Poštnina plačana v gotovini. Štev. 18. V Ljubljani, dne 2. maja 1923. Leto XXXVI. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze z mesečno prilogo ^Občinska uprava". tzliai« »zako sredo ob 5. uri zjutraj. — Cena mu j. 12 Din. za pol leta. ® Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu .Domoljuba", Ljub-Za inozemstvo 26 Din. za pol leta. g Ijana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in Inserati pa: Posamezne itevilke se prodajajo po 1 Din. 5> Upravništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Vlada sestavljena. Boj med radikali in demokrati za vlado jc zaenkrat dokončan, in siccr, kar je bilo že vnaprej gotovo, s porazom demokratov. Zakaj vsi demokrati s Pribičevičem vred Pašiču kot politiku niti do gležnjev ne sežejo. Zc zadnjič smo povedali, da je šlo demokratom zato, da dobivajo vlado sami v roke ali vsaj odločilen vpliv v njej kljub samo 50 poslancem, ki jih imajo. Njihov načrt je bil: razpisati nove volitve, do volitev pa po svojem prejšnjem receptu nabasati si milijonov i/, državne kase za svoje strankarske časopise in volivni boj, dobiti ves volivni aparat v roke, volivni red v svoj prid izpremeniti ter izvršiti volitve z orjunskimi pretepači. Ker pa imajo samo 50 poslanccv — torej niti znatne manjšine — zalo naj se vpelje do volitev vojaška diktatura: vrhovna postava v državi je bajonet in orjuncc. Taka zločinska stranka je samo pri nas še mogoča, Gospodarstvo propada, uradništvo strada, železnice obstajajo, vojaki stradajo — ti gospodje pa vsega tega ne vidijo, temveč jim gre samo zato, kako bi z denarjem davkoplačevalcev zopet napolnili svoje strankarske in volivne fonde. Poliiika v preteklih dneh je šla takole: Radikali so se pogajali z demokrati «a vstop v vlado. Demokrati so bili seveda voljni, toda zahtevali so zase odločilna mesta v vladi in da se morajo takoj razpisati nove volitve. Radikali na to niso hoteli pristati. Ker pa je kralj vseeno želel vlado sestavljeno iz več strank, in sicer poslovno vlado, ki bo rešila najnujnejše postave, je Pašič kralju vrnil naročilo za sestavo vlade. Seveda z namenom, da bi demokrati dobili naročilo sestaviti vlado, pri čemer je Pašič dobro vedel, da se bodo strašno osramotili. In ni se motil. Kralj je naročil Davi-doviču, naj sestavi poslovno vlado iz več strank. In Davidovič se je oglašal pri ,GHZELH' ie nova znamka. V dobrem letu pa je radi svoje kakovosti tako upetialn, da se dobi povsod in jo zahtevajo vse gospodinj'.', strankah in jih vabil v vlado. Toda razen socialistov, ki imajo v vladi cela dva poslanca, so se Davidoviču vsi v obraz smejali, ker jc vsakogar sram, da bi s Pribi-čevič-Zerjavovo stranko kaj imel opraviti. •Davidovič je seveda nato mandat kralju vrnil, demokrati so spoznali, da je Pašič zopet enkrat demokrate v blato vrgel, kralj pa je zopet naročil Pašiču, naj sestavi vlado, kakor ve in zna. In Pašič jo je sestavil iz samih radikalov. Večinoma so to prejšnji ministri; odleteli so le tisti, ki niso poslanci, med temi tudi g. Zupanič, ki bo zopet šel v ljubljanski muzej egiptovske mumije stražit. Kaj pa avtonomistično - federativno opozicija: Korošec, Radič, Spaho? Pri znanem sestanku v Zagrebu so se dogovorili z radikali, naj se sestavi samo radikalna vlada, ki naj najprvo izvrši točke predspornzuma, na kar se bi začela pogajanja o izpremembi ustave. Korošec in Radič sta ponovno poudarjala, da bi po-., menila demokratsko - radikalna ali celo samo demokratska vlada najhujše izzivanje Slovcnccv in Hrvatov. Kakor se vidi, je to vplivalo: demo« kratom se kljub grožnjam, intrigam in izigravanjem krone ni posrečilo priti v vlado. Samo radikalna vlada je sestavljena. S tem jc dana podlaga za izvršitev pred-sporazumskih točk in za nadaljnja pogajanja. Med tem pa bi opozicija ne nasprotovala najpotrebnejšim zakonom, ki se morajo skleniti. Stvar radikalov je sedaj, da započeto' delo za sporazum nadaljujejo, opozicija je, y. dobro voljo pripravljena. Največja dolžnost Slovencev in Hrvatov pa j c, da v tem času, ki se bo morc^-dolgo vlek i, krepko skupaj držimo in na započeti poti vztrajamo do konca. Gre za naš gospodarski in kulturni obstoj in napredek. •' Volilni izidi. Volilni okraj Logatec. Občina - Označba volišča Stavii. uliteiv votlSCa i Vrstni red in oznaCba kandidatnih Hit . iS SLS SKS NLS iSišt.ii.1 NSS JDS Kom. Radik. Secij. tfenik. Begunje . , . Begunje 323 175 £8 3 t 12 2 i 8 830 lifoke .... Bloke 655 320 38 U 4 19 2 _. 58 452 Cerknico . . . Cerknica 037 238 47 6 1 113 10 3 53 471 Cerknica . . . Grahovo 311 102 66 0 8 14 a _ 6 198 Dol. Logatec . . Gor. Logutcc . . Gor. Logatec 704 301 2 3 25 173 44 4 2 554 Ilotedršica . . . Ilotedršica 165 76 2 _ — 25 30 _ 2 135 Hanina .... Planina 3>5 162 5 1 2 85 3 _ 2 260 Rakek .... Rakek 498 156 87 1 16 01 48 3 4 376 Rovte .... Rovto 421 261 9 2 8 23 1 4 5 308 Stari trg ... Igavas 577 362 1 & 1 31 3 21 13 487 j Stari Irg . . . j Lo/...... Stari trg 789 463 13 12 4 70 25 3 5 595 Sv. Vid .... Sv. Vid p. Cerkn. 319 128 30 3 l 26 5 1 5 199 i Ziri..... Žiri 712 321 10 — 38 104 2 2 8 545 | Skupaj 6439 3065 337 5? 99 816 177 42 171 > 476t . '. ' ~ J ' Kratice pomenijo: SLS — Slovenska Jugoslovanska demokratska 9tranka (libe-ljudska stranka; SKS = Samostojna kmet- ralna); Kom. = komunisti; Radik. — R«-/ ska stranka; NLS = šusteršičeva stranka; dikalna stranka. > v NSS — Narodna socialna stranka; JDS — ___ _ ' • (.-.(' ---------------------- Mas denar v naše hranilnice I i« t- OOOOOOOOOOOggOgOOOOOOOOOOOOCJOOOOO^^^^gi Razgled po svetu. DRUGOD. Čeltoslovaki in Mažari so se skregali pied seboj, ker je mažarska obmejna stra-fia ustrelila nekega češkoslovaškega finančnega uradnika na mažarski meji. Radi lega je češkoslovaška vlada zaprla ves Eromet med češkoslovaško in Mažarsko, ar je Mažarom silno neprijetno in je predlagala, naj se ta zadeva prepusti mešani Jkomisiji, ki naj zadevo reši. V Bolgariji je pri volitvah popolnoma omagala kmetska stranka. Od 245 poslancev jih je dobila 210. Njen uspeh je pripisovati ogromnemu delu, ki ga je v pretekli postavodajni dobi izvršila na gospodarskem polju. Bolgarija, dasi poražena v vojski in obremenjena z veliko vojno ■odškodnino, je pod vodstvom kmetske stranke državo v kratkem gospodarsko Itako povzdignila, da je že daleč pred Jugoslavijo, Kmetska stranka ima približno isti gospodarski program kot naša Slov, ljudska stranka. V Italiji so ministri ljudske stranke Izstopili iz vlade. To pa raditega, ker ne če j o fašistom na ljubo zatajiti svojih načel, se popolnoma podvreči fašizmu in odstaviti od strankinega tajništva duhovnika don Sturza, ki je najnevarnejši nasprotnik Mus-solinijev. Pride čas, ko si bo Mussolini ob Ljudski stranki zobe polomil. To Mussolini že danes sluti, zato taka besnost proti don Sturzu. V Miililheiinu v Poruhrju je prišlo do komunistovskega upora. Komunisti so mesto zasedli in vzeli vlado v roke. Njihova slava pa je bila kratka. Prišle so redne čete, na cestah se je razvila bitka, ki je zahtevala na obeh straneh nekaj smrtnih žrtev, nato so komunisti podlegli. Največja nevarnost za Francijo. Leta 1921. je bilo v Franciji 124,000 več rojenih kot umrlih, leta 1922. samo še 70.000 več rojenih kot umrlih. V Nemčiji pa je bilo leta 1921. 700.000 več rojenih kot jih je umrlo. Če bo šlo tako naprej, Francozov ne bo nobeno Porurje rešilo pred Nemci. Da je na Francoskem tako, je sad brez-verske šole, ki ne pozna več svetosti zakona in ne njegovih dolžnosti. Maloštevilni Slovenci bi z brezversko šolo v par rodovih izginili s površja zemlje. Lozanska konfcrenca, kjer zopet ziiova naenejo tuško vprašanje, se je zopet pričela. Turki se iz vse Evrope norca delajo in medtem pridno sklepajo gospodarske pogodbe z Amerikanci DENAR. g Stanje papirnatega denarja v Jugoslaviji. Po izkazu Narodne banke z dne 15. aprila imamo za 5.435 milijonov, 34 tisoč 210 dinarjev papirnatega denarja v prometu. Stanje se je znižalo za 1 milijon 928 tisoč, 485 dinarjev. CENE. g Ljubljanski trg. Cene mesa dnevno naraščajo. Mestna občina uvede v najkrajšem času mestno mesnico, da se na ta način ustvari kolikor mogoča konkurenca mesai1-bem in zadobi točno sliko o primernih mesnih cenah. Današnje cene mesa v dinarjih so sledeče: Goveje meso v mesnicah 22 do 25, na trgu najnižja cena 18, najvišja 24, Iteletina 19 do 20, svinjina I. vrste 30 do 35, Jll. vrste 25 do 30, najslabša slanina 38, naj-boljša 43; amerikanska mast 38, domača 42 do 45, šunka 45 do 56 po kakovosti, prekajeno meso I. vrste 43 do 48, II. vrste 35 do 40, pre-kajen jezik 46. Drobnica: koštrun 16 do 17, kozltč 24. Konjsko meso 8 do 9, kg hrenovk B2 do 37, kg polprekajenih kranjskih klobas 48 do 52. Piščanci 24 do 25, kokoš 36 do 46. Mleko 4, surovo maslo 60, čajno 75 do 80, bohinjski sir 47 do 55, jajca 1.25 do 150, kruh 7.50 bel, 6.50 črn. Moka št. «0> 7.50 do 8, črna 6, koruzna 4.50. Špecerijsko blago: kava od 44 do 96 po kakovosti, bel kristalni sladkor B5, v kockah 26.50 do 27, namizno oljo 30 do 38, jedilno olje 23 (lo 25. Glede zelenjave se pritožuje občinstvo, da se prodaja kot žafran. Vsled visokega stanja lire je uvožena zelenjava izredno draga in podraži še doma-,'če cene. V očigled temu položaju namerava mestna občina ustanoviti veliko vrtnarsko podjetje za pridelavo zelenjavo, ki bi bilo ,v stanu kriti velik del potreb Ljubljane. g Ccne slavonskemu lesu. Cene v dinarjih. Hrastovi hlodi I. vrste 2000 do 2200, II. vrste 1400 do 1600, hrastovi hlodi za turnirje 2400 do 2700, fino hrastovo blago 2500 do 3500, hrastovina na (realni rez 3000 do 4000, stafli 2000 do 2500, bukovi hlodi I. vrste 250 do 350, bukov les, žagan I. vrste 21 1500 do 1800, H. vrste 1400'do J600, bukovi frizi 750 do 850, javorjevi hlodi I. vrste 500 do 650, brestovi hlodi I. vrste 450 do 550, brzojavni drogi, hrastovi 50 do 70, železniški pragi, hrastovi 33 do 51, bukovi 40 do 50, les za kurjavo, bukov vagon I. vrste 2750 do 3200, II. vrste 2200 do 2300, mešani 2400 do 2700, oglje vagon 10.C00 do 11.000. g Cene hmelju. Iz Zatca na Češkoslovaškem poročajo: Povpraševanje trajno. Cene narasle. Za srednji hmelj se je prošli teden plačevalo 920 Kč, za prvovrstni 950 Kč za 50 kg. Hmelj iz leta 1921. se je plačeval po okoli 600 češkoslovaških kron za £0 kg. Zaloge pri pridelovalcih so že majhne. ŽIVINA. g Cene živini. Cene živini na domačem trgu so bile v splošnem sledeče: par težkih konj belgi-jancev ali pincgavcev, prvovrstno blago, 36.000 do 42.000 Din, navadni konji za kmečko vprego 12.000 do 15.000 Din, žrebeta enoletna po 4500 Din za glavo, belgijska žrebeta 7000 do 8000 Din za komad. Goveja živina: voli I. vrste 18 do 20 Din za kilogram žive teže, II. vrste 12.50 do 15 Din, III. vrste 9 do 10 Din, krave I. vrste 11.50 do 13.50 Din, II. vrste 10 do 11.50 Din, III. vrste 7 do 7.50 Din. Prešiči: I. vrste 27 do 28.50 Din, II. vrste 24.50 do 26.25 Din III. vrste 22.50 do 24 Din za kilogram žive teže. V enem tednu so se dvignile cene volom za 33 odstotkov, drugi živini pa za 10 odstotkov. — Maribor. Na zadnji sejni so prignali 6 konj, 5 bikov, 92 volov, 195 krav in 6 telet, skupaj torej 304 komade. Cene za kilogram žive teže v kronali: debeli voli 52 do 60, poldebeli voli 49 do 51, plemenski voli 48, biki za klanje 36 do 54, klavne krave debele 45 do 53, plemenske krave 38 do 44, krave za klobasarje 31 do 37, molzne krave 37 do 50, breje krave 37 do 50, mlada živina 44 do 47.50 kron. Goveje meso 84 do 96 K po kakovosti, sveže svinjsko meso 140 do 160 K za kilogram. — Zagreb. Na tedenski sejm so prignali malo živine. Cene za kilogram žive teže v dinarjih: voli II. vrste 12 do 14, bosanski II. vrste 11.50—13.50, bosanski III. vrste 0.50 do 8.25, krave bosanske 6.50 do 8, svinje I. vrste sremske 26.25 do 28.75, II. vrste 23.75 do 25, frislingi 23.25 do 24.50, teleta I. vrste 16.50 do 17, II. vrste 15 do 16 Din. Krma: seno 125 do 200, otava 200 do 225, detelja 192 do 200, slama 140 do 165 Din. — Na letni sejm sv. Marka, man po vseh hrvatskih deželah, so prignali veliko živine. Sejm je zelo >.„oro uspel. Cene v dinarjih za kilogram žive teže so bile sledeče: težki biki 21 do 22.50, lažji 19 do 20, voli I. vrste 18 do 20, II. vrste 12.50 do 15, III. vrste 9 do 10, bosanski slabši 6.50 do 9, boljši 9.50 do 10.50, krave I. vrste 11.50 do 13.50, II. vrste 10.50 do 11.50, III. vrste 7 do 7.50, bosanske za klobasarje 6 do 8, teleta I. vrste 17.50 do 18.50, II. vrste 15 do 17, mlada živina 11.50 do 12.50, bosanska 6.50 do 7.50, svinje I. vrste 27 dc 28.75, II. vrste 24.50 do 26.50. III. vrste 22".50 do 24. Prašički za rejo v teži 8 do 16 kg 450 do 1000 komad, težki kmetijski konji 20 do 30 tisoč, srednji 15 do 20 tisoč, lahki 10 do 15 tisoč, boljši fijakarski 6.500 do 8000 za par in jahalni 4500 do 6.500 za komad. Krma: seno I. vrste 175 do 182.50, II. vrste 125 do 162.50, detelja 142.50 do 2x0, slama 125 do 132.50 za 1C0 kilogramov. Cene so narasle. — Italija. Voli I. vrste 6.35 do 6.70 lir, II. vrste 4.80 do 6.10 lir, III. vrste 4.10 do 4.60 lir; krave I. vrste 5.15 do 6.20 lir. 11. vrste 3.90 do 5 lir, III, vrste 3 do 3.80 lir; teleta I. vrste 5.80 do 6.10 lir, II. vrste 4.60 do 5.70 lir za kilogram žive teže. — Avstrija. Na sejm na Dunaju so prignali 1192 svinj (149 za meso in 1043 debelih), od tega 146 domačih, 980 iz Jugoslavije in 76 iz Madžarske. Cene za kilogram žive teže: debele I. vrste 26.000 do 27.500, (28.000); II. vrste 26.000 do 27.000, slare 24.000 do 25.000 (30.000), lahke 25.000 do 26 tisoč, mesnate 24.000 do 29.000 avstrijskih kron. — Češkoslovaška. Cene so padle za 1 do 2 kroni pri kilogramu vsled tega, ker je veliko blaga in kupcev malo. Voli 1. vrste 7.50 do 8.50, II. vrste 6.50 do 7.25, III. vrste 5.50 do 6.25, krave in biki I. vrste 7 do 8, II. vrste 6.50 do 7, 111. vrste 5 do 6, teleta 10 do 13 češkoslovaških kron za ^ kilogram žive teže. IZVOZ IN UVOZ. g Znižanje izvozne carine. Izvozna carina na ovčje in kozje kože se zniža od 800 na 400 Din pri 100 kg. — Jstotako se zniža izvozna carina na otrobe od 25 na 15 dinarjev za 100 kg. g Odpravljena izvozna prepoved. Go-spodarsko-fiuančni odbor ministrov jc slele nil, da se ukine prepoved izvoza za vso vrste sena, btihaea, ovsa, sladkorno pese in suhih rezancev sladkorne pese. Za oves je ostala dosedanja carina 10 Din, za seno 5 Din, za oves 10 Din, za rezance od sladkorne pese 10 Din pri 100 kg. PROMET. g Inozemski premog za naše železnice. Od prevrata so jugoslovanske železnice krile svojo potrebe premoga iz domaČih premogovnikov in le za industrijska podjetja so je uvažala, neznatna količina inozemskega premoga. Nedavno se je pa vlada odločila, da naj se tudi za železnico uvaža ta premog- V to svrho so sc pričela pogajanja z angleškimi in rumunskimi premogovniki. To baje zato, da v slučaju kake stavke ne bo radi pomanjkanja premoga oviran železniški pro-met. Ilazdržavljenjc italijanskih državnih železnic in njihova izročitev privatnemu spodarstvu je gotova stvar. Država izroči železnice zasebni družbi za dobo 30 let; po preteku.te dobe traja koncesija vedno zopet 15 let, ako se pogodba'ne odpove dve leti pred potekom dobe. RAZNO. g Organizacija vinogradnikov. Živimo v dobi vinske krize. Vinogradniki se morajo zavedati, da jih more rešiti le samopomoč. Ako se strnejo v trdno strokovno organizacijo zamorejo doseči vse, kar je IBUODHAt £ W- ! trme mark cz potrebno za njih obstoj. Taka organizacija je glavni savez jugosla-venskih vinogradara,ki združuje vinogradnike vse države. Nujno je potrebno, da osnujemo po naši lepi Dolenjski vsaj štiri podorganizacije tega saveza in sicer: enega za Belokrajino, enega za politični okraj novomeški, enega za mina okraja Krško in Kostanjevica in enega za sodna okraja Mokronog in Radeče. — Da se ta organizacija izvede sklicuje podpisani kot glavni tajnik zgoraj omenjenega glavnega saveza sledeče sestanke vinogradnikov: 1. v nedeljo dne 6. majnika t 1. ob 1. uri popoldne v šoli v Metliki za Belokrajino; 2. na praznik, dne 10. majnika t. 1. ob 2. uri popoldne v šoli v Mokronogu za sodna okraja Mokronog in Radeče. — Vinogradnikil Vsi, ki se zavedate, kakšna nevarnost nam preti, ako se sami ne pobrigamo za svojo bodočnost pridite vsi na omenjene shode. — Kmetijski svetnik B. Skalicky. g Kmetijski pouk po deželi: Oddelek za kmetijstvo priredi v prvi polovici meseca majnika na Kranjskem naslednja strokovna predavanja in sicer: V nedeljo dne 6. maja: 1. na Kolovratu pri Zagorju o samopomoči in o poljedelstvu (predavatelj ek. Jereb), 2. v Tzlakih — isto (predavatelj ek. Jereb), 3. v Zežemberku — o reji bikov in telic za pieme in o sadjarstvu (predavatelj ek. Kafol), 4. v Tržišču — o vinogradništvu (pre- ">oho davatelj ek. Ambrož). — Na Vnebohod d n e 10. maja: 5. v Dvorski vasi o gnojenju z umetnim in hlevskim gnojem (predavatelj ok Sustič), 6. v Poljanah — o reji bikov iu telie za pleme ter o sadjarstvu (predavatelj ek Knfol). — V nedeljo dne 13. m a j a : V. v Kočevju o kmetijstvu z ozirom ua živinorejo ter o kmetijski organizaciji (predavatelj ek. Gregorc), 8. v Temenici — o poljedelstvu iu živinoreji (predavatelj ek. Jereb). g Stanje setve v naši državi. Iz Bel-grada poročajo: Po vesteh, ki prihajajo iz raznih delov države, je sklepati, da je ozimina povsod povoljno prezimila. Po statističnih podatkiii poljedelskega ministrstva je od 1 milijon 93!) tisoč ha z ozimnim žitom posejane površine 1 milijon 500 tisoč ha pše-niee, '200 tisoč ha ječmena, 155 tisoč lin rži, 50 tisoč ha ovsa in 32 tisoč hektarov drugih žit. Posejanega ,ie po teh podatkih za 30 odstotkov več nego luni. Ako bodo izgledi za letino stalno povoljni, lahko pričakujemo letos izdatni izvoz. g Koliko jc dala Nemčija 1. 1922 v blagu ua račun vojne odškodnine. Poročilo pariške reparacijske komisije navaja, da znaša skupna vrednost nemških dobav v blagu v letj 1922. ogromno vsoto 695 milijonov 606 tisoč, 800 zlatih mark. Od (o vsote odpade na Francijo 200 milijonov 64 tisoč 100, na Anglijo 167 milijonov 851 tisoč 700, na Italijo 107 milijonov 702 tisoč 300, na Belgijo 65 milijonov 636 tisoč sedemsto, na Grčijo 4 milijone 519 tisoč 500, na Rumuuijo 14 milijonov 582 tisoč 700, na Portugalsko 9 milijonov 367 tisoč 300 in na Jugoslavijo 116 milijonov 882 tisoč 500 zlatih mark. Vso čast gospodinjam, ki zahtevajo odločno pri trgovcu domači izdelek «PE-KATETE«, So najceneje, ker se zelo na-kuhajo. KONJE ZA SALAME KUPUJEM in prodajam fine KONJSKF SALAME po nizkih cenah. - RUDOLF PUSN1K, konjski mesar, LJUBLJANA, Rimska cesta 19. Trezen KONJAR, Sit* hlapec K VOLOM, tudi prileten, dobita stalno slnlbo. Vstop takoj, plača po dogovoru. — FUŽINE pri Mubljani, pošta Devica Marija ▼ Polju. 2496 d Kmetske zveze sodnih okrajev Novo mesto, Trebnje, Žužemberk, Črnomelj in Metlika prosimo, da tekom meseca maja skličejo občne zbore, če jih v preteklem letu niso imele. Zadnjič smo razposlali okrožnico župnijam, kjer K. Z. še ni.' Gospodje naj nam blagovolijo prej ko mogoče sporočiti, kdaj bi se mogla K. Z. v kateri fari ustanoviti. — Tajništvo SLS za Novo mesto, d Fantje — na Marijanski shod v Celje! Na Binkoštni ponedeljek 21. maja, bode zopet velik shod mladeniških Marijinih družb in drugih dobrih fantov pri Sv. Jožefu nad Celjem. — Razpored bode ta-le: ob 8. uri zjutraj je v mestni farni (opatijski) cerkvi v Celju tiha sv. maša. K tej maši, ali vsaj med sv. mašo se zberejo fantje v cerkvi in na trgu pred cerkvijo. Po končani sv. maši se razvrsti procesija, ki gre — med sviranjem godbe — skozi mesto k sv. Jožefu. — Pri Sv. Jožefu bo ob lepem vremenu sv. maša v kapelici zunaj cerkve. Med sv. mašo pojejo fantovski zbori. Po sv. maši zborovanje in govori tudi na planoti zunaj cerkve. Govoril, bosta dva duhovnika dopoldne, dva popoldne; drugo fantje. — Popoldne ob 2. uri pete litanije v isti kapelici, nato nadaljevanje zborovanja. d Tepeni Orjunci. Ljubljanski Or-junci, ki hočejo z nasiljem rešiti liberalcem državne kase, so hodili v Šiško mirne ljudi izzivat, šiškarji so nekaj časa mirno gledali pijane oborožene fante, nekega večera so jih pa čisto po notah nabili. Po-" brali so jim znake, gorjače in revolvorje ter zapodili v Ljubljano. Čisto pravilno: če državna oblast ne zna več reda držati, ga bodo pa ljudje sami. d Žalostni Orjunci. Orjunci so žalostni, ker Žerjav in Pribičevič nista prišla v vlado, da bi mogli potem brez skrbi napadati mirne ljudi in zato vleči mastne plače iz državne blagajne. V nedeljo so imeli napovedan velikanski shod v Ljubljani. Priti bi jih moralo 15.000, prišlo jih je pa 130. Tudi v Belgradu so napovedali velikansko manifestacijo, došlo pa jih je le malo in še ti so se skregali. d Orjunci, ki imajo namen z nasiljem obdržati Pribičeviča pri vladnih kasah, brez katerih liberalno časopisje ne bi moglo izhajati, bo v Sarajevu napadli ravnatelja hrvatskih zadrug g. Sočo, ki je na za-dobljenih ranah umrl. Pogreb je bil velikansko demonstracija proti Pribičevičevim Orjuncem. d »Razbojnike« je imenoval notranji minister Orjunce, ko se je oglasil pri njem poslanec dr. Kulovec in zahteval, naj državna oblast napravi red. d Primorski Sokoli se pridno vpisujejo v italijansko fašistovko milico. Sokol — doma in drugod narodni odpadnik. d Spokornik. Te dni je sokolski »pred-njak« iz Ježice pred ljubljansko sodnijo prosil odpuščanja naše fante, ki jih je napadel, ko so se vračali od orlovske akade- mije v Ljubljani. Plačal bo tudi vse prav« den stroške in 100 Din v orlovsko blagajno v Črnučah. Zdravo! d Za naše vojake. Dr. Korošec se j« oglasil pri vojnem ministru in najodloS* neje protestiral proti grdemu ravnanju a slovenskimi vojaki. Vojni minister je. obljubil preiskavo. f d Za naše faute. Poslanec SušniU je interveniral za one fante iz Krškega okraja, katerim so pri vojakih izgubili kov« čeke in civilno obleko, kakor tudi za one( ki so se pritožili radi preslabe hrane. Voj« ni minister je obljubil najstrožjo preiskavo* d Orlovski vestnik. Priprave za katon liški shod, ki se bo vršil 26. avgusta, so; v polnem teku. Slovenska orlovska orga-f nizacija bo imela takrat javen nastop, ki mora ugled organizacije ne samo vzdržati na sedanji višini, temveč ga še povišati« Zato je dolžnost slehernega Orla, telo* vadca in netelovadca, da se vestno prii pravlja. Prostih vaj, ki se bodo izvajale, naj se vsak telovadec tako priuči, da jih bo ne le brezhibno, temveč tugi elegantno izi vajal. Zato redno vsi telovadci obiskujte telovadne ure! Redovne vaje morajo znati tudi vsi netelovadci, ker se bodo morali sprevoda vsi udeležiti. Nabavljajte si teloi vadno obleko in kroje. Telovadne hlače sa dobe pri Društveni nabavni zadrugi dvojne? najboljše kakovosti po 125 Din, srednjo, kakovosti po 85 Din. Pri skupnem odjemu vsaj 10 komadov po 5 Din popusta pri vsakem kosu. d Prevoz judenburškik žrtev. Bliža S0. petlenica usodepolnih dni, ko so streli iz avstrijskih puško vzeli življenje našim vo« jakom v Judenburgu. Odbor za prevoz zemeljskih ostankov teh žrtev iz Judenburga v Ljubljano ima namen ta prevoz in pokop izvršiti ob priliki petletnice, ki je sredi maja. Denarnih sredstev pa manjka. Nekateri krogi, posamezniki in podjetja, nočejo znati ceniti pomen prevoza in postavitve dostojnega spomenika vsem žrtvam za naSo svobodo. Prosimo vse one, ki imajo nabiralne pole, da svojo agilnost stopnjujejo in skušajo pomnožiti dobave prostovoljnih' prispevkov. Nabiralne pole in nabrane zneske je brezpogojno vrniti najkasneje d o' 10. maja t. 1. — Bila bi naša narodna sramota, ako bi veličastna in dostojna izvršitev tegfc namena bila onemogočena radi brezbrižnosti in pasivnosti javnosti, zlasti premožnejših krogov. — Imena daroval« cev se bodo po možnosti, vsaj pa ona nabi« ralcev z nabrano vsoto objavila v časopisih. d Kaj je korito? Lep zgled zato nudi pokojninski zavod za privatne nameščene« v Ljubljani, ki so ga imeli dosedaj najprist-nejši liberalci v rokah. V ta zavod mor« vsak privatni uradnik plačevati visoke pre« mije. Komu v korist? Obračun lanskega leta kaže, da je zavod izplačal za upokojence 56.000 Din, dočim je porabil za svoje uradništvo in pisarno 922.000 Din, torej skoro 17 krat več, kot so dobili upokojencu Čemu je torej ta zavod? Zato da redi no* kaj ljudi. — Sedaj so stari liberalni odbor vrgli in je upati, da se začne drugo gospodarstvo. d Šmartno pri LiUfL Izobraževalno društvo priredi zadnjo predstavo v letnošji sezoni na Vne« bohod {0. maja, in sicer FinŽgarjevo »Razvalial živlienia«. Začetek ob treh popoldne. • 'as d Telovadni odsek Orel v Št. Jurju pri Grosupljem vljudno vabi vse prijatelje orlovsko misli iz bližnje iu duljnjo okolice na orlovsko akademijo dne 13. mnja t. I. oh 3. uri popoldne pred društveno dvorano. .Na sporedu telovadba članov in naraščaja, vori, petje in deklamucljo. — Bog živi d Jugoslovanska Obrtna /veza, centrala Obrtnih zvez, slanovsko-oplitičnih organizacij obrtnikov, pripadajočih 8LS, sporoča, tla jo premestila svojo tajništvo Sv, dosedanjih prostorov v Pružukovi ulici 8 v Rokodelski dom, Komcnskega ulica 12. pritličje, levo, kamor so naj odslej naslavljajo dopisi. Istotako so jo premestilo uredništvo in upravništvo njenega plašila »Jugoslovanski Obrtnik«. Uradne ure ssu stranke so vsakdan od 2. do 5 uro popoldne. d Samo en kamen. Piše se nam: 0, plemeniti prijatelji otrok, pošljite za razširjenje prenapolnjenega doma malih ubogih otročičev. Vsaki najmanjši milodar jc dobro sprejet. — Naslov: Dom sv. Josipa za ubogu siročad, Leskovac, kraj Zagreba. d Deklica sirota brez starišev so sprejme V vzgojo v starosti od 3—6 let. Biti mora zdrava. Vprašali je na uredništvo Domoljuba-. d 1619 srebrnih kron so našli v I. razredu brzovlaka Ljubljana—Zagreb. Izgu-bitelj se še ni oglasil in so najbrže tudi ne bo. Že ve zakaj. Škoda — srebrnih kronic! d Najdeno: Dno 28. aprila t. 1. sem zjutraj ob 7. uri v vlaku dobil nahrbtnik z drobnarijami. — Kdor je zgubil, naj se pri meni oglasi. Jakob J e -k a v e c, 'Ig. Bela, p. Tupaliče. d Izgubil je ubog kmet dne 10. aprila t. J., ko se je peljal z večernim vlakom od Velikih Lašč do Novega mesta in šel potem •/. novomeškega kolodvora peš v mesto — ves izkupiček za edinega vola. Denar je obstojal iz 400 kronskih bankovcev. Najditelj se iskreno prosi, dn proti dobri nagradi vrne denar nn županstvo občine Bloke, Dolenjsko. d Čevlje kupujte samo z znamko »Peko- ker so ti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga Ljubkim, ■Breg 20 na drobno tudi Aleksandrova cesta 1. ST. VID NAD LJUBLJANO. Po dolgem čakanju in raznih težavah so se konečno odločila tukajšnja društva postaviti nov društveni dom. Načrte je zelo okusno napravil g. mojster Sršen iz Domžal, tudi stavbni prostor jo srečno izbran. Priprave so v polnem tiru, fantje iu dekleta tekmujejo v delu, tudi naši posestniki z veseljem vozijo skupaj stavbni materijal. Priprave so dozorele tako daleč, da se bo prihodno nedeljo položil in blagoslovil vogelni kamen. Ta znamenita slovesnost se bo vršila po sledečem redu: Po prihodu jutranjih vlakov gredo vsi udeleženci orlovskega tabora na Šmarni gori na slavnostni prostor, ki ni daleč od kolodvora. Godba zaigra orlovsko himno na kar se izvrši blagoslovitev. Nato ima kratek nagovor predsednik stavbnega odbora. Vsa slav-HOBt bo kratka, a tem bolj prisrčna. Stavba bo v ponos celemu št Vida in ognjišče naši ljudski kulturi. Bog daj blagoslova, našim pridnim ljudem pn vstrajnosti da se žo letos srečno dogradi. SELO. 22. april ostane neizbrisen v spominu vseh Selških župljanov. Sad enoletnega dela iu truda ter mnogih žrtev, društveni in družbeni dom, je čakal blagoslova in slovesne otvoritve. Blagosloviti bi g« imeli presvitli g. škof, a so bili nujno zadržani. Na-mestovali so jih preč. g. stolni kanouik Stroj. Kljub »elo slabemu vremenu se jo nabralo ogromno ljudi. Kamniški Orli so prišli z godbo. Pri slovesnem sprejemu v deliško Marijino družbo in vnčernieah je lila cerkev do zadnjega potička polna. 11 metrov de Iga in 8 metrov široka dvorana je bils. trikrat A* premajhna. Od daleč došli ljudje so žalostno odhajali, ko ni bilo več mogočo dobiti kakega prostorčka. Na vsestransko ž o 1 j o se bo proslava obnovila na vnebovhod popoldne po večernicahob 3. uri. JE2ICA PRI LJUBLJANI. Demokratski dopisnik je še vedno »hud« ker je naš volilni shod dobro uspel in ker jc n» jesenskem volišču toliko * naprednih« volilpev »zmanjkalo«. Ni mu prav, da so se javnega .shoda udeležili tudi akademiki- fie vedno javka po »Domovini«, ker so se naši drznili /. demokratsko »kulturo iu naprednostjo« navdahnjene razgrajač« /. njim vred postaviti na hladno. Ne pove pa, zakaj so U patentirani kulturonosci pripeljali na shod vso demokraisku-samostojno »armado« iz dveh občin s celokupnim tajništvom SKS iz Ljubljane na čelu. Pretepače le poiščite med svojo »bando«; (iz dopisnikovega besednjaka) našli jih boste dovolj, med drugimi tudi take, ki morajo kljub vsej »naprednosti« plačevati ka/.ni iz svojega sokolskega žepa v orlovsko blagajno, ker se posebno odlikujejo v rokovnjaškem napadanju mirnih potnikov. Povejte že enkrat v čem obstoja vaša neprestano hvalisana kultura, iu naprednost- Morda v denuncijautstvu, ki odseva iz vsakega vašega dopisa, uli v ponovno ponesrečenem ovaduštvu ...V CEH K L JE OB KRKI. Občinski odbor cerkljanski je v svoji seji dne 22. aprila t. 1. imenoval častnim občanom občine Cerklje poslanca Antona Sušnik« in cerkljanskega kaplana Mateja Tomarina. Oba gospoda sta si stekla velikih zaslug, da se je končno zgradil most na Krki pri Cerkljah. IZ DOLA PRI UliBUAtii. Dopisniku ^Kmetijskega lista«, menda z dno. 18. apr., ki mi očita, da mučimo v šoli otroke z umazano klcrikulno politiko, ker se upam zlasti starejšim učencem povedati, d% dosleden kristjan ne more naročati in brati veri Sovražnih časopisov, ne biti sovražnik duhovnikov, da vse to ukazujejo božje zapovedi, ko v ponavijavni soli agitiram celo za Mar. družbo iu ki,t. društvu — povem, da ml on s par versko brezbrižnimi pristaši liima glede pouka ničesar ukazovati, krščanski stariši se lahko pritožijo pri pristojni cerkveni oblasti, ne pa v Kmetijskem listu«. — O društvenem zastavonoši, nad katerim se dopisnik pohujšuje, bodi pripom-njeno, da Loboda Franc iz Podgore že takrat ni bil več član Orla, ne društva, ko je bival njegov ece že v Ameriki, je torej prav skoria, da dopisnik ni še pristavil, da tepe sedaj Loboda svojega očeta « tliogom društvene zastave. •— Dopisnik nuj v/um,, tudi na znanje, da naša poslovalnica kmet. zadruge ni nikdar še prodal« niti »a eno paro žganja, imamo v lokalu tudi protialkaholni plakat. — tukib »konsumnih«. društev, kjer se toči žganje, je pa * naši občini precej, jaz pa nimam finančne službe, da bi tganjarje preganjal, prepričan pa sem tudi, da je dopisnik, katerega pazncmti očesu ni nič prikrito, veliko bolj sposoben, ko jaz poučiti one, ki med sv. mašo zahajajo k Zidarju, tla to ni prav, ker je »klerikalna*, gostilna, zlasti, ker tudi sam pogleda cerkev le od zuuaj najraje, sicer bi slišal, kolikokrat se je že govorilo o nedeljskem posveče-nju, nastopil je pa že tudi Prerod proti tem grdim iuzvadam. — Zadnjo laž, kako silno da udriham čez Beričevce, češ da so silni stiskači, ker nočejo dajati za klerikalni društveni doni, si je pa dopisnik izmislil v popolni zmedenosti. Resnici na ljubo povem, da Beričevci prav radi darujejo tudi za društvo, mnogo jih jo društvenih članov, pri pritrditvah sodelujejo in se jih ttiui vtleležujejo; one beriško hiše, ki kažejo društvu sovražno lice, so redke izjeme. — O delovanju tukajšnjega gasilue-ga društva bo pa kdo izmed poklicanih spregovoril. — t) kozarcu i>a Lazih je pa podla liberalna Inž. — A. U., kaplan. RADEČ li Pit! ZIDANEM MOMU; Kdor teden •/» tednom marljivo prebira Domoljuba, lahko oj.;izi, div jc menda ui številke, kjer I,i »c bilo kake pritožbe zoper sedanje učiteljstie, če. ne v kakem članku pa v dopisu. — Ni čud«, <1« jo večina učiteljstva popolnoma odtujena ljudstvu, in mu naravnost nasprotuje in ga žali v njegovih najbolj nežnih in občutljivih verskih čin stvih. T»-ko je liberalno učiteljstvo sum o krivo, da učitelj ne more dobiti potrebnega ugleda med ljudstvom. — V»e to je že davno znana reč, ki pa vendar n«-!iciuu notarju Franc Burgerju še danes ue gre v fjavo. Pred kratkim je poslal župniku iz sosednje )».re notarski dopis, čegar konec se lak« glasi: -aj je učiteljstvo na deželi oni stati. ki mera skrbeti za pravo odgojo otrok, seveda pa se mu mora tudi iutsprotn;> preskrbeli potrebno zuupuujo ljudstva.- — Ali ste slišali, vi iupn:ki in kaplani p« deželi?! Vi, su 111(1 vi ste torej krivi v.,eh žulontnili i-azntc; in V i e pim v po (arah, ker nočete učitel.jstvu pre-skil.cti potrebnega zaupanja ljudstva. \i farji, vi bi morali lepo molčati, kadar vas bodo sramotili liberalni učitelji in učiteljice in mladino zapeljevali, potem p« hi morali reci ljudem, da s« že pridni in pridne, le spoštujte jih in ubogajte jih! — Dnino. ivrstuo, g. notar! — Hvala, hvala lepa za lak dragoceni nauk o ljubezni do bližnjega! -- Sam« !ega niste pomislili, da je to liberalni nauk ali l>« Bremen -Neu>York DfnMna zueza s krasnimi amerlSkloil triadnimi Earalkl. Neprckosnl po udobnosti, Cisto« in no lx-di-hI oskrbi, nagle In oarne ladje! „Oeorge Washington" „America•< „President Roosevelt" »President Hardirig4' Zahtevajte podrobna pojasnila in brodar« list« 215. Izboroa prilika za prevažanje blaga UNITED STATES LINES Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: Belgrad, Palata Beogradske Zadrug«. Podružnica: Zadružna zvena v Ljubljani. vo pri nas slednjo nedeljo, da k! smo 2 iu pol ure narazen. Že preje smo imeli srčno željo po lastni župniji, italijanska zasedba nas je k temu (Se bolj podžgala; ln ker so nam prevzvišeni gospod knezoškot! ljubljanski Anton Bona-vent." a Jeglič ob priliki birinoTauja maja mes a ). 1920 v Davci obljubili tozadevno pomoč, smo takoj pričeli s pripravami za zidanje novega župnlšča. Sezidano je lepo, moderno; zdaj se napeljuje vodovod in začetkom junija bo urejeno za stanovanje. Storili smo vse od naše strani; zdaj pa prosimo le še, da bi nam šli v dosego zaželjcuega cilju, blagohotno na roko (udi višja cerkvena in državna oblast. mrški, nikar p« uc krščanski! - Pa »e nekaj slo , časno pomoč po treh gospodih beguncih in od pozabili pri tem, namr<« da učitelja ljudstvo redi, , avgusta 1919 po g. župniku A. Hribarju iz Za- kakor tudi Vas, g. notar, da mora torej ljudstvu , legaloga, ki od tedaj opravlja dušno pastirst- »treči, kao sploh vsak javni uslužbenec, pa si bo • ........ potem že sam preskrbel zaupanje ljudstva! SV. DUH Piti STARI LOKI. Ako se piše kronika izrednih dogodkov v zgodovino, dovolite g urednik, da bilježimo i mi svoj zgodovinski dan. Kakor rečeno, čaft prinaša in odnaša solze in radost. Leta 1916 12. decembra so odpeljali naše bronaste zvonove. Solze so bile njih zadnji pozdrav. Ljudstvo pa je vtopelo pod -silno težko roko. In danes 14 aprila se zvonovi vračajo, sicer jekleni, ali vendar zvonovi. Od kolodvora do cerkve sprevod, mlaji, pozdravni govor zvonovom, govor na množico, ki kljub dežju ui imela obstanka doma. med pokanjem topiče.v, vse je bilo en sam iskren pozdrav zvonovom, ki se vračajo v svoje /vanje. Zvonovi so; , d, lis, a, skupna teža 2500 kg. Blagoslov no- i vih zvonov je bil 22. aprila po našem č. g. dekanu mraku ob asistenci našega rojaka č. g. Pilita rja, ki se jc kot prvi pobrigal, da se je pričela akcija za zvonove. — Zvonovi, bodite glasniki bratskih siti ljubezni, edinosti do Roga! Množite ljubav višjih ciljev, kot jih daje svet, naj v tem tekmujejo vsi, kot so tekmovali za zvonove in njih pomemben sprejem. Pozdravljeni zvonovi naši drugi, spremljevalci naši v radosti in tugi, zvonovi, zopet se glasite, k ljubavi božji nas vodite! TRERELNO. Z veliko žalostjo nas je napolnila vest, da nas bodo zapustili naš č. k. župnik Janez Hladnik. Kako so gospod res dober pastir, ki dajo vse za svoje ovce! Koliko revežem so pomagali, koliko žalostnih tolažili, koliko pisem in prošeuj spisali, zlasti med vojsko! Njihove dobrote in dobra dela so licštevihia. Zato pa čestitamo ftentvidčanom, da dobe takega gospoda. Gospodu župniku se zahvaljujemo za vse njihove dobrote, želimo jim srečo na pot in v novi župniji. Rog naj jim vse stotero povrne! IZ DAVČE NA ITALIJANSKI MEJI. Davča je gotovo v celi Sloveniji, če ne v celi Jugoslaviji glede razsežnosti eno izmed največjih sellsč ali vasi; dolga je cele debele tri ure in široka dve uri. Vsak kmet ima hišo z gospodarskimi poslopji v središču vse- TRATA V POLJANSKI DOLINI. Kot smo s sigurnostjo pričakovali, da bo pri nas »napredna« misel nazadovala, jc odločil 18. marec. Povesili so glavo »državotvorni« demokratje in njih ziiačajui privesek samostojni. Toda še je bdela v njih sila. Komaj so jih pozvali v »Jutru« s fermanoin oče Žerjav, so začeli z »dolom za uarod«. Pričeli so z »ljudsko« slavnostjo lia velikonočni ponedeljek, Da so naši kulturouosci »dušo« vneto napajali iu ogrevali v plesu, se pri njih »delu za narod« samoobsebi razume, da se vselej ti nad vse miroljubni (Domovina!) stepo — o tem že čivkajo vrabci na strehi, napredek pa znači vpeljani ravs iu kavs za bratsko slovo. Tako so se prvič poslovili gorenjski in poljanski Sokoli ua meji med velikonočnim pondeljkom in torkom in sicer s poleni in koli. — Napredek v napredku je pa bil poslovilni večer naše nepozabne sokolske veličine g. Rabiča. Tu je vzplamtela med so-kolskimi poglavarji taka ljubezen, da je načelnik tako krepko potipal s Štefanom starosto po slavi, da je tekla bratska kri. Spoprijeli so se bili tudi drugi bratje- Posedaj so se pretepali le člani, zdaj so pa pokazali, , da »učitelji« še prednjačij«. Iu ti naj bodo j vzgojitelji naše mladine iu naši kulturi prve-! boritelji. Oj te sramote! — Da podprejo na-. predno misel v smislu iermana, so ustanovili . po nekem zračnem narodnem jedinstvu napihnjeni državotvorci Orjuno, t. j. pretepa. : ško društvo, ki sme z batino ulivati pametnim ljudem zmote svojih možganov. Temu 'da gre naše sokolstvo tako ga zemljišča. Glavne dohodke imajo od živi- J je pripisovati, ( uoreje in iz gozdov. Poljski pridelki kljub j hitro »naprej«, ker naši Orjunci niso nič dru- ?«n»un,m P0,JC'». vsled visoke lege (800 do gega kot Sokoli, nazadnjaški med nazaduja- 1000 m nad morjem) ms« toliki, da bi jih ! Sitimi. V javnosti niso še nastopili razun nc- »ostavili i. 1878 blagoslovljeno lepo cerkev i nad zakonom. sredi soseske pri »Jemcu« v č. Naši ljubi ' _ tJospej, ki jo okoličani prav radi bažjepotno '< obiskujejo zlasti 31. maja iu zadnjo nedeljo Josip Lavtižar v septembru. Pri tem naj opozorimo okoli- ' ške vernike, da bo letos mesto zadnjega maja, kri pride ravno na praznik presv. Reš-njega Telesa, naslednji pondeljek 4. junija romarski shod in lin v<>č «v m«*- ii>lugov grič do vrh Blegbša, je segala «ot ?tiri urc 511 ,lve Uli šilok pol-|»0K do vrh Porezna v zasedeno ozemlje, v .i« na jugozapadu od Davče odre-j$fP 7 ,I1K.< ki jih pa upamo ob razmejitvi do-»iti nazaj. Ker so bili tedaj od svojih župnij v^S?«"1 briški, novaškt in leskovški Dav-arji iu so Imeli cerkveni dostop le na Zall-'og,.za nekatere 3 ure oddaljeni, so si zaželeli mojega duhovnik«, ki so ga tudi dobili v za- je zapel zvonec na porli, cijanski brat, oblečen v rujavi halji, mi jo odprl klavzuro in hipoma sem stal v tilioti rodovniškega življenja. Možni oboki križnatega hodnika so se vzpenjali nad glavo in njih gotska oblika je kazala, da so včakali že več stoletij. S hodnika mi je odprl brat vrata, ki so me pripeljala v cerkev. Njeni obsežni prostori svedo-čijo, da je to največja cerkev nn Kranjskem, dolga 60 in široka 2t$ metrov. Razdeljena v tri ladje ima 12 oltarjev, med katerimi je veliki oltar posvečen žalostni Materi božji. Blažena tiliota je bila razlita po božjem hramu, ko sem ogledoval njegovo dolgost in širjnvo, stopal i i ladje v ladjo ter premišljeval, kedaj jo bilo zgrajeno to veliko poslopje. Že se je večerilo in skrivnosten mrak se jo razprostiral po notranjščini, ko sem obstal pred temnordečo nagrobno ploščo, ki mi je povedala, da počiva tukaj opat Jakob Reinprecht (t 1020). Tri metre visoki pomnik predstavlja opata v naravo/ velikosti in v njegovem polnem ornatu. Oe bi imel vsak, ki je tukaj pokopan, svoj . spominek, bila bi vsa cerkev napolnjena z njimi. V življenju so si izbrali pokojniki samoto za svoj dom iu molitev za svojo tovarišico, sedaj prepevajo sveto hvalnice v nebesih. Od ustanovitve samostana leta 1135 pa do tistega usodnega dne 0. oktobra 1784, ko je cesar Josip II. razgnal samostansko družino, pokladali so blažene mrtvece v lo sveto zemljo, da je naraslo lijiii število na stotine in stotine. Tudi avstrijska vojvodinja Viridis, soproga Leopolda lil., počiva med njimi. Z eno potezo Josipovega peresa pa je bil samostan zatrt in izročen v svetno porabo. Njegovo premoženje sc je razpršilo na vse strani in menihi so. morali iskati stanovanje in zaslužek pri dobrih ljudeh. Toda zasijal je dan zmage. Stična je oživela v novih naslednikih, ko je prišla leta 1898 v roke opravičenim posestnikom. Beli menihi imajo dva velika pokrovitelja, ki nista pustila, da bi bila propadla njuna ustanova. Začetnik reda je bil sv. ltobert Molemski, ki je ž« leta 1008 v samotni Cisterci na Francoskem zasnoval prvotna pravilo cistercijanov. Kmalu potem se jim je pridružil sv. Bernard in od tega časa se je začelo v redu še lepše življenje, širilo se po mnogih samostanih in še obranilo do današnjega dne. Tudi stiški samostan je raztegnil svojo blagonosno delovanje na vse strani, ne sanio v dušuopastir-skem, temveč tudi v splošnokulturnem oziru, te tembolj, ker so ga ščitili papeži ter so mu bili oglejski očaki mogočni prijatelji. Velike misli so se porajale v samostanu in velika dela so so izvrše- ,Jih, te bolečine!" Malo Fellerfevega pravega Elza-fluida — in proč so bolečine. Drgnenje s Follorjeviui Elza-fiuidoni je prava dobrodejnostl Umivanje s X«'ollorjovim Elzaflul- • dom jači mišičevje in živce! Deluje antiseptično in osvežujoče! Prežene nahod in naredi neobčutljivega proti mrzlemu zraku! Za oči in ušesa I Zobe in glavo! Za vrat in usta! Za hrbet in ude! Za celo tolo izvrstno liišno sredstvo iu kosmetikum. Felterjev Elzafluid je veliko močnejši in izdatnejši kakor u francosko žganje. En poskus ziukstuje, da tudi Vi rečete: TO JE NAJBOLJŠE, KAR SEM KEDAJ OKUŠALI V vseh dotičuih poslovnicah zahtevajte samo pravi Elzafluid od lekarnarja Feller. Pri naravnih naročilih stane s pakovanlem In poštnino če so pošlje denar naprej ali pa po povzetju: 3 dvojnato ali 1 specialna steklenica 24 Din 12 dvojnatih „ 4 Specialno steklenico 84 Din 24 dvojnatih „ 8 špccialnili steklenic 146 Din 36 dvojnatih „ 12 Specialnih steklenic 208 Din KOT PRIMOT: Elza-obliž zoper kurja očesa 2 Din in 3 Din; Elza-mentolni črtniki 4 Din; Elza-posipalni prašek 3 Din; Elza-ribjo olje 20 Din; Elza-voda za usta 12 Din; Elza-kolonska voda 15 Din; Elza-šumski miriš za sobo 15 Din; G!ycerin 4 Din in 15 Din; Lysol, Lyso/orm 12 Din; Kitajski čaj od 1 Din daljo; originalno Radikuui francosko žganje 13 Din (velika steklenica): Elza-mrčesni prašek 7 Din; strup za podgane in miši 7 Din. — Za primot se pako-vanje ln poštnina posebej računa. Na te cene se računa sedaj še 5% doplaflila. Adresirati natančno: Engen V. Fctler, lekarnar, Slubiea Donja. Elzatrg št. 16, Hrvatsko. /ala v njem. Zato so bili stiski opatje upoštevani tudi na cesarjevem dvoru in imeli ondi vplivno besedo. Redovniki pa niso samo molili, temveč so orali tudi celino iu puščavo preobrazili v rodovitno zemljo; bolje je namreč, Kdor ljubi resnico, mora biti vesel, da jo izve.« Lahko si torej jnislimo, da je imet poročevalce, ki mu niso govorili resnice. Hvalimo Boga, da je svetovna zgodovina tudi Bvetovna sodba. Bobri duhovniki so propadli med množico ljudi, ki niso bili dobri, ampak ne za vedno. Zelja, naj se vrnejo cistercijani v svoj prvotni dom, se je vzdrževala tako dolgo, da se je naposled vresničila. Mogočnjaki so dali iz rok svoje žezlo in padli s prestola, preganjani pa so dobili nazaj svoje pravice. Žalostna doba zapuščenosti naj je porok lepših dni. Pri večerji bi bil rad govoril z redovniki o marsičem, toda vladalo je strogo molčanje. Potegniti so si pokrivala čez glavo in poslušali sobrata, ki jim je citat o krščanskem socijalizmu. Glavni redovni ustanovnik sv. Bernard je zapisal namreč r svoji knjigi »De considerationec (o premišljevanju) tudi sledeče besede: »Miroljubnost kaže, da imaš dobro srce; potrpežljivost svedoči, da zaupaš aa Boga; molčečnost pa, da imaš krepak značaj.; Ta izrek naj bi imel povsod veljavo, ker zna le malokdo veliko in prav govoriti. Drugo jutro sem se nekoliko bolj seznanil s samostansko cerkvijo. Ohranjenih je Se nekaj romanskih oken, ki kažejo, da so iz 12. stoletja. Prvotna cerkev je bila namreč zgrajena kakor bazilika v romanskem slogu; posvetil jo je oglejski očak Peregrin leta 1156. Opat Jakob Reiprecht, če-gar nagrobni spominek smo že omenili, jo je pa v cačetku 17. stoletja popolno prezidal v baročnem slogu. To prezidanje je bilo sicer moderno, toda ne posebno srečno ker bi bilo veliko bolje, ako bi se bil ohranil slog stare bazilike. Zadnji stiški opat Frančišek baron Taufterer (1764—1784) jo je oskrbel z večinoma novo opravo. Ko so prišli leta 1898 zopet cistercijani v Stično, našli so samoumevno mnogo zanemarjenega. Začeli so z vso vnemo novo delo in z velikimi stroški spravili zapuščena poslopja v pravi red nazaj. Stična, ti staroslavni knežji samostan, kakor bo te papeži in cesarji nazivali v svojih potrdilnih pismih; ti, ki si v težkih turških bojih večkrat sovražnika premagal in se tudi vspešno branil Lu-trovi veri, razcvitaj se v korist sv. cerkvi in v blagor našemu narodu 1 Rasti in širi se kakor hrast, ki ga ne more zadrževati grmovje. Vi pa, slovenski mladeniči, ki bi želeli po vzvišenem redovnem življenju, potrkajte na samostanska vrata in dobri očetje vam je bodo z veseljem odprli. Potrebujejo namreč naraščaja, da bi sicestercijanski red prišel do tiste veljave, ki jo jer imel nekdaj. Sedanji vč. prior doktor Avguštin Kpstelec je zastavil vse svoje moči v prospeh samostana. Dobro bi došli ne same mašniki, temveč tudi bratje, ki bi oskrbovali samostan z delom svojih rok. Vi mladi roltodelčiči, ki hočete postati možje molitve in možje dela, kje najdete lepši delokrog kakor tukaj? Kdor se odpove kaki stvari, pridobi lahko kaj drugega, več vrednega. Svet človeku itak ne nudi ni« dobrega. Ni srečen tisti, ki livi v zabavah, ampak oni, ki gre za višjimi nameni. ZOBOZDRAVNIK - SPECIALIST M. U. DR. IVAN DBLAK Ljubljana. Stari trtf St. 34 (nasproti Šentjakobske dekliške šole) ORDINIRA od 8.—12. dopoldne in od 2.-5. popoldne. 3f Njiva. Poučna zgodba za kmetiško ljudstvo. Spisal I. M o h o r o v. (Dalje.) »To ni nič! Zdaj se bomo igrali nekaj novega. Sveto Genovefo!« Nežica prime Tinčka in pravi: »Ti si moj Boleslav, to je bogat bolesti, jaz sem Genovefa, Janezek je Golo. Janezek, ti pojdi zdaj in se skrij! Potem te pokličem.« Golo gre in se skrije na njivi za kozolec in ima srečo, da pri tej priliki ujame domačo mačko. To hiti takoj naznanjat Genovefi in kliče: »Nežica, kaj ne Golo ima psa. Bo pa mucek pes.« »Ne,« odloči Nežica, »mucek bo košuta.« Tinče-Boleslav, to je ,bolesti bogat', se iznova razveseli: »Košuta 1« Morda sluti maček kaj hujšega, nego usodo, igrati košuto, zato šine Nežici iz rok, Tinku skozi noge in v polje. In zdaj lovita Genovefa in Golo košuto, dočim si potisne Boleslav, to je .bolesti bogat', prste v usta in čaka. »Veš kaj,« meni upehani Janezek Nežici, »bom pa jaz košuta.« Nežica je zadovoljna z Janezkovo izpremembo in hojo po štirih, Tinko pa se ga toliko ustraši, da se umakne za korak in zabrodi sredi v vodo in pade. — »Nežica, Janezek, Tinko!« zakliče mati iz bajte. Prestrašeni posluhnejo otroci, Tinko zaduši solze in jok. Nežica leze prva iz dolinice, zanjo Janezek in Tinko. Mati jim je prišla nasproti in viče, ko vidi Tinka. »Packali nismo,« opravičuje Nežica mokrega brata, »igrali smo se sveto Genovefo.« Malo prepira, malo kujanja, malo joka, ker je treba Tinka preobleči, in zopet je sloga v bajti in veselje. Mala Je-lica se je vzdramila. Mati jo posadi v mal otroški voziček in zdaj ven. Po poljski poti malo na izprehod z Jelico. Nežica je konj, Janezek je voznik, Tinko, ki bi ae sam rad vozil, se kisa pri materi, pa jo nazadnje ubere za vozom in voznikom. Jelica sedi resna v zaboju sličnem vozičku in govori v jeziku, ki ga nihče ne ume: »Peke, maja, oka, piči« V bajti pa sedita Anže in žena ob oknu. On šiva in ona plete. On je resen in ona molčeča. Potem meni Anže: »Kaj je rekel Kobiljekar, kdaj bo oral?« »Jutri,« odvrne žena in znova molčita. — Če bi imel Anže delo, bi se razjezil, da mu Kobiljekar nagaja, ker pa bo čevelj še ta večer gotov, ne ve, kako bi začel govoriti o svojem sklepu. Zvečer še-le, ko mu je kmet utrgal groš pri plačevanju, ima priliko, da se razvname in razodene ženL »Tja do jeseni bi še ostali na bajti, potem pa ne dneva več.« 2ena je zamišljena in ne reče nobene, Zdi se, da prisluškuje otrokom, ki rogoi vilijo pred hišo in se smejejo veselo in vičejo neugnani, ker so se ravnokar na> pasli do sita. »Ti nič ne rečeš,« vpraša Anže ženo, »Saj imamo njivo, kaj bo ž njo?« od. vrne ona. »Oh,« odvrne .on, »ta kos zemlje, Prodal bom. Čemu pa nama je? Za prvo silo bo treba v mestu takointako nekaj denarja.« Ona prikima, dasi ji je težko. Za nje. no borno doto sta bila kupila ta kos polja, Kako ga je ljubila ona. Bajta ni njena, pa jo ljubi, poljece je njeno, pa ga no bi ljubila? Anže opazi ženino bolest in meni: »Morda pa niti treba ne bo prodajati. V par mesecih nekaj lahko deneva na stran. Njivo bova dala v najem za nekaj let, če bi se kaj vrniti mislila.« »Dolgčas bo v mestu. Lepo je tu!« »Lepo,« pravi Anže, »ampak v mestu je lepše in boljše. Le pomisli na otroke/ Ali jih moreš kam dati na kmetih? V mestu jih dava v šolo. Pa ravno zaradi otrok, vidiš, mi je. Bogve, kako jim bo še dobro, Doma bi se ubijali do smrti, služili bi in garali tujcem. V mestu bomo lepo vsi skupaj, no, in če ne bodo za šolo, se marsikaj lahko prebere zanje. Vsak stan v mestu je boljši kot pa bajtarski na deželi.« Ona posluša napol Anžetov glas, napol šepetanje svojega srca, ki ji govori, da ne v mesto. »Če zbole,« govori Anže dalje, imaš na kmetih koga, ki bi jim mogel pomagati? V mestu pokličemo zdravnika, blizu je, zastonj zdravi šolsko mladino.« Žena se ozre v kot, kjer leži v zibelki Jelica; mož opazi njen pogled. »Le meni veruj, za to malo bo tudi bolje. Pri takem otroku je treba spremeniti samo zrak, pa se okrepi.« »Bog daj,« misli žena in se trudi, da bi verjela. Potem pa pravi: »Anže, če že zares misliš, vsaj Ko-biljekarja prej prašaj za svet.« »Kobiljekarja?« se začudi Aleš, >Kaj ti v glavo ne pade. 'fta bi mi prav svetoval! On že ne! Vem, da mu ne bo prav.« Anže bi rad vzbudil v ženi nezaupanje do Kobiljekarja, ki je njen krstni boter. Ona bi za ves svet rada, da bi Kobiljekar odločil, svetoval. Zato je rekla vdano in proseče: »Tako sem rekla, ker mislim, da bi bilo grdo, če bi mu nič ne povedala, Glej, njive mu ni bilo prav nič potreba nama prodajati, pa jo je vendar dal —« »O, le ne boj se, da je trpel škodo,« »Pa je nama vendarle dobro storil.« On se vznevolji: »To vse nič ni. Odločiti se je treba« mahedrati na levo in desno, kam pa to pelje? Če misliš, da naj greva, prav, poj' dem jutri odpovedovat Kobiljekarju!« Ona je mirno vdana, ona ve, da bi bil mož nesrečen, če bi se uprla njegovi nameri. Morda pa je sploh božja volja in ima Anže prav. Oh, zaradi otrok! Prav gotovo ima prav! — »Stori, kakor hočeš!« »Torej pojdemo!« odvrne on, »Samo ia ne bo kakih očitanj kdaj, čc ne bi šlo koj, kakor namazano.« Karajoče upre ona vanj svoje oči: »Anže, ali sem ti že kdaj kaj očitala?« »Vem, da nisi,« odvrne Anže in se dvigne. Tesno in nemirno mu je pri srcu. Sel bi, poiskal družbo, sedel za merico vina in se razgovorih Tako prijetno postane nato človeku ... Zunaj pred bajto vriščijo Nežica, Janezek in Tinko. Tinko je že siten, ker je zaspan. Ko ga podi Nežica spat, je še sit-nejši. Zato ga vzame Nežica v naročje, sede na tnalo in ga pestuje. Janezek ji zleze na hrbet in hoče od nje, naj pripoveduje. Ona hoče pripovedovati,če ji zleze s hrbta, da ne bo padel. Prva zvezda sine na večernem nebu. ona stegne ročico in pokaže na njo in pravi: , »Poglej zvezdico! To je mala lučka /ia nebeškem oknu. Če bi imeli tako velik, velik daljnogled, bi videli v nebesa.« »In kaj bi videli v nebesih?« »Videli bi dušo tistega človeka, ki je umrl to minuto ...« * III. Slovo. Večer je bil zgodenj in mrzel, Neža ie netila ogenj za večerjo, otroci so razgrajali v bajti za pečjo. Anže je bil pri Anžoncu. Jemal je slovo in dajal za vino. Tudi ženo z otroci je bil vzel s seboj; ko pa se je bilo začelo mračiti, se je vrnila žena z otroci. Zdaj, ko je netila, so ji bile oči proti volji rosne. Zdaj je zanetila ogenj za večerjo. Jutri ob tem času bo ognjišče prazno, mrzlo. Bajta, ki je videla toliko, mlado ljubezen, prvo materinstvo, bolečine, strah in veselje, bajta, ki je do-zdaj odmevala od krika, četvero mladih grl, tiha in zapuščena bo samevala od zdaj sredi polja sredi med orjaškim orehom in krivovejnato hruško tepko in jablanama kosmačkama. Samoten bo cvetel bezgov grm zunaj ob drvarnici in če požene solnčnica na vrtu, bo samotno sijala v dan in jeseni samotna uklonila težko semenasto glavo ,,, »Bog daj dober večer!« Neža se je prestrašena ozrla. Pred vrati je stal gruntar Kobiljekar in kimal z glavo. » Oh, moj Bog,« je vzkliknila, »ali ste vi?« »Kaj se me bojiš?« je dejal in vstopil. »Zakaj, bi se bala,« se je izkušala nasmehniti, pa si je morala istočasno s predpasnikom čez oči: »Zakaj bi se vas bala, boter?« On je sedel na ognjišče in gledal mimo nje na vrata in vsakdanje vprašal: »Večerjo kuhaš?« S hrapavim glasom je pritrdila. Potem pa so jo posilile solze in je prijela Kobiljekar jevo desnico in rekla: »Boter! Še nikoli mi ni bilo tako hudo!« Kimal je in se jezil: »Nogo naj bi si bil zlomil mestni Aleš, preden je prišel čvekat. Tak-Ie tepec, pa !>n le najde, ki mu verjamejo.« (Dalje.) Sveti - goni - greje najceneje mr elektrika zato naj vam jo nemudoma solidno in ceno napravi domače elektrotehnično podjetje Jože Markeš Jesenice štev. 54, Gorenjsko. J oooooooooooc OOOOOOGOOOO oooooooooo ooooooooo 9- Kdor želi slovensko ali nemfiko iiarijioniko lastnega ali Luba-sovega Izdelka, na] se obrne na F. HUCLEH Izdelovale!] harmonik Drenov grič p. Vrhuibo Za odgovor Je priložiti znamko. UjtJHtL ^»f tiafiJ t ft>/nm J n t» ;; i iji» t>ji i/t n A ▲ A A A A ▼ TT ▼ ▼ T A AA AAA ▼ ▼▼ ▼ ▼ ▼ Največje transportno podjete sveta Evropa * Canada * Amerika Samo 4 dni na odprtem morju. Najbrza in najbolja zveza preko Ham« burga, Antverpena in Cherbourga z glasovitimi EMP-HESS parobrodi na dvostroke vijake. Odhod vsako nedeljo. Daljna pojasnila glede voznih cen, odhoda, potniškega vizuma, prtljage, predpisov naseljevanja v Kanadi in Zedinjenih državah daje AGENCIJA CANADlAN PACIFIC, Zagreb, Jurišičeva 30 JOSIP ZIDAR, Wllsonova (Dunajska) c. 31. t* Trgovina z mlinskimi siti in mannfaktnro Anton Schuster V zalogi so najboljše vrste Ljubljana, Stritarjeva tilica 7 se;ie preseUla M Mestni trg št. 25 Reifi Frank, Ziirrich nasproti mestnega magistrata mmmmimnmmim^^ Šmarješke toplice Izborno zdravilišče proti reomatlzmn, protlnu, iločnlm boleznin - 30*5° C 12 km od Houega mesta - Tik kopalilCa krasen gozd Popolnoma preurejeno — Moderne sobe — Izvrstna kuhinja _Najboljša kranjska in štajerska vina — Ob torkih popoldan zdravnik na razpolago — Voz k pol 11 u vlaku — Cene izredno nizke — Sobe od Din 15'- viSje — Kopelji od 2'SO do Din 6'- — Perilo posebe) Za mnogobrojen obisk se priporoča Ana ZlCkar, hotelirka In upravlteljica toplic v SmarJaH pri Novem mestu (poprej y Mariboru) Pojoč, prstani Conble verižico S enskc ii e Bulilbe 2c:; e ure Uhani KcjstiicjšaUjcv!! i ur.zlslrlrein | srebrnine p< ČUDEK, LJUBLJANA 22, Prešernova 1 Specialist za notranje in pljučne bolezni ordinh-a v Cegnarjevi u!'ci štev. 4, nasproit deželne bolnice. 2324 Preklic! Podpisana IVANA PREBIL, posostnikova žena » PODSMRKKl St. 34, preklicujem one žalitve, ki sem jih govorila o gospe j Frančiški JARC i/. Stranske vasi št. 24, ter se ji zahvaljujem, da je da mojo prošnjo mi odpustila in odstopila od tožbe. Ljubljana, dne 30. aprila 1923. IVANA PREBIL. ^ KUPI VSAK! ,K> znižanih cenah manuiaklurno blago za spomlad in poletje v trgovini ANTON SAVNIK, Skofja Loka, Glavni trg. 2099 Pozor! ženini in neveste! Najboljši nakup MODROCEV iz žime, modroccv »a PERESIH. — Dobi se najccncje in najtrpežneje pii TVORNICI MODROCEV Peter Kobal, Kranj, Glavni trg. ZAHTEVAJTE CENIKE! Znanja v svrho ženitve želi 40 leten, samostojen, samski trgovec z gospodično ali vdovo brez otrok, primerne starosti, katera ima na prometnem kraju vpeljano trgovino ali ja ieio pripravne prostore ali pa temu primerna ' sredstva. 7a tajnost se jamči. ■— Lc resne cenj. ponudbe jc poslati na upravo Domoljuba'! pod cŽENITEV.; 2572. Naprodaj je: SPAI.NO SOBO ter več KOLESNIH DELOV pri M. R. PLEVEL, Stavbeno in pah. mizarstvo in irgovina z me5. blagom, PRESKA p. Medvodah. Boljša družina v L-ubljari išče zdravega dekleta v starosti do 30 let, ki zna kuhati, ljubi otroke in zna opravljati vsa ostala gospodinjska dela. Naslov sc izve v upravi »Domoljuba« pod št V'1'.o 2539. IŠČEM KIIHAF IT C za VEČJE POSESTVO blizu L|ublan.\ ki zna kuhati. kmečko in malo boljše ter kruh peči in ie pridna ter poštena. Istotam sprejmem DEKLICO 14—15 let staro kot pestunjo, ki ima v«e':c do otrok ter je pridna, poštena in mutna. Plača po dogovoru. — Pismene ponudbe na upravo lista pod šifro l "I I n vi I kupi usnje na sejmu v Brevicah, Žužemberku, Sodražici in Z.ivoiiu oii S. na stojnici Franc Perice. j IŠČEM ZANESl JI V EG A ' um Pravi italijanski brusi KOSE ss dobe pri SEVER & KOMP., i Ljubljana, Woliova ulica št. 12. 2})} EKE n BIBMANCE V VSEH VF.11KOSTIH IN BARVAH !'ri pisni, naročilu zadostuje navodila starosti. — Največja izbira DRAGO SGHWAB t.ianiiiaktuia, moda, koniekcija LJUBLJANA, DVORNI TRG 3 in za POLJEDELSKO DELO; plača po dogovoru. — Naslov: FELIKS STARE, Kolovec, p .Radomlje. 2173 poceni blago ■ solidno češko robo iz prvih virov, SUKNO za m i-ške obleke, za ženske volnene ŠEVIJOTK in | KAMGARNE v vseh barvah in širinah, najrazn-i-vrstnejše belo blago za perilo, potem dve jnn široko za rjuhe, gradi za žimnice, riami/ne prte in prtiče, ugotovljene moške srajce, kravate, ovratnike, nogavice, rute in šerpe ter še mnogo drugega d05£p.ri M, Malavasič na Vrhniki 2357 Zdravilna zelišča KUPUJE po dnevnih cenah V. H. ROHRMANN, Ljubljana, Sv. Petra c. 27. sJKatts- ■ f arhi ,n v-» p ; • n mora posiliti »ko porabliiti L moia i-.a:!ioi|.-i pivi/Uis. io snlošco hvaljena sredstvi j;i)l proti pri;*i;.-:n Imitiin mišim S K, za podgane ,3 K. za i'.č;-.ii>i vi'is, za stcni.ce 28 K, uničev. mo-lic v Ii'. in "0 K, proti mre.--. 10 ;n .-0 K, mazilo proti ušem pri liutUh in pri živini K) K, za uši v obleki in perilu 10 in -0 K. tinkl. proti riro.su na sadiu ,n na zeleni. 1" i!- 1\. proti mraviiam ln in 20 K. Prcprod. popunt iVvlja po povzetju Zavod za eksp: M. Ji,.\KI;R, Pclrir,».l.a ul. 3, ZAGREB I. Hoiesa m ves 'Jam nudi najceneje 3.S01'8S, Ljubljano Pnlacii ujuiilj. Hi-sii. bnnke. ČUDILI »s l.osii- tudi Vi nizkim i cmill. j,o katerih so prodaja milino, volna, platno .'Olir. modrovina. Mai oti-nu, robci in aploh v»» nuiiinfnktarnn roba i veletrgovini K. 5TERMECKI, Ce'je, knlcradobiva stalno vetikan«ke poiil.iatvo robo direktno iz prvih svotov- nih tovarn. ZAHTEVAJTE CENIK. izdaj« konzorcij »Domoljuba«. Odgovorni urednik Anton Sašnik v Ljubljani. Tiska Jugoslovanska tlakam«-