'Pohlina plačana v gotovini IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. r/c, H. h posamezni številki Din 1'SO. T TRGOVSKI l, £5*&sopf& mm trgro^vlno^ lodhusirijo In obrt •.Ufcdnišlvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. 0 Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leto 90 D, za četrt leta — Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.933. 45 D, mesečno 15 D; za inozemsivo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani. LETO VIL Hev. SS3 LJUBLJANA, dne 2. februarja 1924. telefon 5!ev. 5S2s ŠTEV. 15. Delegat ministra financ dr. K. Savnik: Plače in penzija civilnih drž. usluzbanca^ v Sloveniji. Če se oziramo nazaj, ne najdemo :z lepa vzgleda, da bi se biii privredni krogi posebno zavzemali za zboljšanje materijalnega položaja državnih nameščencev. Nasprotno — dasi se nam zdi cela večnost, čas še ni tako daleč za nami, ko se nam je bolj ali manj odkrito dalo občutiti, da smo v primeri z našim delom celo predobro plačani. Ce se je torej slika v zadnji dobi temeljito spremenila in je priznanja vrednemu apelu, ki ga je bil naslovil na državno upravo v prid javnih uslužbencev g. Jelačin ml. na protestnem shodu hišnih posetnikov dne 13. jan., sledil sedaj na predlog g. dr. Windischerja tudi tako odličen faktor kakor zbor pri-vrednih krogov v Zagrebu kot mani-festant celokupnega podjetništva naše države, je to pač najboljši dokaz, da je kriza stopila v opasen stadij: ne da bi hotel podcenjevati človeško lepo stran, ki se kaže v tem zanimanju za našo usodo, mislim vendar, da se ne motim, če vidim v njem predvsem izraz zdravega instinkta naših privrednikov, da ne gre samo za krizo uredništva, ampak v nič manjši meri tudi za krizo uprave, — za krizo, ki se bo v prvi vrsli maščevala v gospodarskem življenju. Tudi pri nas se že kažejo sumljivi simptomi, od katerih je rastoča apatija osobja le najvidnejša ... Ce pa ni več razsodnega in pravičnega človeka, ki bi tajil potrebo remedure, ki naj se danes rajši izvrši, nego jutri, je tem potrebnejše, da vsi skupaj trezno preudarimo financijelne možnosti zadovoljive rešitve. Kot prispevek k temu vprašanju naj služijo podatki, ki jih po avtentičnih virih navajam v sledečem pregledu in ki se tičejo izključno Slovenije. V enajsimesečni budgetni periodi od 1. avgusta 1922 do vključno 30. Junija 1923 je samo ljubljanska delegacija izplačala: 1. na rednih prejemkih (plačah, honorarjih, mezdah) in draginjskih dokladah aktivnih nameščencev civilne dižavne uprave v Sloveniji Gz-vzemši pošto, železnice, carinarnice »n monopole): mii. Din t. pravosodstvo .... 13-22 2. prosveta in vera: a) osnovne šole .... 40-45 b) ostalo osobje (vštevši duhovščino in narodno gledališče)....................18-83 3. politična uprava tz železniško policijo) .... 9-90 5- zdravstvo.......................6-16 S- finančna uprava .... 22-43 gradbena direkcija . . . 4-53 £ kmetijstvo.......................3 02 «- šume in rudniki . . 1-14 9. trgovina in industrija . . 2*48 10. socijalna politika ... 1-23 11. inšpekcija in borza dela . 0-25 12. agrarna reforma .... 0-43 Skupaj . . 124 07 IL na civilnih in vojaških pojninah (vštevši draginjske . doklade)..............m*l- Din 34-88 Pod II. so šteti vsi vpokojerici, ki ■obremenjujejo Slovenijo, t. j. oni državni in bivši deželni uslužbenci Mučitelji), ki so ob upokojitvi sliž-bovali v Sloveniji ali imajo — to velja za, vojaštvo in od bivše Avstrije prevzete penzioniste — v Sloveniji ^domovinsko pravico. Celotna obremenitev je torej znašala: ad I. lakiivni prejemki) . 124-07 ad II. (penzije) .... 34-88 skupaj . . 158-95 mil. Din v 11 mesecih ali mesečno povprečno 14-45 mil. Din, kar bi dalo 173*40 mil. Din na leto. Pri tem pa je opozoriti, da so se draginjske doklade s 1. marcem 1923 zvišale in so torej v h zvišani izmeri v navedenih vsotah vpošle-vane le za štirimesečno dobo od marca do konca junija 1923. Diferenca ni mala in je znašala samo za to dobo okroglo 9-4 mil. Din. Če hočemo vedeti celoletni povišek, je treba vkalkulirati še dve tretjini leta ali 2 X 9-4 = 18-8. Dalje smo za gotovo ne bogato odmerjene predujme na zvišane plače izdali v januarju okroglo vsoto 2-6 mil. Din, ki se bo v sledečih mesecih sicer znižala, ker dobe odslej predujme samo prevedeni. Četudi pa računamo prirastek samo z. 2 mil. mesečno, dd to 24 mil. na leto, torej že pri današnji izmeri vsega skupaj okroglo 173 + 18 (- 24 = 215 mil. Din — za samo personalno režijo gotovo lepa vsota, za katero bi vsi direktni davki v novi izmeri (z izrednimi pribitki vred) komaj zadostovali. Resnica je, da bo redukcija, ki je sedaj v teku, nekoliko olajšala breme. Bistvenega efekta pa trenutno ne bo imela, ker gre deloma le za prenos postavk na penzijski etat, in se bo vsaj en del odpuščenih moral obdržati z dosedanjimi prejemki kot pogodbeni nameščenci brez pravice do penzije. 5rez dvoma je tudi vsota penzij še izredno velika, ker so všteti tudi penzionisti, ki jih moramo plačevati le kot nasledniki avstroogrske monarhije. Toda, še mnogo prej, nego se znebimo te dedščine, ki se le polagoma manjša, bo treba skrbeti, da se regulirajo sramotno nizki prejemki takozvanih kronskih penzio-nistov (t. j. onih, ki so bili upokojeni pred prevedbo kronskih plač na dinarske); tem se bodo prej ali slej pridružili po tej prevedbi upokojeni nameščenci, ki iz enega ali drugega razloga nimajo pravice do penzij po novem uradniškem zakonu, ker ni verjetno, da bi se mogla dolgo držati razlika. Tudi od te strani torej ni pričakovati bistvene olajšave. Edina resnična šansa je sistematična finančna reforma, ki bo zahtevala od finančnega ministra in skupščine znanja in energije dovolj, da nove žrtve — kolikor bi b[le neizogibne — racjonelno in pravično porazdeli in se torej predvsem ozira na sedanje neenakomernosti obremenitve, od publike pa pripravljenost, da doprinese te žrtve. J. Zadravec. Mlinarstvo v Jugoslaviji. Po vesteh dnevnega časopisja bi se imel te dni vršiti v Beogradu sestanek zastopnikov jugoslov. mlinske industrije, na katerem bi se naj razpravljalo o težkočah mlinske industrije in sestavilo predstavko, naslovljeno na pristojna ministrstva s preciziranimi stvarnimi dokazi o neznosnem stanju te, poleg drvne industrije najvažnejše panoge našega narodnega gospodarstva ter s predlogi, kako odpomoči našemu, pri sedanjih razmerah težko prizadetemu mlinarstvu. Vzroki današnje krize so bili že neštetokrat objasnjeni, žal dosedaj vedno brezuspešno. Kljub boju, katerega vodi hrvaško časopisje, predvsem izborno in-informirani Jugoslovanski Lloyd, je prišlo v zadnjem času do skoraj popolnega zastoja v mlinarskem obratovanju, čegar vzroki pa tiče predvsem v konstantnem onemogočanju izvoza. Izvozne carine na žito so še vedno v nesorazmernem stanju z onimi za moko in ne bo trajalo več dolgo, da bomo v naši agrarni državi prisiljeni, poiskati si zaščito pred uvozom tuje-zemskih mlevskih izdelkov. Naši sosedje — in pri nas pride v tem oziru v prvi vrsti Avstrija v poštev — znajo porabljati take prilike z večjim razumevanjem. Njihova industrija uživa zaščito — in še pred nedavnim smo čitali, da je Avstrija, ustrezajoč zahtevam domače mlinske industrije, povečala blagovni prometni davek na uvoženo moko od dveh na 8.4%, dočim je ista omenjeni davek za uvoz žita zvišala le od 1 na 2%, torej za en odstotek. 2e samo ta konstatacija potrjuje, da je pod obstoječimi razmerami vsak izvoz izključen in da je treba najti izhoda, če se noče našega mlinarstva namenoma uničiti. To pa ni edini vzrok sedanje krize. V zadnjih mesecih se je v pasivne krajenaše države uvažalo velikanske množine mlevskih izdelkov iz — Italije — in to carine prosto menda samo } zato, da podpremo našo prijateljsko razpoloženje napram sosedni Italiji. Če se temu pravi štediti in če je morda ta praksa ix stališča zaposljenja naših delavcev ter iz davčnih ozirov opor-tuna, potem se pač neha vsak zdrav razum. Ob tej priliki hočem pribiti samo dejstvo, da so naši mlini kakor v kvantitativnem tako v kvalitativnem oziru zmožni prenesti vsako konkurenco in da je vsako drugačno mnenje prazen izgovor napredku te gospodarske panoge nenaklonjenih činiteljev. Še tretji razlog je, ki tlači našo mlinsko industrijo, ki pa tlači obenem v enaki meri tudi vse druge panoge narodnega gospodarstva. Denarna kriza, ki postaja od dne do dne hujša, ugonablja naša podjetja, kreditiranje mlevskih izdelkov na eni stra; ni, na drugi strani pa vnaprej plače- vanje blaga onemogočujejo uspešno delo in napredek. Prelaz iz te sibiacije pa menim, da ne bi bil tudi pri še iako neznatni uvidevnosti g. fin. ministra nemogoč. Da trgovska javnost izve v kako de-solaten položaj so obstoječe prilike privedle naše mlinarstvo, naj omenim nekoliko statistike iz peresa uglednega hrvaškega mlin. strokovnjaka. Mlinarska industrija v Jugoslaviji prenese dnevne produkejske zmožnosti do 850 vagonov. V tej kapaciteti niti niso všteti majhni mlini za plačo, izvoz moke v Avstrijo pa je znašal v prvi polovici preteklega leta 614, dočim je izvoz ogrskih mlinov v Avstrijo v istem času presegal 4000 vagonov. Če cenimo toraj celoletni jugoslovanski izvoz moke na 2000 vagonov, odgovarja ta številka dejstvu, da je bila jugoslov. mlinska industrija v letu 1923 skozi 2\‘‘> (beri dva in poi) dneva zaposlena za izvoz. V poštev pride sedaj šele potreba tuzemstva. Cenjeni čitatelji si lahko predočijo, komu naj melje v tuzein-stvu stotine trgovskih mlinov pole§r tisočerih manjših mlinov namenjenih, za kmetsko porabo? Brez pomisleka verjamem vodilnim krogom mlinske industrije, da znaša zaposlenost jugoslov. mlinov komaj 10 od sto faktične dnevne kapacitete. Da je pri teh okolnostih razmeroma najhujše prizadeta slovenska mlinski industrija, je jasno kot beli dan. Silni naval baških in banatskih mlinov, popolnoma onemogočen izvoz, prometne in druge težkoee pri dobivanju žita, pomanjkanje sredstev za nabavo žita in dolgotrajno kreditiranje so pač argumenti, spričo katerih bi tudi slepec sprevidel, da preti našemu nekdaj cvetočemu mlinarstvu usodepolen konec. Znižane izvozne carine na moko, uvedba uvozne carine, olajšanje denarnih razmer, odprava deljenja tari-fov med progo bivše južne in državne železnice ter znižanje tarifov za prevoz žita iz Baške v Slovenijo so v glavnem predpogoji za uspešnejši razvoj mlinarstva v splošnem ter s posebnim ozirom na slov. potrebe, ti predpogoji so obenem nujne neodložljive postavke za zaposlenje našega delavstva ter konečno za ojžrttenje naše itak že malo da ne docela izčrpane davčne moči. Višjega deželnega sodišča svetnik dr. Edvard Pajnič: Kolebajoča vrednost denarja in pravne razmere. IKonec.) Dejstvena stran ugotovitve — a spada semkaj zlasti tudi ugotovitev volje obeh strank — ni utemeljena z navedbami, katere bi bile v protislovju s spisi. Zaključkov, pa naj so dejstve-ne ali pravne narave, z vidika revizijskega razloga št. 3 § 503. c. p. r. sploh ni moči izpodbijati. Zoper pravno stran ugotovitve ni pomisleka. Ni zakonitega zadržka, da se ček in ž njim združena terjatev od enega upravičenca odda drugemu potom cesije, ako je taka njuna volja. Na tej podlagi razlogi prizivne sodbe pravilno izrekajo, da jamči cedent (to je toženec) cesijonarju po smislu § 1397. o. d. z. Napačen pa je na to zakonsko določbo se skličujoči nadaljni zaključek prizivne stopnje, da mora toženec vrniti tožeči stranki cesijsko valuto 56.750 Lit. Po pravici pobija revizija ta izrek kot pravnopomoten (§ 503. št. 4 c. p. r.). Po cit. § 1897. o. d. z. jamči v primeru odplatne ce- sije cedent cesijcnarju tako za resničnost, kakor za izterljivost dolRa. toda aikdar ne za več, nego je bil prejel od cedenta. V navzočem primeru je odstopljeni dolg nesporno znašal 500.000 n. a. kron. Jamstvo tožene stranke bi tedaj moglo obsegati le izterljivost teh 500.000 avstr, kron, kolikor ta dolg ne presega ce-sijske valute in zgolj to vsoto bi mogla tožeča stranka zahtevati od tožene stranke iz naslova cesije. Za zahtevano prisodbo italijanskih lir v obče in zlasti zneska 56.750 Lit, ki notorno daleč presega odstopljeni dolg, pa merodavna določba § 1397. o. d. z. ne nudi nikake opore. Ze iz tega razloga tožbeni zahtevek, kakor je stavljen,v zakonu, ni utemeljen in mu prizavno sodišče he bi smolo ugoditi.^ Pravičnost ih pravilnost te presoje prerešetujem zgolj iz valutarne strani. Predočim si le končni uspeh, ki bi ga mogel s pravila« tožbo doseči Strm* 2. mtm MBMtMAE I mm TRGOVSKI UST, 2. februarja 1924, ■■■■■■■■■■■MMMMBMBOTMnMMiMMMMMnHniiNnnHnn amn Stev. 15. to^ptelj po naziranju končno veljavne sodbe stola sedmorice z dne 25. IV. 1923. Po prizivni ^otlbi bi imel dobiti tožitelj okoli 1,000.090 Kj, po slednji sodbi pa bi ali bodo dobil (ako bi bil seveda po smislu pravnega naziranja pravilno tožil) le 500.000 avstr, kron, to je komaj 4000 Kj. V prvem slučaju bi trdoto slepe pravice občutil toženi, v drugem pa jo občuti če neprimerno bolj tožitelj. 'Nedvojbeno je v trenutku prenosa čeka — 11. VI. 1920 — med njega vrednostjo (500.000 av. kron v juniju 1920!) in zanj plačano vsoto 58.750 Lit obstojala popolna vrednostna ekvivalenca, ki se tudi dne 20. VI. 1920, ko se je ček plačilnemu mestu prezentiral v honoriranje, ni skoro prav nič izpremenila. Naziranja sem, da more zahtevati od nasprotnika tudi po najstrožjem tolmačenju določbe § 1397. o. d. z. tožitelj polno vrednost 500.000 av. kron po njih borzni veljavi dne 20. VI. < 1920, ne pa efektivno v vrednosti na dan dejanskega izplačila. Pri nas se izraža ta vrednost v onem znesku jugoslovanskih kron, ki vstreza po tečaju avstrijske krone dne 20. VI. 1920 vsoti 500.000 avstr. kron. Mogoče je, da je obrazložbo sodbe stola sedmo- i rice odd. B, s katere maritalnim izrekom popolnoma soglašam, tudi tako razumeti, kar pa iz razlogov ni razvideti. Pri taki rešitvi bi se vpo-števala domača vrednost denarja na-pram tujim valutam kot nekako absolutno merilo in skoro da drugače tudi ne gre, ker se sodstvo ne more postaviti samolastno na stališče zlate veljave kot absolutnega vrednostnega merila. Slednje bi bilo pa teoretično edino pravilno. Po gornjem pravilu pa bi seveda prisodilo n. pr. tržaško sodišče tožitelju vso v lirah vtoževano svoto, ker bi pač smatralo po tarnošnjih zakonih, da se vrednost lire ni izpremenila. Dunajsko sodišče PU bi tožitelju k večjemu priznalo 500.000 avstrijskih kron, v katerih sedaj ne tiči več kot kakih 200 lir. Iz povedanega pa sledi vsa zmeda, ki jo v pravnih razmerah v mednarodnem prometu povzroči kolebajoča vrednost raznih valut. Sledi pa še to, da ni vseeno, kje da da se vtožuje kak zahtevek ali pri inozemskem ali domačem sodišču. Tudi za rešitev takih sporov bi bila pripravna najbolj razsoidšča, kojih izrek naj bi imel v vseh državah, katere no moč. Čul sem, da se pod patronan-co društva narodov nekaj podobnega snuje, stranke trgovskega stanu bodo kaj rade že v naprej pri sklepu pogodb določevale kompetenco takih razsodišč. Redna zborna sodišča tudi pri nas v Sloveniji ne morejo pri najboljši volji, katere jim nikakor ni odrekati, zmagovali preobilih poslov, združenih z rešitvijo mnogobrojnih civilnih pravd. Stvarna podsodnost v civilno pravdnih zadevah neha namreč (izvzemši nekaj specijelnih slučajev) pri okrajnih sodiščih že, kakor hitro presega vrednost pravdnega predmeta 4000 j. K, dočim bi po merilu zlate krone imela ta vrednostna meja znašati v trenotku okoli G5.000 jugosl. kron. Vse pravde, kjer presega vrednost pravdnega predmeta 4000 kron, morajo skoro brez izjeme reševati na prvi stopnji naša zborna sodišča. Samoobsebi umevno se koneč-na rešitev spora zelo zavleče, tako, da se vtegne pripetiti slučaj, da se vsled v vmesnem času silno padle vrednosti denarja tako zmanjša toženčev dolg, da ta le pridobi, ako se mu pripeti, da pravdo zgubi. Ta okolnost pa mora seveda spodbujati zamudne dolžnike, da čim pozneje izpolnjujojo svoje obveznosti. Upajmo, da se v doglednem času tudi ta nedostatek popravi. taže, smatralo je sodišče, da se je tožitelj opravičeno bal obdolžitve sabotaže, kajti notorično nastane pri avtomobilu lahko vsak čas defekt brez šoferjeve krivde. če je tožitelj vsled tega zahteval navzočnost drugega ioženčevega uslužbenca za toliko časa, da vstopi v avto teženec sam, ravnal je pač previdno, ni pa s tem opustil delo, kakor zahteva § 82. lit. f obrt. reda za takojšnjo odslovitev. Opravičen je bil zahtevati plačilo za ostalo odpovedno dobo, vsled česar se je tožbenemu zahtevku ugodilo. Pmmsmstminsmnsmnmmm govski koledar aa leto 1024= je izšel. — Naročila na: trgovsko drušlvo »Merkur« jbljani, Oradiiče Stev. 17/1 Cena s poštnino 15 Din. mitmusrmnrsnmuuuursmnmmmm Trgo«. Trgovinski promoi * Grčijo. Grški kopzulat v Zagrebu razglaša, da je vlada kraljevine Grške, s tem da je razširila veljavnost trgovinsko pogodbe z bivšo kraljevino Srbijo tudi na celo kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev z okrožnico ministrstva financ rešila, da se vse blago, ki je producirano v kraljevini SHS in se uvaža v Grčijo, carini po ni ji postavki, ako predložijo izvozniki uverenje o izvoru blaga. Uverenje izdaja ali pristojna trgovska zbornica, ali pristojne konzularne oblasti kraljevine Grčije na podlagi podatkov, ki jih predloži ali sam producent ali pa trgovska zbornica. Uve-renja zbornice sme ua zahtevo stranke legalizirati konzularna oblast dotične pokrajine. Isto velja za blago, vloženo v začasnih depojih na grških carinarnicah, odnosno za tranzitno blago. Češkoslovaška trgovska bilanca v lotu 1923. Češkoslovaška je v 1. 1923 izvozila za 12^518,613.927 ČK blaga, uvozila pa le blaga v vrednosti 10.129,589.020 čK. Bilanca je torej aktivna za 2.389,024.907 čK. Na izvozu in uvozu sta najbolj udeleženi Avstrija in Nemčija. Iz Nemčije se je uvozilo 40.82 %, v Nemčijo pa izvozilo 20.40%, celotnega uvoza oz. izvoza, iz Avstrije pa uvozilo 6.57%, tjekaj pa izvozilo 21.08% vsega uvoza oz. izvoza. Izvoz ruskega žita v Trst. Med 1. decembrom in 15. januarjem 1924 se je v tržaški luki razložilo 27.000 ton ruskega žita. Od te množine se je 15.000 ton odpremilo v Avstrijo inčeškoslovaško. V drugi polovici januarja 1924 je došlo v Trst 5000 ton žita iz Rusije, katero je že prodano v Trst in Italijo. Večje količine orodja in materijala iz železa (vijake, matice) potrebuje Grad-jevna sekcija kraljevine SHS v KolaŠinu za gradbo in rekonstrukcijo cest in objektov. Interesenti, ki bi se zanimali zn dobavo navedenega orodja in materijala, naj pošljejo svoje cenovnike s slikami, opisi in pogoji neposredno goriimenova-ni sekciji. Trgovski sklepi v Franciji. Francoska vlada je predložila parlamentu osnutek zakona, po katerem se v varstvo franka prepoveduje v Franciji sklepati kupčije na drugo nego francosko valuto. Davki. Opozoritvene položnice in plačilni nalogi. — Dne 31. januarja 1924. je poklicala finančna delegacija v Ljubljani zastopnike gospodarskih krogov na konferenco, na kateri naj bi se razpravljalo, kako naj se poslovanje z opozoritvenimi položnicami izenostavi, da bi davčni uradi mogli zadostiti svoji dolžnosti. Davčni uradi bi bili dolžni razpošiljati opozoritvene položnice vsako četrtletje, ne vrše pa te dolžnosti, ker jim je po zatrdilu finančne delegacije fizično nemogoče vsako četrtletje napraviti vsem davkoplačevalcem obračun o predpisanih in plačanih davkih, osobito ker se je delokrog davčnih uradov v zadnjem času izdatno pomnožil, predvsem v pri-stojbinski stroki. Finančna uprava namerava iz lega razloga poslovanje z opozoritvenimi položnicami poenostaviti v tem smislu, da bi se položnice razpošiljale četrtletno le največjim davkoplačevalce^, ostalim pa le dvakrat ali enkrat na leto. Na konferenci so bile zastopane: Trgovska in obrtniška zbornica za 6kv-venijo, Zveza obrtnih zadrug, Zveza društev hišnih posestnikov jn Gremij trgovcev y Ljubljani. Zastopniki so izjavili^ da vztrajajo na zahtevi, da se znova urade plačilne naloge in da odklanjajo vse odredbe, s katerimi se hoče nadomestiti odpravljene plačilne naloge. Opozoritvene položnice smatrajo za prehodno kompenzacijo plačilnih nalogov in bi ne po njihovem mnenju dalo preprečiti vse neprilike, katere povzročajo davčnim uradom opozoritvene položnice, na najenostavnejši način s tem, da se znova uvedejo plačilni nalogi. Glede olajšav v poslovanju z opozoritvenimi položnicami odklanjajo vsako izjavo, ker je predlog predalekosežnega pomena, da bj mogli o njem odločiti brez zaslišanja Širšega kroga interesentov. Hkratu so zastopniki povdarjali, da povzroča odprava plačilnih nalogov nešteto pritožb tn pomot, ker davkoplačevalci nimajo zadostne evidence o predpisu davkoy. Pa tudi način komulalivnega pobiranja davkov povzroča nešteto pomot in neprillk,. vsled česar bi bila remedura potrebna tudi glede kontnih knjig. — Finančna uprava ja vzela to izjavo na znanje in bo poslala predloge glede opozoritvenih položnic pismenim potom v izjavo. Volitve v davčno cenilno komisij* za dohodnino v Prekmurju. Izvoljena j* bila lista trgovskega gremija za Prekmurje in sicer: člani komisije gg. Geza Hartner, posestnik in industrijalec v Murski Soboti; Edmund FOrst, trgovec v Murski Soboti; Edmund Toplak, trgovec v Dolnji Lendavi. Namestniki gg.: Ludvik Brumen in Bela Berger, trgovca v Murski Soboti ter Hinko Mašancker. trgovec v Doljni Lendavi. — Od upravičenih volilcev v mursko-sobočkem okraju po številu 1741 je bilo oddanih 180 glasov in od upravičenih volilcev v doL njeleudavskem okraju po številu 7®», je bilo oddanih 141) glasov. Udeležba je bila torej 13.15 odstotna. — Trgovska lista je dobila 176, lista Slov. Ljudsk« Stranke pa 103 glase, razen tega je dobil g. Geza Hartner še 6 glasov in pri liste SLS g. Josip Martinec, posestnik v 8a-tahovcih še 18 glasov. Prodaja vina v zaprtih steklenicah. — Finančna delegacija je v nekem konkretnem primeru glede trošarinjenj« vina, ki se prodaja v zaprtih steklenicah, odločila nastopno: Ker smejo trgovet prodajati vino samo v steklenicah, ki *o zaprte po trgovskem običaju, ker bi sicer izvrševali vinotoč, je po sebi umevno, da morajo plačevati trošarino po 50 para od steklenice. Ako se je doslej drugače postopalo, je bilo to nepravilno. Kvaliteta navadnega vina, ki se prodaja v steklenicah, za trošarino ni merodajna, finančna kontrola ne bo zahtevala, da se vaa množina po trgovcih nakupljenega vina takoj pretoči v steklenice, zahtevala po bo, da se zatrošarini po večji postavki vsa množina, ki se pretoči v steklenin«. Ako trgovci nočejo od vse množine, ki je namenjena za pretočenje v steklenke, takoj plačati večje trošarine, se jim bodo nepretočene, pa za pretočenje namenjene množine morale vzeti pod strogo uradno evidenco eventuelno pod zaporo, ker bi drugače državni interesi ne bili zadostno zaščiteni. — Trošarino po postavki za vino od soda je vsekakor plačati takoj ob prejemu po občih predpisih. Vsako pretakanje v steklenice je predhodno prijavljati oddelku finančne kontrole in sicer 6 ur pred izvršitvijo. Steklenice pečatiti ni treba. WbhuM) Carina. Vprašanje namestitve ljubljanske carinarnice. Na inicijativo Gremija trgovcev se je vršil dne 31. t. m. predpoldoe v prostorih trgovske in obrtniške zbornice sestanek ljubljanskih trgovcev, ■« katerem se i« razpravljalo vprašenk premestitve ljubljanske carinarnice iz dosedanjih prostorov na glavnem kolodvoru v prostore špedicijske d. d. »Balkan«. Iz poročila, ki ga je podat zbornični tajnik g. Mohorič o sohicijah. Padec vodilnih evropskih valut do srede januarja. Francoski in belgijski frank padata hitro, druge vodilne evropske- valute pa se počasi rahljajo, v primeri z dolarjem namreč. To opazimo zlasti pri doslej tako močnem funtu in holandskem goldinarju. Vzrok za padanje francosko in angleške devize v Novem Jorku tičijo deloma v vedno bolj vidni vlogi Amerike kot upniške države in pa v poslabšanju državnih Financ evropskih držav. Obenem pa vpliva gospodarski dvig Amerike na zboljšanje ameriške trgovske bilance in s lem vštric seveda na poslabšanje evropskih trgovskih bilanc. Saj se Amerika na svetovnem trgu zmeraj bolj uveljavlja. So pa tudi še drugi momenti, psihologični. Beg kapitala iz Nemčije je vplival tudi drugje in se sedaj pojavlja isti pojav v Franciji v vsak dan večji izmeri. Zadnje čase tudi v Angliji, deloma vsled povsem neopravičenega strahu pred delavsko vlado. Saj delavci svojega programa o delni oddaji premoženja sploh ne morejo izvesti, ker jih je v parlamentu samo 30 od 100. Gre samo za malo višje obdavčenje. K vsem navedenim vzrokom pride še stara nalezljiva bolezen špekulacija na baisse. V naslednjem podamo kratek pregled novojoeških kurzov za Pariš, London in Amsterdam. Za podlago imajo zlato mirovno pariteto. Vidimo padec franka in slabšanje funta in goldinarja. Zlata mirovna pariteta 2. januarja 1923 . 1. oktobra 1923 . 1. novembra 1923 . 1 decembra 1923 . 22. decembra 1923 . 2. januarja 1924 9. januarja 1924 14. januarja 1924 Pariz London Amsterdam 19-30 48665 4020 741 4-6487 39-48 590 45400 3925 5-86 4 4800 38-75 541 44437 37-90 505 4 3462 37-79 4-97 4 2875 37-74 4-89 42950 37-65 4-38 4 2300 37.34 Obrtno sodišče. Ali je odklonitev izvršitve naročila od strani uslužbenca vsakokrat razlog za takojšnjo odpustitev T Tožitelj je bil pri toženem šofer j mesečno plačo 4500 K. Dne 23. maja 1923 je službo na 14 dni odpovedal. toda toženec ga je že t. junija 1923 odslovil. Tožitelj je trdil, da ga je toženec odslovil misleč, da ga je on redarstvu ovadil, da vozi z avtomobilom brez predpisanega izpita. Ker to ni bilo res, je tožitelj iztoževal na ostalo odpovedno dobo odpadajočo plačo v znesku 375 Din. Pri sodni razpravi je toženec ugovarjal, da tožitelja ni odslovil iz razloga, navajanega od tožitelja, temveč zaradi tega, ker se je uprl izvršiti dano mu naročilo. Imel je namreč pripeljati luksusni avto iz garaže pred stanovanje, da bi se potem ž njim peljal toženec. Tožitelj je pa odgovoril, da ne gre drugače po avto, kakor če gre ž njiig toženčev skladiščnik. Obrtno sodišče je tožbenemu zahtevku, kateremu toženec glede višine iztoževanega zneska ni ugovarjal, ugodilo. Tožitelj je namreč sicer priznal dogodek, kakor je navajal toženec, opravičeval je pa svoje postopanje s tem, da sta se s tožencem 23. maja sporekla, nakar je toženec zapretil, da ga bo takoj ovadil kazenskemu oblasfvu, če bi pri avtomobilu zagrešil kako sabotažo. Tudi mu je odvzel ključ garažnih vrat. Vsled tega, pravi tožitelj, se ni upal brez priče iti po avto in sc sam peljati z avto do toženčeve vile, ker bi ga toženec utegnil obdolžiti sabotaže, če bi se pri avtomobilu kaj pripetilo. Ko bi bil potem toženec v avtu, bi seveda ne biro treba več navzočnosti drugega uslužbenca. Ker je toženec priznal od tožitelja, navajamo pretnjo za slučaj sabo- so glede tega vprašanja mogoče, pojemamo: špcdicijska d. d. »Bajkan« je ponudila Generalni direkciji carin, da carinska skladišča, kakor tudi pi-3n večerni carinski konferenci v imenu ljubljanskega gremija podati izjava, ki pravi, da se je sprožilo vprašanje glede -premestitve carinarnice s stTani generalne direkcije carin samo glede pisar-mtških prostorov carinarnice in ne iz gospodarskih ali prometnolehničnih ozirov. Ljubljanski trgovci uvidevajo potrebo pnmemih pis. prostorov za carinarnico in je živ interes vsega trgovstva, obrtništva in industrije, da reši to vprašanje tako iz zdravstvenih razlogov, ka-fcor tudi v interesu boljšega uradnega poslovanja. Ker pa je nepobitno dejstvo, da bi z eventuelnim premeščenjem carinarnice v »Balkan« trpelo celokupno -carinsko poslovanje v škodo carinskih »Irank in zbog dejstva, da so sedanji : skladiščni prostori mnogo boljši in pri-Ittadnejši, kot bi bili v »Balkanu«, se -odločno izjavljajo pr6ti premestitvi ca--rinaniice v slabši položaj. V prvi vrsli V stvar generalne direkcijo carin, da zahteva od direkcije državnih železnic v Ljubljani zgraditev potrebnih pisarniških prostorov na mestu sedanjih carinskih skladišč s primerno adaptacijo. V smislu rimskega sporazuma ima obrat-ina uprava državne železnice izvršiti vse investicije in zgradbe, ki so za promet m obrat potrebne, če bi se pa v nobenem slučaju ne dalo rešiti tega vprašanja v smislu obšloječih zakonov, so ljubljanski trgovci pripravljeni sodelovali pri financiranju za carinske pisanic potrebne zgradbe, odnosno pri financi-*«amju potrebnih adaptacij sedanjega skladišča. — Tudi na večerni carinski konferenc, katere se je udeležilo velijo število zastopnikov vseh gospodarskih krogov Ljubljane, se ni moglo priti ^k> pozitivnih zaključkov. Prevladalo je 'TOnenje, da je ponudba »Balkana« nesprejemljiva, ker tako skladišče, kakor ftudi rampa, lega tirov, dovozne in do-vlačilne priprave nikakor ne morejo ga-iflntirati, da bi se mogla redno vršili nili (manipulacija pri ocarinjanju, niti dovoz m odvoz blaga. Stališče uprave državne železnice je pojasnil g. Deržič, ki je iz-lavil, da je komisija strokovnjakov po naročilu komiteta, ki upravlja bivšo južno železnico, že izdelala proračun za nadzidavo pri sedanjem skladišču in da je sedaj samo stvar komiteta, da kredite /a nadzidavo odobn. Direkcija državne železnice je iz prometno-tehničnih ozirov proli namestitvi carinarnico v »Balkonu«. — Po vsestranski, mestoma zelo •živahni debati se je sklenilo, naj Trgovska in obrtniška zbornica 3kliče anketo «»topnikov železniške uprave, carinarnice ter gospodarskih krogov, na kateri sr naj o vprašanju podrobneje razprav-A® »zdelajo precizni predlogi za 'končno rešitev tega vprašanja. Carinski dohodki v prvi dekadi meseca januarja 1924 so znašali v celoti 28,447.279 Din. Na teh dohodkih parti-cipirajo carinarnice: Beograd z 4,464.767 dinarjev, Zagreb z 6,413.706 Din, Ljubljana z 2,452.320 Din, Maribor z 2 milijona 460.207 Din, Jesenice z 211.738 Din, Gornja Radgona 102.281 Din, Rakek 606 tisoč 518 Din in Celje z 568.831 Din. Cenovnik *a zavarovanje valute pri izvozu blaga. Generalni inšpektorat je po časopisnih poročilih odredil, da se veljavnost cenovnika za mesec januar podaljša do 15. februarja t- 1. Denarstvo. Obtok bankoveev avstrijske Narodne banke se je v drugi dekadi meseca januarja t. 1. znižal za 142 miljard in je znašal koncem dekade 6349 miljard. dobavlja DRUŽBA »ILIRIJA«, LJUBLJANA, Kralja Petra trg 8. — Telefon 220. Besedilo jugoslovansko ■ italijanske pogodbe. Vlada Nj. Vel. kralja SHS in vlada Nj. Vel. kralja Italije, trdno odločeni, da zagotovita mir, kakor tudi uspehe, dosežene tekom velike vojne in sankcionirane po mirovnih pogodbah, sta se sporazumeli za sledeči dogovor, vsled katerega bosta zagotovljena prijateljstvo med obema kraljevinama in vzajemno spoštovanje njunih pravic na kopnem in na morju. Clen 1. Obe pogodbeni stranki se obvezujeta, da se bosta podoirali sporazumno ter iskreno sodelovali v namen, da se ohrani uredba, določena v mirovnih pogodbah — trianonski, senžermen-ski in neuilivski — ter da bosla spoštovali in izvajali obveze, določene v teh pogodbah. Clen 2. V slučaju, da bi bila ena podpisanih strank, ne da bi bila ona izzvala napad, napadena od ene ali več držav, se obvezuje druga stranka, da ostane nevtralna ves čas, ko bo trajal spor. Istotako se za slučaj, da bi bili varnost in interesi ene stranke ogroženi od silnega vnanjega napada, druga stranka obvezuje, da ji bo nudila politično in diplomatsko pomoč z dobrohotnim posredovanjem v namen, da odpravi vnanji vzrok takih nevarnosti. člen 3. V slučaju mednarodnih zaplet-ljajev in ko bosta podpisani stranki smatrali, da so ali bi mogli biti njima skupni interesi ogroženi, se podpisanki obvezujeta, da se sporazumeta glede ukrepov za svojo skupno obrambo. Člen 4. Trajanje pogodbe je določeno na pet let, more se pa odpovedati ali podaljšali lelo dni pred zapadlostjo. Člen 5. Gori navedena pogodba se ima ratificirati in listine te ratifikacije se izmenjajo v Rimu. Pogodba stopi v veljavo takoj po ratifikaciji. Rim, 27. januarja 1924. Dodatni zapisnik. Pogodbi za prijateljstvo in iskreno sodelovanje med kraljevino Italijo in kraljevino SHS je pridodan naslednji dodatni zapisnik. Člen. 1. Pogodbeni stranki se obvezujeta, da si bosla po predhodnem sporazumu priobčevali dogovore, ki intere-sirajo njuno poliliko v Srednji Evropi, ier izjavljala v tem pogledu, da v prijateljski pogodbi, ki je bila podpisana isti dan, ni ničesar, kar bi nasprotovalo zvezni pogodbi, ki jo je sklenila kraljevina SHS s češkoslovaško republiko in kraljevino Romunsko, in sicer prvo 31. avgusta 1022 in drugo 7. julija 1923. Člen 2. Prijateljska pogodba in ta-le dodatni zapisnik se predložita Društvu narodov, da ju registrira v smislu člena 18, pogodbe. ■ Rim 27. januarja 1924. Kadar naročale milo, pazite vedno na znamko »GAZELA" Razna. Sadovi redukcije uradniištva. »Nova Pravdat opozarja v štev. 3, kako se kažejo sadovi redukcije osobja v poštni upravi. Osobja na pošti manjka, zato se ekspresne pošiljke raznašajo z navadno pošto, ali pa mora stranka san:a po nje, če jih pričakuje. Pristojbina se pa seveda pobira. Ker je vsekakor pričakovati, da se sadovi neumestne redukcije pokažejo v najkrajšem času tudi v drugih panogah poštne uprave, prosimo naše bralce, da nam takoj javijo vse podobne primere, da jih po zaslugi ocenimo. Dogovor prijateljstva mod Avstrijo in Turčijo podpisan. Avstrijski poslanik v Carigradu je včeraj skupno z zastopniki turške vlade podpisal dogovor o prijateljstvu in trgovinsko pogodbo med Avstrijo in Turčijo. Pred stavko v angleških ladjedelnicah. Zastopniki delavcev v ladjedelnicah so sklenili začeti 16. februarja stavko, če se do tedaj ne doseže sporazum z delodajalci. Delodajalci izjavljajo, da delavcem ne morejo ustreči, ker bi znašalo zahtevano zvišanje plač nad 2 milijona funtov šterlingov letno. Desinliciraaje za živinske transporte določenih vagonov. Poljedeljsko ministrstvo je odredilo, da se morajo vagoni, ki so določeni za živinske transporte v inozemstvo, pred vporabo desiniicirati. Znižanje cen za železo v Nemčiji. Spričo občutne inozemske konkurence se je cena surovega železa za nove sklepe znižala pri toni za 5 do 10 mark. Tržna poročila. Novosadska blagovna borza 31. januarja. Pšenica: baška, 2 odst., 2 vagona 345 do 347.50; baška, 79 do 80 kg, 2 vagona 347.50 do 350. Oves: baški, 1 vagon 250. Turščica: baška, 2 vagona 315; baška duplikat kasa, 11 vagonov 257.50 do 260; baška, 100 odst., kasa, 6 vagonov 250; sremska, 2 vagona 260. Moka: baza »0«, 1 vagon 525; >'6«, 2 vagona 325; »6.5«, 1 vagon 305. Tendenca nespremenjena. Zagrebški tedenski sejem (31. januarja). Dogon goveje živine obilen, a dogon svinj slab. Dovoz krme je bil izdaten. 2ivina se je kupovala večinoma za izvoz in so bile zato cene čvrste. Promet je bil zelo živahen. Cene za 1 kg žive teže: voli domači 1. 15 $0 16.25, II. 14 do 14.50, III. 12 do 13.50, bosanski voli 1. 12 do 13.50, II. 9.50 do 12, III. 8 do 10, mlada živina 13 do 15, krave 10 do 15, teleta 20 do 21.50, svinje boljše 26 do 27.50, slabše 20 do 21.25 dinarjev. Krma: seno 75 do 112.50, otava 150 do 175, detelja 125 do 135.50, slama 75 do 100 Din za 100 kg. XL. poročilo Hmeljarskega društva o hmeljski kupčiji v obče. 2atec, Č. S. R., 23. januarja 1924. Takoj po izdaji našega zadnjega poročila so se začele cene za hmelj dvigati in sicer vihamo, tako da se je dne 21. januarja plačevalo od 4400 do 4550 ČK za 50 kg, dne 22. januarja pa že po 4950 ČK. Kupujejo večinoma nemški trgovci. — Danes sc plačuje za prima do 5000, za srednje blago do 4950, za slabše pa do 4900 ČK za 50 kg. — Konečno razpoloženje in cene skrajno čvrste. — Savez hmeljarskih društev. Dobava, prodaja. Dobava ključavnic. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 22. februarja t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 500 komadov patentnih velikih ključavnic (žabic). Dobava \plnenih mazalic. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 23. februarja t. I. oferialna licitacija glede dobave 7300 komadov raznih volnenih mazalic. Predmetni oglasi z natančnejšimi podati«’ so v pisarni trgovske in obrtniške zbornic" v Ljubljani interesentom na vpogled. firatao podietie Veletrgovina A.Šarabon v Ljubljani priporoča špecerijsko blago raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo. Lastna pr a žarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom. Ceniki na razpolago. C NA VBLIK01 j{ Priporočamo : galanterijo, gj nopaviee, potrebščine ca ri čevljarje, sedlarje, rinčiee, S podlogo (belgier), potreb-g šuine za krojače in Sirilje, ■ gumbe, sukanee, vezenino, 5 svilo, tehtnice decimalne I ip balančne najceneje pri i JOSIP PETELINC ■ Ljubljana, 8t. Petra nasip 7. £■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ y S —’--—r—-:-: • 1 — 1 . ■. 11 -I« u-'» mu 11'FHft mmrn■ m wpih mi uhihii "m" ljubljanska kreditna banka Centrala: LJUBE. J ANA, Dunajska DelnlSka glavnic«; | j BrsBOtavnt naslov: Din 50,000.000*- | PODRUŽNICE: I BANKA LJUBLJANA ■"STKlSSK? * 5ST- ! *—■— ** »e*. Din 10,^00.000 - I Crnomejj Marltx»r Ptuj T”s, | 302, 503 In 504 s® psjpoboCa ZA vse v hasčno stroko SPAOAJOČE POSM3 .^Slovenija tovarna vinskega kisa, d. z o. z. ZAHTEVAJTE PONUDBO! Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta št ta, IL nadstropje, 9. do 15, marca 1924 3. do 15, msrca 1324 6. Dunajski mednarodni velesemenj Povoljna nakupna prilika za vse široke Najbogatejša izbiral Močno konkurenčne cene! VELIK USPEIi dunajskega jesenskega vejesemnja 1923 100.000 kupcev, od katerih 20.000 inozemcev iz 72 držav celega sveta, napravili so velika naročila Pojasnila daje WIENER MESSE, WIEN VII. ter častno zastopstvo v Ljubljani: AVSTRIjSKI KONZULAT, Turjaški trg št. 4 „]UGOEKSIM“ EKSPORT TRGOVSKA DRUŽBA IMPORT VEKOSLAV PELC IN DRUGOV1 V LJUBLJANI. VEGOVA ULICA 8 Trgovina s špecerijskim, kolonijalnim, materijalnim blagom, deželnimi in poljskimi pridelki in izdelki, mievskimi izdelki, lesom in lesnimi izdelki ter manufakturo na debelo. TVRDKA VOtK TEODOR KORN LJUBLJANA MUfiSSKa CESTO IT. 3. Krovec, itavboni, galanterijski in okrasni klepar, instalacije vodoiiodov. Naprava strelovodov. —• Kopališke in kiosoine naprave. Izdelovanje posod iz pločevine zn fimež, barvo, lak in med vsake velikost1, kakor luili po-(škatle) za konserve. “ Priporočamo: j les. Peteline f £ LJUBLJANA, : Sv. Petra nasip 7. ■ Najboljši šivalni stroji v vseh ■ ■ opremah Gritzner, Adler za ■ " rodbinsko in obrtno rabo, g ■ istotam igle, olje ter vse po- ■ ■ samezne dele za vse sisteme, m 5 En gros! £ fcJMBLJANA Veletrgovina žita im mlevskik izscte&kovr priporoča iz svoje zaloge vse vrsie pšenične moke najboljših banuških mlinov, otrobe, koruzne in ajdove izdelke, kašo, ješprenj, nadalje pšenico, koruzo, oves, fižol in druge poljske pridelke. Telefon šlev. 449. Brzojavi: VOLK. ZAHTEVAJTE PONUDBE 1 atfidti AVTO * bencin, pnevmatika olje, masi, vsa popravila in vožnja. Le prvovrstno blaijo m delo po solidnih cenah nudi Jugo-Avto, d. z o. z. v Ljubljani. Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Zaioga sveže pražene kave mletih dišav in rudninske vode im in mu juttt Zaifajfs si! ■ Radi špedicijskih poslov, carinjenja, tarifiranja in vskladiščenja obrnite se na: | »BALKAN” d. d. za mednarodne transporte ti ki ima podružnice v vseh večjih mestih naše države in afilijacije ter generalna | zastopstva v vseh trgovskih centrih kontinenta. SamnuuuH Centrala v Ljubljani, Dunajska eesfa 33. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M Ustanovljeno leta 1910. Dolgoletna garancija za dobro kakovost. Cenejše kakor ilovna opeka. Kamenit sestoji iz azbesta (kamen) in portland-cementa, vsled tega ie streha vedno močnejša in ne zahteva nobenega popravila. Dolžnost vsakega posestnika strehe ie, da si naroči večno trpežno in ognja varno streho iz KAMEN1TA = ETERNIT A. Semena ose vrste za ort. travnik in polje JOSIP URBSNiČ Ljubljana, Miklošičeva cesta 8 Zetenjadna tn cvetlična semena o vrečicah tudi v komisijsko prodajo. Zahtevajta cenik t A. V1CEL Maribor, Glavni irg 5 trgovina s hišnimi potrebščinami, emajlirano, pločevinasto in ulito posodo, porcelanasto, kameni-nasto in stekleno robo. Na debelo I Na drobno I UUBUANA S1NGN GREGORČIČEVA ULICA 13 Telefon štev. 532' se priporoča 2:3 naročHa vseh v njeno stroko spadajočih deL Lastna knjigoveznica, izvršitev točna In solidna! ■ Gospodične, ki je dovršila ljudsko in dva razreda meščanske šole, išče do 15. februarja t. 1 mesto učenke v trgovino t mešanim blagom na deželi, ki naj bi imeLi obenem tudi celo oskrbo v hiši. — Cenjene ponudbe pod Pridu Maver, .štore pri Celju. Stroški pri vporabi boitcina Vozi ferois Adaptiraj tvoj avlo, traktor ali stabilni motor z patent. „Hag-6crteralorjemw Prospekt In reference daje Jugo-Hag LJUBLJANA, Bohoričeva ulica 24 ■iiimiM Telefon St. 560 illiMtlf-*-- Stroški pri vporabi oglja KAMENO V KOSIH IN ZMLETO NUDI V VSAKI MNOŽINI NAJCENEJE ZA TAKOJŠNJO DOBAVO TVRDKA '■■■■■UUMK SOL S TELEFON 327 jj S BRAČA OFNER - solni MUJi - NOVlSADt muiaHiHiiiiiHiiiii w°-n-wi —“i TRGOVSKA BANKO D. D. UUBUANA PODRUŽNICE: Maribor, Novo mesto Rakek, Slovenjgradec Slovenska Bistrica Dunajska c. 4 fv lastni stavbi). KAPITAL in REZERVE Din 17,500,000 — IsvrSuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. EKSPOZITURE Brzojavi: Trgovska Telefoni: 139, 146, 458 Konjice Meia-Dravograd Lastovk in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Odgovorni urednik F. JERAS. Trak tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d.