljal in nazaj pripeljal: mene je obvaroval in tebi je pomagal, da vidiš svetlobo neba; in z vsemi dobrotami smo po njem napolnjeni. Kaj mu bomo mogli za to vrednega dati?« Tako hoče tudi list »Rafael«, ki ga domovina pošilja za izseljenci, biti njihov zvesti in skrbni spremljevalec, jih voditi varno v tujini, jih obvarovati vseli nevarnosti, jim pomagati, da bodo videli svetlobo resnice, in jim deliti dobrote, kolikor jih premore ^Rafaelova družba«, ter jih pripeljati, če je božja volja, zdrave nazaj v domovino, nazaj v hišico očetovo. Tam pri starem ognjišču sta še morebiti stari oče in slabotna mati, ki točita bridke solze za svojim otrokom, ki je šel v tujino, in žalujeta morda z besedami Tobijeve matere Ane vpričo starega očeta: »Oh, oh. moj sin! Zakaj sva te poslala na tuje, tebe, svetlobo najinih oči. palico najine starosti, tolažbo najinega življenja, upanje najinega zaroda!«
Slovenski popotniki po širnem tujem svetu! Ta list vas prihaja vsak mesec v imenu domovine obiskat in pozdravljat kot dober vaš tovariš in odkritosrčen prijatelj in svetovalec. Sprejmite ga z ljubeznijo pod svojo streho, s kakršno ljubeznijo ga domovina k vam pošilja! Pomenite se z njim, ker ne morete z nami govoriti, kakor ste se nekdaj pomenkovali pod domačo slovensko lipo! Naj vam bodo ljubi in dragi njegovi pozdravi, ki prihajajo iz globine naših vas ljubečih src.
Slovenski izseljenci, razpršenci, popotniki in izgnanci iz domovine! Danes vam prireja »Radio Ljubljana* zopet izredno veselje, da lahko občujete z drago vam domovino, ne
Česa potrebujemo?
Imeli smo slovenske večernice. Naproti smo prišli našim rojakom. Do najmanjšega smo jim okrajšali korake, več ni bilo mogoče. Sveto mašo smo jim napravili. Redkim je bilo doma bliže v cerkev, pa so vsako nedeljo šli... lo jih ni bilo. Le redki so prišli...
Pa je bila veselica, za zabavo, za smeh in za ples. Za cerkev je vedno izgovor: ni časa... na veselici jih je bilo pet stotin...
ronudil sem jim letake, ki vabijo v božjo hišo, k slovenski cerkveni slovesnosti. »Bomo prebrali jutri« ... In zmečkan papir je zginil v žep... Ali: »Ne berem nič takega, ne rabim.« Ali še enostavneje: »No entiendo« — ne razumem... tako slovenske zemlje otrok... iNiti ne sprejmejo nekateri, kar naravnost odklonijo to, kar bi jim od duhovnika prišlo.
Po hišah sem šel, po družinah. So me sprejeli. Da vere še niso zavrgli, so rekli. Nemara so obljubili, da v cerkev pridejo, ali pa še tega lie... a prišli!' Ko bi vsaj vsak deseti!
Ne trdim, da so taki vsi. Slovenci iz Prek-murja gotovo ne, pa tudi med drugimi je nekaj izjem. Toda večina: kakor zanirzia ledena skorja so, skozi katero le stanovitno in vroče solnce prodre...
Če nam iz domovine pošiljate denarja in knjig, če nam pošljete še ne vem kaj, kur gotovo rabimo in nam bo prišlo prav vse, se mi le zeli, da bomo kot tisti medved, ki je čakal drenovega sadu...
Najbolj potrebujemo toplote, ki bo omehčala otopela srca, tisto toploto, ki jo izžareva s svojo milostjo Gospod Jezus. Če bo on potrkal in potrkal glasno na vrata duš, ki so vse zakopane v skrbi in uživanje, potem šele bo mogoče storiti kaj. Sama beseda naša je nema, neslišna za večino ušes.
Zato najbolj potrebujemo plemenitih, požrtvovalnih duš, ki molijo in žrtve prinašajo Jezusovemu Srcu za duše rojakov v tujini. To je, s čimer morete doma storiti največ, da rešujemo za večnost tiste, ki so >e Bogu in veri tako daleč odtujili.
Potrebni so molitev in žrtev neverniki-pogani, ruzkolni kristjani in krivoverci. A li bodo imeli pred Bogom izgovor: da Resnice niso poznali. S čim pa se bodo mogli izpričati naši Bogu odtujeni rojaki, ki so v Resnici bili uči ni dovolj!
Zato prosimo, naj se po zavodih, po šo-Lii in verskih družbah goji molitev in žr-iev za »izgubljene sinove«, da bo po takem sodelovanju domovine sijala močna milost i.ozja in odpirala pot našim besedam in našemu delu za zopetno pokristjanjenje naših bratov in sester.	Hladnik Janez.
Klic Slovenske krajine
sicer od ust do ust, ampak od ušesa do ušesa, ko slišite besedo domovine po njenem govorniku z univerze, ki vam obenem javlja veselo vest, da bo univerza kmalu položila temeljni kamen novi vseučiliški knjižnici, ki bo največje in najlepše knjižno svetišče v Sloveniji.
ko slišite naš glas in našo glasbo, ko ču-ji'te domače adventne pesmi Ciril-Metodo-vega zbora, ko se napajate z žvrgolenjem naših trboveljskih slavčkov, bodite nam srčno pozdravljeni! In ljubo lahko noč, Slovenci!
Redka je hiša v Slovenski Krajini, ki ne bi imela v zadnjih desetletjih koga v tujini. Vsak četrti prekmurski Slovenec je danes izseljenec. Že to dejstvo nam dovolj glasno govori, kako važno je izseljensko vprašanje Slovenske Krajine. V Združenih državah Severne Amerike živi do 20.000 (z otroki) prekmurskih izseljencev; nad 500 v Braziliji in Argentini. Nekaj jih je tudi v Kanadi. Vsi ti so stalno naseljeni. Potem pa ima Slovenska Krajina izredno veliko število sezonskih izseljencev. To sezonstvo daje prekmurskemu izseljenstvu svojevrsten značaj. Letos je bilo okoli 6300 v Franciji in v Slavoniji ter drugod v naši državi okoli 2300 prekmurskih sezonskih delavcev. K temu je treba prišteti še precejšnje število deklet, ki služijo po najrazličnejših krajih naše države.
Razmere, v katerih žive prekmurski izseljenci, niso rožnate. Na najboljšem so še oni, ki so v Združenih državuh. Zgodaj so dobili svoje prekmurske izseljenske duhovnike; slovenske šolske sestre poučujejo v njihovi slovenski šoli; imajo svoje župnije in izdajali so v svojem narečju mesečnike in tednike ter koledar. Toda tudi tu se trgajo vedno bolj vezi med njimi in njih ožjo domovino.
Vsi ostali prekmurski izseljenci pa vedno glasneje kličejo po duhovni pomoči in njih socialne razmere postajajo od dneva v dan bolj neznosne in obupne. To dvoje: duhovna oskrba in ustanovitev posebne ustanove, ki naj bi branila njih pravice in zatirala krivice »—je nujno, kar morajo dobiti prekmurski izseljenci po vsej božji in človeški pravici!
1.	Duhovna oskrba. Sedem let že hodijo prekmurski sezonci v Francijo. Povprečno jih je bilo letno (j do 8 tisoč, pa svojega izseljenskega duhovnika še niso dobili. Rednega dušnega pastirstva med njimi ni. Raztreseni so po najrazličnejših departemen-tih. Le tu pa tam jih je zbral do 30 skupaj kak slovenski izseljenski duhovnik. A kje so ostali tisoči? Vsaj en duhovnik bi moral vsako leto med nje. Težko delo bo imel: 6000 duš raztresenih po vsej Franciji — to ni malenkost. Na stalnem potovanju bo moral l)iti! Tudi v Slavonijo je nujno, da gre med prekmurske sezonce vsako leto duhovnik. — Iz Argentine piše J. Hladnik, da bi rabili za ondotne prekmurske izseljence kakega prekmurskega kaplana. »Če se kateri oglasi, pripravljen, da pride sem, potem mu že bomo pripravili pot,« tako piše in vabi. — Torej vsaj trije duhovniki bi morali zdaj priti k prekmurskim izseljencem!
2.	Socialna pomoč. Razmere, v katerih žive prekmurski izseljenci v Franciji in Slavoniji, so marsikje vnebovpijoče. Mnogim se gode strašne krivice. To, kar se tu pa tam godi z njimi — je pravo suženjstvo v najslabšem pomenu besede. Medtem, ko evropski »kulturni« narodi »odpravljajo« suženjstvo v -barbarskih poganskih« krajih, na drugi strani vpeljujejo ali vsaj trpijo hujše suženjstvo v svojem osrčju! Kaj pomaga delavcu izseljencu pogodba, podpisana z ne vem kolikimi podpisi in potrjena z ne vem kolikimi pečati, če se je pa gospodar ne drži! Potem pa naj se le poskusi
tak delavec kje pritožiti, če sploh ve, kam naj se obrne po pomoč! — Neka izseljenka ima v kontraktu napisano, da bo oskrbovala pet krav. Sedaj jih ima devet, zraven še 40 svinj in mnogo perutnine. Vse to delo pa mora opravljati ponoči, ker je ves dan na polju. Spi v nezdravem, nezakurjenem in mokrem stanovanju. Hrana je slaba, tako da je ta delavka že popolnoma oslabela in ravnajo z njo naravnost trdo.
Taki in podobni mnogoštevilni primeri nujno kličejo po taki ustanovi v Slovenski Krajini, kot je Rafaelova družba v Ljubljani in ta se mora ustanoviti že v kratkem. Kako se bo imenovala, je vseeno: ali bo samostojna »družba« ali le »podružnica«. Zato sem tudi predlagal ustanovitev take ustanove na občnem zboru Rafaelove družbe v Ljubljani 26. oktobra letošnjega leta. Predlog je bil soglasno sprejet. Pravila te ustanove ima žc v rokah merodajna oblast. Ker upamo, da vsaj mi tu v domovini ne bomo delali po principu »ima vremena«, smemo pričakovati, da bo začela ta ustanova v najbližji bodočnosti že poslovati. »Družba sv. Rafaela« za Slovensko Krajino bo kakor duhovna mati vseh premurskih izseljencev. Skroela bo za njih dušni blagor in telesno dobrobit.
lak je torej klic Slovenske Krajine slovenski domovini in vsem merodajnim: oskr-bitev prekmurskih izseljencev v dušnem oziru in ustanovitev prekmurskega Rafaela. Principa »ima vremena« pa ne maramo! Torej!	—iš—
L. Stanek:
Dom
Domov se vrnem v kmečko kočo malo in prvo noč kot brodolomec spim, ki morje ga je vrglo na obalo: moj spanec brez skrbi je, ne trpim, življenje golo mi je le ostalo.
Že zgodaj me jo mati prebudila, z orodjem v kmečki peči ropota. Dovolj sta duša, se telo spočila, bolezni vsake sta ozdravljena, ki ju v tujini mrzli je morila.
Z ljubeznijo, že krmežljav po sobi predmete tipam: v kotu jaslice, nad mizo plava sveti Duh v podobi, tu rože iz papirja rezane, tam križ, srce na njem gori v svetlobi.
Za tramom še je dolga šiba presna; na strop prividi v grčah se gostč — za domišljijo soba je pretesna —: v zarezah glave dedov zažive, podoba njih tu diha breztelesna.
Na veke bo živel mi, dedje, duh med vami! Že drugič danes mati me budi, v lončeni skledi dober zajtrk da mi. Odhajam. V blagoslov me poškropi. Slovo — beseda težka je med nami!
Dopisnikom .Rafaela'!
Dopisi za prihodnjo številko „Rafaelak morajo biti v uredništvu do 4. jan. 1937, zato, prosimo, pohitite z dopisi.
Jože Prrmrov:
Pesem tujine...
(Konec.)
V.
Mirno in brez večjih sprememb je potekalo Janezu življenje v tujini. Misli so mu vedno uhajale pod rodni krov. zlasti ob lepih jesenskih večerih je bil v duhu vedno doma. S Tonetom sta se včasi pozno v noč razgovarjala in obujala tople spomine, ki so bili posvečeni domačim in znancem. Često sta napisala dolgo in toplo pismo, v katerem je bilo popisano vse. kar jima je ležalo na srcu. V pismu sta priložila tudi bankovec, ki naj bi služil domačim za prvo pomoč.
Skromno sta živela in s tem sta si prihranila precej denarja. Vsak mesec sta poslala v domovino lepo vsoto denarja. Janezov dolg se je vidno krčil. Še nekaj mesecev pa bo rešen mučnih skrbi.
Sklenila sta. da bosta z delom podvojila, da se čimprej Janez reši dolga. Uspelo jima je. Vodja rudnika jima je bil zelo naklonjen. Vedel je, da takih delavcev ne bo zlepa dobil kot sta Janez in Tone. zato jima je dal včasi več de-naria ob mesecu, kot pa sta zaslužila.
»Res. slovenske roke so pridne in žilave!« je cesto dejal, ko jima je štel denar.
Tee;a priznanja sta bila zelo vesela.
Nekega večera, ko sta prijetno kramljala v Tonetovi sobici, je Janez deial: »Tone, če mi bo sreča mila. bo o božiču naš dolg poravnan in potem grem takoj domov.«
Tone mu je odvrnil: »Če greš ti, potem grem tudi jaz s teboj; sam ne ostanem več v jami.«
Stisnila sta si desnici.
Pozno v noč sta legla k počitku.
Drugo jutro, ko sta odhajala na delo, je bil Janez zelo potrt. Tone ga je bodril. pa vse ni nič pomagalo. Pri delu v jami je često postal in premišljeval... Njegove misli so bile doma pri materi in očetu. Tako je zahrepenel po domu, da so mu solze zalile oči.
Medtem ko je mislil Janez na dragi dom. so peli stroji svojo divjo pesem...
Tako ie pokalo in brnelo po jami, da je bilo Janeza kar groza. Večkrat se je stresel kot šiba na vodi.
Stroji utihnejo. Preplašeni rudarji prisluhnejo.
Silen pok in vriše! Velikanski sklad premoga se je utrgal in zagrnil dvanajst rudarjev.
Nastal je grozen nemir in jok med delavci. Vodja jih je miril in tolažil, pa ni nič pomagalo. Vsi so bežali proti izhodu.
Ko so se nekoliko pomirili, so se s plašnimi očmi spogledovali.
Tone je iskal Janeza. Ni ga bilo. Stresel se je in kriknil: »Janez, Janez, Janez! Kje si?«
Ko je v jami vse utihnilo, so šli s strahom na kraj nesreče. Kopali so in skušali oteti uboge rudarje. Po večur-nem delu se jim je posrečilo, da so od-kopali dva rudarja. Po obleki je Tone precej spoznal Janeza.
Janez je bil ves razmesarjen in — mrtev,
Tujina mu je izpila zadnjo kapljico krvi.
Našim tovarišem „Savesarjem" v premisleki
Slovenci v Franciji poslušajo radio Ljubljana in se zahvaljujejo za lepe pozdrave
Merlebach, 3. decembra 1936.
Opozorjeni po zadnji številki »Rafaela« in po našem izseljenskem duhovniku, ki nas je še v cerkvi opozoril na radijski večer za izseljence, smo komaj čakali pri aparatih, da slišimo zopet besedo iz domovine. Ker je bila jasna noč, smo takoj vedeli, da ne bomo prav dobro slišali. Sedeli smo v topli kuhinji dve slovenski in ena francoska družina. Izseljenski večer je otvoril Ciril-Me-todov zbor s krasnimi pesmimi — nekaj preko 9 (tam 10). Ker sta poslušala pesmi dva navdušena pevca našega daleč naokrog znanega pevskega društva »Triglava«, smo z vso pazljivost jo sledili petju. Takoj v prvi pesmi nam je bilo jasno, da ima imenovani zbor sijajne moči in da mora imeti dobrega dirigenta, njemu in celemu zboru najprisrč-nejša naša zahvala! Prvo in drugo pesem smo slišali prav dobro — dasi je neka italijanska postaja neprestano motila oddajo, tretjo pesem (Kdaj Zveličar prišel bo) pa nam je naenkrat »burja« vzela — slišali smo začetek in konec. Četrta nam ni bila prav znana — ko smo jo pa slišali, smo se takoj navdušili zanjo in jo bo naš cerkveni zbor če ne letos — pa drugo leto tudi zapel.
Oglasil se je nato naš priljubljeni vse-učiliški profesor g. dr. Slavič. Takoj s pozdravom nas je spravil v dobro voljo: Dober večer! — Bog daj! — Kot bi bili doma, smo odgovorili — Bog daj, Bog daj! Izborno ste govorili, gospod profesor! Z odprtimi usti in ušesi smo poslušali, da nam ne bi ušla kaka beseda. Ko ste nam govorili o našem dišečem kruhu in belem mleku, so se nam res »sline cedile««, ker tu ni dober ne kruh, ne mleko. Ko ste nam govorili o Izraelcih v Babilonski sužnjosti, smo sklonili glave in s kimanjem potrjevali resničnost vaših besed. Samo ene niste zadeli: Harmonik in citer pa le nismo še obesili na vrbe! Slovenci si z njimi lajšamo tudi v tujini svoje težko življenje. V naši okolici imamo precej dobrih harmonikarjev in ci-trašev — mnoge restavracije so izključno na naše muzikante navezane. Francozi nas poznajo kot velike ljubitelje petja in glasbe — tako, da pravijo, da Slovenci še umreti ne morejo brez muzike. Prav dobro ste nato, g. profesor, pohvalili Rafaelovo družbo! Ona je vzbudila zanimanje za nas v domovini — za nas stori vse, kar more, zato se ji iz srca zahvaljujemo! G. profesorju, ki je s tako ljubeznijo govoril z nami — našo posebno, prisrčno zahvalo!
Med tem se je nebo pooblačilo, motn je so skoraj prenehale — slišali smo prav dobro zopet Ciril-Metodov zbor, nato pa še drage otročiče, katerim prav tako čestitamo in se jim zahvaljujemo in enako krasnim predvajanjem radijskega orkestra. Vsem, ki so omogočili in kakorkoli sodelovali pri tem večeru, posebno radio oddajni postaji za njeno veliko pozornost do nas, kličemo hvaležni: Bog plačaj! in sporočamo njim in vsem rojakom najlepše pozdrave!
Delavec med delavci.
Širite naš list „Rafaelml
Francija, 28. novembra 1936.
Odkar so prišli zastopniki društva »Saves« s svojega potovanja v domovino, se razširjajo po Franciji naravnost čarobne vesti: »Cela Jugoslavija je navdušena za ,Saves', Slovenija je bila vsa v zastavah, ko smo prišli, jugoslovanska vlada nam je naročala, da le tako naprej! Kaj takega kot sedaj, še ni videla Slovenija.« V istem tonu je pisan tudi »Glas« št. 14, ki je izšel v Amnevilleu 1. novembra 19%. Z impozant-nimi slikami hoče to, kar je pisano v glasilu, tudi potrditi. Da ne bo zmote ne doma. ne v tujini (tu ni tolike nevarnosti), zato je potrebno, da vso zadevo nekoliko bliže pogledamo.
Mi smo veseli, da so naši tovariši doživeli lepe dneve v domovini — saj smo vsi skupaj potrebni po delu tudi odpočitka in razvedrila! Smešno pa se nam zdi velikansko pretiravanje vsakega dela. ki ga napravi to društvo! V to napako zaide zlasti vodstvo »Savesa« vedno in vedno! Mi radi ver jamemo, da je bilo lepo v domovini, prav je, da se sprejme vsakega, ki pride v domovino, dostojno, prav je, da tudi vlada pozdravi prišleca — toda iz takih dejstev ne smemo sklepati in delati napačnih zaključkov! Da naši tovariši niso vzbudili tako velikansko pozornost kot si zlasti vodstvo domišljuje, je razvidno iz dejstva, da so slovenski in
najbrž tudi hrvaški in srbski najbolj ugledni listi sploh molčali o njih! Iz »Glasa« samega pa je razvidno prav dobro, da je ljudstvo in vlada sprejela prišlece samo tako, kot se spodobi, vse drugo je pretiravanje! Jugoslovanska vlada ni n. pr. nikjer temu društvu izkazala večjo čast kot drugim, nikjer in nikdar izrazila, da je samo to društvo v Franciji kaj dobrega storilo za Jugoslavijo — ali za sorojake, jugoslovanska vlada ni niti nikjer objavila ali izrazila svojo željo, da bi vsa ostala društva (ki jih je samo na ozemlju konzulata v Metzu čez 20!) prenahala in vstopila v imenovano društvo! Jugoslovanska vlada je premodra za to! Če so morda do nebes povzdigovali to društvo kaki prijatelji tega društva, ki morda sede v Ljubl jani, Zagrebu ali Belgradu v uradnih prostorih, to pa še ni vlada! In res! V »Glasu« so prav dobro opisani ti prijatel ji •»Savesa«, To so tisti, ki so v Franciji poznali samo eno društvo, drugo ignorirali, tisti, ki so se redno udeleževali prireditev samo enega društva, druga povabila pa vrgli v koš; to so tisti, ki so povsod protežirali samo člane »Savesa<\ pa jih je jugoslovanska vlada prav zaradi neprestanih pritožb glede tega odstavila in poklicala domov! Ogromna večina delavstva v Franciji to dobro ve, zato na izjave teh ne polaga nobene važnosti! Delavstvo sedaj ve,
'U-l'UJ1.11" 11 ■ ____!.......
da ima v Vlt'lzu g. generalnegu konzulu dr. Iliča. ki ne dela nobene izjeme in je do vsakega prijazen, ki ne dela izjeme, ki se trudi, da bi vsem ustregel, ki je že v tem času. kar bivu tu. podelil nebroj podpor — prav pogosto iz svojega žepa — revnim jugoslovanskim družinam! Isto delavstvo tudi dobro ve, du ima sedaj v Parizu g. ministra dr. Puriča. ki prav tako ne dela nobene izjeme med društvi. Tem jugoslovanskim predstavnikom lahko delavstvo mirno zaupa.
Glede velike proslave odkritja spomenika Nj. Vel. kralja Aleksandra na Jesenicah pa moramo pripomniti: Vso zaslugo si lasti društvo Saves.. Jugoslovanski vladi in javnosti moramo jasno povedati: Vsako jugoslovansko društvo na ozemlju konzulata v Me-tzu bi postavilo morda še lepši spomenik \'j. Vel. blagopokojnemu kralju Aleksandru — preko 20 bi jih lahko društva napravila. ako bi dobivalo vsako društvo mesečno po 10.000 Din od jugoslovanske vlade, kot jih dobi. ne vemo zakaj, društvo Saves«. In še to lahko zatrdimo, da bi ta spomenik prej plačali, preden bi se z njim hvalili in ne bi ostali še preko 20.000 Din dolžni, kot je sedaj, ko to pišem, dolžno društvo . Sa-\ s« za spomenik. Zelo verjetno, da bo morata še banovina priskočiti na pomoč — zasluge pa žanjejo voditelji Savesa«! Prav lako je zanimivo, da si vodstvo tega društva prisvaja kot monopol pravico presojati, kdo je Jugoslovan in kdo ni! Ves Glas je poln nacionalizma! Krasno! Če bi to ne bile le besede! I ii ne morejo slavospevi nacionalizma. kot ga pojejo nekateri Savesarji . nikogar preslepiti, ker so preveč dobro znani ti pevci in ve vsakdo, da n.pr. nekateri kažejo celo tako svoje navdušenje za svoj rodni jezik, da prepovedujejo svojim otro-kod hoditi v slovensko šolo. kjer se učijo drugi otroci brati, pisati, peti. zemljepis iu zgodovino Jugoslavije, se učijo peti državno himno. Tu, k jer je prilika, naj se pokaže navdušenje za našo domovino, ne pa samo v frazah!
V »Glasu« na strani 6 toži neki A. G. nad neslogo izseljencev v Franciji. Isti podtikava, da izseljenci — seveda tisti, ki niso v Savesu« — uganja jo demagogijo verske in plemenske politike! Če bi se hotel ta pisec A, G. malo potrkati na prsa in izprašati svojo vest, bi bilo veliko bolj pravilno kot vzdihovati nad neslogo izseljencev. \ sak otrok tu že dobro ve, da se preko 20 društev na ozemlju konzulata v Metzu prav dobro razume med seboj, da se med seboj podpirajo, udeležujejo složno raznih predstav in da dela separatizem iu kvari edinost le društvo z imenom Saves«. Evo — primer iz najnovejšega časa: \ Merlebaclui priredi vsako leto na državni praznik ve-
Minister vojske in mornarice je glede vojaške službe naših izseljencev odredil sledeče: Rekruti iu vojaški obvezniki — naši državljani, ki stalno ali pa samo začasno žive v inozemstvu, ako ne morejo osebno priti in zadostiti vojni službi, se ne bodo smatrali za vojne begunce, če bodo v predpisanem roku javili našim konzulatom ali poslaništvom potrebne podatke o svojem življenju in pristojnosti. O tej novi naredbi so obveščeni vsi državni predstavniki kraljevin«* Jugoslavije v inozemstvu.
liko proslavo tega praznika iu izseljensko nedeljo Jugoslovanska katoliška misija. Na to povabilo se odzovejo vedno vsa društva iu tudi sodelujejo vsa društvu, Tudi letos so bila vsa pismeno povabljena. Igralci so se že učili krasne drame Mati«. Kar naenkrat pa je prišel dopis iz Metza Fr. Journ-nal. da to priredi Saves«. Vsem je bilo takoj jasno, za kaj gre. Društva so bila užaljena. češ, da se istoveti Jugoslovanska katoliška misija s Savesom in so odpovedala udeležbo. Tako delajo neprevidni voditelji slogo med izseljenci! Zanimiva je ugotovitev. da je preko 20 jugoslovanskih društev zadovoljnih z našim nepristranskim g. generalnim konzulom v Metzu. zadovoljna so tudi z našimi predstavniki v Parizu in sedanja vlada v Belgratlu pridobiva s svojim resnim delom vedno večji ugled — le vodstvo Savesa ni zadovoljno ne z Metzom, ne s Parizom in ne z Belgradom. Nikomur Iu ni znano, da so se še v mesecu septembru tolažili, da bodo volitve to vlado vrgle! Toliko v odgovor Glasu, ozir. g. A. G., ki skuša spraviti vse druge izseljence v slabo luč — idealnost Savesa« pa povzdigniti.
Drugih naših ljudi nismo našli. Na ta dva je naletel naš vodnik po čudnem naključju. Stal je oh votlini in opazil, da nekdo tik pred njim moli lavretanske litanije iz slovenske knjige. Nagovoril ga je in tu mu je povedal, da stu dva in sta kot poljska delavca prišla pred sedmimi meseci v Francijo. Dokler nismo odpotovali, sta ostula med nami.
Vse večje skupine ostajajo v l.urdu povprečno U dni in se potem, ko druge prihajajo, vračajo. Z večjimi skupinami prispe tudi mnogo manjših skupin in posameznikov. Koliko ljudi je bilo sedaj v l.urdu, ne morem zapisati; pač pu smo domnevali, da je bilo gotovo nad tristo duhovnikov, ki večji del prispejo z romarji. Zbere se pa \ l.urdu včasih tudi do sto tisoč ljudi, /a sprejem vseh teh tujcev je pa mesto že toliko preskrbljeno, da mu niso nikdar v napotje.
Proti osmi uri so se pričeli ljudje odpravljati k zajtrku; med tem pu so še vedno prihajali drugi, ttko da je bila cesta venomer precej napolnjena.
Dočim so se vsi obredi \ ranem jutru vršili bolj po tiho, so se sv. maše s petjem pričele proti deseti uri. Najbolj obiskane slovesne sv. maše so pa ob enajsti uri. Videl sem spodnjo cerkev napoln jeno, pred cerkvijo pa gotovo še več l judi pri drugi sv. maši. Okrog poldneva se šele ljudje izgubijo po mestu, da ostane cerkev do druge ure nekako osamljena. Ob četrti uri je pa že zopet vse napolnjeno in se vrši neka man jša procesija s petjem.
Ob 5. uri je procesija /. Najsvetejšim. Takrat privrejo po večini vsi ljudje skupaj, V štirih ustali se pomikajo. Dve in dve vrsti skupaj. \ sredini pa pustijo nekaj prostora. Spredaj stopa običajno okrog 300 mladih žen iu deklet, ograjenih s pajčolani. za njimi pa ostali / zastavami, l ik pred sv. Rešnjim Telesom pa stopa okrog sto duhovnikov. Medtem, ko se nro-cesija pomika okrog po vrtu iu nad spodnjo cerkvijo, pa privedejo, največ na vozičkih, najmanj kakih 300 bolnikov, ki olj .straneh v vrstah čakajo blagoslova. Duhovniki se s sv. Keš-njim Telesom pred vsakim bolnikom ol) blagoslovu nekoliko ustavijo. Medtem pa množica ob procesiji stoji in kleči vseokrog in nad cerkvijo.
Nato gredo posamezniki ali skupine k votlini in drugam. Po večerji je pa vsak večer ob pol deveti uri večerna procesija, ki zaključi celodnevno češčenje 1.urške Gospe,
že dobro uro prej se zbirajo ljudje z malimi svečami, na katerih imajo pritrjen papirnat okvir, podoben mali v rečici. Do določene ure se /bere nešteta množica pred votlino. Skupine se vstopijo k procesiji vedno bolj gosto. Večje skupine nosijo pred seboj razsvetljene
Tudi nu poročilo radijske oddajne postaje v Ljubljani (ob tri četrt na 9 zvečer našega časa), da je nastopil Saves« 29. pr. m. pri državni proslavi s 1" zastavami, odgovarjamo. da bi jih nič manj ne prinesla tudi druga društva, ako bi prejemala 10.000 Din mesečne podpore! Druga društva so prinesla ugled Jugoslaviji že neštetokrat ne z zastavami, ampak z resnim kulturnim delom med izseljenci! Za svoje resno delo pa še niso dobila niti eno odlikovanje od naše države, niti zaprošenih kraljevih slik ne morejo dobiti — pa ni kriva tega vlada, ampak nekateri uradniki, katerim ta društva niso pri srcu.
lovariši v »Savesu«! Vaša pravila z gotovimi spremembami ne bi bila slaba. Imate tudi še člane med seboj, ki obsojajo vse. kar je slabega. Skrbite za vaše dobro ime s tem. da ne boste s pretiravanjem svojih zaslug smešili sebe, du ne boste s potvur-janjem resnice umazali sami sebe. Ostanimo ponižni — ne besede in zastave —, ampak naše resno delo naj nus hvali, pa si ne bomo več tako tuji med seboj.
Delavec med delavci.
napise. Bolj v ospredju se je večinoma pomikal napis Livorpol, za katerim je gotovo stopalo okrog dva tisoč ljudi. Na drugi struni pa razne skupine domačinov in Antverpen.
Takoj, ko smo se pričeli pomikati naprej, se je oglasila i/ zvočnikov pesem naše Lurške Gospe. ki je vzpodbujala množice narodov. Vse je prepevalo: Zvonovi zvonijo, prav milo pojo. častijo preblaženo Lurško (iospo«. V pesmi pn ni bilo popolnega soglasja. Nekateri so dokončali vsako kitico kar par taktov preje, zadnji Ave Marija se je pa vedno zase slišal iz zvočnikov. v katere je pel pred cerkvijo ob malem harmoniju organist. Domačini imajo te pesmice "VI kitic, ki so jih prepeli in nato zopet znova začeli. Tako je donela ta pesem, dokler ni sprevod tisočerih odšel nad cerkvijo, po vsem vrtu do ograje iu med zvočniki, pritrjenimi ob straneh na drevesa, na planjavo pred cerkev, Procesija je na prostorni planjavi krožila sem in tja. da je počasi zagostila prostor \ vsej širini.
ko so ljudje po večini prispeli pred cerkev, se je oglasila latinska »Čredo«, besedilo dobesedno kakor ga pojemo mi pri Missa salve Re-gina. komponirano pa imajo po svojem okusu, ki nam nikakor ne ustreza. Obe pesmi sta tudi pisani ua ovitku pri sveči in ko se že zmrači, jih vsuk luliko zasleduje.
Božični pozdrav izseljencem v Franciji
Bliža se tretji Božič, odkar smo se vrnili v domovino. Nismo vas pozabili, čeprav smo daleč od vas. Naše misli vas neštetokrat obiščejo in se pogovarjajo z vami o prejšnjih lepih dneh.
Preč. insgr. g. \ alentinu Zupančiču in vam vsent, dragi prijatelji, želim vesel in lep Božič, Novo leto pa naj vam prinest' samo srečo iu naj vam izpolni prav vse želje. Upamo, da nam bo dano, du še enkrat z vami skupaj pred božičnim drevešč-kom zapojemo tisto toplo pesem, ki jo boste peli vi v tujini, mi v domovini, ki pa nam bo vsem enako srčno prikipela iz srca: Sveta noč. blažena noč!... lakrat, ko jo boste zapeli, se spomnite na nas, ki bomo v duhu z vami.
Minka Arli.
Ljubljana, Ilirska ulica št. 31. pri g. dr. Blumauerju.
Ocepek Alojz: fo	fmnCije fl /^flf (Nadaljevanje)

Kaj delajo naši po svetu
Nemčija
Waiute Eickel. — čitateljem in skrbni llufu-olovi družbi, ki ima vedno odprto srce za svoje lojake v inozemstvu, pošiljam za božične praznike in tudi za Novo leto vdane pozdrave in želim vsem prav veselo Novo leto. Posebno pu pozdravljam g. profesorju Janku Žagarja, ki nas je obiskal letos o Veliki noči. Bog ga živi!
Andrej Boh, tajnik.
Herne-Holtliauseii. Slovensko društvo sv. Barbare in Roženvcnska bratovščina želita vsem-rojakom v domovini in tujini vesele božične praznike in srečno Novo leto 1937. Istotako tudi želimo uredniku in upravništvu Rafaelove družbe, kateri pa še posebej želimo, da bi si z novim letom pridobila mnogo novih naročnikov, tuko da ji bo mogoče v doglcdnem času povečati list za nekaj strani. Pa tudi mi izseljenci ne smemo pozabiti naše dolžnosti napram »Rafaelu«, da ga podpiramo vsaj s tem. da mu priskrbimo v novem letu čim več novih naročnikov.
Vesele praznike in srečno Novo leto želimo tudi našim državnim zastopnikom, kakor tudi našima duhovnima voditeljema gg. Tcnsundcr-iiu in Fischerju.
Dolinšek Ahacij, Žrcbel Franc, ITrovut Anton. Čopur Andrej, Mohar Josip. Sutler Filip. Omrzel Josip. Orožen Franc f„ Klevišar Josip, Vidmar Franc, Jazbinšek Simon, Beuc Anton, Vauli-nik Franc, Kodfun Franc, Mlekuš Franc, Ulčar Janez, Ulčar Štefan, Ulčar Anton, Ulčar Jakob. Sever Josip, Lapornik Matija, Vodušek Karel, Vozel Josip, Vozel Jakob, Hirš Anton, Perše Anion, Petz Blaž, Vodenik Josip, Legvart Anton, Orožen Franc IT.. Kavšek Dominik, Troja Matija, Dunaj Franc, Dežan Franc, Vrus Janez, Orožen Adolf, Ludvik Jakob in Vodušek Henrik.
Klevišar Julijana, Satler Marija, Gole Marija, Kavšek Kristina, Gabcnšek Marija, Mohar Antonija. Vodušek Adolfina. Rebernik Suzana, Ašič Jožefu, Sever Marija, Vozel Marija, Ulčar Marija. Recnar Jožefa, Bevc Frančiška, Klemene Ivana, Vozel Terezija, Wagner Avgusta, Berlec Marija. Legvart Elizabeta. Hočevar Murguretn. Burin Ana, Rebernik Ivana, Dobo višek Ana, Alt Cvetka, Orožen Alojzija, Jazbinšek Uršula. Kavšek Štefanija, Znoj Marija, Ferjančič Frančiška in Čopar Pavla.	Odbor društva.
Moers-Meerbeck. — Zaradi neugodnega vremena se je v zadnjem času pripetila marsikatera nesreča na cestnem kakor tudi na vodnem prometu. Nič manj pu to neugodno vreme ne vplivu tudi nu stare ljudi. 30. oktobru je umrla zasebnica Marija Kranjc, doma iz Ptujske gore, v starosti 70 let. 18. novembra je umrl Blaž Flis, doma iz Gulicije pri Celju; pred dvema letoma je obhujul zluto poroko. 22. novembra je preminil v starosti 73 let Franc Gričar, domu iz Ciniku pri Št. Rupertu nu Dolenjskem; bil je dober katoličan in naročnik >Rafaela«. 24. no-
vembra je šel po večno plačilo naš člun Karel Gabrič \ 37. letu starosti; imel je hude bolečine zaradi raku. katere pu je vdano prenašal. Pri svojem rudarskem poklicu je izgubil več prstov na roki, kakor tudi desno oko. Priporočamo jih v pobožno molitev in želimo, nuj iini bo tuja zemlja lahka, Vsemogočni pu milostljiv sodnik. Ostalim naše sožulje.
Društvo sv. Barbare.
Radio Ljubljana. Hrepeneli smo mi izseljenci po domači besedi in domači pesmi. Zelo nus je presenetil lep spored izseljenskega večera. Nestrpno smo čakali napovedovalca iz Ljubljane. Staro in mlado je bilo zbrano. Stare mamice, pa tudi starčki so bili ganjeni do solz nad lepim govorom g. prof. dr. Matije Slaviča; pa tudi Trboveljski slavčki so pokuzuli svoje znanje. Napovedovalec je omenil tudi nuše organizacije ter njih slovesnost \ Parizu, Nehote se nam vsilijo misli do kritike in zavidanju onih organizacij, katere imajo po več kulturnih delavcev med seboj z manjšini številom izseljencev, katere jim ie bodisi Rafaelova družba uli pa domovinu poslulu. Mi v Nemčiji smo bili šele pred tremi meseci deležni tistega materinskega čuta, da nam je poslula domovinu prvega učitelja za 50.00« izseljencev. Da pa smo bili vseskozi do danes zelo razočarani nad tem, ker domovina ne najde niti enega slovenskega gospoda duhovnika za Nemčijo, lu če trdijo naši izseljenci v Nemčiji, da nas domovina bol j mačehovsko kot pa materinsko ljubi, je upravičeno. Premislite, naši starejši odmirajo, mladina se potuplja v ogromnem tujem morju in tuko bo nastalo v nekaj letih, da ne bo več slovenskega življa v Nemčiji, marveč neku brez-domsku mešanica. Vi vsi, ki nosite kuko odgovornost napram nam, vas prosimo, du nas ruzu-inete in da storite svojo dolžnost in ustrežete nuši upravičeni želji. Izseljenci iz Nemčije.
Oberhauscii. — Neusuiiljenu bela žena seku s svojo koso v naši sredini. Pokosila nam je zopet dva člana našega društva sv. Barbare in Ro-ženvenske bratovščine, Dne 30. oktobra smo pokopali Marijo Kotnikovo, staro 79 let, doma iz lludinje. Uinrla je za rakom v bolnici in zapustila bolnegu moža, ki leži v bolnici v Oster-feldu. Drugi je Andrej Boštjunčič, domu iz Tolminu, Sv. Lucija, star 65 let. Pokopali smo gu 23. novembra. Spremili smo ju prav lepo z zastavami in z lepimi venci. V Nemčiji sta bivalu 40 let. Naj v miru počivata v tuji zemlji, ostalim nuše iskreno sožulje!
Osterfeld. — Srebrno poroko stu obhajala Jožef Lipovšek in njegova ženu Emu, rojena Gubenšek, V Nemčiji bivata 31 let. Oba sta zvestu in dolgoletna člana naših društev. Sprej-mita naše najlepše čestitke! Bog vaju nuj blagoslovi in ohrani še dolgo let, Društvo sv. Barbare in Roženvenske bratovščine.
Našim izseljencem v Parizu in okolici.
Kakor vsi drugi izseljenci tujih narodov, ki imajo tu v Parizu že svoje Katoliške misijone in svoje duhovnike, tuko imamo zdaj tudi mi vsuj nekaj svojega. Jugoslovanski škofje so me posluli kot izseljenskega duhovnika \ Pariz in okolico iu v južne kraje Francije. Za zdaj sem uredil tuko, du imamo tudi mi svoj stalni Katoliški misijon in odslej bomo imeli redno vsako nedeljo svojo skupno sveto mašo.
Sveta masa bo vsako nedeljo in praznik ob K v armenski kaneli 10 bis rue Thouin, Pariz V. metro Cardinal Lemoine. Pred mašo tudi spo-vedujem.
Ker mnogo izseljencev želi govoriti s svojim duhovnikom tudi med tednom, sem vsakemu nu razpolago na našem kr. poslaništvu, 7, rue Le-once-Reynaud, Paris XVI, in to vsak torek in sredo ves dan in v petek dopoldne. V soboto od 15 do 17 popoldne pa spovedujetn v cerk\i. ki je od puriškega nadškofijskega ordinariata posebej določena zu tujce, 33, rue de Sevres,
metro Sevres-Babylone (eglise des etrangers). Ob četrtkih pa redno obiskujem naše državljane po Parizu in okolici, včasih tudi ob nedeljah.
Pozdrav vsem izseljencem in ua svidenje \snko nedeljo!
Ferdinand Koleduik, izseljenski duhovnik.
Merlebach. — S prvini novembrom smo začeli 40 urni delovni tednik in smo s to spremembo zelo zadovoljni.
Težko se je ponesrečil Leopold Budnar. Zdru-\i se v bolnici v Creutzwaldu, Želimo mu, du !>i kmalu ozdravel.
V zakonski stan je stopil Junez Senicu z domačinko. Vso srečo želimo!
Družini Martinu Borovška se je rodilu deklica Marija. Ko bo odrasla, bo iuliko cerkvena pevka kukor je njena mati.	R.
Audun-le-Tiehe. — Nuj tudi mi mulo napišemo v Rafaela«, katerega tuko rudi beremo in skoraj ni slovenske družine, du bi ne bilu nu-
Blagoslovljen Božič in srečno Novo leto 1917. želi vsem izseljencem in dobrotnikom
»Rafaelova družba«.
wmm^twmmwxm
imenu nu njegu. liho smo pu res tiho mi Au-dtimui, ker se že več kot eno leto nismo oglu-sili Naši sosedje bodo gotovo mislili, du smo pomrli uli pa šli v špansko revolucijo. Res je, da nekateri hodijo prostovoljno v Španijo, a to se le malo pozna in še zmiraj lahko zapišemo, du nus je tukaj 80 Slovencev.
Bomo pu danes bolj na široko povedali iu sicer, kuko je zdaj. ko gospodurijo rdečkurji. Pri nas se je kur čez noč zusukalo. šest let smo imeli ruz.en nedelje še 1 uli 2 praznika nu teden. I.etos meseca junija pu kot du bi veter |)ihuil in odnesel vse praznike v zrak in začeli smo zopet s polno paro kot pred krizo. Ali nam izmučenim rudarjem ni to prineslo nobenegu veselja, ker naše trudne kosti potrebujejo počitka. Zu vsakega knupa je dosti, da dela pet dni v tednu, posebno pa zu tiste, ki se mučijo zu vsakdanji kruh že 10 do 15 in do 20 let \ zatohli jami. Naše ženske so bile pa zelo dobre volje, ko so zvedele, du ne bo več delavskih praznikov in so nekatere od veselja kur skakale, vriskale iu piskale. Mož bo delal vse šihte. krize je konec. Seduj pa pridejo zopet zlati časi nuv.aj in bo frankov zadosti, da si bomo laske kotirale in kupile židune kikelce. Nihče ni mislil mi druginjo, kuteru je stala že za petami, tuko du danes nič ne pomuga. če zaslužimo nekuj frankov več, kot smo luni. Nuj omenim samo nekaj reči, kuko je bilo lani drago in kuko letos. I kg kruhu lani 1.30, letos 2.30. I liter vinu luni 1.60. letos 2.50, kg slanine lani 6. letos 12 frankov. Torej če natančno razsodimo, i mu mo še vedno krizo in je še gotovo ne bo kiiiulu konec. Pravijo, da boiuo delati na teden 5 dni. plačanih pa dobili šest. Ko to pišem, še ni \ veljuvi; če bo res. bom pa še poročal. To bi bilo pa posebno dobro za naše križe, du bi se mulo poravnali, ko so danes že vsi zviti. Plu-čuni dopust smo tudi že končali. Drugo leto pridemo v rojstni kruj nu oddih. Že dunes se slišijo govorice: Domov, domov pojdemo na dopust. Možje pravijo, du pojdejo v Jugoslavijo kupit hišice uli posestvo. Žene so pu govorile, da se bodo poklonile Materi božji na Brezjah. \ fantje so sklenili, da gredo v domovino po neveste, Prosili bomo naše gg. vodnike, da bi bilo skupno potovanje bolj pozno v jeseni, tako du bi imeli že Gorenjci hruške, Dolenjci pu grozdje zrelo. Vesel božič vsem rojukom nu tujem in v domovini, posebno po onim v Krški dolini.	J-B.
Bruay, — Dragim našim rojakom vljudno sporočamo, du slavi naš vzorni pevski zbor 27. decembra 1936 v dvorani Dibiona v Bruavu desetletnico svojega obstoja.
Resno opozarjamo na zelo obširni spored mešanega zbora in na krasne skladbe največjih ljubiteljev naše zemlje in naših planin. Poje moški zbor. kvartet in dvospevi. zato vljudno vabimo rojake iz vse okolice k čiin večji udeležbi.
Želimo obenem vesele božične praznike in srečno Novo leto uredništvu, Rafaelovi družbi, čitateljem -Rafnela« in vsem našim rojakom.
Zveza jugoslovanskih rudarskih društev v Severni Franciji.
Stiring-Habsterdick. — V nedeljo 15. novembra je Jugoslovansko cerkveno pevsko društvo Bled«, katerega je ustanovil naš izseljenski duhovnik g. Grims, proslavilo prvo obletnico svojega obstoju. Dopoldne je bila slavnostnu peta sv. maša. Popoldne se je vršila slovesnost \ Stiringu v dvorani Vallian, ki je bila lepo okiašcnu. kot otvoritev proslave je imel lep go-vor predsednik g. J. Ornik v slovenskem in nemškem jeziku. Jubilejno društvo sBled« je nastopilo s petjem pod vodstvom g. Rohra in so pokuzuli lep enoletni napredek. Nastopili so dečki in izvajali govor otroškega spoštovanju do dirigentu pod vodstvom gdč. Marjete Ornik. Nato je povzel besedo g. kaplan Grims in ko je prišel nu oder. so gu navzoči pozdravili z glas-
iiiru in dolgim ploskanjem; saj gre v prvi vrsti njemu kot ustanovitelju tega društvu ta jubilej. Nastopile so nato deklice iu igrale: »Če bi bil kmetič« pod vodstvom gdč. Marjete Ornik. Pevsko društvo »Triglav« je zapelo pozdravno pesem in predsednik g. Matko Mlekuš je poklonil društvu »Blede predsedniški trak ter imel lep govor, nakar se je predsednik g. Ornik v imenu društva prav lepo zahvalil. K besedi se je oglasil tudi predsednik društva Edinost« v Frei-mingu g. Moškon iu je poklonil v /nuk bratstva 30 frankov. Govorila stn tudi g. Ivan Simončič iii predsednik poljskega oevskega društva »Lut-nijo«. Na proslavo so prišli tudi člani poljskega skega društva l.ulniju« in poljskega godbene-ga društva >Echo« ter nastopili z lepim petjem in godbo. Navzoč je bil tudi župan iz Štiringa g. Veidig. ki je v govoru poudaril veselje, ko vidi. kako so društvu složna in da mu je všeč slovensko petje. Društvu Bled« je obljubil 1110-rulno pomoč. Društvi .Bled« in Triglav« sta zapeli še neka j pesmi, nakar se je razvila prosta zabava.
Društvo ;Hlod«, ki nosi tako lepo ime in ki je imelo že veliko zaprek iu jo kl jub temu na trdni podlagi, naj vam bo v ponos. Bodite složni. ljubite in gojite še naprej lepo in častno
cerkveno petje! če pojete v cerkvi, pojete Bogu na čast in v vašo korist in ponos.
Isti dan sta praznovala zakonca Pisunec, ki sta člana društva ?Bled«. svoj srebrni zakonski jubilej. Čestitamo! Franci iz Merlebacha.
Lens-Lievin. -- /a dan januarja 1937 kličem vse člane društva sv. Barbare na občno zborovanje. Bo volitev novega odbora na stanovanju msgr. Valentina Zupančiča ob 3. uri popoldne. Pridite točno!	Predsednik.
Popravek. Dramatično-pevski odsek je priobčil članek v novemberski številki »Rafaela«, da v prizor i 4. decembra Redenškovo narodno igro črna žena«. Ker pa se nam je zdela bolj primerna za tu dan Zukrujškova žaloigra »Za srečo v nesrečo«, smo torej odstopili za ta dali zgoraj navedeno. Priredimo jo pozneje. Odsek.
Dramatično-pevski odsek društva sv, Barbare i/ l.ens-Lievina je pred kratkim vprizoril dramo: Ljubnvi cvet je zamorjen«.
Lens-Lievin. — Vesele božične praznike, srečno in blagoslovljeno Novo leto želimo Rafaelovi družbi, vsem čitatoljein »Rafaela« in vsem znancem v domovini.
Žnidaršič Jože in Amalija, Žnidaršič Frane in Angela.
Belgija
Vsem Slovencem v Belgiji v vednost.
Zadnje čase se je od gotove strani vodila grda borba zoper slovenskega učitelja g. Stovifka. Zadeva vam je le predobro znana. Izseljensko poslaništvo v Bruslju sporoča, da se je informiralo pri belgijskih oblasteh o dotični stvari, da pa g. učitelja Stovička ne zadene krivda. Odpuščeni delavci sn si po izjavi belgijskih oblasti sami krivi neprijetnih posledic svojega delovanja.
Eysden. — Toliko porok, kakor letos, že dolgo nismo imeli. Kar pet parov Slovencev je sprejelo nase zakonski jarem, nekaj se jih pa še pripravlja. Veliko sreče in blagoslova božjega!
V	začetku oktobra smo dobili po novem »re-clement u< 3 dni plačanega dopusta. Skoraj ves obrat v rudniku je počival, kakor ob času štraj-ka. Mi smo se pa nekoliko oddahnili.
Eysden. — Dne 29. novembra te bila slovesno blagoslovljena nova cerkev sv. Barbare, zaščit-niee rudarjev. Vse narodnosti, kar jih ie tukaj, so se slovesnosti udeležile in tudi mi Slovenci nismo zaostali. Velika in veličastna je tu cerkev. Nekdo jo primerja trdn javi. Upamo, da bo močna trdnjava, ne sicer proti kanonom, pač pn proti napadom brezversiva, V tej cerkvi se bomo zbirali in črpali novih moči v trdem boju življenja. Obredi blagoslovitve — posvečena bo šele po končni ureditvi junija ali julija prihodnjega leta — so trajali skorai do ene ure popoldne. Z zanimanjem smo jih spremljali, sni iih je malokdo že videl. Popoldne so pa bili blagoslovljeni štirje zonovi. Po menda ne bodo zastonj klicali naših ljudi k službi božji. Ker je vsa slovesnost trajala do poznega popoldneva, i/seljenske nedelje nismo posebej praznovali. V duhu smo pa bili pri svojcih v domovini in zvečer poslušali našo besedo in našo pesem v radiu. Hvaležni smo Rafaelovi družbi, du v domovini že nekaj let vzbuja zanimanje n\ nas izseljence.
Kakor vsako leto. pride tudi letos na praznik sv.Štefana popoldne v dvorano Janssen sv. Miklavž. ki bo obdaroval naše otroke. Nekoliko pozno. i>a njegova torba je neizčrpljivu, tudi za slovenske otroke bo še nekaj prihranil. Vsi otroci in starši vabljeni.
V	nedeljo 3. januarja 1937 priredi jugoslovansko društvo sv. Barbare v Eysdenu v dvorani Janssen igro Mlinar in njegova hčk Ponovno so naši igralci že pokazali, kaj /najo
in znajo mnogo — tudi to pot ne bomo razočarani. Režiia je v rokah učitelja g. Stovička. ki je že tolikokrat pokazal svoje odlične zmožnosti.
Na Vseh svetnikov dan popoldne smo pokazali našim rajnim, ki počivajo v tuji zemlii. svojo ljubezen. Vsa društva so sodelovala, da so se grobovi dostojno okrasili. Lučke smo prižgali svojim rajnim, zapeli smo nekaj pesmi iu molili /a njihov dušni pokoj.
Žalostno se nam /di, da so se dali nekateri Jugoslovani preslepiti od komunističnih agentov. ki so nabirali prostovoljce in delavce zn Španijo, šest Jugoslovanov, med njimi tudi dva Slovenca — eden celo oče petero otrok — se je podalo v negotovo bodočnost. Nehote se spomnimo tistih, ki so pred leti odšli v rdeči mi j — Rusijo in se razočarani kot berači zopet vrnili v Jugoslavijo, če se jitn je vrnitev sploh posrečila.
Jugoslovansko društvo sv. Barbare v Eysdenu se vsem obiskovalcem prireditev, ki jih je to društvo v tem letu priredilo, iskreno zahva-Ijuje. S tem. rln ste nas posetili, ste pomagali svojemu potrebnemu bratu, saj se porabi ves čisti dobiček za podporo potrebnim članom. Vsakega lahko zadene nesreča in čim trdnejšu je podporna blagajna, tem več lahko izplačuje.
Vsem Slovencem želimo blagoslovl jene božične praznike in srečno Novo leto.
Winterslag. — Slovensko društvo sv. Barbare se je razpustilo.
Odpuščeni so bili trije slovenski družinski očetje od delu na rudniku v Winterslagu. če
so nedolžni, kakor sami zatrjujejo, bo prišla resnica prej ali slej nu dan. Če so pa krivi, ja ta odpust trd opomin vsem Slovencem, naj se nikar tako goreče ne zavzamejo za neprimerno akcijo.
Eysden. — Vsak mesec, ko prejmem »Rafaelu«, najprei pogledam dopise, ker sem radoveden, kaj delajo naši ljudje po svetu. Vedno je dosti poročil iz vseh delov sveta, vesela in tudi žalostna so, le belgijski kotiček je najkrajši, dostikrat ga pa sploh ni. Pa vendar nas je tukaj dosti Slovencev. Posebno pri nas v Kvsdenu nismo sami zaspanci, vedno je dosti vsakovrstnih prireditev. Kako pa hi tudi ne? Seveda pevsko društvo »Zvon« je to leto slabo tekmovalo, ker ga je spremljala nesreča. Meseca marca je zbolel predsednik Štefan Rogelj, On ui samo predsednik, temveč je tudi izvrsten tenorist. Brez pretiravanja lahko rečem, da se Zvonaši lahko postavijo s svojim tenorjem, ker takega, kot je on, je težko najti med izseljenci.
Tako smo v juniju imeli šele prvo prireditev in sicer spevoigro »Kovačev študent«. Kmalu potem smo se zopet pripravljali na drugo igro, katero pa je preprečila smrt.
Ko se je vrnil s počitnic naš izseljenski učitelj g. Stoviček, smo ga vprašali, ako bi hotel prevzeti mesto pevovodje, kar nam je radevo-Ije obljubil. Upamo, da bo tudi on nam vsem v zadovoljnost, saj rud žrtvuje vsako uro svojega prostega času nam, le škoda, ker imamo mi službo — eni dopoldne, drugi popoldne in se čez teden ne moremo skupno udeleževati vaj.
25. oktobra smo imeli vinsko trgatev. Obisk je bil zelo zadovoljiv. Na praznik Vseh svetnikov smo se, kakor vsako letos, zbrali v procesijo in šli na pokopališče obiskat naše rujne. Pod našim novim dirigentom smo zapeli tri žalostinke: Vigred, Spomladi vse se veseli in Doberdob. In da ne pozabim povedati, tudi dva nova kamnita spomenika so letos postavili. K nega je dobil pred leti umrli Štefan štoleker, po rodu iz Konjic na Štajerskem, kupil mu ga je neki njegov rojak, drugi je pa na grobu Lojzeta Hribarja. Sedem društev je stopilo v akcijo za nabiranje prispevkov. Nabralo se je toliko, da so postavili spomenik, kakršnega gotovo ne ho deležen tukuj noben Slovenec več.
II koncu mojega dopisa želim v imenu pevskega društva »Zvon« vsem Slovencem v domovini iu na tujem vesele božične praznike in srečno Novo leto.
Zahvala. Podpisano društvo se najprisrčneje zahvaljuje društvom: Jugoslovanskemu podpornemu društvu in Jugoslovanskemu pevskemu društvu »Sluvček« iz vVaterscheia, Slovenskemu podpornemu društvu Winterslag, Jugoslovanskemu podpornemu društvu sv. Barbare v Zvart-bergu, Jugoslovanskemu društvu sv. Barbare in Jugoslovanskemu podpornemu društvu iz Eysdenu za prispevke, ki so jih nabrali med svojimi člani in s tem omogočili postavitev nagrobnega spomenika pokojnemu Hribarju. Hvala vsakemu posameznemu darovalcu in tudi izseljenskemu delegatu g. Spahiču, ki se je že v drugič spomnil nas s podporo.
Jugoslovansko pevsko društvo »Zvon/.
Holandija
Svatopluk Stoviček,
ki /elo marljivo deluje kot izseljenski učitelj med našimi rojaki v Belgiji.
Lutterade. — Vinsko trgatev je priredilo društvo sv. Barbare dne II. oktobra in sicer v dvorani g. Driesena. Bila je dobro obiskana. Vsi udeleženci so bili s sporedom zelo zadovoljni: no, pa saj je bilo res prijetno. Naši pevci so zapeli pod vodstvom g. patra Teotima naše lepe slovenske narodne pesmi, naš predsednik g. Kapel F. nam je pa, ko je pozdravil vse navzoče, orisal pomen naše stare tradicije. Pod vinogradom pa so že nestrpno čakali pari. da pričnejo veselo rajanje. Obiskal je našo vinsko trgatev med drugimi odličnimi gosti tudi č. g. župnik iz Lindcnneuvela. Kljub krizi se je prireditev prav dobro obnesla.
Lutterade. — V bolnici v Sittardu se zdravi J letni sinček predsednika našega kolesarskega oddelka g. Martinca. Fantku je voz na ulici zlomil nogico.
Lutterade. — Poročila se je gospodična Te-leziju Volovšek z g. Alojzijem Merharjem iz Belgije. Da bi bilo srečno!
Južna Amerika
Buenos Aires. — To je bilo pa res nekaj lepega v nedeljo 18. oktobra. Tako smo uganili: l'o vsej pravici bi moral g. Doktoric slaviti svojo srebrno mašo pod goriškim solncem. Ker pa to ni mogoče, naj jo med svojimi rojaki proslavi tukaj. In smo povedali tako in letake vrgli med ljudi in so rekli: Tedaj pa gotovo pridemo. In — ali naj bomo brez slavnostnega kosila'!1 To vendar spada zraven. Kar usmiljen-kam, v katerih kapeli in zavodu imamo svoje zavetišče na Paternalu, sino se priporočili in so prevzele skrb. Za 70 gostov so pogrnile mize.
Vročina je bila pasja. Toda ljudi to ni ustavilo. Z vseh strani, tudi od daleč so prišli in napolnila se je cerkev. Tudi odpravnik poslov poslaništva dr. Stojanovič je prišel. In domala vsa društva. Tudi Ljudski odei se je odzval vabilu. Lepo se je vršila cerkvena slovesnost. Z lepimi besedami je predstavil g. Kastelic podobo duhovnika po vzoru preroka Jeremije, trpečega na jeruzalemskih razvalinah...
Pri kosilu je vladalo sijajno razpoloženje. Med gosti so bili domala vsi naši odlični možje iu javni delavci. Marsikatero smo rekli in tudi zapeli in bili teh misli, da bi take slovesnosti še praznovali. Tudi zastopnik Hrvatskega katoliškega društva je bil uavzoč. In oba patronata sta bila zastopana (namreč p. za fašistične žrtve in za izseljensko zaščito). Najznačilneje pa je to, da so nam zapeli tudi — sokolsko himno. Tudi jugoslovanski Sokol je bil zastopan.
Po večernicah smo pa povabili še »popoldanske« vernike. Saj ti so ravno najbolj vneti za našo stvar, a dopoldne so zadržani. So to največ naša dekleta. Popoldne pridejo zvesto, kadar le morejo in zato je pač nad vse primerno, da so tudi nekoliko deležni skupnega veselja in smo tako še po večernicah malo sedli in smo praznovali tako lepo kot tam doma najlepše žegnanje.
Ta dan bo pač ostal vsem v najlepšem spominu. Upamo pa tudi, da bo dal koristne sadove za bodočnost slovenskega verskega življenja.	Hladnik Janez.
Buenos Aires. — Vsuj zaradi dobre zabave se v Buenos Airesu ne moremo pritoževati. Kar dežujejo vabila za to ali ono prireditev. Posebno nejevoljni so pismonoše in pa vratarji, ki jih pismonoše nadlegujejo z zvonci.
Če bi bili z gospodarske strani tako močni kot smo s prosvetne, ne bi občutili krize, ki nas tako počasi zapušča.
Seveda pa z ozirom na naše slabosti in napake vse to ni preveč. Zabave je že zabave, pač pa nam primanjkuje denarja, ki ga vse tako rado sprejema, in pa časa. Brezposelnim pa manjka samo denarja... V zadnjem mesecu smo imeli kar tri prireditve z večjim programom. KDK »Ljudski oder« je uprizoril igro »Voda«, Jugoslovansko izseljensko društvo »Ta-
Bueuos Aires, dne 29. septembra 1936.
V soboto sem že praznoval sedmino svojega prihoda in niti vrstice še nisem napisal o novem življenju. Saj mi ni bilo mogoče prijeti za pero, ko nisem skoro nič sam.
Zadnje pismo sem poslal menda iz Monte-videa. Žal nimam kopije, saj nisem mogel kupiti stroja. Zato ne vem, ali sem vam že sporočil, da sta me v Santosu obiskala na parniku g. Paternost in inž. Kadunc. Spoznali smo se po potnem listu, ki sem ga držal v roki. Ustavili smo se tu samo za eno uro in ua kopno nismo smeli. Potem
bor« je ponovilo »Skampolo«, ki je prvič žel veliko pohvale, a je bil sedaj malo slabše obiskan. JN'i pa to nič čudnega zaradi tolikih prireditev ter si zaradi »finančnih« stisk ter tudi zaradi drugih vzrokov moremo privoščiti le manjših in zanimivejših. Sicer pu so »Taborove« prireditve vedno dobro obiskane.
Slovensko prosvetno društvo L je postavilo na oder igro »Rožmarin«. Obisk je bil dober ter je bil tudi ostali spored dobro podan. Gojenci zuvoda »Lipa«, katerega lastnik je Slovenec, so nastopili z raznimi deklumacijami. Pevski zbor, ki je znan kot eden najboljših, je seveda tudi napravil svoje. Ne dremljejo pa tudi druga nušu društvu v Argentini, kot v Rosario in Kardobi.
Dan 18. oktobra je bil za nus prav svojevrsten dan. Na Paternalu (v Buenos Airesu), kjer je že, odkar so se Slovenci naselili v Argentini, nekako »slovensko gnezdo« in kjer se je tudi začela prva slovenska službu božja, smo imeli posebno slovesnost.
G. David Doktorič, ki je pred kratkim prispel iz domovine med nus, je obhajal 25 letnico lnaš-ništva. Srebrni jubilej je že sum na sebi nekaj posebnega, u med izseljenci pu še vse kaj drugega, posebno še, kdor najde v tujini toliko prijateljev in znancev kot g. Doktorič.
Slavnost se je vršila v kupeli kolegiju, kjer se je, odkar je prispel med nas g. Illadnik. vršila slovenska služba božja.
Kapela, v kateri je prostoru za kakih 700 oseb, se je napolnila.
Poleg odličnih osebnosti nuše kolonije, naših javnih delavcev ter zastopnikov društev se je udeležilo svečanosti tudi osobje našega jugoslovanskega poslaništva. Po končani cerkveni slovesnosti je bilo skupno kosilo, katerega so pripravili jubilantovi prijatelji in katerega se je udeležilo do 70 oseb. Sledili so razni govori nekaterih zastopnikov ter jubilantovih prijateljev. Najbolj pomemben pa je bil govor jubilanta samega ter pravkar dospelega odpravnika poslov g. Stojanoviča. Ne saiho, da še ni bilo med nami take svečanosti, temveč tudi še ni bilo nikjer zbranih toliko vplivnih oseb in bi to lahko rodilo prav dober sad, sad skupnosti, ki smo je tako potrebni.
Velikega pomena pa je bila ta slavnost tudi iz nacionalnega ozira.
Mnogi tukajšnji domačini, ki jim ni bilo o naši narodnosti nič ali pa prav malo znanega, so nas radi nazivali »Polacos« ali pa »Rusos« (kakor nujslabši ljudje), kakor tudi radi imenujejo vse, ki jih ne razumejo. Te dni pa so zvedavo spraševali ter potem govorili »son Eslovenos, Jugesloves« — »son inteligente«, kar je nam vedno v ugled in ponos ter bodo neza-željcni predpriiinki zginili.
Anton Podlogar
smo se vozili ves dan po zelo razburkanem morju in tako daleč od obale, da je ni bilo videti. Potnikov je bilo zopet zelo malo na krovu. Drugo jutro smo pristali za dve uri v Montevideu, kjer me je obiskal g. D'Angelo, tast gospoda Kocijančiča, tovarnarja na Viru pri Domžalah. Tako imam še vzdolž vse obale prijatelje. Ko sem se od tega ljubeznivega gospoda poslovil in se povrnil v svojo kabino, sta me čakali dve avionski pošiljki, ena od g. kastelica iz Lizbone in druga od g. Hladnika iz Buenos Airesa. Prvi mi je javil, da potuje v redu tri dni za menoj na angleškem parniku »Asturiasc, da
se mu godi zelo dobro iu da je bila v liz-bonski luki pred njegovimi očmi potopljena neka uporniška vojna ladja. Judi »Astu-lias« je dobila oh prihodu v lit ko nekaj strelov, ki pa niso bili njej namenjeni. Še bolj vesel sem bil Hladnikove dopisnice, s katero me je prav prisrčno pozdravil in sporočil, da me bo z zastopniki naše slovenske kolonije v luki pričakoval. l'o pravici priznani, da me je nekoliko skrbelo, kako bi se sam znašel kasno zvečer v tujem velemestu. Zu ta slučaj so me že povabili izredno prijazni patri »Božje besede«, naj grem kar z njimi. Zadnji dan na parniku je nato kmalu potekel med pospravljanjem prtljage. To je najneprijetnejša zadeva na potovanju. Od štirih popoldne dalje smo stali na krovu in gledali proti cilju. Argentinsko nebo nam je postalo prijazno. Zjasnilo se je, a treba je bilo po površnike. Že v Rio de Janeiru je bilo razmeroma hladno, tu pa prav tako, kakor pri nas doma spomladi. I'red nami se je solnce nagibalo k zatonu. Na desni in na levi smo videli daleč na obzorju obrežij veletoka Rio de la Plata, ki sta se komaj vidno zoževali. Vožnja je čedalje bolj postajala neprijetnejša, ker se je naša ladja podrsavala po deloma nekoliko preplitvi strugi za take velikanske plavajoče zgradbe. Slednjič so se pred nami pričeli dvigati iz ogromne vodne struge obrisi zaželjenega mesta. Prekrasen je bil ta pogled. Zahajajoče solnce je oblivalo silhueto mesta in morju podobno deročo reko z ognjenimi žarki v prekrasnih prelivajočih se barvah, da smo vsi molče strmeli v to nepopisno krasoto. Ko pa je to nad vse lepo sliko zagrnil čim dalje večji mrak, se je zaiskrilo okrog in okrog nas morje neštetih lučic, ki so nam kazale pol proti luki, iz katere so nam prihajala naproti razna vozila. En parnik nas je že več kilometrov spremljal, pa ui mogel zu nami, čeprav so njegovi stroji delovali z vso paro in se je zaradi velike sile v ogromnih va-lovih skoro potapljal. Z njega so pozdravljali naše Olimpijce njih prijatelji s h it -ionskim vpitjem, da bi prekričali bučanje valov, vetra in strojev. Pred luko sta nas čakala dva vlačilca, »Gigante« in »Colosso., proti naši ladji sta bila pa ko dve muhi, ki sta naj vlekla proti pomolu. Dolgo je trajalo, preden smo pristali. Napenjal sem oči, da bi v nepregledni množici, ki nas je čakala, spoznal znane obraze. Tam na skrajnem robu zagledam dva duhovnika. Bila sta nemška patra, ki sta čakala naše sopotnike. Kmalu pa se prikaže postava v širokem klobuku, talarju in pelerini. To ne more biti nihče drugi ko naš prijatelj. Vse vprek so kričali potniki in pričakujoči v španščini razna imena in pozdrave. Pa še jaz pričnem mahati in kričati: »Janez, Janez!« In res je bil mož s pelerino naš ljubi znanec, v tem trenutku še tisočkrat ljubši, gospod Janez Hladnik. Z mahanjem mi je dal znamenje, da me je spoznal in že je hitel k mostiču, da bi me pri izstopu ne zgrešil. Pa še precej časa je trajalo, preden smo prišli z ladje. Ne vem, čigavo veselje je bilo večje ob svidenju, veselje g. Janeza, ki me je sam v tem velemestu toliko mesecev čakal, ali pa moje po tej dolgi poti. Ko sva se z nečakinjo se prepričala, da ima na talarju vse knofe, vsaj on je tako zatrjeval, smo v naglici poskrbeli za pregled ročne prtljage in, hajd, proti nekemu višjemu kandelabru,
„Izseljenci slovenski, mati domovina vas vedno ljubi in išče po širnem svetu, ne pozabite njenega klica!" Me Podsuvnm.
Argentinsko pismo
ki je molel i/ tisoeglnve množice, /hres. tam so me čakali naši dobri Slovenci. .Najrajši bi se bil zjokal, ko sem jili zagledal — te naše domače, drage obraze, razoraue od trdega dela in bridkih skrbi, pa vendar tako ljube. Prišli so zastopniki raznih društev, a vseh nisem videl ta večer, ker so nas v gneči žal zgrešili. Komaj smo si stisnili roke v pozdrav, pa so mene in Fortunato zvesti spremljevalci spravili v avto in kmalu smo bili v hotelu. Prvi večer v tem tujem mestu so mi razveselili in skrajšali gg. Hladnik. Bariol in Lakner.
Drugo jutro, bila je nedelja, so me že vpregli. kako hodim sedaj ob nedeljah od Paternala. na Saavedro in na Avellanedo maševnt. pridigat in blagoslavljat, to boste brali v našem Duhovnem življenju . Ta
tri naša slovenska cerkvena shajališča so eno od drugega zelo oddaljena, kakor da bi imel sv. mašo v Ljubljani iu blagoslov (.•opoldne v Domžalah ali celo v Kamniku.
Pn vse hi bilo lepo in dobro, če bi znal tako govoriti v argentinščini ko slovensko iu ko bi se spoznal \ tem preglušujočem di-ilhdtijti prometnih sredstev, podtalnih železnic. omnibtisov, tramvajev in »kolektivov . Cospoda-Janeza kar občudujem, ker /. zmagovito gotovostjo jadra v vsej te j strahoviti gneči ljudi, živali in strojev od enega do drugega konca de la cindad«. Pomislite. da i m či že svoj lastni telefon. Pa kaj. šmcni, če ga kličem, ga ni nikdar (lomn. \ prežen je že hudo. \ torek smo šli v luko naproti gospodu Kaslelicu, ki nas je bil tudi zelo vesel, še isti dan je prišel iz Newyorka
novi naš odpravnik poslov dr. Stojanovie. ki smo ga šli pozdravit v njegov hotel. Ves svoj čas do sedaj sem uporabil za razne obiske. Ril sem na poslaništvu, kjer me je g. dr. Mišetie zelo prisrčno sprejel in sem se seznanil z gospodom izseljenskim komisarjem dr. \ eljanovičem in z. uradništvom. I redil sem tudi svoje od noša je do cerkvene oblasti. G. Kastelic me je predstavil Njegovi iMnrnenci kardinalu nadškofu, ki je bil z, nama zelo ljubezniv. Stopil sem že v stik z našimi časnikarji, slovenskimi in hrvaškimi. z raznimi uglednimi našimi iiiteligcnli. Povsod sem našel prijazne obraze in prisrčne besede. Bog daj. da bi moj prihod v novi svet naše ljudi združil k smotrenemu delu za našo skupnost.
D. Doktoric.
ZADRUŽNA TISKARNA
REG. ZADRUGA Z 0. Z.
V LJUBLJANI
TYKŠEVA (DUNAJSKA) C. 17
TELEFON 30-67
Izvršuje lepo in po nizki ceni: reklamne letake, lepake, vabila za prosvetne gledališke odre in koncerte; vizitke, kuverte, tiskovine za urade, hranilnice, posojilnice, trgovine ter vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela
Vse novice iz dornačih izveste nai-
w lvw prej in najbolj zanesljivo iz splošno razširjenega tednika
DOMOLJUBA
Izhaja vsako sredo in velja za vse kraje inozemstva polletno 30 Din
Naroča se v upravi DOMOUUBA v Ljubljani

Največja in čisto naša domača zavarovalnica je
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Poleg vseh vrst elementarnega zavarovanja vedi predvsem Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacijah, kakor: za slučaj smrti, smrti in doživetja, za doto, za starostno preskrbo i t. d.
V posebnem „KARITAS" oddelku goli pod Izredno usodnimi pogoji ljudska življenjska zavarovanja, za sluCaJ smrti, za starostno preskrbo In za doto.
Preden sklenete življenjsko zavarovanje, se obrnite po pojasnila in ponudbe na
Vzajemno zavarovalnico v Ljubljani, Miklošičeva c. 19 (v lastni palači).
Podružnice v Splitu, Sarajevu, Beogradu, Zagrebu in Celju; zastopstva v vseh krajih Jugoslavia
Prijatelj
izseljencev je
GLASNIK
presv. Srca Jezusovega
ki obiskuje vsak mesec v velikem številu naše izseljence sirom po svetu. — Kjer ga še ne poznate, ga takoj naročite. Ne bo Vam žal! Stane doma 16 Din, za inozemstvo protivrednost 25 Din (v tuji valuti) Vsak naročnik dobi brezplačno v dar koledar, lepe slike in mesečno prilogo Bengalski Misijonar
Pišite takoj na naslov: Uprava »GLASNIKA«, Ljubljana, Zrinjskega cesta 9 (Jugoslavija, Slovenija)
Odfovorni urednik: Josip Premrov, Ljubljana, Leonišče.
Za Zadružno tiskarno r Ljubljani: Maki Blajac.