40. številka.
IVsr. v sol m »to iS. febnivarija |S99.
IVčaj XX l\
„Edinost"
izhaja d v:tk r:i t mi	H.in. razun nedelj in
praznikov, zjutraj	in zvečer oh 7. uri.
O ponedeljkih in	|>o praznikih izhaja oli uri zjutraj.
Niro^iiinii /nuša : Obe izdan ji na leto . . , K|<1. %2\-Z« nama večerno ir.ilnnje . ., 121— Za pol let«, četrt let« in im meHec razmerno.
Naročnino je plaćpvnti naprej. Nh na-ročb« hrez priložene iiHročnine He uprava ne or.ira.
Na drobno af> prodajajo v Trutu /jutranje StPvilke po 3 nvč. večerne Številke po 4 tiTČ.; ponedeljnke /.jutranje Številke po 2 nvč. Izven Ir^ta po 1 nvč. več.
EDINOST
(Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Te le fon Stv. H70.
4 nvč.
V trdinoKtl je moč!
Oglasi
računajo po vratah v petitu, /a večkratno naročilo 4 primernim popustom. l'owlana, nanirtnice in javne zahvale, (lomači ogla»i itd. računajo po pogodbi.
Viii dopisi naj poSiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi »t* ne »prejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglasi' *pr«-jeinii upnmiisl va. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trat.
Uredništvo lil tlsUarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 1 'J. 1'priivnlHvo, ml-pntvuišlvo in »preje in u li je iiinerntin
v ulici Moliu piccolo Stv. ■'», II. nadatr.
Izdajatelj In odgovorni urednik Fran Goilnik,
Lastnik konaorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejie vesti.)
Ditnuj 17. Cesar je vdovi Faura brzojavno izrazil svoje sožalje. Minister za zunanje utvari, grof Goluchowski, je naročil avstro-ogerskerau poslanik u v Parizu, grofu VVolkenstcinu, naj francoskemu ministerstvu izreče sožalje v imenu avstro-ogerskc vlade.
Minister za zunanje stvari, grof Goluchowski, je obiskal francoskega poslanika, markija de Ile-verseaux, tla mu izreče svoje sožalje v lastnem kakor tudi v imenu ministerstva za zunanje stvari.
Budimpešta 17.Mini«terski predsednik Banffv je izjavil v današnji seji liberalno stranke, da se je odločil za odstop in da cesarju jutri uradno predloži svojo ostavko.
Budimpešta 14. Zborniea poslancev je v svoji današnji seji resila trojo glasovanj po imenih, na kar je bilo nadaljevanje dnevnega reda preloženo na jutri,
Pariz 17. Današnja seja komore je bila obiskana prav dobro. Predsednik Deschanel je izrazil svojo žalost, da mora otvoriti sejo v očigled tako žalostnim okolnostim in jo prečital dopis minister-skega predsednika Dupuv-a, v katerem naznanja isti smrt predsednika Faura. Dcsehanel je imel na to žalni govor za pokojnikom, v katerem je rekel, da vsa domovina obžaluje smrt odličnega sina svojega, ki je bil pomočnik trpečim in nizkim, in ki je o nekem nepozabnem časti zastopal Francijo pred nekim velikim ljudstvom. Deschanel je sklenil svoj govor z željo, tla bi se vsi Francozi združili ob krsti umrlega. V teh žalostnih urah veljajo vsa naša čutstva obupni obitelji, ki je zgubila svoje najdražje.
Pari/ 17. V senatu je govoril Loubet žalni govor za umrlim predsednikom. Naglašal je, da je F a ure čast dežele visoko držal v najtežavnejih razmerah. V znak žalosti je bila seja preložena na torek. Loubetu so koncem soje burno pritrjevali.
Pariz 17. Laubet je vsprejel kandidaturo za predsednika republike.
Pariz 17. Na hodnikih zbornice se govori, da je ministerski predsednik Dupuv vsled kandidature Loubeta odklonil kandidovati vzlic prošnjam mnogih poslancev in senatorjev.
Okolo osemdeset poslancev napredne republikanske skupine v komori je imelo posvetovanja, v katerem so jednoglasno sprejeli kandidaturo Me-line-a, za predsednika francozke republike. Skupine demokratične levice, francozke unije, radikalnih sooijalistov levice in ostalih socijalistov so vsprejele kandidaturo Loubet a.
Senat je menenja, da je gotova izvolitev Loubeta. — Mesto je mirno.
Kje je nespravljivost?!
Zopet to vprašanje! Zopet ta vsklik!
Da, zopet! Na dnevnem redu je! In ker je, moramo odgovarjati nanje tudi mi. V tem vprašanjem in v razpravljanju o njem je obsežena velika pravda, imenitna pravda med — narodnimi pravdarji avstrijskimi. Vprašanje: Kje je nespravljivost in bojev i tost ?! je torej aktuvelno. A postalo je uprav goreče in poreče po manifestu državnih poslancev čeških. Na stotine in stotine na-
sprotnih perca jo na dalu, da iz tega manifesta kujejo odgovor na to vprašanje. Odgovor, kakorš-noga hočejo oni.
Ali naj mi Slovani prepuščamo odgovof^/r to vprašanje le onim drugim, našim nasprotniltrtflf, onim, ki vedoma in botč odgovarjajo krivo?! Bog ne daj! Ne zanašajmo se le na svoj«; pravo, ampak pokažimo, da znamo tudi braniti to svoje pravo. Z vso tiajajasncjo pravico na svoji str ni lahko zgubil najlepšo pravdo, ako si se pustil — kontumačirati, ako niso pravočasno došel na razpravo. Nenav-zoči ima vedno krivo, zapomnimo si to! In to ne le v pravdah na sodiščih, ampak tudi v pravdah javnega in političnega življenja. Kdor se ne ume braniti, ta ima krivo.
Posezajmo torej točno in ročno v dnevna vprašanja! Pripravljeni bodimo sleherni hip — kakor vojak na straži — da bodomo mogli zavračati sleherni sovražni napad, sleherno falzifikacijo. V trenotku, ko je nasprotnik hotel skaliti pojme, posezimo vmes, da jih zbistrimo zopet! Ne dajajmo se kontumacirati, da ne zgubimo velike narodne pravde.
Bistrimo, da bode jasno vsakomur! Pa Še nekaj ! Mi povdarjamo vedno, da je pravo na naši strani, da so le branimo, da smo v opravičeni defenzivi, da bijemo le usiljeni nam boj ter da no mislimo jnapadati .... ker smo miroljubni ljudje. To vse je prav lepo, morda tudi plemenito, ali izgledi kažejo, da včasih tudi jako škodljivo. Gotovo : naš boj je le obrambeni boj, ali prav radi tega moramo obžalovati, da mi Slovani le preradi pozabljamo, da najboljša parada je včasih — krepak mahljej, najboljša obramba — krepak udarec.
Pomudimo se torej malce ob vprašanju, kje da je nespravljivost?!
Kdo ima prav v tej veliki avstrijski narodni pravdi? Ali mi, ki trdimo, da so Nemci nesprav-ljivi ?! Ali Nemoi, ki trde, da smo mi nenasitni ? O Italijanih niti ne govorimo, kajti ti so skrčijo v svojo — ničlo, čim odpade iz-pred njih nemška jednojka.
Posezimo le, kamor hočemo, v sedanjost, ali minolost, povsodi moremo zagrabiti kar v kupe dokazilnih listin za to pravdo.
Oglej si boje zadnjih 4 desetletij, od tistega hipa, ko se je zrušila trhla zgradba absolutizma, umaknivši se konstituoijonelni uredbi države. Vsi avstrijski narodi brez izjeme so se nadejali takrat, da jim bode konstitucija virom politiške svobode in svobodnega razvijanja narodnega bitstva svojega. Prišlo je drugače: ljuto so bile prevarjene vse lepe nade. Vsa dosedanja doba ustavnega življenja avstrijskega je bila za avstrijske narode — tudi za del nemškega naroda, za oni del, kateremu je bra-bilo versko in konservativno prepričanje, da bi mu bilo le narodno sovražtvo jedino gonilo v njegovem nastopanju — le doba proganjanja, persekucij, na-silstva in kratenja vsake resnične svobode. Od istega hipa, ko je nemški liberalizem potegnil gospodstvo nase, stopil je na mesto osebnega absolutizma stokrat litiji strankarski absolutizem, ki je s pravo tiransko krutostjo proganjal vsakogar, ki ni bil tesno združen z gospodovalno občino »liberalna«.
Do leta 1879. se je ta kruti strankarski absolutizem, to pritiskanje narodov ob steno z vladnega katedra doli proglašal kakor državniška modrost in državna potreba. S prihodom grofa TaafFe-a še le se
je stvar zasukala v toliko, da so \ teoretično ni več proslavljal tak tiranizein. Ali oni, zlasti pa avstrijska birokracija, ki so vzrasli v njega duhu, so p r a k t i 5 n o n a dalje izvrševali ta tira n i-zem in ga deloma izvršujejo še danes.
To je golo, nago dejstvo, ki nam pojasnjuje, kako da je možno, da po trideset letih obstanka sedanjih veljavnih drž. temeljnih zakonov smo Slovani siljeni, da se moramo še vedno braniti proti pretenzijam, katerih apostola sta Schonerer in Wolf!! Proti zahtevam, ki so v Hagrantnem nasprot-stvu z zakoni! Mi se moramo boriti za borno šolo v svojem materinem jeziku, mi se borimo za naj-primitevneje pogoje svojemu obstanku; mi se bo-r.'mo za najnaravneje in najopravičeneje menenje na svetu : da bodi državna uprava zaščitnica vsem, zaščitnien jednakih pravic in jednake svobode za vse — oni pa imajo v obilici vsega, od najnižega učnega zavoda do visokih učilišč, oni uživajo pri-vilegovano stališče nad vsemi drugimi, njihov jezik gospoduje na dvoru, na vseh visokih mestih in ima prednost na vseh nižih mestih, gospoduje v vojski in v parlamentu, nemški vpliv nadvladuje vso javne življenje: a vzlic temu kriče danes glasneje nego kedaj poprej, da se krši njih pravo in da ta krivica ne bode poravnana dotlej, dokler se nemščina ne proglasi državnim jezikom in se torej druge narodnosti obsodijo v počasno narodno umiranje ; dotlej, dokler se jim ne zagotovi, da bode državna uprava njih dekla in državni organi njih hlapci!
Ali, če bi smeli verjeti njim: bojeviti in ne-spravljivi so vendar le in jedino Slovani. In to seveda zato, ker nočejo dobrovoljno utakniti tilnika v ta jarm ! Oni so krivi na sedanjih bojih, ker nočejo privoliti v tisto »dobro pravo« Nemcev, ker se nočejo odpovedati — življenju! Nemškim politikom se vitli nečuveno že to, da hoče poleg njih živeti še kdo drugi. V tej skrajni neznosljivosti, v tej neugasni go-spodstvaželjnosti, v teh narodno in strankarskotiran-slcih nagonih vidimo mi pravi vzrok sedanjim bojem.
In kako nas uči žalostna minolost naša?! V planinskih deželah avstrijskih, ob Labi, v Pomo-ranskem, gori do obrežij severnega in baltiškega morja klije in cvete nemško življenje n a milijonih slovanskih grobov! Ta žalostna zgodovina nam priča, koliko svete slovanske zemlje naše nam je odtrgal agresivni nemški duh !
Veliki genij, mislec in video naroda češkega, Fran Palac k y, označuje nastopno vso veliko razliko med nravjo slovansko in nemško: Glavna razlika med obema narodoma je ta, da so bili Nemoi od prvega začetka v oje vi t in osvoje v a 1 c n n a r o d i n d a j e nji h o v in e č, ki j i m j c bil v nikdar stvaritelj in urejevalec p r ji v i c e, ved n o 1 o č a 1 p o d j a r m 1 j e v a 1 c e in podjarmljene, z bok česar so imeli tolike razlike med stanovi, d oči m so bili Slovani, ljubeči mir i u p ol j e d e 1 s t v o, j e d-n a ki med s cb o j.
In na nekem drugem mestu jo rekel Pa-lacky da svoboščine Nemcev so bile vsikdarsami privilegiji! Splošni znak prvotnih slovanskih odnošajev je bila svoboda, oni germanskih od-nošajev pa gospodstvo in pritiklina istemu h l a p č e v s v o
Taki so bili takrat, ko so nam pod pretvezo verskih bojev trgali našo narodno last in taki so
danes, kojim zapoveduje generalissinius Schonerer. Oblika boja se je spremenila, objekt boju pa je ostal isti : naša kri, naša naro«lna last. Vsik-(lar so se borili za privilegije, a vsikdar so imenovali to svoje »dobro pravo«, gutes deuts<»hes Reeht. Milijoni slovanskih grol>ov jim niso še zadosti, oni bi hoteli Se ve?, še ve?, vse, do onega groba, v katerega bi zlezel — zadnji avstrijski Slovan!
A ker smo se zadeli braniti, ker hočemo rešiti to, kar smo ohranili kakor svojo last pred grabežljivimi rokami: zato smo mi nestrpni in n e s p r a v 1 j i v i !
Mi pa se ne dajmo begati po takih očitanjih, naj že prihajajo od očitih sovražnikov ali krivih prijateljev! Začnimo enkrat praviti na vsa usta in na glas, da radi ozirov na to in ono ne moremo d uši ti ozirov na — samih sebe.
Menili bi, da je bilo dovolj ozirov. Naj nas le psujejo, naj nas le obrekujejo, naj nas le ozna-čajo kakor ljudi, s katerimi ni možno živeti v miru: zgodovinska resnica ostane vendar ta, da so bili Nemei tisti, ki so od pradavnih časov pa do današnjega dne delali krivico, mi pa tisti, ki smo trpeli pod težo te krivice!
Boj proti kriviei je časten boj in je tem veča dolžnost, čim mogočnejih prijateljev in zaščitnikov ima — krivica!
Politični pregled.
TRST. 18. februvarija 1H99.
O položaju V Avstriji je ni danes prav nobene pomembne vesti. Vsa pozornost je obrnena seveda dogodkom v Parizu in v Budimpešti. Ta navidezni mir utegne trajati par tednov, dokler referenti, izvoljeni od zaupnikov nemških strank o položaju Nemcev v posamičnih pokrajinah, ne predlože svojih poročil in dokler nemške stranke ne sestavijo svojih »postulatov« na podlagi teli poročil. Morda pa so nemška glasila postala nekoliko previdneja tudi zato, ker se jim ni baš dobro sponesla akcija, zasnovana zadnje dni v ta namen, da bi s tendencijoznimi poročili o krizi v vladi in večini dosegli, česar so želeli.
Krisa na Ogerakem na pragu reiitve.
Dolgo dovolj se je vlekla ta kriza. To dni že se je zdelo, da mora odločitev pasti sleherni trenotek
—	ali rešitve ni bilo. Jedna trditev je podila drugo
—	jedna je nasprotovala drugi. In še sinoči smo morali beležiti dvoje vesti, ki sti si bili v nasprotju: jedna je trdila, da je baron Bantfy že podal svojo ostavko in da bodo ista tudi gotovo vsprejeta, druga pa je trdila, da baron Bantly še ni podal prošnje za odpuščenjc. A mi smo jo pogodili prav dobro, rekši, da taka visokoofieijozna oporekanja navadno le potrjajo to, čemur oporekajo in da je prav blizo ono, kar trde drugi. In minolo noč že nam je došlo sporočilo, da je baron Banffy prijavil vladni stranki, da se že pripravlja na — odhod. Iz brzojavke je razvidno nadalje, da je baron Bantfv že danes podal Njeg. Veličanstvu svojo ostavko. Banffv je zatrjal sicer, da stvarno nima nikakega razloga ze umaknenje, kajti opozicija nima pravice zahtevati, da mora vlada odstopiti, dokler uživa poslednja zaupanje krone. Ali vladaše je vendar odločila za ta korak zaradi — miru. Banffy je hotel torej povdariti, da ga ni vrgla opozicija, ampak da se je žrtvoval sam iz patrijotizma.
Toda fakt imamo tu, da se je baron Banffv umaknil. In ker je bil ves boj večinoma osebnega značaja in je bil naperjen v prvi vrsti proti osebi Bantfv-a, se ne da oporekati temu, da je opozicija dosegla lep vspeh. Ali pa bode ona uživala sati tega vspeha ? To je drugo vprašanje. Ali si ni morda s tem nenavadnim vspehom zaprla za vedno pot nadaljnjim sličnim vspehom, ako bode primorana privoliti nasledniku, česar ni hotela nikakor privoliti Ranffv-u, to je v spremembo poslovnika zbornice v tem zmislu, da bode za bodoče onemogočena takozvana mehanična obstrukcijn. Ce pride tako, potem se more reči, da je opoziciji v hipu, ko je dosegla svoj cilj, porušivši obsovražljenega nasprotnika, palo orožje iz rok.
(Jlede vprašanja o nasledniku Banffv-a javljajo poročila iz Budimpešte, da je na prvem mestu v računu dosedanji minister deželne brambe, baron Fejervarv, in ako bi le-ta odklonil, pa Ko-
loman Szell. Oba pripadata istej liberalni stranki, kateri pripada tudi Banffv.
V	včerajšnji seji zbornice je še nadaljevala obstrukeija — t«> je bilo streljanje v zadnji hip, ko je bila bitka že odločena.
Feliks Faure. Nepričakovana smrt predsednika franetizke republike je potisnila za hip v ozadje vsa druga vprašanja v evropski politiki. Iz vseh glavnih mest prihajajo poročila o izjavah so-žalja Ijodisi z dvorov, ali iz parlamentov, ali od državnih dostojanstvenikov.
V	kolikor se da soditi po poročilih, ni soditi sicer, da bi se bilo bati neposrednjih homatij in tudi volitev novega predsednika se izvrši bržkone gladko in brez posebnih dogodkov. Ali kdo bi mogel vedeti, kaj utegne prinesti bližnja bodočnost? Preveliko je nagromadenega netiva v republiki, preraz-jedeni so politični in strankarski odnošaji, preveč hudih kriz je že morala prebiti tretja republika in poeveliko je število onih, ki delajo na prevrat, da bi se moglo reči, da je popolnoma izključeno vsako presenečenje katastrofalnega značaja. Velikanskih posledic bi utegnilo imeti, ako bi prišel na mesto predsednika francozkc republike kakov general. In to ni nemogoče. Vojaška stranka na Franeozkem je močna. Vir nje moči ostane neizčrpen dotlej, dokler bode v narodu franeozkem živel spomin na nesrečo od leta 1870—1871. Misel na maščevanje ustvarja iz ogromne večine naroda prijatelje vojske. A izgledi pričajo, kako lahko se volitev vojaka predsednikom republike prelevlja v prvi korak do povratka k monarhiški obliki. Seveda ni možno prorokovati ničesar in so to le ugibanja. Opozoriti smo hoteli le na možnost velikih dogodkov vsled smrti Faure-a.
O poslednjih urah Faurea poročajo:
Zdravnik je poskusil vse možno, da bi na umeten način pospešil dihanje, toda bilo je zastonj. Ob 10. uri je bil predsednik že na zadnjem. Duhovnik mu ni mogel podeliti tolažbe svete vere, ker je bilo že prepozno. Čim je Faure izdahnil, pokleknili so poleg trupla duhovnik, general Ba-yaud in zdravnik. Malo popred so odpravili iz sobe, toda le s težavo, gospo Faure in hčere. A mej tem, ko so molili oni trije, trgal jim je srce jok žensk, prihajajoči iz sosednje sobe.
Poleg trupla je žo položenih mnogo vencev. Tako od nemškega cesarja in carske dvojice ruske. Trak tega poslednjega venca nosi napis : »A n o t r e a in i et alličt (Našemu prijatelju in zavezniku.)
Domače vesti.
f Nadvojvodinja Marija Imniaculata. In zopet je angelj smrti povesil svoja temna krila nad našo vladarsko hišo. Brzojavka z Dunaja javlja namreč, da je umrla njena cesarska in kraljeva visokost, nadvojvodinja Marija Imniaculata Klementina, udova po pokojnem nadvojvodi Karlu Salva-torju Avstrijsko-toskanskem. Visoka pokojnica je bila mati soproge Nj. cesarske in kraljeve visokosti, nadvojvode Karla Štefana, uadvojvodinje Marije Terezije ter nadvojvode Frana Salvatorja, soproga hčere našega cesarju, uadvojvodinje Marije Valerije. Pokojna nadvojvodinja je bolehala že dolgo let na bolezni v jetrih. Vrhu tega si je bila pred leti zastrupila kri z neko črno nogovico, zbok česar je morala prebiti več težkih operacij, predno so se odpravile posledice zastrti pijenja. Slednjič seje pred nekaj tedni pridružilo še vnetje rebernice. Tudi ta bolezen se je ublažila zadnje dni, ali pojavila seje k vsemu še plučnica, ki je po tolikem trpljenju provzročila smrt uadvojvodinje.
Narodi avstrijski, spojeni se svojo vladarsko hišo tesnimi vezmi udanosti in ljubezni, stoje istej na strani tudi ob tem udarcu in z vsoini srčnimi čutili svojimi.
Za jubilejno dijaško ustanovo došli so nadaljnji darovi :
Poprej izkazanih......3099 gld. 150 nč.
Mikelič Lovro od sv. Ivana nabral v gospodarskem društvu
na Ferdeniču......
Hvala Dana .......
Hvala Božo.......
Hvala Zoran.......
Hvala Ciril.......
Hvala Metod.......
Zadnik Ivan . J . Gropaje Domeniku.....
Švab Tomaž..............—	„	50	„
Furlan Lojze..............—	„	30
Oernigoj Franc............—	„	30	w
Mlač Josip..............—	„	50	„
Mikelič Katarina..........—	„	50	„
Mlač Jakob.....: .	—	_	T>< >
Lozej Anton..............—	„	50	„
Sancin Anton............—	„	50	„
Marcon Josip............—	,	411	,
Gerdol Josip..............—	„	50	„
Ziberna Lovrenc .....	—	„	50	„
Godina sestre, vsi od sv. Ivana	—	„	50	..
Skupaj 3712 gld. 80 nč.
Žalibože, da še vedno manjka v naših izkazih mnogo odličnih imen naše narodne inteligence. Poživljamo jih opetovano, da se kmalu z izdatnimi doneski odzovejo našemu vabilu. Podpirati in vzgajati si slovensko dijaštvo, to je naša prva naloga in dolžnost. Koliko nadarjene mladine se nam odtuja leto za letom, ki bi toliko lahko koristila narodu, koliko talentov se poizgublja, zamira, ker nimajo podpore! — Zato, rodoljubi slovenski, vrle Slovenke, spomnite se svoje narodne dolžnosti! Posameznik lahko žrtvuje par kron, a narodu do-našajo ti prispevki v množini ogromnih koristi. — Nabirajte, darujte !
Nadaljne darove sprejema blagajnik dr. G u-stav G r e g o r i n v Trstu (Via Molin piccolo štev. 3).
Furlanski učitelji in deželni Šolski zalog.
»Soča« piše: »Na Dunaju laški učiteljski odposlanci niso hoteli podpisati spomenice ukupno z Slovenci. Sedaj pa se oglašajo javno proti ustanovitvi deželnega šolskega zaloga in neki »maestro friulano« trdi v »Sentinelli«, da raje strada, nego da bi izdal domovino, namreč, če bi se potegoval za deželni šolski zalog!« Žalostno za italijanske učitelje, če jih vodi narodna zaslepljenost in strast tako daleč, da pozabljajo o tem na svoje stanovske interese in s tem škodujejo cek> svojim slovenskim tovarišem.
In kako poučna je ta dogodbica za vse one, ki so menili, da smo mi primorski Slovenci premalo uglajeni v svojih formah v občevanju z Italijani in ki so zatrjali nekako, da bi trebalo le nekoliko uljudnosti in dosegli bi od Italijanov, česar bi hoteli. Ako cclri pri laških učiteljih in ko je šlo za njih lastno stanovsko korist, ni opravila ničesar gotovo dobrohotna beseda njih slovenskih tovarišev, česa je pričakovati potem od onih petelinov, katerim je boj neizogiben element in kise maste od na-r o d u i h p repi r o v ? !! Goriški poslanci so dobro vedeli, s koin imajo posla in hvaležni jim moramo biti, da so nastopili ono jedino možno pot, katero jim predpisuje ukupni narodni program in — korist našega učiteljstva. Dosegli so največ, kolikor je bilo možno doseči: a n g a ž o v a 1 i so vlado v učiteljskem vprašanju goriškem. Ona in jedino ona ima sredstev, da pride srditežem do živega. In pride jim, ako bode hotela, toila resno, neizprosno.
Pošteno jima jo je zabrusila. Pišejo nam: Dne 7. t. m. je šla gospa I. L. nekaj plačat gospodu duhovnu pri sv. Justu. Mej »šaneami« je čula nehotč pogovor dveh gospodov. Sosebno sojo zbodle besede jednega njiju : »A Trieste adešo no že altro, come far venir tutti Italiani de fora e far lin gran revolution e mandar fora tutti i ščavi.«
Te besede so pekle gospo. Sla je počasi za njima in gospoda nista slutila, da ju ona ume, ker je bila oblečena prav po domače. Hkratu pa jima je zaklicala krepko, seveda po laški: »Tu ni sužnjev. Sužnji so na galerah. Menelik ima sužnjev in morda tudi italijanskih !
Kar utihnila sta gospoda. Jeden njiju je postal rudeč kakor kuhan rak.
Tako bi moral odgovarjati vsakdo, kidar nas kdo žali z ščavi. Dostojno a odločno jih zavru-čajino! Le tako jih prisilimo do spoštovanja.
Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu naznanja vsem častitiin družab-nicam in slavnemu občinstvu, da bode imela 5., t. j. prvo nedeljo meseca marca svoj letni občui zbor. Istočasno priredi odbor malo zabavo z igro in petjem. Vabljene so že zdaj vse častite družabnice, da se udeleže polnoštevilno občnega zbora ter privedejo seboj še drugih znank in prijateljev prekoristne naše družbe sv. Cirila in Metoda. Kaj več o tem prihodnjič.
1 n	70 „
1 „	— „
1 „	— M
1 v	n
1	n
1 „	n
--*	50 „
n	50 „
Zahvala Htrossmayerjeva. Na brzojavno čestitko predsedništva koalirane opozicije je| otl-govoril Strossmaver nastopno: Zahvaljujem iz sr<*a Vas in plemenite prijatelje Vaše na iskrenih fia-stitkah. Bog Vas oblagodari vseh z srečo in svojim blagoslovom ! Še enkrat: hvala! Bog naj nas bla-goslavi in naj nam da, da doživimo svobodo, moč, slavo in rešenje naroda. Z ljubeznijo in spoštovanjem Vaš prijatelj I. I. Strossmaver, biskup.
Za Žensko podružnico sv. Cirila in Metoda v Trstu je nabrala gospa Metlikovič na »Sokolovi« maškaradi 10 kron.
Gospa Maurin je darovala ženski podružnici 1 krono.
Velik koneertni In zabavni večer priredi pevsko društvo »Adrija« v Barkovljah na sred-postno nedeljo, dne 12. marca t. 1.
Pevsko drnStvo »Lipa« v Itazoviel bode imelo v nedeljo dne 20. februvarja ob 4. uri po-poludne prvi svoj redni občni zbor v prostorih gostilne pri »Lipi«.
Umrljivost v Trstn. Od nedelje dne 5. februvarja do vštevši sobote, 11. februvarja, umrlo je 43 možkih in 42 ženskih, ukupno 85 oseb. Lansko leto je umrlo ta teden oseb. Doba umrlih je bila: 19 do 1 leta, 12 do 5 let, 7 do 20 let, 7 do 30 let, 4 do 40 let, 12 do 60 let, 20 do 80 let, 4 čez 80 let. Povprečno znaša umrljivost ta teden 26'fi od tisoč. Vzrok smrti so bile posebno naslednje bolezni: sušica v 13, bolezni v sapnikih v 18 od navedenih slučajev. Minoli teden je umrlo za škrlatico 4 oseb, za tifom v trebuhu pa 1 oseba.
Ctaribnldijeva himna je prišla nekam v modo te dni v našem Trstu. Zlasti se je bila omilila raznim predpustnim šemam. Par teh godcev in pevcev so deli pod ključ. Mar menijo, da je Ga-ribaldijeva himna najbolji lek proti — hrvatskim gimnazijem?! Nasilni in brutalni so, ti ljubi nasprotniki naši, to je že res, ali — najivni tudi.
Ponesrečena zidarja. V Marijini ulici v Mariboru zida stavbenik Glaser novo poslopje. Dne 16. t. m. se je porušil stavbeni oder in ubil dva zidarja. Oba sta bila oženjena, eden celo oče šesterih otrok.
Otrok v smrtni nevarnosti. Včeraj ob 11. uri predpoludne je štiriletni sinček nekega tukajšnjega poštnega oficijala po usodnem slučaju zavžil precej kloroforuma. Otroka so prevedli v lekarno Serravallo, kjer so ga v zadnjem trenotku še rešili gotove smrti.
Poskus samomora. Včeraj okolo 9. ure zvečer je skočil 10-letni pisar Ivan Bunc, stanujoči v ulici Miramare št. 7., skozi okno svojega stanovanja v drugem nastropju in se ranil na nogah. Mladi mož se je hotel usmrtiti, ker se je bil skregal z svojimi domačini. Poslali so nujno po zdravnika na zdravniško postajo, ki mu je podal prvo pomoč. Bolnik je ostal v domači oskrbi.
Potres. Dne 16. t. m. je bil zopet potres v Ljubljani in njeni okolici. Čutili so ga do Kranja in skoro do Trebnjega. Škode ni napravil nobene.
Smrtna kosa. V Vidmu na Štajerskem je umrl starosta učiteljev okraja breškega, vodja g. Blaž T r a m š e k, v Št. Jakobu v Slov. Goricah pa učitelj g. Rudolf Hergouth. Na Dunaju je umrl jako nadarjeni stud. phil. g. Ivan K u n š i č, v dobi 24 let.
Dobro domače sredstvo. Mej domačimi sredstvi, katera se uporabljajo za olajšanje bolečin in odvajajoča ribanja pri premrazenju. zavzema prvo meato Lin imen t, Cap-sici comp. izdelan v laboratoriju Richterjeve lekarne v Pragi. Cena je nizka: 40 nč., 70 uČ. ia 1 gld. steklenica, ka tera te spozna po znanedečem sidru.
100.000 kron, 25.000 ln 10.000 so glavni dobitki velike jubilejske razstavne loterije. Opozarjamo na to nafte spoštovaue Čitatelje, da se ti dobitki izplačajo v gotovini z 20% odbitkom in da bode žrebanje nepreklicno dne 18. marcija 1899.
Slabi nasledki bolezni, kateri, se navadno izcimijo iz prav neznatnih želodčnih slabosti, obvarujejo se popolnoma h pravočasno vporabo domačega sredstva „dra. R o z a balzam za želodec". PriBtno dobivaše v tukajSnih lekarnah in v glavni zalogi B. Fragnerj-a v Pragi, 203. — III. — Cl 1 e j oglas!
Različne vesti.
Viharji v Ameriki in na Angležkem. Iz New-Yorka je došlo nastopno poročilo o strašnem viharju, ki je razsajal tam: Vihar je tako velik, da ni bilo več jednakega od 1. 1888 sem.
Veliki parniki ne morejo voziti, pristanišče je bloki rano od velikanskih ledenih plošč. New-York je bil od vseh stranij obdan od snega, tako, da je bil nemogoč vsaki promet na 1(HK) kilometrov na okolo. V mostu je vladal strašen glad. Te dni je padlo več snega, nego sieer vso zimo. Po mestu ni mogla voziti nobena železnica. Električni stroji so delovali z vso močjo, toda zastonj, kajti tok ni zadostoval in vozovi se niso mogli pomikati po šinah. Mesto je postavilo na delo 7000 mož, da so delali gazi, toda sm>g je zopet vse zasul. Med ubogimi vlada velika beda vsled mraza in pomanjkanja dela.
V	mrtvašnici leži že preko sto mrličev, ubogih Iju-dij, katere so pobrali na cesti. Tudi v Washington že dva dni ni prišel nikakšen vlak. Proga je zaprta, kakor tudi največ druzih proti vshodu in zahodu.
V	Riehmondu, kjer je sieer evropsko podnebje, delavci ne morejo bivati v svojih stanovanjih, ampak morajo ostajati v tovarnah, ker jim doma ni možno obstati radi hudega mraza. Blizo mesta je vrtinec zgrabil 20 učencev, katere je ugonobil vse. Na morju je še huje. Rešilnih čolnov ni moči poslati na pomoč,tako divja orkan; z obrežja je moči opazovati znamenja, katera dajejo parniki, naj se jim pride na pomoč, a ni kdo ne more pomagati nesrečnežem.
Iz Londona poročajo 13. t. m. istotako o hudem viharju, ki divja po južnem delu Angležke. Od vseh stranij poročajo o velikih nesrečah, ki so se prigodile vsled burje na morju in na kopnem. Temu se še pridružujejo veliki nalivi, ki uničujejo sadeže in delajo velikansko škodo.
Poslednji »amen«. Iz Brna brzojavljajo: Katoliškega župnika Bliimela je zadela kap na pro-povedniei, ko je ravno dovršil propoved in izrekel besedo »amen«. Župnik je bil mrtev na mostu
V	cerkvi je nastalo veliko razburjenje vsled tega dogodka.
Disciplinarna preiskava proti prof. Schenku.
Novine poročajo, da hoče akademiški senat dunajskega vseučilišča proti profesorju Schenku, znanemu avtorju teorije o rojenju možkih in ženskih otrok, uvesti preiskavo radi hrupne in učenjaka nedostojne reklame, ki jo je uvel v dunajskih in druzih listih o svoji »iznajdbi«. To da se ne strinja 7, značajem vseučiliščnega profesorja in dostojanstvom učenjaka, kateremu je treba, da svoja odkritja v znanstveni obliki objavlja v znanstvenih listih.
Književnost.
Pedagogiško društvo je izdalo ravnokar »Stavbne črteže s proračuni in kratek nauk o projekcijskem, situvacijskem in perspektivnem risanju. Z 71 podobami pojasnil J. Bezlaj, strokovni učitelj na meščanski šoli v Krškem. Tisk »Narodne Tiskarne«.
Knjiga prinaša na 105 straneh nastopno vsebino: I. Nauk o projekcijah. II. Stavbni črteži: A) Posamni hišni deli. B) Najvažnejša stavbna pravila. C) Crtež skladišča s proračunom. I>) Ćrtež jednonadstropne hiše s proračunom. E) Razvrstitev dela pri stavbah. F) Nekatere posebnosti slovanskih stavb. G) O obrabi, trajnosti in ohranitvi poslopij. 111. O 8ituvacijskih planih s črtežem Ljubljane in Krškega. IV. Nekoliko naukov o senci. V. O perspektivi.
Ta navod je v prvi vrsti namenjen stavbnim obrtnikom in kakor učni pripomoček obrtno-nada-ljevalnim šolam ; prav poraben je pa tudi za urade (posebno za občinske in zavarovalne). Cena 1 gld. s poštnino vred.
Naroča se pri odboru v Krškem in v knjigarni g. Sch\ventuerja v Ljubljani. Udom, ki so vplačali letnino za 1809., se dopošlje v kratkem po pošti.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje veati.)
Buna j 18. Uradna »Wiener Abeudpost« se spominja toplimi besedami pokojnega predsednika francozke republike, o katerem pravi, tla je zastopal svoje mesto z dostojanstvom, lojalnostjo in zvestobo do svojih dolžnosti. Zagotovljen mu je časten spomin v inozenstvu in med njegovimi sodržav-
ljani. Sonehno v Avstro-Ogerski se pridružuje š<* hvaležen spomin na prisrčna čutstvovanja, ki jih je
Budimpešta 18. Sedaj prevladuje m^nenje, da bode Szellu poverjena sestava novega minister-stva. To provzroča veliko vrvenje v liberalni stranki, kajti eden del iste je odločno nasproten toj kandidaturi. Pesimisti sodijo, da se z odstopom Banffvja ni položaj pojasnil ni malo, nogo da bode kriza še akutneja.
gojil pokojni predsednik do našega vladarja in do nepozabne cesarice in kraljice. Tudi vsi ostali listi dunajski pišejo najlasknveje o pokojnem predsedniku.
Budimpešta 1H. (Zbornica poslancev). Starostni predsednik Madaras se je spominjal smrti predsednika francozke republike. Ministerski predsednik baron Banffy je prijavil, da vlada tekom današnjega dne predi o ž i N j. V e 1 i č a n s t v u svojo ostavko. Prosi le zbornico, naj ne ima svojih sej, dokler Nj. Veličanstvo ne odloči glede nove vlade. Zbornica je pooblastila predsedniku, naj zopet skliče zbornico, čim pride ta odločba krone. Po zaključku seje je liberalna stranka priredila baronu Banffvju hrupnih ovacij, čemur je opozicija oporekala.
Pariz 1H. Feliks Faure je bil šesti predsednik sedanje republike. Od vseh teb živi sedaj samo jeden, Casimir-Perier.
Pariz IN. »Journal« javlja, da je Meli no vsprejel kandidaturo za mesto predsednika republike. Na prvi volitvi da si bosta stala nasproti Mčline in Loubet. Nacijonalisti in konservativci napadajo ostro Loubetovo kandidaturo in jo oznu-čajo kakor panainistiško in Dreyfusovsko, radikalni listi pa označajo kandidaturo Mčlinovo kakor klerikalno-reakeijonarno. Radikalni in socijalistički listi se potezajo za kandidaturo Loubetovo.
Versalllcs 18. Kongres se je otvoril ob 1. uri. Dvorana je natlačeno polna. Navzoči so ministri in vsi poslanci in senatorji. Ko je Loubet stopil v dvorano, so ga pozdravljali najprisrčneje. Pozdravljanje so je ponavljalo, ko je stopil na tribino. Sodijo po tem, da je izvolitev Loubeta zagotovljena. Po Versailles-u je živahno vrvenje.
Velika zaloga
solidnega pohištva in tapecarij
od
Viljelma Dalla Torre v Trstu
Trg S. Giovanni hiš. štev. 5 (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo!
Zaloga in tovarna
pohifttva vsake vrste
od
Alessaniro Levi Minzi v Trsta.
i'luzza Rosario žtev. 2.
(Šolsko poslopje).
ltogat izbor v tapetarijah, zrcalih in slikah. Ilustriran cenik gratis ili franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo so na brod ali železnico, brez da bi se za to kaj zaračunalo.
D. Zadnik
Trg Sv. Ivana u hod Via della Legna.
sr Prodaja manufakturnoga blaga po najnižji ceni. «
G. Piccolli,
dvornizaložnik
Nj. svetosti
papeža Leona XIII.
lekarnar pri angelju
v Ljubljani, Dunajska cesta
Železnato vino
Kemične analize odličnih »trokovn Jakov, kateri ao v
železnateni vinu,
lekarnarja Ploooli-Ja v IJ ubijan I
/.miraj potnlili navedeno množino železa, najboljše spričevalo ter dajejo največje poroštvo /a tijesni učinek.
To vino je kaj dobro 7.a slabokrvne, nervozne in vsled bolezni oslabele osebe, za blede, sloke suhe in bol eliti ve otroke.
Cena poiliterski steklenici 1 gld. Naručila pošiljajo se /. obrutno pusto; poštnino plačajo p. n. naročniki.	KI.
V a Se blagorodje! Pošljite mi a poštnim povzetjem osem pollitcrskili steklenic železnatega vina, ker ne ob novem letu poslani dve steklenici rabita z prav dobrim vapehom.
Jožef C e r n k o, župnik. Vnhred nit štajarakom, 17. januvarja 1895».
Soba
lepo mi-hlovana se odda takoj po zmerni cent eventuveluo z hrano. Ulica Coronco St. 9. II. nadstr. levo.
Kakor knjigovodja
v trgovino ali tudi v drugačno službo želi vstopiti SO-leten mož izurjen v pisarniških opravilih, več let v trgovini, vešč ital., neuifik. in srbsko-h rva takega jezika z lepo pisavo.
Adresa pri upravnifitvu „Edinosti."
„Viktorija" moderci
O
I*?
Velik izbor
W o
»h <5*
Ct s
2
S
O l>
C? »r?
o
JSU
kM
vseb predmetov n pomlad in leto
volneno blago, perkal za obleke In srajce, efir in oxford, Iawa-tenrii8, satinets gladki, tiskani in mrežasti sakovrstni svileni predmeti za obleke in klnčanje, velik izbor •pek, trakov, zavratnikov, modnih specijalitet vsake vrste rokovic iz svile, nitij in kože, dežnikov.
Velik izbor perila flota se v manufakturnej zaloii
JAKOBA KLEMENCA
V TRSTU, — ulica sv. Antona Stv. 1. - V THSTU
Na zahtevanje
e dopo.Aljejo se uzorci z dotičnimi cenami poStnine prosto
LINEMENT. CAPSICI COMP.
Iz Richterjeve lekarne v Pragi
pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo
dobiva He po 40 nvč., 70 nvč. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj ne to
splošno priljubljeno domače sredstvo
vedno le v originalnih steklenicah z varstveuo"znaniko „sidro" iz Richterjeve lekarne ter vzame previdnostno samo steklenice k to varstveno znamko kakor originalni izdelek.
Richlerjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi.

Služba korespondenta.
Podpisani sprejmem spretnega in vestnega, kores]H>ndenta in knjigovodjo, veSčega slovanskemu oziroma hrvatskemu, italijanskemu in nemškemu jeziku z dobrimi spričevali.
Prednost dajein onim, ki so vešči kožarske m u obrtu. Plača po dogovoru.
And. Jakil,
kožarska tovarna v Rupi
)m*ta Miren /tri Gorici.
Igralci na citre
dobivajo brezplačno štiri komade za citro in katalog pri I. Neukirchner, Gorkau, 6eško|
C. Klemt.
Tovarila za zatvorillre (Jalonslen*
Braunau na Bavarskem.
I'riporoča svoja li-kratuo odlikovana uovovrstna lesena zastirala (IJouleaux), zatvornice in obok-rif niče na valjček. — Cenik gratis.
:|Agentje
--privatne odjemalce ne iičejo. >--
Prva domaČa tovarna
vsafcovrstneea
pohištva "VI
z vedno bogato zalogo po tovarniških cenah.
PETER MUSCH1K - TRST
! zaloga okvirjev, podob, zrcal, tapetarlj
jc tapetarska delavnica
Skladišče nahaja se tik dohroznanc restavracije „AHa miova ahbondaiiza"
Via Tor rente štv. 16-18.
Kašelj, hripavost in prsni katar
ublažuje in zdravi
pravi planinski kašelj olajiajoči sok
z „Deželne lekarne pri Mariji Pomagaj" M. Leasteka v Ljubljani.
Cena 1 steklenice 50 novč. Razpošilja ae z obratno poSo najmanj 2 steklenici.

Paerhofer-j e va
lekarna „Pri zlatem državnem jabolku"
_na Dunaju L, Shi^piHtrasse štev. 15._
J. Pserkoferjeve čistilne krogfljice
so davnoskušeno, lahkoćistilno od več zdravnikov občinstvu priporočano domače sredstvo.
Te krogljiee so iste, poznane pri občinstvu že več desetletij pod imenom „I. Pserhoferjeve krićistilne kro-gljice" ter se izdelujejo pristne jedino v lekarni ..Pri zlatem državnem jabolku*', Dunaj I, Singerstrasse št. 15.
Teh krogljic stane: jedna škatljlca s 15 krogljicami 21 nč., jeden zavitek z 6 škatljicami 1 gld. 5 nč. Ako se
znesek predplača, stane s poStnino vred: 1 zavitek krogljic 1 gld, 25 ni.,2 zavitka 2 gl. DO nč., .'J zavitki il gl. 36 nč., 4 zavitki 4 gl. 40 nč., 5 zavitkov 5 gl. 20 nč., 10 zavitkov 9 gl. 20 nč. (Manje od jednega zavitka se ne pošilja.)
Prosimo, da se i z reč no zahteva »J. Paerhofcrjeve čistilno krogljiee«.
In paziti Jo, itn Ima pukntv vsaki SkalIjii'l Isti poilpis J, Paerhofer V rudefilh piHiiienih, kaU'rcjja ju videti ua navodilu /a poralio,
i pono- I (lica m
J. Pserhoferjev balzam za ozebline,
nO., prtmto pofttniuu (l."> nO.
1. Pserhoferjev trpotčev sok, ZJSSiffti. J. Pserhoferjev balzam za goltanec,
poMnine pruHto li!i nO.
Stoll-ovi kola-preparati, JSSKfiTSa^
vina ali elikidrja :l »lil., pol litra I «1. 00 nO., Oi'trt litra H.r« nO,
J. Pserhoferjeva grenka tinktura za želodec
(prnj imenovana življenska cfieuca). liuliln ra/niopljajuOe Nred-
hi'vh, Iti uplivu kropllno na želodci i dneet s gld,
(n i KaliOHiiuJu, 1 lioOlca 22 nO.,
J. Pserhoferjevo mastilo za rane, LtS"! J. Pserhoferjeva tanokininska pomada
• |KiHp<>flujt> rast las, jodna 'kutijica a gld.
Rannnalrti nhfi¥ 0,1 i",k- llr"f- Steudel-a, i InuOek M) nO. ndllUljtSIIII UUIU proKto piritnine pa 7.r» nO.
A. W. Bnllrtohn domače drinlHtvo proti poHliHlicam
Universalna čistilna sol
ttlalio preliuve, Joilcti imiot t gl.
Hazven imenovanih izdelkov so deloma v zalogi vse v avstrijskih listih napovedane tu- in inozemske farmacevtičue specijalitete. Na zahtevanje poskrbuje se točno vsako v skladišču ne nahajajoče so hlngo po nizki ceni.
Razpošiljanja po pošti se vrse točno, a treba je denar doposlati naprej; veča naročila tudi po postnem povzetju.
Pri pošiljatvi denarja po poštni nakaznici stane porto veliko manj, kakor po povzetju.
Rosa Balzam Praško domače mazilo
m
za selodeo.
#[ iz lekarne B, Fragner-ja v Pragi
je že več kakor 30 let obče znano »lomače zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani.
Velika sieklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več.
je staro najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane Čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi.
V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več.
arllo! Vsi deli embalaže nosijo /.raven stoječo, postavno položeno rarstveno znamko.
Glavna zaloga:
Lekarna B. Fragner-ja „pri črnem orlu
Vsakdanje poštno razpošiljanje.
it Praga, Malaatr&n,
ogel Spornerjeve ulice.
i"!,
Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v lekarnah : O. Lueiani, E. l.eitenburg, P. lVendlni, H. Serravallo, A. Suttlna, i\ Zanetti, A Praxmarer.
l$ nepreklicno
8. fflarcija 1S99.
1 glav lobitek|00.000K v
2.	glav. dobitek 25.000 Kl vl
3.	glav. dobitek |0.OOOKl'
r. vr
v gotovini 20°/Oodbltka.
Dunajske srečke po 50 nvč. ^r'Sno»GiUHepi,e Bolnf,io'Maudl& -11 Mer-
Nigris, Enrico Mchiffmann, tliiiseppe Zoldan.
curio Triestino", Alessandro Levi, Girolamo Morpurgo,Mnrco