ANTON KOKOVNIK Majske temperature so travo dobesedno požgale. Kaj takšnega še ne pomnim! JERNEJ PINTAR Mladina bi z večjim veseljem ostala v domačem kraju, če bi bilo zanjo bolje poskrbljeno 'URISTIČNA VNEMA SKREGANA Z ZDRAVO . (stran ŠTEVILKA MEN NA Zgomjesavinjska DA, v vsem tem boste lahko'uživali popolnoma BREZPLAČNO, če se boste vključili v julijsko akcijo '• . tl . za stare in nove naročnike. —KAKO? Čestezenarocnik Savmiskihnovič, ^s^poisciteipriiateligffsorodmkafalijznanca^i Zadruga M02 v sodelovanju Zadruga mozirje z Mercatorjem ---------------- Maslo domače, 125; 136,00 SIT 779,00 SIT Lignji panirani Surgi, 400 g Tunina pašteta, 80 g 194,00 SIT Frupi šabesa, 2 litra 248,00 SIT Zgomjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o. Pršut Lipica kosi, kg 3.324,00 SIT Mleko kislo, 180 g Sir Gaudar, kg 53,00 SIT 929,00 SIT Sladoled družinski, 6x100 ml van Čokolino, 1 kg 1.119,00 SIT 2.399,00 SIT Detergent Ariel, 6 kg + gratis PROIZVODNJA IN MONTAŽA PVC OKEN IN VRAT PVC okna vhodna vrata senčila KBE OKENSKI SISTEMI MAROVT GREGOR s.p. Bočna 60 3342 Gornji Grad Tel. / faks: 03 838 51 40/41 GSM: 041/793-518 ] o let garancije Jjijijjlj^Kcija za stare in nove nardč^jj^^^mjsk^^if' ” ” ” — — — — — — — — — — — — — — — — — s DA, naročam se na tednik Savinjske J novice. Naročnino bom poravnal/a na 1 Se Želite podati na BREZPLAČEN izlet V terme Snovik osnovi računa na TR 33000-3313301838. \ v Tuhinjski dolini, kjer se boste razvajali v njihovih Naročilo velja do moje pisne odpovedi. ■ novih bazenih in si oblizovali prste Ime in priimek novega naročnika ob okusnem kosilu? Naslov Datum Podpis Ime in priimek starega naročnika Naslov Datum Podpis Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje Pa pofmite, akcija traja le do konca tega meseca! Tretja stran OSREDNJA «mtimo* Pred dnevi sem na internetu naletel na zanimiv prispevek o odlašanju. Avtor Nace Volčič v njem ugotavlja, da je odlašanje ena naj pogostejši h bolezni današnjega človeka. Pojav je zelo pogost in skoraj vsak izmed nas kdaj trpi za takšno obliko vedenja. Odlašanje nas omejuje pri doseganju boljših rezultatov, hkrati pa nas zadržuje na poti k rasti in uspehu. Zaradi odlašanja zapravljamo svoj čas, saj moramo nalogo, ki je nujna, enkrat tako ali tako opraviti. In če je ne dokončamo, ko je čas za to, jo moramo takrat, ko imamo že itak polne roke drugega dela. Odlašanje znižuje našo samozavest, saj povzroča slabo vest in občutek izgube. Po drugi strani pa odlašanje nudi lažni občutek udobja, saj prevaramo samo sebe, če se tolažimo, da bomo nalogo opravili drugič. Naloge in problemi, ki jih odrivamo na kasnejši čas, se kopičijo. Kasneje se zaradi njih počutimo preobremenjene in v stresu. Nedokončane naloge obvisijo v zraku in s svojo težo pritiskajo na naša pleča. Ne moremo se popolnoma osredotočiti na druge naloge, dokler ne dokončamo tistih, za katere vemo, da jih moramo končati. Zakaj torej odlašamo? Psihologi pravijo, daje najpomembnejši razlog za odlašanje strah pred neuspehom. Problem ali nalogo človek običajno preloži zato, ker se boji, da je ne bo opravil uspešno. Strah pred neuspehom vodi do občutkov krivde, saj se zavedamo, da bi lahko marsikaj opravili boljše, če le ne bi čakali do zadnje minute. Ljudje se za vsako stvar običajno odločamo na podlagi tega, ali nam bodo rezultati prinesli 'bolečino' ali 'užitek'. Odlašamo torej takrat, ko verjamemo, da nam bo opravljanje določene naloge prineslo več neudobja kakor užitka. Toliko časa, dokler bodo v naših mislih prevladovala negativna pričakovanja, se bomo nalogi izogibali. Kako se torej spopasti z odlašanjem? Pogosto se lotevamo najprej tistih nalog, ki so manj pomembne in manj zahtevne, ostale pa prelagamo na kasneje. Samo to navado moramo spremeniti! Težje in manj prijetne naloge moramo narediti najprej. Za tiste stvari, ki so nam prijetne, lahko vedno najdemo voljo in energijo, pri težjih nalogah pa sta ravno volja in energija tisto, kar najbolj potrebujemo. V teh vročih in soparnih poletnih dneh je vsekakor koristno že zjutraj postoriti vse najpomembnejše naloge, kajti visoke dnevne temperature so lahko odličen izgovor za odlašanje. Vesel sem, ko slišim, da na Golteh ne odlašajo s pripravami na novo zimsko sezono. V minulih dneh naj bi dobili novo jekleno vrv za nihalko, v Premogovniku Velenje pa se menda tudi nagibajo h končni pozitivni odločitvi o vključitvi v projekt. Pričakujemo torej dobre novice. ■p/LAKA*- ^ Aktualno: Različni razvojni pogledi družbenikov v Logarski dolini d.o.o. Kmetijstvo Nezadovoljstvo z zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč....5, Savinjsko-šaleška območna gospodarska zbornka Marija Vrtačnik znova na krmilu... Intervju Jernej Pintar, predsednik ljubenskega lokalnega odbora KZSŠ.......... 8 Reportaža Na obisku pri Završkih na Čreti.. 17 EM te —f - j? Smučarski skpKp Primož Piki uspešen v Ameriki Črna kronika Požar na Potočkem vrhu nad Šmihelom.. 21 Na naslovnici: Pastirske igre na Menini ISSN 0351-8140, leto XXXV, št. 28,25. julij 2003. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Vesna Petkovšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Solar, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Marija Sodja-Kladnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 269,00 SIT, za naročnike: 242,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne '^odpovedi sprejemamo za naslednje trimesečje.________________________________________________________________________________________________________________________________^ RAZLIČNI RAZVOJNI POGLEDI SPROŽILI GOVORICE 0 HUDIH RAZPRTIJAH MED DRUŽBENIKI V LOGARSKI DOLINI Z denarjem se pojavi nervoza Za Logarsko dolino in družbenike znotraj istoimenskega podjetja, ki v zadnjih letih skrbijo za turistični razvoj kraljice predalpskih dolin, je vsaj navzven veljalo prepričanje, da so si enotni glede hitrosti in smeri razvoja edinstvenega krajinskega parka pod vršaci Kamniško-Savinjskih Alp. Tem bolj ker je, z izjemo številnih študij in razprav, ki se vlečejo že celo desetletje, dejanski turistični razvoj celotne Zgornje Savinjske doline še vedno globoko v slepi ulici. Razumljivo je, da ima pisana druščina štirinajstih družbenikov, v kateri so celjska Cinkarna, hotel Plesnik, kmetje in upokojenci, različne konceptualne poglede, a vendar daleč od prepirov, zaradi katerih naj bi, sodeč po govoricah, nekateri družbeniki podjetje Na začetku poletne turistične sezone beležijo v Logarski dolini večji obisk kolesarjev in tujih gostov, dnevni obisk pa se jim je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečal za deset odstotkov. Še vedno jih ni malo, ki problematizirajo pobiranje vstopnine na vstopu v dolino, vendar ima Lenar odgovor tudi na to dilemo. "Poleg tega, da vstopnina zajema uporabo vseh parkirišč in ogled naravnih in kulturnih znamenitosti, je treba nekaj plačati tudi za varovanje okolja. Omejitve v naravnem okolju uveljavljajo povsod in tudi Logarska dolina ne more biti izjema." Savinjčan MATEVŽ LENARČIČ GRE ZNOVA NA POT celo zapustili. Tako vsaj zagotavlja Gusti Lenar, direktor Logarske doline d.o.o., kije sicer zadovoljen, da se širši krog ljudi "zanima" za Logarsko dolino. Razhajanja naj bi bila nekaj povsem običajnega, pojavljajo pa se predvsem med tistimi, ki se ukvarjajo s komercialo, in onimi, med katerimi so predvsem kmetje, ki vidijo razvojno perspektivo vnekoiikopočasnejših korakih. Vsekakor so domačini vzadnjih letih naredili več, kot so si zadali. Večje število predvsem tujih gostov pomeni tudi večji pretok sredstev, ko pa se pojavi denar, se pojavi tudi nervoza. "Letos sprejemamo plan za petletno obdobje, kar pomeni, da bo treba določene stvari razčistiti, doseči soglasje med družbeniki in opredeliti najvažnejše cilje," napoveduje Lenar. Čeprav gre pretežno za dim, pa nekaj ognja v Logarski dolini vendarle je. A poti nazaj očitno ni, saj se bodo morali tisti, ki rušijo koncept, prilagoditi ali pa podjetje zapustiti. V naslednjih petih letih se bodo morali ukvarjati s problemi doline, zato bo treba nerazčiščeno zgladiti, v nasprotnem primeru ne želi biti več direktor, napoveduje Gusti Lenar. Stara brunarica, v kateri bo odslej turistično-informativni center, je v celoti skladna s podobo krajinskega parka (foto: EMS) Naproti svojim sanjam Po skoraj letu dni načrtovanja se Matevž Lenarčič jutri, 26. julija, znova odpravlja na nevarno pot okoli sveta. Njegov prvi poskus je zavoljo samovoljnosti kanadske birokracije propadel, a drznemu letalcu razočaranje, ki ga je doživel zaradi povsem »zemeljskih« ovir, očitno ni zlomilo kril. Nasprotno, letos Matevž načrtuje postati prvi človek, ki bo z ultralahkim motornim letalom sam, brez kopilota ali druge podpore iz zraka, preletel svet. Njegovo letalo je izdelal slovenski proizvajalec ultralahkih naprav Pipistrel d.o.o. iz Ajdovščine. Ključna prednost letala, ki se imenuje Pipistrel Sinus 912 in o katerem bomo zagotovo v naslednjih mesecih še veliko slišali, je v veliki hitrosti, maksimalna horizontalna hitrost je 240 km/h, in majhni porabi goriva, ki znaša le 9,2 l/h. Ena izmed zanimivosti med njegovo življenjsko potrebno opremo je zagotovo Pepper Spray, razpršilo proti velikim živalim, kot so medvedi in tigri. Priznani fotograf bo imel s sabo fotografsko in snemalno opremo ter seveda računalniško opremo, preko katere se bo povezoval z internetom in tako z vsemi, ki bodo z navdušenjem spremljali njegovo pustolovščino. Lenarčič se bo na svoji poti, ki bo potekala preko 25 držav in bo obsegala več kot 37.000 kilometrov, spo- padel tudi z dolgimi preleti nenaseljenih območij Kazahstana, Kitajske, Aljaske, Kanade in Grenlandije, kjer bo brez možnosti za zasilni pristanek zagotovo izzival usodo. Grozijo mu še možnost ledu na letalu, polarna megla, močni vetrovi in turbo-lence. Dnevno bo v zraku povprečno 7 ur, čakajo pa ga tudi preleti dolgi od 12 do 15 ur, kar bo zagotovo velika preizkušnja tudi za tako izkušenega letalca kot je Lenarčič. A pilot iz naše doline, kije s svojo ekipo že zbral večino potrebnih dovoljenj, seje v zadnjih dneh pred novim izzivom ukvarjal s povsem drugačnimi težavami. Pripravljanjem plovila in pridobivanjem prepotrebnih sponzorjev za odpravo, ki bo stala okoli 200.000 evrov. Letalcu, ki se bo tako že drugič odpravil naproti svojim sanjam, pa vsekakor želimo stoodstoten uspeh in varno pot domov, v svetu skrito, a vsekakor lepo Zgornjo Savinjsko dolino. Zaprta vrata hotela na Venišah Skopo obvestilo pravi, daje hotel do nadaljnjega zaprt zaradi obnove, karje na začetku poletne sezone, milo rečeno, nekoliko nenavadno, zato terja dodatna pojasnila. Znano je, daje lastnik hotela družina Burger, ki je sklenila desetletno pogodbo z gostincem Zvonetom Štormanom, ta pa je predal posle Mirku Lazniku, dotedanjemu šefu strežbe. Kljub vztrajnemu prizadevanju nam do zaključka redakcije z Laznikom ni uspelo govoriti, zaradi dopusta pa je bila nedosegljiva tudi Burgerjeva družina zato bomo poskušali okoliščine, ki so privedle do zaprtja enega od dveh trenutno delujočih hotelov v Zgornji Savinjski dolini, pojasniti v bližnji prihodnosti. Savinjčan Tatiana Golob TIK PRED PARLAMENTARNIMI POČITNICAMI SO POSLANCI SPREJELI ZAKON 0 ODPRAVI POSLEDIC NARAVNIH NESREČ Božičnica namesto dejanske pomoči Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, ki je pripravljalo zakon o odpravi posledic naravnih nesreč, je potrebovalo polnih osem let, da je omenjeni zakon, s katerim očitno na koncu ne bo zadovoljen nihče, še najmanj pa tisti, ki jim je namenjen, preko vlade spravilo v klopi poslancev. Na odborih za kmetijstvo in infrastrukturo so se z njegovo vsebino ukvarjali kar na petih sejah in vložili skoraj 150 dopolnil. Toda čeprav so ga označili kot "skrpucalo”, so ga poslanci vladne koalicije vseeno sprejeli z izgovorom, da je najhitrejša pot do pomoči oškodovancem po letošnjih naravnih nesrečah v kmetijstvu, kot so suša, hrušev ožig, pozeba in toča. Zakon je razdeljen na dva dela: odpravljanje posledic naravnih nesreč na stvareh in v kmetijstvu. Skladno z njegovimi določili bodo do njegove pomoči upravičeni le tisti, ki so bili prizadeti po naslednjih naravnih nesrečah: potres, poplava, udor, zemeljski ali snežni plaz, žled, pozeba, suša, neurje s točo ali množičen izbruh rastlinskih oziroma živalskih bolezni. Poslanci opozicije in tudi nekateri iz vladnih vrst so vztrajali pri 25-odstotnem izplačilu akontacije državne pomoči, vendar so bili preglasovani. Kljub nasprotovanju opozicije je bilo sprejeto tudi določilo, po katerem skupna vsota, ki jo oškodovanci dobijo v obliki državne pomoči po tem sistemskem zakonu, v obliki izplačil zavarovalnine za škodo v kmetijstvu in v obliki neposrednih plačil na naravni nesreči presegla 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna, karje trenutno okoli 450 milijonov tolarjev. Upravičenec bo lahko dobil največ 40 odstotkov potrjene škode na kmetijskih rastlinah oziroma 60 odstotkov, če je imel lastnino zavarovano. Na območjih, ki so v registru namakalnih sistemov, škode zaradi suše ne bo mogoče več uveljavljati, parlamentarna večina pa je uzakonila tudi določilo, po katerem je minimalna površina, za katero je še možno hektarobdelovalnihpovršin,nesme Država bo po tem zakonu pričakovati državno pomoč, en presegati tržne vrednosti poško- pomagala šele, ko bo vsota ocen hektar. dovanega pridelka. neposredne škode po posamezni Savinjčan Ob vsakoletnih naravnih nesrečah, ki jim stojijo ob strani čudne odločitve slovenske politike, je perspektiva nacionalnega kmetijstva vse bolj podobna crknjeni kravi (foto: EMS) Naša anketa Subvencije in pomoči v kmetijstvu razdeljen. Prepričana sem, da so kriteriji za delitev preohlapni. Naj proračunska sredstva dobijo tisti kmetje, kijih resnično rabijo. Janez Pek, Varpolje: Država financira z različnimi subvencijami samo kmeta. Kdo pa bo subvencioniral tiste delavce, ki so zaradi slabega poslovanja podjetja in stečaja ostali na cesti? Tudi slabo plačani delavci v različnih panogah bi potem morali, da preživijo, dobiti subvencije. Tekstilna delavka dobi slabih 70.000tolarjev plače, tudi ona potem rabi subvencijo, da bi lahko preživela. A nanje država pozablja. Bernarda Matko, Brezje: Subvencije dobijo kmetje zaradi vpliva naravnih dejavnikov na njihovo delo, zato sem prepričana, da so te še vedno prenizke. Vsak, ki dela na kmetiji, bi moral dobiti določena sredstva iz državnega proračuna. Marija Gregorc, Brezje: Menim, da kmetje ne dobijo dovolj sredstev iz proračuna. Delavci smo odvisni od svojega dela, medtem ko so kmetje odvisni tudi od narave. Vsako leto jih prizadene kakšna naravna nesreča, na katero nimajo vpliva. Država bi jim lahko kako pomagala tudi z različnimi zavarovanji pridelka, pa tudi s subvencijami. Pripravila: Marija Šukalo, fotografije: Ciril M. Sem Bernarda Prodnik, Solčava: Pravje, da se kmetijstvu pomaga, zato sem mnenja, da subvencije v kmetijstvu morajo biti. Ampak dobiti bi jih morali tisti, ki res kmetujejo. Sredstva je treba vlagati v ublažitev problemov, s katerimi se kmetje srečujejo, predvsem naravne nesreče. Pri teh subvencijah naj ne bi bilo razlike, ali si višinski ali nižinski kmet; oba sta enako prizadeta. Mislim, da bi morala država več vlagati v namakalne sisteme in ostalo infrastrukturo, ki bi kmetom ublažila posledice nesreč. Po vzoru kmetij na Južnem Tirolskem bi lahko tudi višje ležeči kmetje imeli bazene, iz katerih se namakajo njive in travniki. Kriteriji za razdelitev sredstev za subvencije pa bi morali biti pravični. Tisti, ki imajo težje tehnično pridelovalne pogoje, bi vsekakor bili upravičeni do višje višine sredstev iz proračuna. Janez Janko, Mozirje: Če bomo želeli ohraniti lepo Slovenijo, bomo morali ohraniti tudi kmetijstvo. To pa bo mogoče le ob pomoči države in sredstev, kijih ta namenja kmetijstvu. Ali kmetje dobijo dovolj sredstev, pa sam ne morem presoditi. Terezija Plaznik, Mozirje: Država bo morala storiti nekaj za ohranjanje krajine. Denar iz proračuna naj gre za kmetijstvo, vendar mora biti pravilno po- SAVINJSKO-ŠALEŠKA OBMOČNA GOSPODARSKA ZBORNICA VELENJE Marija Vrtačnik še en mandat na krmilu gospodarske zbornice Na konstitutivni seji upravnega odbora Savinjsko-šaleške območne gospodarske zbornice Velenje so pred tednom dni za predsednico znova izvolili Marijo Vrtačnik, predsednico uprave Elkroj d.d. Nazarje, za podpredsednika pa mag. Franja Bobinca, od 18. julija dalje predsednika uprave Gorenje d.d. Velenje, in dr. Evgena Dervariča, direktorja Premogovnika d.d. Velenje. Upravni odbor je med ostalimi točkami dnevnega reda opravil tudi obravnavo rezultatov poslovanja gospodarskih družb v regiji v letu 2002 in pri tem ugotovil, da so razmere v vseh panogah zaostrene in da bistvenih pozitivnejših trendov zaenkrat ni mogoče pričakovati. Maribora in Ljubljane z Domžalami. Po indikatorju poprečne velikosti prodajalne bi se še bolj oddaljila od poprečja Slovenije, saj bi bila za 113 m2/ prodajalno nad slovenskim poprečjem. To bi imelo ob nespremenjeni kupni moči za posledico še manjše število malih prodajaln. Široka razprava na upravnem odboru je potrdila ustreznostzaključkovanalize, ki govorijo o nujnosti razvojne naravnanosti lokalne skupnosti. Treba se je zavedati, da odprta Evropa z odkritimi ali vgrajenimi zaščitnimi mehanizmi skrbi predvsem za interese svojih družb, vsekakor bolj kot slovenska družba skrbi za svoje. Upravni odbor je pozval vse akterje, ki bodo soodločali o nadaljnjih korakih, da delujejo v smeri konsenza za razvoj in povezovanje različnih dejavnosti, ki bodo privabile prebivalce širšega okolja, ne le ozke regije. Franci Kotnik KotsmovSavinjskih novicah podrobno poročali v prejšnji številki, so gospodarske družbe v regiji lani poslovale bistveno bolje kot leto poprej. 609 poslovno aktivnih gospodarskih družb je po nerevidiranih podatkih ustvarilo 390,3 milijardetolar-jev prihodkov (nominalno pet odstotkov več kot leto prej), od tega 39 odstotkov z izvozom, in 4,6 milijarde neto čistega dobička. Člani upravnega odbora so si bili enotni v oceni, da so v vseh panogah razmere zaostrene in da bistveno pozitivnejših trendov zaenkrat ni mogoče pričakovati. Recesijo na nemškem trgu večina družb kompenzira na trgih Jugovzhodne Evrope, kjer se bo v pripravah na vstop v EU na novo postavljal del delovno intenzivne proizvodnje. Še bolj zaostrene razmere pričakujejo v kmetijstvu, v storitvenem sektorju in industriji pa so opazna resna prizadevanja za povezovanje v grozde, vendar se pri tem še vse prevečkrat kaže pretirani individualizem in nelojalna konkurenca. Upravni odbor je obravnaval tudi analizo »Vidiki regionalnega razvoja prodajnih zmogljivosti v Sloveniji«, katere namen je bil oblikovati širšo strokovno podlago lokalni skupnosti za morebitno nadaljnje širjenje prodajnih kapacitet v Šaleški dolini. Razlike med posameznimi območji v Sloveniji so velike. Na podlagi predpostavko nadaljnji širitvi prodajnih površin v Šaleški dolini za dva nova prodajna centra naj bi se poprečna bruto površina na 10.000 prebivalcev s 148m2/pro-dajalno povzpela nad slovensko poprečje za 28 m2/prodajalno. Primerljiva bi bila s poprečjem Slovenj Gradca, ne bi pa dosegala Celja z Žalcem, OBJEKTI IN OKOLIŠI OBJEKTOV POSEBNEGA POMENA Menina še vedno v objemu države Pred dnevi je v Uradnem listu RS izšla uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o določitvi objektov in okolišev objektov, ki so posebnega pomena za obrambo, in ukrepih za njihovo varovanje. V uredbi o določitvi objektov in okolišev objek- štejejo za območje za razmestitev vojske, je treba tov, ki so posebnega pomena za obrambo, ki je pri prometu z zemljišči, ki so opredeljena v prostor- bila v uradnem listu objavljena pred štirimi leti, sta skih aktih kot kmetijska zemljišča, gozdovi ali območ- bili v seznamu katastrskih občin navedeni tudi ja, namenjena za poselitev, razen gradbenih parcel, Šmartno ob Dreti in Gornji Grad, zaradi vsem na katerih so objekti že zgrajeni, pred sklenitvijo znane namere države, da na meninskem Vivod- pravnega posla pridobiti soglasje ministrstva, razen niku in Šavnicah postavi civilni oziroma vojaški kadar država uveljavi predkupno pravico na podla-radarski sistem. Očitno je, da ostajata lokaciji še gi zakona." naprej zanimivi, kljub jasnemu nasprotovanju V prilogi uredbe so nanizane katastrske občine, skoraj celotnega prebivalstva Zgornje Savinjske v katerih si je država zaradi domnevno višjih in- doline in dela politike, ki jo je v obdobju pred in po teresov izvolila tako ali drugače gospodariti s državnozborskih volitvah leta 1996 poosebljala prostorom, kar je sicer pristojnost lokalnih skup- takratna Slovenska ljudska stranka. nosti. Na našem območju sta ob Gornjem Gradu Drugi odstavekspremenjene in dopolnjene uredbe in Šmartnem ob Dreti navedeni Prihova in Logar- se glasi: "V katastrskih občinah, v katerih se nahaja- ska dolina. Lokaciji na Menini planini sta namen- jo okoliši stacionarnih objektov sistema zvez, objek- sko opredeljeni, zato bi bilo dobro zahtevati odgo- tovSIovenskevojske, namenjenih nadzoruzračnega vore predstavnikov vlade oziroma obrambnega prostora, objektov, posebej namenjenih delovanju ministrstva, kakšno usodo namenjajo tem poveljstev v vojni, letalskih baz Slovenske vojske, katastrskim občinam. V praksi naj bi to storili pris- pomožnih letališč in helikopterjev, radarskih tojni občini, v nasprotnem se zaradi nejasnosti, položajev, urejenih ognjenih položajev, objektov za za katerimi se ponavadi skrivajo povsem določeni skladiščenje oborožitve, streliva in minskoeksploz- nameni države, lahko ponovno nadejamo reake-ivnih sredstev, vojaških vadbišč in strelišč, ter objek- ije prebivalstva, ki ponavadi za tovrstne manevre tov, namenjenih za uničevanje neeksplodiranih ubo- države nima posebnega posluha, jnih sredstev, preostali deli katastrske občine pa se Savinjčan mmm ZAVAROVALNICA MARIBOR 812 milijonov tolarjev za življenjske zavarovance Skupščina delničarjev Zavarovalnice Maribor d.d. je na nedavnem zasedanju potrdila revidirano letno poročilo za leto 2002, v katerem je zavarovalnica zbrala za 33,8 milijarde tolarjev premij, kar pomeni 13,6-odstotno rast glede na leto 2001. Pri premoženjskih zavarovanjih je ZM beležila 14,8-odstotno rast, pri življenjskih zavarovanjih pa 10,9-odstotno rast. Drago Cotar, predsednik uprave Zavarovalnice Maribor, je pri obravnavi poročila na skupščini izrazil zadovoljstvo nad doseženimi poslovnimi rezultati, prav tako pa je opozoril na znižanje obratovalnih stroškov, kar je še predvsem pomembno v časih zavarovalniške krize, ko bo potrebna tudi racionalizacija, ne le širitev obsega poslovanja. Delničarji so se na skupščini seznanili s pripisanim dobičkom življenjskim zavarovancem, ki jim je Zavarovalnica Maribor pripisala 812 milijonov tolarjev oziroma kar 40 odstotkov več kot za leto 2001. Delničarji so obravnavali tudi prikaz čistega dobička, ki je v letu 2002 znašal 1,723 milijarde tolarjev. Skupščina delničarjev je odločala še o izplačilu nagrad članom nadzornega sveta, ki skupaj prejmejo 11,9 milijonovtolarjevv bruto znesku, in o imenovanju revizijske hiše Revi-dis za revidiranje poslovnega leta 2003. Prav tako je skupščina odločala o številu članov nadzornega sveta ZM, ki ga bodo odslej sestavljali štirje predstavniki delničarjev in dva predstavnika zaposlenih. Franci Kotnik LUCE OB SAVINJI Z rebalansom morda vendarle do luči Prebivalci na lučkotjubenski meji -glede na table, ki označujejo začetek ene in druge občine, lahko sklepamo, da gre za nikogaršnje ozemlje - si že nekaj časa prizadevajo, da bi pod njihovimi hišami ob glavni cesti zasvetila ulična svetilka. Stvarje bila v preteklosti zaradi avtobusne postaje nekoliko bolj aktualna in čeprav so postajališče pristojni prestavili, še vedno obstaja želja po razsvetljavi. Zželjo so bili seznanjeni tudi na Občini Luče, zatoje župan Ciril Rose pripravil v proračunu postavko s 500 tisočaki za nakup svetilke. Zadeva je v prvem branju vzdržala presojo svetnikov, ki pa so v nadaljevanju postopka oceni- li, da na meji z ljubensko občino javne razsvetljave ne potrebujejo. "Mogoče bomo potrebna sredslva zagotovili z rebalansom," je kljub odločitvi svetnikov optimist župan Ciril Rose, Sama investicija namreč ni prevelik strošek in glede na to, da se proračunska sredslva porabljajo brez hudega odstopanjaje prav mogoče, da bo tudi ljudem ob občinski meji zasvetila obcestna svetilka. Župan Rose bolj za šalo kotzares računa, da mu bo finančno priskočila na pomoč tudi ljubenska županja in pokrila strošek za hišo, ki je ozemeljsko na ljubenski strani. Sicer pa bodo v Lučah še letos poskušali urediti štiristo metrov javne razsvetljave proti Boltinovemu travniku. Projekti so naročeni, a za celotno investicijo bo treba odšteti tri milijone tolarjev. Savinjčan GORNJI GRAD Turistična vnema skregana z zdravo pametjo Gornjegrajskim Občinarjem bi seveda naredili precejšnjo krivico, če bi jim odrekali prizadevanje in pripravljenost zagotoviti lokalnemu okolju čim boljše pogoje za kakovostno prihodnost. Ob ekologiji je turizem tista stvar, ki miselno obremenjuje občinske stratege turističnega razvoja. Tako zelo, da počnejo stvari, ki so povsem skregane z logičnim razmišljanjem in zdravo pametjo. parkiralijeklenega konjička. Bolj Hvalevredna je postavitev smerokazov, ki tistim, ki jim gornjegrajske ulice in znameni- tosti niso ravno mala južina, pokažejo, kje bodo uzrli katedralo ali muzejske zbirke in lahko malo jih namreč v občinsko središče pripotuje peš, zatoje dobrodošel tudi znak, ki opredeljuje parkirišče, nerodnost je v tem, da isti znak, gledano z glavne ceste, v celoti zastira pogled na tablo, ki naj bi težko pričakovane popotnike vodila do gornjegrajskih kulturnih in sakralnih znamenitosti. "Nič nismo krivi," so nam ob dobrohotnem opozorilu razložili na komunalnem podjetju, kije bilo zadolženo za fizično postavitev nekoliko postrani stoječih smerokazov. "Občinski so tisti, ki so zakoličili (?!) in določili, kam je treba zasaditi lopate. Mi smo samo naredili, kotje bilo naročeno," seje glasilo opravičilo komunalcev. Ko smo po "zdravju" vprašali tajnika občine Jožeta Pozniča, je samo dvignil roke, karje pomenilo, da mu je zadeva sicer znana, vendarzanjo ne odgovarja. Se pa strinja, da se podobne slvari, ki so ogledalo tistih, ki na občini skrbijo za turizem in kulturo, nikakor ne bi smele dogajati. Ne toliko zaradi denarja in časa, ki ga bo treba vložiti v nujno prestavitev enega od smerokazov, bolj zaradi verodostojnosti služb, ki za skupen denar krojijo usodo celotne občine. Savinjčan © Jernej Pintar z Ljubnega ob Savinji je leto dni predsednik lokalnega odbora Kluba zgornjesavinjskih študentov na Ljubnem ob Savinji. Iz študenta drugega letnika politologije ideje o čim boljšem delovanju in sodelovanju mladih v njegovem kraju vrejo kot vroča lava, ki je ni mogoče ustaviti. In po pogovoru sodeč je tudi njega težko ustaviti na poti do zastavljenih ciljev. Jernej in še nekaj zagnanih aktivistov, brez katerih, kot sam pravi, bi bilo vodenje odbora le utvara, se že leto dni trudijo, da bi imeli možnost pokazati, česa so sposobni in kakšno korist lahko mladi pod organizacijo KZSŠ nudijo svojemu kraju. Fant, ki je zadnja dva letnika srednješolskega programa obiskoval in z mednarodno maturo uspešno zaključil na Norveškem, na mednarodni gimnaziji Red Cross Nordic United World College, se je dodobra spoznal z drugačnimi kulturami in z drugačnim načinom mišljenja mladih, kar mu je pri vodenju odbora zagotovo v korist. POGOVOR Z JERNEJEM PINTARJEM, PREDSEDNIKOM LOKALNEGA ODBORA KZSŠ NA LJUBNEM OB SAVINJI Nismo le modna muha! -Vaš odbor sicerše ne deluje dolgo, pa vendar, kaj vam je do sedaj uspelo narediti in kakšni so vaši načrti za naprej? Resje, naš odbor seje oblikoval šele lani jeseni in po pogovoru z občino in svetniki smo najprej prišli do možnosti uporabe sobe, ki jo koristimo za naša srečanja, ker pa je namenjena tudi drugim društvom, je njena uporaba seveda omejena. Že takoj na začetku smo se v našem odboru dogovorili, da bo, glede na to, da proračuna sploh nimamo, vse temeljilo na prostovoljnem delu, smo pa vseeno veseli, da lahko nekaj damo našemu kraju in pripomoremo k boljšemu vzdušju. Zato smo kar kmalu po ustanovitvi izvedli prvo udarniško akcijo, to je bilo pleskanje zunanjosti vrtca in prvi kontakt z našim krajem je bil tako vzpostavljen. Ravnatelj Osnovne šole Ljubno ob Savinji nam je v zahvalo dal možnost zimske uporabe telovadnice za mladinsko rekreacijsko dejavnost. Izvedli smo še nekaj drugih manjših projektov namenjenih zabavi mladih, še več smo jih hoteli uresničiti, pa jih zavoljo pomanjkanja denarja nismo mogli. Trenutno se koncentriramo predvsem na izvedbo velikega projekta, ki bo potekal v okviru Fiosarskega bala, v petek, 30. julija. To bo nekakšen mladinski flosarski bal, na njem bodo koncertirali zanimivi glasbeniki, naj omenim predvsem Lovšina, za katerega bo to prvi nastop v Zgornji Savinjski dolini, in tega uspeha smo zelo veseli. - Se ti zdi, da so lokalni odbori študentskega kluba v tako majhni dolini, kjer se nikoli ne dogaja več stvari hkrati, potrebni? Dobra lastnost lokalnih odborov je, da svoje območje dobro poznajo, vedo kje pritisniti, ko se kaj rabi, in znajo izkoristiti lokalne vire. Zato svojo dejavnost na svojem področju izvajajo veliko bolje kot bi to uspevalo krovni organizaciji, ki pa je zato bolj močna pri izvajanju večjih projektov. - Veliko se sliši, da občine ne naredijo dovolj za mlade. Je to tudi vaša izkušnja? Sam mislim, da kar veliko naredijo za mlade, s tem, da ne direktno za mladinske organizacije. Na primer, naša občina zelo podpira mlade skakalce, nadalje je tu gasilski podmladek in še druga društva, kjer so angažirani mladi. Ves ta denar gre iz občinskega proračuna, tako, da ni mogoče reči, da se za mlade nič ne naredi. Vendar pa šoto posamezna in nepovezana področ- ja, medtem ko je študenski klub tisti, ki ima možnost vse mlade, ki delujejo na posameznih področjih, povezati in biti krovna organizacija za realizacijo tistih projektov, kijih ta posamezna društva ne izvajajo. In če imaš zelo močno mladinsko dejavnost, lahko ta v domačemu kraju zelo koristi. - In kaj lahko občina pridobi od mladih? Živahnost kraja in stalno dogajanje je stvar, s katero se lahko občina zagotovo pohvali. Izboljša se vzdušje kraja, mladi si z delovanjem v mladinski organizaciji pridobijo delovne navade. Danes se vse šole usmerjajo v skupinsko delo, tu pa imamo možnostto realizirati. Iz pogovorov z mladimi iz drugih krajev naše doline lahko razberem, da se občine izgovarjajo, saj mladina se hodi zabavat v Celje in Ljubljano... Nato pa so presenečeni nad begom možganov in mladih ljudi nasploh iz doline. To je paradoks v njihovem razmišljanju, saj bi mladina z večjim veseljem ostala v domačem kraju, če bi bilo zanjo bolje poskrbljeno. Kar mladi potrebujejo, je potrebno prinesti na domače območje, saj bo le na ta način mladina zadovoljna v domačem kraju in bo tudi kasneje rajši delovala doma. - Kaj konkretno ste želeli ponuditi mladim na Ljubnem? Zelo priljubljena so različna računalniška tekmovanja, ki bi lahko prinesla tudi sponzorje od drugod, privabila bi mladino od vsepovsod, saj so mladi dandanes povsem "nori" na računalnike. Ampak tu prostovoljno delo ni dovolj, potrebna so določena sredstva. Nadalje smo imeli idejo o subvencioniranju športnih dejavnosti, mladim smo želeli omogočiti cenejši dostop do športnih rekvizitov in prostorov. Za vse to pa rabiš finančno pomoč, kije nismo uspeli pridobiti. Rad bi pa poudaril, da tu ne gre samo za občino, pomoč lahko nudijo tudi občani. Vsekakor pa si moramo najprej pridobiti zaupanje; zavedam se, da brez tega ne gre. Nihče ne da denarja kar "na lepe oči", naš klub si mora zagotoviti zaupanje s svojim delom, pokazati moramo, da smo vredni finančnih proračunskih sredstev. To se sedaj trudimo dokazati, a gre za nekakšen začarani krog, brez sredstev smo tudi mi precej omejeni. - Vam manjka tudi moralna podpora ali le finančna? ■M Glede moralne podpore bi rekel, da so zaenkrat skoraj vsi zelo skeptični. Mladinski klubi so v dolini novost, novosti pa se v tej dolini bolj slabo sprejemajo. Ne jemljejo nas dovolj resno. Skepticizem, cinizem in nezaupanje so zaenkrat kar velika ovira, ki nam stoji na poti. A na drugi strani je tudi med občinskimi svetniki nekaj ljudi, ki nas podpirajo, so polni en-tuziazma, kar nam veliko pomaga. Tem posameznikom smo resnično hvaležni, saj nam dajejo možnost za uspeh. - Kakšno vlogo pa igra pri vsem tem ljubenska mladina, aktivno ali pasivno? Vsekakor manjka mladinske iniciative; večina le tarna, da se nič ne Jernej Pintar, predsednik lokalnega odbora KZSŠ na Ljubnem, je prepričan, da lahko mladi lokalnemu okolju veliko ponudijo (foto: Franjo Atelšek) dogaja... Če ne bomo sami nič naredili, se res ne bo nič dogajalo! Zanimivo je, kakšen je razpon med pripravljenostjo mladih, da pomagajo. Eni ogromno sodelujejo, drugi pa enostavno pričakujejo, da se jim bo vse postreglo na pladnju. Uspeli bomo le, če bomo dovolj zagnani in včasih tudi „zaguleni". Drugače pa bo ostalo tako kot je, vedno nas bodo na hitro odpravili, klubi bodo počasi zamrli, tisti, ki nam nasprotujejo, pa bodo lahko rekli, da je šlo le za nekakšno modno muho, že od začetka obsojeno na neuspeh. Klubi mladih ne smejo biti tako tretirani, morajo biti nekaj, v kar se investira, saj se mladina tu razvija in v svoj okoliš prinaša dobre, pozitivne stvari. Pogovarjala se je Tatiana Golob GODBA NA PIHALA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Ni« ve« »potujoči glasbeni muzej« Za Godbo na pihala Zgornje Savinjske doline je še ena zelo uspešna sezona. Na začetku lanskega septembra se je orkester okrepil z novimi člani, ki se izobražujejo v Glasbeni šoli Nazarje in prve izkušnje v orkestralni glasbi pridobivajo v mladinskem pihalnem orkestru. Takšno sodelovanje omogoča orkestru, da se lahko loteva težjega in kvalitetnejšega programa. Nastop Godbe Zgornje Savinjske doline na regijski reviji pihalnih orkestrov v Celju Že na prvih vajah je godbenice in godbenike čakal program za novoletni koncert, kije po tradiciji na sporedu tretjo soboto v januarju. Tudi tokrat je orkester nastopil všportni dvorani Nazarje. Koncert je bil zasnovan v dveh delih. V prvem delu seje godba z deli Švare, Tschaikowskega in ostalih avtorjev predstavila z zahtevnim koncertnim programom, drugi del pa je poslušalce popeljal vsvet sambe, salse in mambe, obogaten pa je bil tudi z vizualnimi efekti. Tako godba želi približati poslušalcem svoje ustvarjanje na prav poseben način. Nagrada za uspešno izveden projekt je predvsem nabito polna dvorana, s čimer se lahko pohvalijo le redke prireditve v dolini, hkrati pa to kaže tudi na veliko privrženost poslušalcev tovrstni glasbi. Koncert v mesecu kulture je znova presenetil poslušalce, saj je orkester v svoje vrste povabil vokalno skupino Slepi potnik, ki jo sestavljajo slepi pevci in kitarist. Programje povezoval simpatični slepi Sebastijan. S tem je orkester pokazal svojo odprtost tudi do »drugačnih« ljudi in marsikateremu poslušalcu so se orosile oči ob lepih melodijah gostov koncerta. Nato seje orkester lotil povsem novega programa in presenetil poslušalce z velikonočnim koncertom v cerkvi sv. Jurija v Mozirju. S prefinjeno izbranim sakralnim programom in gostije dokazal, da mu tudi takšna zvrst glasbe ni tuja in da lahko s svojim repertoarjem zadovolji najširši krog poslušalcev. Seveda ne smemo prezreti tradicionalne pr- vomajske budnice po vseh občinah Zgornje Savinjske doline, pri čemer je bilo med občani mogoče opaziti ponovno spoštovanje tradicionalne budnice, kije sicer prejšnja leta upadlo. Poleg tega je godba nastopala na različnih prireditvah po dolini in sezono zaključila z revijo pihalnih orkestrov celjske regije, kije letos potekala v Celju. Poleg rednih vaj in nastopov skrbi orkestertudi za izobraževanje svojih članov. Tako se bo tudi letos tabora mladih godbenikov, ki poteka v Rogaški Slatini, udeležilo nekaj zgornjesavinjskih godbenikov, ki se bodo naučili osnov korakanja, pripravili program za celovečerne koncerte in spoznali svoje vrstnike iz cele Slovenije. In še z nečem se lahko pohvali Godba Zgornje Savinjske doline: po desetih letih je kupila prve nove instrumente. Do sedaj so kupovali samo rabljene in servisirali stare, tokrat pa so nabavili nov rog, oboo in dva timpana. Tudi na tem področju se stvari vidno izboljšujejo, saj so še do nedavnega veljali za »potujoči glasbeni muzej«. Za takšen napredek se orkester in njegov upravni odbor zahvaljujeta vsem, ki kakorkoli omogočajo njegovo delovanje. Pri tem izstopata predvsem občini Mozirje in Nazarje, po pogovoru z župani pa naj bi tudi ostale občine zagotovile finančno podporo, saj člani orkestra prihajajo iz celotne Zgornje Savinjske doline. Zahvalo si zaslužijo tudi starši, partnerji in sorodniki godbenikov, saj vaje in nastopi zahtevajo veliko odrekanj, ki pa so poplačana z uspešnimi nastopi. Septembra čakajo člane godbe v notnih mapah že nove skladbe in novi izzivi za naslednjo sezono. Matej Kranjc Piše: Igor Pečnik Svetujem vam, da upoštevate nekaj zlata vrednih nasvetov. Vsekakor pred odhodom na tako dolgo pot avto temeljito preglejte. V poletnih mesecih marsikje organizirajo preventivne preglede. Olje, zavore, pnevmatike, hladilna tekočina in klimatska naprava naj bodovoptimal-nem stanju. Nič zavidanja vredno ni, če jekleni konjiček spusti svojo dušo nekje v tujini. Stroški popravila ali prevoza znajo biti pasje visoki. Ste zavarovani? Tako vi kot avtomobil? Nesreča žal nikdar ne počiva, zato pa zavarovanje rešuje vsaj finančne težave. Te formalnosti je torej treba pravočasno urediti. Prtljageje običajno vedno preveč. Niti karavani niso več rešitev. Zato SVETUJEMO: KAKO NA DOPUST Kolone in zastoji? Uf, uničevalci živcev! Juhuhu! Pričel se je čas dopustov. Gremo na morje in pozabimo na stres ter pregrete živce! Zdaj je napočil čas za hladno pivo in vroče sonce, da o mladih in brhkih ter seveda postavnih deklinah (ali pa nabitih moških mišicah) niti ne izgubljamo besed! Vsakemu pač svoje. In kako greste na dopust? Z avtom? Šest do sedem ur vožnje pravite? Tega vam prav nič ne zavidam, čeprav sem sam na istem... kovček na streho, če ste rekreativec, tudi kolesa. Toda pozor, pri vožnji spoštujmo omejitev hitrosti, da ne bomo slučajno karkoli pobirali po cesti, še bolj žalostno pa bo, če bo kaj padlo drugemu na avto... Kdaj na pot? Odločitev je vaša, toda dnevna vročina za vo-žnjo ni kaj prida, čeprav nam jo lajšajo klimatske naprave. Pozanimajte se glede voznih redov trajektov, saj se lahko zgodi, da boste zaradi tega čakali kar lep čas. Za potovanje vzamemo v avto predvsem osvežilne pijače, pa še kakšen sendvič, da mulci ne bodo žrli živcev. Vmesni postanki izboljšajo družinsko vzdušje in nudi- jo možnost za olajšanje mehurja. Vzemimo si čas, kaj pa je urica ali dve proti dobri volji?! Kaj pa kolone in zastoji? Uf, to so uničevalci živcev. Če ravno popolno- ma ne obtičite, pojdite na kavo ali se kako drugače razvedrite. Potem pa naprej. Zakaj bi čakali v koloni, ko pa je toliko zanimivih stvari okoli vas? Le če se zgodi zastoj na avtocesti, potem imate pač smolo... Otroci v avtu so najpomembnejši! Naj imajo svoj sedež in senco. Osvežilne pijače, sendviči in postanki jih okrepijo. Saj vemo, da mladež ne vzdrži tako dolgo pri miru kakor mi, odrasli. Klima naprava naj ne bo namenjena zmrzovanju, da ne bomo na dopustu prehlajeni. Tam nekje do sedem stopinj pod zunanjo temper-aturoje maksimum. Okoli triindvajset stopinj bo torej vedno prav. Pa naj ne piha v glavo! In vožnja naj bo umirjena, brez pretiranega dirkaštva. Tudi počasi se daleč pride. Pa srečno vožnjo in lep dopust vam želim! TERME SNOVIK V TUHINJSKI DOLINI Bliskovit razvoj turistično-zdraviliškega centra Družba Terme Snovik-Kamnik d.o.o. z vso zavzetostjo uresničuje svojo vizijo razvoja, s katerim naj bi zdravilišče v Tuhinjski dolini zraslo v sodoben in prepoznaven turis-tično-zdraviliški center. Marca letos so začeli z gradbenimi deli, ki so prinesla pomembne novosti: dvakratno povečanje vodnih površin, povečanje garderob, novo recepcijo, restavracijo s sodobno kuhinjo. Vred- nost letošnjih investicij je 450 milijonov tolarjev. Posebnost ureditve zunanjega bazenskega kompleksa je vtem, da so kot prve terme uporabili inox material, ki omogoča lažje vzdrževanje, večjo čistočo ter daljšo življenjsko dobo. Nov zunanji rekreacijski bazen ima 470 m2 vodne površine in številne vodne atrakcije kot so talni zračni gejzirji, vodni top- ovi, tobogan z rovom dolžine 82 metrov in drča z dvema skakalnicama. Postavljeno je tudi vrvno plezalo (penjalne mreže). Poleg rekreacijskega bazena se nahajata čofotal-nik, ki je namenjen predvsem malčkom v spremstvu staršev in ima globino vode do 0,2 m, in otroški bazen Razširili so tudi obstoječi zaprti bazenski kompleks in zgradili tri prostore za terapijo, v katerih bodo gostovali specialisti najrazličnejših zdravstvenih strok, ter "savna cent- er", v katerem bodo turška, finska, infrardeča in zračna savna ter bazenčka s toplo in mrzlo vodo. Tako "savna center" kot prostori za terapijo bodo začeli obratovati jeseni. V Termah Snovik pa ne počivajo niti za trenutek. Potekajo že aktivnosti za izgradnjo apartmajskega naselja s 60 apatrmaji, kasneje je predvidena tudi izgradnja penziona. V njihovih načrtih so še mnoge atrakcije, s katerimi bodo popestrili ponudbo term. VP OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA MOZIRJE Kopušar nov sekretar Po izvolitvi novega vodstva območne obrtne zbornice, je postalo aktualno tudi delovno mesto sekretarja zbornice. Na javni razpis seje prijavilo 24 kandidatov, od tega so samo štirje izpolnjevali vse pogoje. Upravni odbor zbornice je soglašal, da med kandidati izbereta najprimernejšega predsednik in podpredsednik zbornice Jani Kaker ter Miroslav Rednak, ki sta se odločila za univerzitetno diplomiranega ekonomista Janka Kopušarja. Dosedanji tajnik občine Šmartno ob Paki bo začel opravljati sekretarske posle po dopustih, konkretno prvega septembra. Savinjčan C PASTIRSKI PRAZNIK NA MENINI PLANINI MINIL V PRIJETNEM DRUŽENJU SOSEDOV IZ ZGORNJE SAVINJSKE IN TUHINJSKE DOLINE Volovska sreča odločena v nekaj minutah Menina planina je v zadnjih letih širši javnosti znana predvsem po nameravani postavitvi vojaškega in civilnega radarja, čemur so se ljudje, ki živijo ob njenem vznožju, odločno in, kot trenutno kaže, tudi uspešno uprli. Kmetje, ki pasejo živino po njenih rebračah že stoletja, se v zadnjem času trudijo doseči dogovor z ljubljansko nadškofijo, ki je denacionalizacijska upravičenka, po katerem bi tudi formalno postali lastniki pašnikov, za katere vzorno skrbijo in na katerih se letos pase rekordno število živine. Zaradi suše, ki pesti kmete v dolini, se na območju Pašne skupnosti Gospodnja-Globače ta čas pase 270 glav goveje živine in 20 konjev, vendar nedelja ni bil dan, ko bi se kmetje ukvarjali s problemi kmetijske politike in sušo, ki jih vse bolj stiska za vrat in dela prihodnost še bolj negotovo. “Stričko” se je v mislih že poslovil od Lamprečkega vola, nagrade volovske rulete Vsakoletni pastirski praznik, ki ga že šesto leto zapovrstjo zavzeto organizira Pašna skupnost Gospodnja-Globače, je priložnost za sproščeno družabnost Savinjčanov in Tuhinjcev, ki prijazno sprejmejo v svojo sredino vse, ki pridejo na Meni-. no s poštenimi nameni. Seveda pa se spodobi, da si ljudje na pastirskem prazniku ogledajo vsaj nekaj drobcev iz pastirskega življenja. Pošteno povedano, so se gornjegrajski kmetje tudi tokrat izkazali nad vsemi pričakovanji. Nobeno zlo ni, če se živina ni bila pripravljena sprehoditi pred očmi radovednih obiskovalcev, navsezadnje je pastirjitudi niso preveč motili pri paši in pohajanju po planini. Komur je dopuščala kondicija, si je lahko lepo rejeno živino ogledal v okolici planinskega doma, kjer seje okoli poldneva začela napetost stopnjevati do vrelišča. Po ocenjevanju volov, na katerem je komisija, v kateri so bili odkupova-lec živine Marjan Pečnik, mesar Forti Ermenc in pastir Franc Klemenc, najvišje priznanje dodelila lastniku vsestransko najlepšega vola Janiju Zavolovšku iz Lenarta nad Gornjim Gradom, je prišla na vrsto volovska ruleta s prvo nagrado lepo rejenim volom. Jasna pravila igre, ki sojih vnaprej določili in tudi objavili organizatorji, niso dopuščala nobenega dvoma. Novi lastnik vola naj bi postal imetniksrečkez označeno številko kvadratnega polja, na katerega se bo podelal vol. Žival je imela na razpolago dve uri, da določi svojega bodočega lastnika, vendar seje živinče na presenečenje vseh že ponekoj minutah ogledovanja ograjenih kvadratnih polj odločilo in določilo srečnega zmagovalca rulete. Poljez oznako E15je bilo vtrenutku, ko seje vol podelal, najbolj zaželena je v imenu gornjegrajskih kmetov krepko stisnil roko Francu Levcu, novemu lastniku lepo rejenega vola V pastirskih igrah so se na splošno presenečenje dobro odrezale tudi predstavnice nežnejšega spola tako, kot ste videli," nam je nasmejan odgovoril, ko smo ga prosili za njegovo videnje prireditve. Njegovo pristno razpoloženje, ki so ga delili sna od prisotnosti kmetov in živine. Tako je že nekaj stoletij in tudi v prihodnje ne bi smelo biti drugače. Savinjčan, fotografije: EMS točka na celi Menini planini. Kupec srečke, Franc Levec, doma na kmetiji v Zgornjem Tuhinju, ni skrival veselja, potem ko mu je postalo jasno, da seje čreda na njihovi kmetiji povečala za vola. Nekoliko prese-nečen ni vedel odgovoriti, kaj se bo z novim članom goveje črede v resnico zgodilo, vendar je jasno, da na Levčevih pašnikih še ena žival ne bo povzročala problemov. Negotovosti je bilo torej konec, vol, ki se je po predstavi mirno pridružil ostali čredi, se bo v naslednjih dneh preselil vZgornjiTuhinj, na Menini pa seje za- čelo pravo rajanje, ki mu na ožjem gornjegrajskem območju že nekaj let ni enakega. Ivan Presečnik, predsednik Pašne skupnosti Gospodnja-Globače,je bil ves čas prireditve prešerno zadovoljen in tudi na koncu njegovo zadovoljstvo ni bilo skaljeno. "Napišite tudi drugi gornjegrajski kmetje, ni moglo skaliti niti dejstvo, da se vse bolj zapletajo tudi odnosi z gozdarji in inšpektorji, ki tako kot predstavniki nadškofije želijo držati kmete v podrejenem položaju. Vsem skupaj pa bo kljub različnim interesom moralo biti jasno, da sta pozitivna energija in življenje po planinskih pašnikih odvi- Predstavniki pašne skupnosti so enega najbolj marljivih članov ob njegovi 50-letnici prijetno presenetili z uro Slap Rinka ni presahnil Eva Ribezi zlata maturantka Očitno naj bi se v času kislih kumaric, ko nekoliko popusti koncentracija tudi resnim ljudem, uresničile skoraj tako neverjetne možnosti, kot je presahnitev slapa Rinke pod ostenji Okrešlja, ki napaja z vodo korito reke Savinje. Če bi bila vest, ki sojo na začetku tedna zagrešili celo nekateri resni nacionalni mediji, resnična, bi to pomenilo, da smo ostali Savinjčani brez reke, po kateri se imenuje celotno območje od Logarske doline do izliva v Savo pri Zidanem mostu. V resnici je zaradi peklenske suše vode V teh sušnih mesecih je izvir Savinje sicer v slapu resnično ne- manj razkošen z vodo kot na sliki, koliko manj, vendar popolnoma presahnil pa vendarle ni še vedno dovolj za (foto: arhiv Logarska dolina d.o.o.) prijetno hladno osvežitev v vodnih pršicah, ki jih povzroča padajoča voda. Nejeverni Tomaži, se lahko prepričajo na lastne oči. Savinjčan Zgornjesovinjčani smo s prijetnim presenečenjem sprejeli novico, da je med 12 letošnjimi maturanti, ki so na maturi dosegli maksimalno število točk (34), tudi Eva Ribežl iz Pustega Polja. Eva je v minulih štirih letih obiskovala kar dve srednji šoli, in sicer gimnazijo Poljane in srednjo glasbeno in baletno šolo v Ljubljani. Nazarski župan Ivan Purnat je Evi Ribežl čestital za izjemen uspeh na maturi (foto: Franci Kotnik) Na sprejemu, ki gaje zanjo priredil župan občine Nazarje Ivan Purnat, je Eva povedala, da ji matura ni predstavljala večjega problema, z mislimi pa je sedaj že pri nadaljevanju študija. Odločila se je za fiziko, svoje delovno mesto pa v prihodnosti vidi na kakšnem raziskovalnem inštitutu. Glasbenega šolanja zaenkrat ne namerava nadaljevati. Ivan Purnat je Evi Ribežl za dosežen uspeh iskreno čestital in ji ob tej priložnosti izročil monografijo Grad Vrbovec, ki naj bi jo ne glede na prihodnjo službeno kariero vedno spominjala, daje doma v občini Nazarje. Evo septembra čaka še sprejem pri predsedniku države. Franci Kotnik VELIK USPEH PIANISTKE KRISTINE GOLOB IZ LUČ To je bil zame najsrečnejši dan v življenju! To so bile besede osemletne pianistke Kristine Golob iz Luč, nadaijene učenke glasbene delavnice Osminka, ko ji je bila na mednarodnem tekmovanju mladih instrumentalistov v Italiji podeljena posebna nagrada province Videm za najboljšo interpretacijo skladbe v prostem programu. Namen tekmovanja, ki ga že sedmo leto zapored prirejata Državno društvo italijanskih pihalnih orkestrov in kulturno društvo Eurifm-ija, je promocija glasbene kulture, izmenjava izkušenj med mladimi glasbeniki iz različnih držav, predvsem pa spodbujanje mladih za nadaljnjo glasbeno izobraževanje. Mednarodno komisijo je sestavljalo sedem svetovno znanih glasbenih pedagogov in umetnikov, mladi tekmovalci pa so prišli iz različnih držav Evrope ter nastopili v različnih kombinacijah, od solistične klavirske igre, do instrumentalnih duov. Tekmovanja se vsako leto udeleži veliko slovenskih otrok, iz glasbene delavnice Osminka pa se je tekmovanja udeležila tudi Lea Marolt Sonnenschein. Mala Kristina je komisijo navdušila z izvajanjem Chopinovega Valčka op. 69, No. 2, že samo tekmovan- je in zaključni koncert najboljših tekmovalcev pa je za Kristino velika nagrada za ves trud in delo, ki gaje vložila v vadbo klavirja. In kakšni so Kristinini vtisi s tekmovanja? Pravi, da ji je bilo v Italiji zelo všeč: »Vsi so bili zelo prijazni. Spoznala sem tudi nekaj otrok, na- jbolj zanimivo pa je bilo na zaključnem koncertu, saj so nekateri tekmovalci res dobro igrali. Pred nastopom nisem imela čisto nič treme, saj sem vedela, da znam skladbo zaigrati tako, kot je treba, in tudi ko sem videla, da nas je preko 100 tekmovalcev, se nisem ustrašila. Zado- voljna bi bila tudi s slabšo uvrstitvijo, ker vem, da sem dala vse od sebe, sem pa nagrade res zelo vesela!« Kristina je še povedala, da brez klavirja noče preživeti niti dneva, njeno zagnanostje pohvalila tudi Mira Kele-men, njena mentorica: »Kristini pomeni glasba nekaj vzvišenega, zato si postavlja visoke cilje in jih poskuša tudi doseči. Ko cilj doseže, je ponosna in srečna hkrati. Njeno podoživljanje giasbejezelogloboko, kar izraža njena odlična klavirska igra, katero je pridobila z močno voljo, talentom in vztrajnim delom.« Kristina, ki dnevno vadi uro in pol, pred koncerti pa tudi štiri ure, v naslednjem šolskem letu pripravlja klavirski recital, nastop na Televiziji Slovenija, odhaja pa tudi na več tekmovanj v tujino. Kam? To zaenkrat ostaja skrivnost. Tatiana Golob V restavraciji Gaj v Mozirju so se na srečanju zbrali tisti, ki so točno pred 40. leti zapustili osnovnošolske klopi na Brdcah (foto: Nina Lamut) SNIDENJE PO ŠTIRIH DESETLETJIH Utrnila se je prenekatera solza Pred oseminštiridesetimi leti so prestopili osnovnošolski prag na Brcah v Mozirju. Tihe in plahe je sprejela Helena Remic Kojc in z njimi osem let delila dobre in slabe trenutke pri nabiranju učenosti. Potem so se njihove poti razšle. V življenju so odšli vsak po svoji poti usodi naproti, pretekli petek pa so se po štirih desetletjih ponovno sešli, da bi obudili spomin na tiste brezskrbne dni in mogoče na svoje prve osnovnošolske simpatije. »Dežurni krivki« za srečanje Marjana Škoflek in Rezika Špende sta se potrudili, da so se sešli vsi osnovnošolci, ki so se pred štiridesetimi leti poslovili od osnovnošolskih klopi. Prav tako sta svoj kamenček v mozaik prijetnega srečanja sošolcev dodala Tone Puncer in Jože Štiglic, ki sta poskrbela, da so se učiteljice Minka Kvas, Franja Remic, Pavla Trogar in seveda Helena Remic Kojc ORATORIJ BOČNA 2003 pripeljale s kočijo. To je bilo za gospe, ki so na svoja pleča naložile že osem križev in nekaj pomladi, nepozabno doživetje. Prav tako je bil nepozaben večer v restavraciji Gaj v Mozirju za skoraj trideset udeležencev srečanja, ko so na plan pričeli prodirati spomini. Mnogim seje ob tem utrnila tudi kakšna solza. Marija Sukalo > Dnevi veselja, pesmi in iger Kadar se govori o oratoriju, je to pogovor o doživljanju mladosti in igrivosti. Dnevi, ko poteka oratorij, so dnevi veselja, razgibanih dejavnosti, pesmi, iger in tudi krščanskega življenja. Od 30. junija do 4. julija so bili takšni dnevi v Bočni, kjer seje zbralo 41 otrok in osem animatorjev, ki so bili tokrat za razliko od prejšnjih let, koje bila vodja oratorija Barbara, sami domači mladinci. Pripravili so delavnice, razne plese, družabne igre, kvize, pesmi, rdeča nit oratorija pa so bile zgodbe o Kekcu. Izlet v neznano je kar dvakrat preprečilo slabo vreme, zato pa so obljubljeni piknik pripravili kar pred župnijskimi prostori. V dneh oratorija so se naučili razne pesmi, s katerimi so sodelovali pri sklepni maši, po njej pa so se sodelujoči predstavili s skupino plesov, ki se jim reče bansi. Na ogled je bila tudi razstava, kjer so bili na ogled izdelki iz delavnic, razni plakati, rezultati iger in kvizov, ter nekaj fotografij. Ob zaključku so animatorji izrazili zahvalo otrokom za sodelovanje, njihovim staršem pa za zaupanje in podporo. Albina Potočnik, Nina Veršnik S' 5 teti V PRIHODNOSTI SODOBNO OBČINSKO SREDIŠČE V NAZARJAH Sodeč po predlogu, ki ga je pripravilo velenjsko podjetje Urbana, bo Nazarje v prihodnjih letih postalo sodobno občinsko središče. Po predlogu Urbane bo avtobusna postaja za potovanje v obe smeri tudi poslej v centru. Bohačev marof in kozolec sta predvidena za odstranitev in na tej lokaciji naj bi postavili nov objekt, ki bi skupaj z Bohačevo hišo tvoril zaključeno jedro, v sredini katerega bi bila cona za pešce. Enosmerna cesta ob Glinovi ograji naj bi se spremenilavparkirišče, v neposredni bližini zadnjega stanovanjskega bloka pa je predvidena gradnja parkirne hiše v dveh etažah. Uredili naj bi tudi obstoječo pešpot ob Dreti ter ob rokometnem igrišču zgradili še teniškega. W /eti POSLEDICE SUŠE SE ŽE KAŽEJO Tudi letos bo suša v kmetijstvu naše občine imela velike, če ne že kar katastrofalne posledice. Pridelek travin je v povprečju manjši za dobrih 30%, pridelek žitaric za 35 do 45%, krompirja bo manj za 30%. Temu ustrezni so tudi problemi z oskrbo pitne vode. Zaradi pomanjkanja le-te je ponekod postala problematična celo planinska paša. Vse mlakuže se že sušijo ali so že izsušene, posledice suše pa so se že začele kazati tudi na travi, ki je začela Stareti. S^e\ Možnost prijave YSß\\\ bomo naključno izžrebali pred^ tekmovanjem, tel. 839 07 90! člane prvouvrščene ekipe - masaže celotneaa teles' .. ... , -- ^lglDD© Našima sodelavcema Karolini in Edvardu Vrtačniku čestitamo ob rojstvu hčerke Loti! Ekipa uredništva Savinjskih novic GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE SAVINJSKO - ŠALEŠKA OBMOČNA ZBORNICA, VELENJE GZS, Savinjsko-šaleška območna zbornica Velenje, na podlagi Pravilnika o podeljevanju Priznanj in diplom inovacijam v SAŠA regiji in na podlagi sklepa UO SŠ OZ Velenje dne 08.07.2003 objavlja RAZPIS za zbiranje prijav za podelitev priznanj in diplom inovacijam v Savinjsko-šaleški regiji za leto 2003 Pravico do prijave na razpis imajo vse gospodarske | družbe, podjetja, samostojni podjetniki posamezniki, samostojni inovatorji ali druge organizacijske oblike I (OPOMBA: institucije, tudi s področja negospodarstva) z| območja Savinjsko-šaleške regije. Inovacije potem Pravilniku so: • Izumi, ki po predpisih o industrijski lastnini izpolnjujejo pogoje za patentno varstvo ali za varstvo s patentom s skrajšanim trajanjem. • Tehnične in druge izboljšave, s katerimi se dosega večja delovna storilnost, boljša kakovost proizvodov, prihranek pri materialu in energiji, boljše izkoriščanje strojev in naprav, boljši nadzor proizvodnje in boljša varnost del. • Nove oblike teles, risbe in slike. • Posebni rezultati ustvarjalnosti s področja profesionalnih in področja splošnih inovacij. Prijave sprejemamo do 28. novembra 2003. Razpis z| obširnejšo razlago vsebine prijave lahko najdete na naših spletnih straneh www.gzs.si/oz_velenje. Najboljše tri naloge se bodo uvrstile na republiški razpis GZS za Podelitev priznanj in diplom inovacijam v Sloveniji. Vsel dodatne informacije so na voljo na tel.: 898 4 202 ali na E-naslovu alenka.avbersek@gzs.si ali osebno na SŠOZ Velenje, Rudarska 6a, Velenje (IV. nadstropje, nad[ Upravno enoto). PODJETJE S TRGOVIN INSTALACIJE IN STORITV Cizej, { Parižlje Tel. 03, Fax: 03 Celje - skladišče D-Per 7/2003 llllllllittllllllllllllll 5000012489,28 COBISS s PESTRA IZBIRA: - materiala za centralno - materiala za vodovod, - kopalniške opreme, - keramičnih ploščic (po naročilu). UGODNO: PROGRAM ZA ZALIVANJE Obiščite nas tudi v bivših prostorih Kovinoopreme, tel. 705 02 80 ... gradbeni material, vijaki, okovje pohištveno železo, barve, laki, bela tehnika... * AICC/ja Himnilri CimVCD *** *> MERKUR najboljši v akciji -TUDI V dimniki EKOKER * strešnik DVOZAREZNIK italijanski TIMBITOP (betumenska sekundarna kritina, paropropustna) razni VIJAKI in OKOVJA... i velja do razprodaje zalog. j Montaža! Dostava na dom! Prodaja na obroke preko trajnika in na čeke! Ugodni kredit od 1 do 5 let! MOŽNOST NAKUPA DARILNEGA BONA I Direktorica: Alenka Avberšek l.r Predsednica UO: Marija Vrtačnik l.r. 0SRE0NJB KNJ. CELJE