ERi$KA Domovina CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, AUGUST 2, 1948 SLOVCNIAN MORNINO NCWSPAPCR VESTI s M. SLOVEAilJE DRŽAVNA POSESTVA in SESTRE IZ TOMAJA." -druga skupna podjetja j ne Pred nekaj dnevi so komunisti uspevajo, čeprav jih ščiti vsa 'spodili slovenske šolske sestre iz postavodaja. Drugo za drugim samostana v Tomaju na Krasu gredo v polom. Kako je to ino-goče, je sploh nerazumljivo. Cene določajo sami, stroške i- -------J - ----, a- K/IA WMWOW V A LCU, U3I1UVI1U auia m majo samio tiste, ki si jih dolo- gospodinjska šola. Zavod so se- in samostan zaplenili. Ta zavod je bil star nad 60 let. V njem je bil otroški vrtec, osnovna šola in čajo sami, pa vendar ne grel V Orehu na Primorskem imajo na drža,vnem posestvu veliko električno valfelnico piščancev. Niti eno piSče se jim ni zvalilo, na stotine jajc eo pokvarili! že med valenjem. Naročili Bo 'pi-ščeta od drugod, da bi jih všaj redili. Tudi ta so poginila. Podjetje ima sedaj več uradmi-kov kot .piščet.. . Neko držav- Večina slovenskih imigrantov sov pace* . . . jnoko orzav- je 'etos prviž praznovala velik°-no podjetje v Sloveniji ima šest norč,ne pr8znike v Algentini- i m i « ..... VfPmp lO 17 volllrom torlnu stre vzorno vodile in ljudje so smatrali zavod za veliko dobroto za ves Kras in Vipavsko dolino. Velikonočni praznik v Buenos Airesu tovornih avtomobilov. Vsaj pet jih je vedno v popravilu, pa tudi šesti večkrat. In takrat vse stoji. ; UMRLI SO: Rudolf Spudič v Studencih pri Mariboru, Leopold Brgles v Sedlarjevem pri Brežicah, Antonija Bizovičar v Ljubljani, Lenka Kočevar v Šmartnem ob Paki, Marija Klun v Ribnici, Malči Rajhman na Bledu, Vinko Kecelj v Trzinu, Jernej Dolinar v Smledniku, Jože Košir v Mojstrani, Jože Šušteršič v Šmartnem pri Litiji, Ivan Rigler v Ljubljani, .Beftpan Koman v šmar- Vreme je v velikem tednu zopet postalo vroče, kot da hoče Slovence spomniti že posebej na vstajajočo moč sonca v domovini v prvih pomladnih mesecih. Živo je postalo velikonočno čustvo, povezanost z domačim Vstajenjem pa tudi spomin na taboriščne procesije in molitve pri božjih grobih. Zato so se Slovenci obilno udeleževali postnih pridig, zlasti pa molitev na Veli. ki petek, ko so opravili v zbrani pobožnosti križev pot, poslušali pridigo in pasijon. Morda je bila ta pobožnost najprisrčnejša v . vsem tednu. Med Slovenci na Koroškem v Avstriji Z vrhov na nevarni meji. Te dni sem mogel gledati spet na našo lepo kranjsko deželo. V si. vi megli se je odražal ljubljanski grad in ljubljanski nebotičnik. Pokojno je počival Kranj pod šmarjetno goro, Jesenice pa so bile pokrite z gostim dimom, ki se vali iz plavžev. Stal sem vrhu Karavank in premišljeval. Dežela je lepa kot je bila. Zakaj tam ni moč več srečno živeti. Kako to, da so novice od tam, tako žalostne? V zadnjem času izoipet mnogi beže čez mejo. Iz lepe srečne Slovenije v tujino, med Avstrijce in Iitalij ane. Ali so to materi-j »listi, ki z ničemer niso zadovoljni in samo iščejo kje bi mogli bolje živeti? Ali beže, ker so katoličani, ki so tam doma tako Osovraženi in preganjani? Ni ne eno ne drugo. Med številnimi .prebeglimi v zadnjem času je bil en sam katoličan, ki je v nedeljo hotel k sv. maši. Vsi drugi so bili samo ljudje, ki so bežali — iz obuipa. Tam ni mogoče več živeti. Izgieda, da za beg ni treba posebne spretnosti, pač pa veliko korajže. Po deželi gre glas, da je v Avstriji in Italiji dobro. Trdijo, da se od tam more v Ameriko, To ljudi spravlja čez mejlo. Značilen primer je neka Bolgarka. Bila je v nevarnosti, da jo zapro. Ušla je v Jugoslavi- LETO U—VOL LL Delujmo življenja in naže dolarje I0VI GROBOVI Amalia Hrovat Po dolgi bolezni je premtou-j— la Amalia Hrovat, rojena Smer- General Marshall smatra, da ke, 6211 Stanley Ave., Maple je pomoč za oborožitev Ev- Heights. Bila je stara 67 let. rope nujna in priporoča naj Rojena je bila v vasi Gobov Dol, se vladin predlog sprejme lupnija Mima peč na Dolenj-takoj, jakem odkoder je prišla v Ame- Washington. — General Mar- Iiko Pred 40 leti. Bila je člani-shall je izjavil, da je na vsak ca SŽZ št. 42, dr. Presv. Reš-način treba odobriti Evropi po- n->e£a Telesa in dr. Dom št. 26 moč za oborožitev. bi bili SDZ- Pol«8 žalujočega So-imeli kaj podobnega v letu 1939, Pro*a Vinbenca zapušča sino-bi bili vsaj za 6 mesecev skraj- va Vincenca v Kaliforniji in šali vojno iri bi bili prihranili Karla> Mer Betty ‘n vnuke. Po-60 bilijonov denarja poleg ne- gr<* bc ,v četrtek “ pogrebnega številnih življenj, ki bi bila re-i2avoda Lo«« FerfoIii» ob 8:30 šena,” je dejal. Ne dajmo se zaJv cerkev sv' Lovrenca, kjer bo peljeva« v malenkostno žtede- POfrret>no 8V' °,Pravil° “b 9- uri- nje, ki bo od nas zahtevalo kaa-neje ogromne stroške in izdatke. Marn Kernz , Po dolgi bolezni je preminula v Sunny Acres bolnišnici Predlog za oborožitev Evrope je! - ------ ---------- prepotreben korak v naši zuna- “a!y Kernz-_r°j«"a Bartol (p. nji politiki. Tako potreben, da ako ga ne napravimo, lahko zapravimo dosedanje uspehe. Mar. • . - - ------- shall je prepričevalno pojasnje-1*** ' Matt’ val, da je on še tedai. ko i* h!l v ,n.John’ Wer Mary ««* Bar‘ d. Strletova Marija) stanujoča na 20771 Naumann Ave., Euclid, O. Bila je vdova. Tukaj val, da je on še tedaj, ko je bil v State Department^ želel, da bi se napravil tak program, kot ga je sedaj predložila federalna vlada. Treba je samo želeti, da bi se ta program čim preje ures* tol, 5 vnukov, brata Anton Bartol in več sorodnikov. Rojena je (bila v vasi Mali-log; fara Loški Potok na Notranjskem kjer zatpušča brata Matt, sestro Jožefo ornož. Mo- niiiii Mn, “ Maw’ sestro Jožefo omaž. Mo- t ‘ . ? 1 ’ ^0 Je' ^ ibar in več sorodnikov. Tukaj ir asa; ■* ko pa usodno škodljive. | Bila je čtanica dr. Cleveland jšt. 126 SNPJ. Pogreb bo v sre- Rusi prvi Rovsod Komunizem dirigira tudi zve-zdoslovje — Sovjetski pi-! see dokauje, da je Kus prvi ugotavljal, da je človek žival. Moskva, Rusija. — Zbor sov- Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Romanje v Lemont— Skrajni čas je, da se priglasite vse, ki mislite-romati s sku- —---- ■ —J -- uuvi our- ' ---- -- ------- ~ jetskih zvezdoslovcev je obsodil Pino Zveze oltarnih društev v nekatere sovjetske zvezdoslovce,jLemoi>t dne 19. avgusta. Prigia. češ, da so zastopali neke reakci- 8‘to se, prosi odbor, takoj in jonarne, zapadnjaške teorije v zvezdoslovju. Sklenjena je bila primerna resolucija, da se take tendence odstranijo iz sovjetskega zvezdoslovja. Prof. B. Rajkov je napisal v Komzomolskaja Pravda razpravo o tem, da je bil Rus pred Dar-vinom, ki je trdil, da so vse živali med seboj v sorodu in tudi človek, da spada med živali. Rajkov pravi, da je neki Kaverzeni-jev napisal v Lipskem leta 1776 knjigo: Spremembe pri živalih. _1Vi Kaverzenijev je postavil trditev, ,je da so se vse vrste živali razvile J iz nekaterih oanovnih, prepro- poravnajte voznino 17 doarjev. Pri sv. Vidu pobirata prijave in denar za vožnjo Mrs. Frances Baraga 1105 E. 71. in Mrs. Jos. Kolenc 1117 E. 63. St. Pivo lahko naročite— Rojaki, ki prebivajo v okolici Clevelanda na Chardon Rd., Bishop, White Rd. in ob cestah tam okrog, lahko dobe pivo na svoj dom, ako pokličejo Marin-ko’s, 416 E. 166 St., IV 3170. Marinko dovaža pivo v tiste kraje vsako soboto in kakršno pivo želite imeti, vam ga pripe- -«1, • * • •. * . rusiena siuvensKa aruzma ze- —j. - *■*» skupnega, prvotnega telesa. S tega stališča niso samo mačka, lev in tiger člani iste živalske družine ampak tudi človek in opica in druge živali so v sorodu v enaki meri. Tako je ruski znanstvenik 35 let pred Lamarckom in 66 let pred Darvinom razjasnil sorodstvo Sponzorja iščejo— Poštena slovenska družina že- v Zed. države. V družini sta mož in žena, še oba sposobna za delo, ter dva sinova v starosti 26 in 21 let, oba dobra delavca; eden je izučen mehanik in dober šofer, drugi izučen plumber. Družina je pripravljena vse do zadnjega povrniti eventuelne stroške in sitnosti, ako bi se jih „ . ...... . , m WUWU, mo m se jm n . n i! " kd0 usmilil ter Prihod v človekom. Rajkov nush, da so|Ameriko_ Za podrobn03ti pišite nju, Albin Sever na Brezovici pri Ljubljani, Jože Zibert na Pivki pri NaMem, Karl Gre-giorič v Celju, Terezija Burger v Ljubljani, Florjan Groznik v Buenos Airesu, ki tukaj sicer ni v navadi. Očetje salezijanci so dali zanjo na razpolago svoj. veliko dvorišče, da smo Slovenci lahko na svoj način s svojimi ve- v Bukovju pri Frankolovem, Joško Matus v Studencih pri Mariboru, Karolina Pavletič v Ljubljani, Neža Janžekovič v Ljubljani, Janez Hafner v Žab-nici, Viktor Ličen v Velikih Laščah, Franc Vergel na Jesenicah na Gorenjskem. Vinko Leit-geb v Črnomlju, Anton Mravlje na Brezovici pri Ljubljani, Alojzija Zablatnik v Ljubljani, Anica Riozman v Ljubljani, Franc Benedičič v Ljubljani, Ivan Rigler v Ljubljani. PROTI UDARNIŠKEMU DELU. — Po poročilih ljudi, ki so zadnje dni pribežali na tržaško ozemlje, je prišlo v Kočevju do velikih demonstracij proti udarniškemu delu, ki zavzema v Sloveniji vedno večji obseg. Pred komando narodne milice in drugimi uradi se je zbralo okrog 600 mož in fantov, ki so zahtevali naj' so takoj ukine udarniško delo. Milica je uporabila orožje, je dva ubila, štiri ranila, 60 pa je bilo aretiranih. Drugi so se razbežali. Višnji Gori, Marija Petelinšek likonočnimi pesmimi počastili vstajenje Njega, ki je premagal greh in pekel. Nad tisoč moških in žensk pa tudi belo oblečenih otrok je pospremimilo vstalega Zveličarja, k slavnostnemu pohodu, katerega je uvajal vsta-jenski križ, pa spremljalo bandero svetogorske Marije, ki so ga prinesli Staroslovenci, kateri so se tudi udeleževali naših po božnosti. Molitev rožnega venca je spremljala sprevod, lepo zborovsko petje zbora Gallus, ki je donelo med stebri koridorja nam je pa pričaralo popolnoma slovensko procesijo tam v naši vasi. Velika črna maša za po- kl bite Slovence Tri Mihi Iz vladne podpore šolam se kupuje otrokom mleko in pomaga plačevati za buse, ki vozijo otroke v šolo. * » * Toda Rooeeveltovka in drugi kunštari ljudje pravijo, da te podpore m smejo dobiti Otroci, ki pohajajo v katoliške šole. Kapljico mleka jim ne privoščijo, kot bi bili tašd otroci največji zločinci. To je knjiga slovenskega križevega pota. Takoj v začetku, ko pesnik s svojimi prošnjam: spremlja mašnikove molitve, se spomni kako so bili slovenski fantje v smrt izdani in pravi: S hisopom jih pokropi, z vejico roienkravta in roimarina, z blagoslovljeno vodo večnega spomina. Vetrinje. Tabor brezdomnega človeka. Sramoten čig v čelo Evropi. Tančica črna čez lice Sloveniji. Ngi skozi srce materinje. Vetrinje. S O zemlja slovenska, kdaj boš zrna semenska dvignila iz jame katynje. Potem si pa upajo taki ljudje v javnost kot človekoljub: tokaj še vse! Cisto navadni bi-goti so, nevredni Amerike. Knjigo morete naročiti ] Ameriški Domovini. Cena 32.76, i s poštnino 33.00. NAM JI TUKAJ DOBRO, UTO SC m vsaki fMuki srama MO NA BKOUNCS sko časopisje namreč piše, da j« Jugoslavija s kapitala«, z je Amerlkamci, Amerikancem prodana dežela. Tako je doživela prvo razočaranje: Jugoslovani so jo zaprli v koncentracijsko taborišče v Nišu. Odi tam je ušla, prepotovala celo Jugoslavijo in prišla v Avstrijo. Morala je zopet v karantenski zapor. Treba je vedeti kakšne bacile nosi preko meje. Na pobudo ljudstva se je osnoval Narodni svet za koroške Slovence. Predsednik je Dr. Tišler, pomaga pa mu župnik Starc. Koroški Slovenci vedo v kako težak položaj jih je zavedel režim, ki ga vodi Tito. Vsaj šolo im kako drobtinico osebne slovenske svoboščine bi radi še rešili. Na Koroškem bodo volitve v avstrijski parlament. Ne bi mogle priti v bolj nesrečnem času kot sedaj. Slovenci bodo revni, revni. O. F. se je kot slovensko politično zastopstvo umazala in zapackala. Nova firma, ki jo ima sedaj Titova stranka na tem ne more nič popraviti. Petek in Prašnik sta polomljeni figuri tudi za tisto, ki s komunisti drže. Nekaj tolažbe imamo v tem, da še vedno izhaja Kronika. To je kar dober list Angleži so ga začeli in vzdrževali Menda se imamo za to dobroto precej zahvaliti okolno-sti, da je Slovenka, hčerka Zvitterja iz Celja, poročena z Angležem in ima ta referat. Kronika se drži dosti jasno proti OF in sedanji titovski stranki, daši naravnost ne napada. Slovenski Vestnik je pred par tedni prenehal izhajati. Ko-miumističma tiskarna ga je vrgla na cesto. Angleži kažejo precej zanimanja za koroške Slovence, Amerikanci pa bolj malo. Pa nas je angleškega zanimanja Btrah. Tam odločajo kupčijski interesi, kot smo dobesedno krvavo izkusili. Washington. — Predsednik Truman je objavil, da bo imenoval dosedanjega generalnega odvetnika Tom Campbell Clarka za člana vrhovnega sodišča na mesto pok. Frank Murphy-ja. Na Clarkovo mesto v fede ralni vladi bo prišel za gene-; ralnega odvetnika senator J. Howard McGrath iz Rhode ls-land, ki je doslej predsednik nacijonalnega odbora demokratske stranke. Pravijo, da bo dosedanji podpredsednik' nacijonalnega odbora demokratske stranke William M. Boyle postal predsednik tega odbora. kev Marije Vnebovzete <* 9:80/ uri. Matija Beljan V pondeljek zvečer ob 9. uri SLOVENSKI IZGNANCI 80 SI rešili le golo življenje. POMAGAJMO JIM! je umrl Matija Beijan, 6421 Standard Ave. Med težko bo-laznijb je ležal doma, kjer ga je tudi zatekla smrt. Bil je 66 let Star, rodom iz sela Belo, Brod ma Kupi in'je priŠel vAme. riko leta 1900. Zapušča ženo Margaret, rojeno Tomac, sina Kgipet ima vlado najširše narodne koalicije > Cairo, Egipt. — Kralj je imenoval novo .vlado. V vlado so prvič po drugi svetovni vojni vstopile vse-stranke egiptovskega parlamenta. Saadisti, Waf-disti in liberalci imajo po štiri zastopnike v vladi, nacionalisti dva in poleg tega je v vladi še pet neodvisnih. To je najširša koalicija. Taka vlada je v Egip-Koroška to možna samo kadar se pričakujejo izredno važni ali pa izredno hudi dogodki in je potreba, da se združijo vse narodne politične sile v obrambo najvišjih interesov naroda in države. Zato vsi diplomatski krogi z veliko napetostjo pričakujejo deklaracijo nove vlade. garet. Ima še dva brata, Charles v Clevelandu in Tama v Evropi ter sestro Ano Zdravič v Evropi. Za njim žalujejo tudi 4 vnuki. Bil je član dr. Sv. Nikola št. 22 HBZ in dr. Naprej št. 5 SNPJ. Pogreb ima v oskrbi Grdinov pogrebni zavod. Dr. Mathew R. Beljan, ki je Cas pogreba bomo objavili, čim dmtišL^arl^-iii-hčer^MM.Ibo določen, NEZGODE DOMA SE PREPREČIJO, AKO STE PREVIDNI IN HLADNOKRVNI se je vnela mast, naglo pokriti s pokrivačo. Vselej, kadar i-malte na peči mast, je dobro, da imate pri roki pokrivačo za vsak slučaj. Nikoli pa ne vrzite na gorečo; mast vode ali moke. Voda namreč ogenj še rampali in moka bi lahko povzročila prah in nastala bi razstrelba. Hiteti iz 'kuhinje z gorečo pomvo je tudi nevarno, kot kaže gornji slučaj. Torej ako se vname mast, pokrite kastrolo ali ponve naglo pokrivačo renco). WilMajn F. Smith, direktor za javno varnost opozarja melščaine, naj bodo previdni pri delu doma in zunaj. Navaja slučaj neke gospodinje, ki se ji je vnela mast na peči, ko je pn-pravljala večerjo. Naglo je pograbila za ponev ter hitela iz kuhinje. Bala se je, da ne bi goreča mast zanetila požara. Toda ko je hitela iz kuhinje, je padi a in goreča mast se ji je razlila po životu, da je dobila hude bolečine. Pa ni bilo treba gospodi-nji nič drugega kot ponev, kjer Direktor javnih del Columbus, O. — Gov. Lau-sche je imenoval Samuel O. Lin-zeil za direktorja javnih del v Ohio. Postavitev velja za eno leto. Sever ali na jug po slovenski zemlji, povsod 'je megla, gosta megla, ki mori to duši. Kdaj bo prišlo sotoce, ki bo to ismljo zopet razsvetlilo ta ogrelo, da ~ i««vuuiu ul ujfreio, GA A Nej pogledam s Karavank na bo kaj sreče in svobode na njej? te bolezni. Razne najoovejše svetovne vesti TOKYO, JAPONSKA. — Na otoku Shikoku je bila silna nevihta v viharju. Voda je podirala železniške proge, razrušila kakih 300 mostov, preplavila polja, porušila na tisoče domov in hiš. 3 ljudje so utonili. | * • * BELGRAD, JUGOSLAVIJA. — V Belgradu je umrl tretji tajnik in namestnik konzula USA, Robert G. Braden. Dobil je polio pred par dnevi. Kljub temu, da so na najhitrejši način dostavili zdravila iz USA, niso mogli rešiti življenja. Pokopan bo v Združenih državah. • • • , BERLIN, NEMČIJA. —- USA komandant za Berlin, general Frank L Howley je zaproeil, da W bil razrešen službe v Berlinu to poslan nazaj v USA. Sprememba je v zvezi s tem, da sedaj civilno uradništvo prevzema v Nemčiji vse glavne funkcije. • • , • Columbus. — število ljudi, ki so oboleli na polio je letos na-rastio na 178. Lansko leto v tem času je bilo v Ohio 177 slučajev Vaje in seja— Euclid Rifle klub bo imel vaje iv streljanju na lončene golobe, potem pa sejo na strelišču na Močilnikarjevi farmi v sredo 3. avgusta pop. ob 3. Servirana bo. do tudi okrepčila za onemogle. Pridite gotovo vsi 1 Vabilo na sejo— Nocoj ob 7:30 bo seja društva sv. Vida št. 28 KSKJ. Seja bo v šoli sv. Vida in članstvo naj se je udeleži v velikem številu. Deseta obletnica— V sredo ob 6:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pok. Marijo Romih v spomin 10, obletnice njene smrti. Pozor, društva— Vsa delniška društva Slovenskega doma na Holmes Ave., ki žele imeti slike v spominski knji-gi, so prošena, da se zberejo v nedeljo 7. avgusta ob desetih dopoldne v Slov. domu. Slikar bo tam od 10 do 12 dopoldne. Važno seja— Podružnica 14 SŽZ ima nocoj ob 7:30 važno sejo v navadnih prostorih. Prosi se velike udeležbe, ker bo nocoj nekaj posebnega za “Sheet Club.” Na zapad— Mr. Louis Bandi iz Eddy Rd., Willoughby, O., se je odpeljal s soprogo za par tednov na zapad. Obiskal bo družino Henk Setina, tam nekje v državi Arizona, ter svojega brata Rev. Bonaventura Bandi v Holy Gross Abbey v Canon City, Colorado. Poroka— Soboto 6. avgusta ob 10 se bosta poročila v cerkvi sv. Vida, nam vsem dobro znana Miss Josephine Klančar, 1119 E. 72 St. to Mr. Amtthony Skrabec, 851 E. 144 St. Sorodniki to prijatelji so prijazno vabljeni k poročni maši. “Svobodna Slovenia'” jo Kat naših ljudi v Argentini Naročite gn pri upravi Victor Martinez, 80, Boonoa Aina, Argentina. tig Ameriška Domovi ima u taiil (JAIOS DBMVK3, Mltor) 1117 St. CUlr Aw. HEndcnon 0628 ClereUnd 8, Ohio PublUhed dally exxoopt Saturday!. Sunday* and Holiday«_ Hiiiitttiiiiinm mi t***'H"H ***♦♦♦; BESEDA IZ NARODA iinnmiii)......... august SUN MON TUE WED THU FRI DAT I 2 3 4 5 6 7 8 9 io h 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 231415 26 27 28 29 p 31 NAROČNINA Za Zed. država S8.50 na leto; za pol leta $6.00; xa četrt let* $8.00. Za Kanado in sploh sa dežele Izven Zed. držav $10.00 n* leto. Za pol leta »6.00, z* 8 meeec* $3.60. SUBSCRIPTION RATES United State« »8.50 per yew; $5.00 for 6 month«; »8.00 for 8 months. Canada and all other countries outside United State« »10 per year. »6 for 8 months, »8.60 for 8 months. Opazke in pripombe . ja-A-gg J?**•"*”“ ‘ No. 1150 Tues., Aug. 2, 1949 Letošnji Baragov dan v Marquettu “Baragov Bulletin,” ki izhaja v Lemontu, 111., v angleškem jeziku, piše o letošnjem Baragovem dnevu naslednje Baragov Dan v Marquettu, ki se je vršil v nedeljo 3. julija je bil v resnici pomenljiv dan v zgodovini marquett-ske škofije in Baragove Zveze. Nad 5,000 katoličanov se je zbralo od blizu in daleč, da javno počaste škofa Barago, prvega višjega pastirja marquettske škofije. Ker je mesto Marquette istočasno praznovalo prvo stoletnico svoje ustanovitve s tridnevno proslavo, je dobil Baragov Dan se svoj poseben pomen in sijaj. Baragova slovesnost se je zafieta s pontifikalno mašo pod milim neboin na marquettskem “Memorial Field.” Sveto mašo je pe Prevzvišem Gregorij Rožman, škof ljubljanski. Ljubljanska škofija na Slovenskem je tista škofija, kjer je bil Baraga rojen prež.ve svo-ja mladostna leta in bil posvečen v duhovnika. Pr d.go je imel sedanji marquettski škof, Most Rev. Thomas L. Noa V popoldanskih urah se je duhovščina domače škofije in od drugod udeležila letne seje Baragove Zveze, ki se je vršila v zavetišču Svete Družine . . . Vsi, ki smo se udeležili letošnjega Baragovega Dne, smo imeli en živ občutek. In ta nam je povedal, da je bilo takorekoč vse ozračje okoli nas nasičeno tistega, kar naj bi se imenovalo: Baragova zavest-nost! In ta Baragova zavestnost nam je dala veliko upanje, da gremo s pospešenimi koraki k cilju*. Baragovi beatifi-kaciji. Zmerom bolj je jasno, da vsakoletno praznovanje Baragovega dne ne more voditi nikamor drugam kot proti temu cilju Cleveland, O. — Letošnje poletje je nenavadno gorko. Junij je bil vroč in suh; julij še bolj vroč in soparen. Pasji dnevi so resnični pasji dnevi, da jih mora 'biti vesel vsak humorist, zlasti pri čaši hladne pivš ali pa v banji. Ampak vsak človek ni ustvarjen, da brez škode prenaša takšno vročino; nekaterim zavre kri in udari na srce; drugim začne kipeti pod lobanjo, kar ni nič manj nevarno. Pri časnikarjih in podobnih “intelektualnih poklicih” se to stanje kaj rado izcimi v neodgovorno, nesmiselno in samo sebi nasprotujoče klobasanje, kakršno je spet zagledalo luč sveta v treh uvodnikih zarjavele stare device E. pod naslovom “Spletkarji v temi anonimnosti.” Samo pomislite! Najprej nas bolni gospod Brezimenovič proglasi za brezpomembne sa-ragatovce (po vodji desnega krila italijanske soc. stranke G. Saragatu, ki se je uprl komunistični dominaciji soc. stranke pod Nennijem), potem pa tem brezpomembnežem, za katere se po njegovem zatrdilu ne zmeni živa duša, posveti tri uvodnike po vrsti! “Duša krščanska,” bi dejal človek, “ali ni to gola potrata časa in nepotrebno obrablja-nje talenta, ki je že brez tega dovolj medel?” Potem pa gre in se zjoka nad nami, češ da smo, zapeljane in frdamane klero - domobranske reve, popolnoma scagali nad samim seboj in da je zdaj naše edino upanje Proletarčev France, katerega da v svojem črnem obupu snubimo, da bi nas bolj pomembna od vseh teh intrig, zakulisnih spletk in škodoželjnih pričakovanj naših nasprotnikov bi za nas morala biti ta dva edina stiha posneta iz ‘Proletadca’: Bodi pogumno in trdno srce! Novi svetovi se v krčih rode.” “Tri sto zelenih,” je zazijal sosed Miha, ko sva prišla do prebridkega konca te turobne jeremadije, “tega pa res nisem slutil, da so ljubi titopotniki na tako šibkih nogah in njihova skupnost tako piškava Saj možak joka kakor bi bili že v zadnjih cugih!” • » • Da ne bo kdo mislil, da je urednik E. porabil tri klaftrske uvodnike, ne da bi se enkrat samkrat grdo zlagal, naj še pripomnim, da je med drugim zapisal trditev, da si Peter Kopriva ne upa v “Ameriški Domovini” podati svojega lastnega stališča z ozirom na Francovo Španijo. Čitatelji A. D. sami lahko presodijo, kako de bela je ta. Proletarčev Zaitz je v skrbeh, da se ne bi kdo njegovih sodrugov iz nekdanjih socialističnih dni ponižal do denun cijanstva, to je, da ne bi zatožil naših titopotnikov pri zvezni oblasti. Njegova skrb je čisto odveč. F.B.I. namreč ni treba pripovedovati, kaj počenjajo naši titovci, kajti organizacija ima poseben oddelek v svojem washingtonskem uradu, kjer pazijo na tujejezično časopisje in prevajajo in shranijo vse, kar sopotniški “intelektualci” napišejo v korist “proletarskih odrešenikov” ono- U Cilju. , , , rešil iz predpekla protikomu- TVtOflSJgnarRt. Rev. John Zaplotnik iz Lindsay, Nebra- nigtičnih intrig»Jta®« da la nnKrol 72g1i10 7 A nrfiiskoV8fl 1C Živi jenskega riam nriflo HniSAinfl dfl ~MOffslgiior ret. rcev. jonn ptmuin. u. ska si je nabral veliko zaslug za preiskovanje življenskega dela prvih misijonarjev v državabi Michigan, Wisconsin in Minnesota. Nedavno tega je prišel na obisk na osrednji za-pad Obiskal je tudi L’Anse'v Michiganu in se je posvetoval s škofom Gregorijem Rožmanom glede Baragove beatifikacije. Škof Rožman je bil v L’Ansu gost Fathra Sche-ringerja. Monsignor Zaplotnik je ravno sedaj zaposlen s štu-diranjem Baragovih dnevnikov. Pri tem delu mu pomaga Joseph Gregorich iz Oak Parka, 111. Leta 1950, to je prihodnje leto, se bo Baragov Dan vršil v kraju St. Ignace, Michigan. Tako je sklenila letošnja seja Baragove Zveze. Pri volitvah so navzoči potrdili vse dosedanje odbornike Baragove Zveze, le to je novo, da so si v osebi ljubljanskega škofa Rožmana izvolili dosmrtnega častnega podpredsednika. (Častni predsednik je že odprej sedanji marquettski škof Noa.) Med pozdravi, ki jih je predsednik Baragove Zveze, Msgr. Joseph Zryd, dobil in prebral za Baragov Dan, sta zlasti pomembna pozdrava iz Vatikana in iz Washingtona. Pozdrav iz Vatikana se glasi: Sveti Oče je globoko hvaležen za vdanostne izjave in obljubljene molitve, zato z vso očetovsko ljubeznijo blagoslavlja članstvo Baragove Zveze. Pozdrav iz Washingtona je poslal v posebnem pismu apostolski delegat in nadškof Cigognani; Zahvaljujem se za Vašo poslanico v imenu Baragove Zveze. Bilo mi je veliko veselje, ko sem zvedel za namero zelo številnih duhovnikov, da se zberete in proslavite uspehe svetniškega in učenega škofa Barage. Pridružujem se vašim molitvam za njegovo poveličanje. Izročite- moje najlepše pozdrave škofoma Noa in Rožmanu.” V svoji pridigi je škof Noa med drugim podal naslednjo izjavo: Danes se na kolenih zahvaljujemo Bogu za milosti, ki smo jih prejeli po krščanski veri. Pri tem se s hvaležnostjo spominjamo tistih, ki so prvi zasadili na tej zemlji znamenje križa. Dajemo jim javno čast za vse, kar so s svojim ogromnim delom pripomogli v prospeh mesta Marquette. Med imeni mož, ki so neizbrisno združeni s stoletnim razvojem našega mesta, stoji brez dvoma na enem najodličnejših mest ime škofa Barage. Res je, da osebno ni dolgo živel v našem mestu. Toda bil je poglavar katoliške cerkve v teh krajih in kot tak najbolj vidna vez, ki je spajala vse misijonsko delo teh krajev vse do današnje stoletne proslave. Baragovo ime nam je sveto in pred njim se klanjamo. Boga prosimo, da bi bilo to svetlo ime kdaj zapisano v seznamu božjih svetnikov. Slovenci se zaupno zatekajmo k našemu kandidatu za milost poveličanja na oltarju. Izročajmo mu naše stiske in težave. ‘Pridno prebirajmo njegov življenjepis, da se prepričamo, da je užival veliko pomoč božjo že tu na zemfji, ko je deloval za širjenje božjega kraljestva. Le vztrajna molitev in velika gorečnost nam more izprositi svetnika, ki je bil sin našega rodu. Posebno v teh časih vedno hujšega trpljenja in velikih stisk naših dragih v domovini, prosimo svetniškega škofa za rešitev, izročajmo naše drage, ki so v nam pride druščino delat, da nam ne bo tako dolg čas, ka-li. Komaj pa so padle te besede izpod njegovih tipk in obležale na začudenem papirju, že je v silni vročini ali vročici pozabil, kaj je bil tvezil pa obupal nad samim seboj in svojimi krasnimi in prekrasnimi tovariši ter jih začel na dolgo in široko in s solzami obupa v očeh rotiti, naj vendar ne posnemajo podgan in zapuste potapljajoče se titovske nacional-komunistične barke! Poslušajte ga, kako vzdihuje, stoka in roti: “Našo enotnost smo gradili v vojnih in povojnih letih ter jo ohranili kljub vsem razlikam v mišljenju, ki obstojajo med nami. Ali bomo dovolili, da se radi teh razlik ustvari razkol v naših vrstah in da večkrat radi popolnoma osebnih konfliktov med posamezniki dovolimo, da bi trpela naša skupnost.” Ta ton preveva vso to serijo najbolj scaganih uvodnikov v zgodovini našega časnikarstva povojnih let, vzlic temu pa gospod Brezimenovič v isti sapi trdi, da smo scagani brezpomembni saragatovci in da je nas strah, ne njega. (Sosed Miha pravi, da bi se temu krave smejale, če bi znale brati.) Na koncu pa svoje tovariše milo roti in otožno bodri: Mi zelo dobro vemo, da vsak človek po svoji naravi ima svoje trenotke dvoma, omahljivosti in malodušja. Toda to so le odrazi splošnega previra-nja na današnjem svetu. To so le udarci, ki jih nujno moramo sprejeti, pod katerimi pa kljub temu — naj bodo še tako težki — ne smemo omahniti, ker bi to pomenilo poraz vsega, v kar smo desetletja verjeli. To bi pomenilo brezupno resignacijo v borbi, ki se še vedno nadaljuje, in z njo tudi umik v temo brezpomemb- zavrnil, “in naredi, kar moreš. Saj sam vem, da je stvar brez vrednosti in da je ne moreš spremeniti v noben kdjiževni biser. Tako visokih ambicij ž njo tudi nikdar nisem imel. Zaupno med nama povedano, je moj namen, porabiti stvar kot podlistek v našem dnevniku “Iskri,” da bo moje ime zadnje tede pred konvencijo čitate-ljem in delegatom vsak dan pred očmi. Saj razumeš — predvolilna propaganda . . .” Nekaj tednov pozneje je začela “Iskra” prinašati široko-ubtnikov podlistek “Križi in težave desetnice Urške,” ki je bil zaključen tik pred konvencijo. Ljudem je povest ugajala, kajti Grom se je bil potrudil z njo, da nazadnje ni bila tako napačna. To je dvignilo Širokoustnikovo popularnost za nekaj stopinj in predkonvenč-ni preroki so mu prerokovali gotovo izvolitev. Njihova napoved bi se bila najbrž uresničila, da ni Miško storil usodne napake v kon-venčnih dneh in nosil pavje perje nekoliko previsoko. S tem se je na smrt zameril nekaterim vplivnim delegatom. To je bilo krivo, da je nadebudni kandidat Miško široko-ustnik vzlic svoji brihtnosti in pomoči “Desetnice Urške” žalostno pogorel in obsedel na tleh med konvenčnimi klopmi. Miško je od takrat še večkrat zasnubil trdovratno srečo in dobil od nje vselej novo košarico, ampak romantičnih (ali drugačnih) povesti pa ne piše več. vencem, katere je pomorila ta trojna kuga, zlasti pa tistim desetim tisočem vojakom sloven-ake vojake, katere so Angleži v juniju 1946. razorožene izročili Titovim rabljem ,ki so jih nato poklali in postrelili kakor pse. Pesnitev je preobširna, d« bi jo mogel v nekaj stavkih zadostno opisati; treba jo je vzeti v roke in prečitati, preden spoznaš vso globino, vso žalostno lepoto, vso presunljivo tragiko tega mogočnega pesniškega dela, v katerem pesnik moli (str. 25): Odpusti nam kletve na morilce sinov, odpusti nam pretnje iz Zlobe in tegobe, odpusti požigalcem naših domov, odpusti nam privezanost Bamako last— (ko človek nič nima, je tem večja nje slasti) Toda poveličaj naših mrtvih žive duše, . , daj jaman rose, da czlene mrtve ruše, pokrivajoč neznanokje njihove grobe: pastam jim k vzglavju gozdne tesnobe, Pred tedni sta prišla na o-bisk v metropolo Prosvetina kerlca Louis Zorko in Milan Medvedšek. V zvezi z njunim obiskom grede: po Šenklerju govorice, da se je Gardnov edini somišljenik v uredniškem štabu udeležil izredno važnega posve- Svoj Križ, a na čelo prebito— joooj. Jaz bi zelo rad videl, da bi se ti “novi” malo bolj oglašali v Ameriški Domovini, kar bi s tem bilo zelo ustreženo onim, ki so bolj sami širom Amerike. Seveda tistim, ki “napoto delate” po Clevelandu, se ne zdi to toliko vrddno kot pa tistim, ki sami čivkajo med ogromno množico neznancev. AM naj vam povem še to, da sem se bil zgubil v New Yorku in da mi je pomagal tisti "WHERE,” ki mi ga je Utepel v glavo g. Rak v Sipittalu, da sem vprašal policaja za mojo zadnjo postajo 1 Policaj, ki je videl, koliko znam angleščine, mi je prav precizno dopovedal, koiliko “Htreetov” imam še za premaširati in da grem na ta in ta “sltejšn” 1 Nič ni hudega, če se pelješ s kakim gostiteljem in z avtom, če pa greš na svoje, pa glej da vaš kako se pišeš in kje prebivaš. Farmar Maks Mušič nima takih skifei, zato pa lahko misli o ‘“kamenčkih”! Ker sem ravno malo do sape prišel — saj že v začetku vidite — sem se namenil, da s temi. vrsticami opomnim bivše spit-talske znance in prijatelje, da sem v Ameriki in da sem zdrav, le vročina je tako huda, da je Čast! Knjiga je opremljena z lesorezi K. Mirtiča, ki so zelo močni in originalni Jaz jo iz) ubite- ljem slovenske 'besede, zlasti onim, ki razumejo slovensko Golgoto in sočuvstVujejo s slovenskim narodom v njegovi žalosti in trpljenju. Knjiga je več kot vredtaa svoje cene ($2.75; po pošti $3.00) in dobite jo pa pri “Ameriški Domovini” Peter Kopriva ------o------- Pevski zbor Triglav Pozdravljam vse znance in prijatelje y Zed. državah, Kanadi, Argentini, Venezueli, Au-! straliji in tudi one, ki so osta- stran zastora. Bolj bi jih pa tovanja titopotniškaga divizij- „„ mn*!. nZrmti .I™, »ah« n« šatikler-skem ----- - - ... ,11 še na Koroškem ter kličem: srca priporočam vsem ljubite- B(>g va8 živii Slovenci in Sloven- ■ ; Johni Ravnikar, 2954 Fulton St., Brooklyn, New York, N. Y. P. S. Ro 'sem se nahajal v Grohn Bremen, sem pozabil tam copate, ki so mi spomin na Spittal. Ako g. Založnik M. ali Urankar kaj vesta, ki sta ostala takrat še tam, prosim, če mi jih pošljeta, če jih kateri ima izmed vaju, seveda proti pl*- U<«Mira»«9----------- J , w / nevarnostih, njegovi priprošnji. Sodelujmo z Baragovo ................. zvezo javljajmo ji vse kar more izpopolniti njegov svetni- nosti in totalnega poraza. . |j£ ’ j “Koliko bolj optimistična, živa dui kakor se lastnim pisanjem! « • * Nekoč je živel mlad, nadebuden in visoko stremeči Lili-putanec Miško širokoustnik po imenu, čigar srce je gorelo v silni želji, da bi se prikopal do stolčka pomožnega sekretarja ali česa podobnega v ekseku-tivi Liliputanske bratske jed-note. Zato 'še je že mesece pred usodno konvencijo dobro pripravil in navezal stike z mnogimi delegati, katerih glasove je potreboval. Da bi bolj držalo in da bi vplival tudi na tiste delegate, katerih še ni imel v žepu, kakor pravijo po-litišni, je spisal romantično zgodbo po jurčičevskem receptu (toda brez Jurčičevega talenta in uglajenosti), da bi jo objavil v dnevniku “Iskra,” ki ga je izdajala L.B.J. Fant sicer ni bil brez talenta, manjkalo pa mu je znanja in izkušenosti in jezik mu je bil okoren ih pomanjkljiv, česar se je sam prav dobro zavedal. Ker pa je hotel s svojim romanom napraviti čim boljši vtis, se je obrnil na svojega prijatelja Marka Groma, ki je imel, kar je Mišku manjkalo. “Obteši in opili mi tale romanček,” ga je prosil, “da bo jasno, kje ima rep in kje glavo in za kaj prav za prav gre. Plačam, kolikor zahtevaš.” Pisatelj Grom je nekaj časa listal po rokopisu ter ga površno pregledal. “Petdeset strani po dolarju stran,” je počasi spregovoril, “bi zneslo petdeset copakov, kakor bi rekel Cene žvižgavček. Stvar bi bilo treba popolnoma pregnesti in premečkati in še potem bi ne bila nič prida. Kakršna je, ni vredna niti petdeset centov. Dosti boljša tudi potem ne bo, kajti čudežev jaz ne znam delati. če hočeš poslušati dober nasvet, vrži vse skupaj v peč. Škoda denarja. na šenklers v prostorih stare tetice E. kovalo temne načrte za urnebesno novo kontraofenzivo proti Petru Koprivi. Pravijo, da je bilo sklenjeno in z viško potitie-no, da mora na noge proti Petru vse, kar še pri njih leze ino gre. Menda je bilo to vzrok, 'da je že nekaj 'dni po ti-štem zarjavela devica E. namerila name svoje največje lončene kanone in da je tudi Milan spet ipokukal -izpod klopi ter se mi zapačil. — Mene vse to srčno veseli. Upam, da tudi Milanov dični čif to drugi tito-potniški kapitani ta frajtarji ne bodo mirovali. Jaz namreč ne verjamem, da je več psov nujno izajčja smrt. Kar se mene tiče je resnica ibaš nasprotno: več ko se jih zaganja vame, bolj uživam1. Torej le tako naprej, tovariši! Vaša mačja muzika in pasja harmonija mi dobro deneta. Cleveland, O. — V nedelj« 7. Čilu poštnine .po prejemu. Po- .‘|n............ Doma zapadndh Slovencev, 6818 Denison Ave. Prav vljudne vabimo cenjeno občinstvo od blizu im daleč, da naš obiščete ta dan. če vam je slovenska pesem pri srcu, pomagajte zborom finančno ob priliki zabav, kajti s tem ae krijejo stroški prt Zboru. Čim večja udeležba je na zborovih prireditvah, tem več imajo potem &evci veselja do dela in nadaljnega učenja in vežbanja v petju, da potem ponosno za-pojo v svojem materinem jeziku v tej svobodni deželi. Tiorej pridite v nedeljo k nam, kajti to bo naša zabava na prostem. Na svidenje. Anna Jesenko. Pri Enakopravnosti se zgražajo, ker je bila v nekem dopisu v Plato Dealerju omenjena — krščanska morala. Kaj pa je narobe z njo, tovariši? Ali Vam ne prijajo zapovedi kakor: ne laži; ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega; ne u-bijaj, itd.? • * * Pasji dnevi, -posebno letošnji, ki so trikrat pasji, niso najpri-pravnejši čas za čitanje literarnih umetnin, toda VELJKA ČRNA MASA 2A POBITE SLOVENCE, katero je spesnil solvanske emigracije Jeremija Kalin to izdala Založba Svobodne Slovenije v Buenos Airesu v Argentini, je nekaj tako veličastnega, d'a je ne moreš odložiti, čim jo vzameš v roke in odpreš. “Črna maša” je prav pretresljiva zgodba o slovenski Golgoti v verzih, ki opisuje vso nepopisano tragedijo slovenskega naroda pod trojnim nacij skim, fašističnim ta komu- Miško je segel po svojo list- matičnim škornjem. Delo, ki v nico in potegnil ven petdesetak. “Tu imaš svoj honorar,” ga je slovenskem slovstvu nima primere, je posvečeno vsem Slo- “HolbrOk”? Ali jih muči vročina, kot n. pr. mene, da se nih- morda druige ‘Večje malenkosti”? Seveda ne bo menda nihče rad povedal, kaj ga teži, saj tudi jaz nočem. Le za g. Nandeta Novaka sem čital, da je korakal na čelu “novih” Ameri-kancev. Kaj, “novi” smo to, ko smo pa že tako pri letih? Alec Templeton Ko bo na 3. avgusta podal svoj koncert Clevelandski glasbeni orkester v mestnem avditoriju, bo nastopil kot solist na klavirju Alec Templeton. ■ . .Ta je danes eden najbolj popu-Brooklyn, N. Y. — Najprej pianistov, moram g. uredniku oziroma tistemu, ki denar pobira sporočiti, da imam že toliko dolarjev prisluženih, da bom lahko plačal naročnino za Ameriško Domovino. Kako jo bom plačal, to pa ne vem. Kajti v Ameriki je vse drugače kot na Kranjskem. Ali mi boste poslali — položnico, ali -bogve kaj. Saj tu je vse drugače, saj še tako znana “žemlja” ni tukaj “žemlja” ampak “role” to kaj še drugo! Oprostite, če omenjam ravno žemlje, sem namreč pek to i-mam že tu v Ameriki opravka z njimi. Zaito pa ne vem kaj naj napišem, da se mi ne bo kdo smejal, posebno-pa tisti far-marski trpin Maks Mušič v Kanadi. Zanima me tuldi, kaj poč- nejo moji sopotniki z ladje nje čase se je posebno prosla- John Tyers Pri koncertu na 6. avgusta bo pa glavna atrakcija sloviti baritonist John Tyers. Zad- vil v nastopu v “Trije mušketirji" in “Cigansko dekle.” Ia cina, kot n. uo. —•>- — . če nič ne oglasi? Ali pa imajo opernih hastopov je žel poseb- v. __-»L.>n 1 _ w GPono+!iM Jr« MT3nn no pohvalo v “Faustu” in “Don Giovanni.” Ti koncerti so pod vodstvom dr. Rudolfa Ringwall. Vstopnice lahko kupite v Burrows, 419 Euelid Ave., ob koncertnih večerih pa pri blagajni po 7:30 zvečer. j KANADSKA -QBX, Ameriška Domovina /llU£IIIC-/lli-HOIUE AMERICAN IN SPIRIT NRdON IN IANMMM OM.V HOVMAN HORNIH« MWANR UM IN TJA PO KANADI Poroča Janez Doberno« MOJ STARI ZNANEC, “The jo do prave veljave. In to se Ensign”, j« priromal za menoj začuda pozna. / tedni. Doatt^ljSo pot jemo. I FRANC0SKI KATOLIČANI ral napraviti kot v časih moje- ' ;pomMljkliTOst taukje ž ga kon trakta. Razvesehl sem se sami Mj * Wj - 2 izrsr ?£ t- mt re zboljšajo. Do tega spoznanja jih vodi že samo dejstvo, d!a Kanada kot samostojna država v sklopu narodov v svetu zmerom več šteje. V vsakem oziru narašča pciman Kanade na svetovni pozomici. Zmerom sem do dobra razgledali in nisem še naše] točke, s katere bi se videlo kam daleč po Kanadi. 'Bom pa spet kar iz “Ensigna” prepisal, (kar -utegne -biti tudi za druge kolikor toliko zanimivo. KOLIKO JE KANADA KATOLIŠKA? je napis v rilbrikil “THE UNDERTOW”. (Ker-1,' nov slovar te .besede nima. Pomeni nekako toliko kot “tok pod površino vode”) Odgovor na gornje vprašanje daje dopisnik takole: Ljudsko šeteje iz leta 1941 izkazuje, da je bilo v Kanadi okoli 4,900,000 katoličanov med nekako 11,000,000 ljudi. To se ipravi, da je Kanada okoli 44 procentno 'katoliška. Ta številka je dovolj visoka, da se vprašamo: Koliko je ta nova in mladostna država v resnici katoliška? (Kanadčani torej smatrajo sami sebe za nekaj “novega” in “mladostnega” v skkipu svetovnih držav. Ni čudno, da vsepovsod naletimo na namigavamije, kakšna “velika bodočnost” čaka Kanado . .) TODA KAJ HOČEM RECI, ko sprašujem, koliko 'katoliška je Kanada, člankar zaustavlja samega sebe. In odgovarja To smci že ugotovili. Sprašujemo se, v koliko se ta precej visoki procent katoliškega življa v Kanadi pozna v javnem kanadskem življenju? Z drugo besedo: Do kakšne mere katoliško mišljenje in katoliški vzori nadvladujejo v naši deželi? Ali če hočete, lahko še drugače zastavimo vprašanje: Ali se ostalih 66 procentov kanadskega prebivalstva zaveda, da so katoličani med njimi -številčno zelo lahko zavzemali v Kanadi zelo močni? Ali se zavedajo drugoverci, da bi katoličani radi svoje številčne moči lahko zavzemali v Kanadi 'zelo “strate-gične” točke? Odgovor je kratek in.brez ovinkov: NE! In zakaj vlada v Kanad medi katoličani! RAZLOGOV ZA N E EDINOST je več. Posledica vseh manj jo smatrajo za nekak privesek Angliji' aj-ilAlmerfki. Te-: ga se Zavedajo tudi 'kanadski Francozi im izvajajo posledice. Začenjajo vrhu tega špoBnaVa-ti, da nefrancoski Kanadčani nimajo zahrbtnih namenov in načrtov zcper svoje francoske govoreče sodržavljane. Se nedavno tega so se Farncozi strašno ibali, da jim hočejo, nefrancoski Kanadčani vsiliti svoje lastne šege in navade, ki naj bi “pokamadile” ali celo “amgli-zira-le” -kanadske Francoze. Ta bojazen je sedaj na tem, da polagoma izgine. Bila je pa zelo močna še nedavno, recimo še pred desetimi leti.. Celo to se opaža, da Francozi sami začenjajo mnogo bolj “liberalno” misliti, v svojo IZ BELGIJE PRINAŠA THE ENSIGN naslednje opozorilo, ki ga vsaj jaz še nisetn bral kje drugje v tisku: Škof Boleslav Sloskams, bivši apostolski; administrator Minska in Mohileva v Rusiji, je izjavil, da Ima današnja Sovjetija 16 milijonov delavskih sužnjev. Rajši več kot manj. Ti ubogi sužnji ne dobivajo nič plače, nič primerne obleke, le toliko vsakdanje hrane braž meša, da se drže na nogah — dokler se. Kakšne namene ima komunistična Sovje-tija z obnavljanjem poganske ustanove suženjstva? Eden, njenih namenov je pa ta, da lo med seboj, kompanije ao vle- brez telečnjakov. kle druga drulgo v gnečo in ko- “Poberite telečnjake! Saj bi rakale vendarle dalje, druge ipa prijeli mene, mene samega!” so pritisnili k robu ceste, da soj Toda vojaki so korakali, ne imbraie čakati. In da bi bila da bi se upirali dalje, z zlimi zmešnjava popolna, je hotel škadron konjiče za vsako ceno mimo in je vrgel pri tem za-ostaleže, ki jih je pehota že pričenjala puščati za seboj, na desno in levo med njive. Na koncu prve ure pohoda se je vlekla po cesti cela razdražena tolpa, iztezala se in mudila, kolikor se ji je ljubilo. Tako se je zgodilo, da se je znašel Jean daleč zadaj izgubljen v globoki soteski, s svojim vodom vred, ki ga ni hotel pustiti. 106. polk je bil izginil, videti ni bilo niti enega moža, in molčečimi oraizi, ter tiščali, desetnika po ozki ipoti pred seboj. “Takoj nadenite telečnjake, če ne, napravim raport!” Tlo se je zdelo Mauricu, kakor da bi ga z bičem poobrazu. Raport! Ta kmetska živina bo delala raport, ker se olajšavajo reveži, utrujeni do smrti! V vročici slepega srda je zdajci tudi on odpel naramnice in spu-til telečnjak za cestni rob, motreč Jeana z izzivajočimi očmi. ‘Dobilo,” je rekel tu s svojim običajnim umnim obrazom, ker se ni mogel spuščati v prepir. ■ELO DOBIJO Fant dobi delo Sprejme se fanta, ki je gradu-iral iz višje šole, za delo v skladišču in za dovažanje. Dobra plača in prijetno delo. Zglasite se osebno v Wagner’s Market 11005 Ashbury Ave. . (*) MALI OGLASI niti vsaj častnika kompanije; ........„r______________ to so bili samo še osamljeni vo- “Drevi se pomenimo o tej re- jaki, emetSnJava neznancev, ki a," so upehani že na početku etape, | , . ' , izbirali pota in steze po slučaju I M“ ao bo>ele "°: m in po udobnosti. Solnce je Vel,ki-trdl Č?VJ1’ “J* nt 3V' Emirja. težko pripekalo, vročina je bila bd s0™ blh ^rh me' huda, in telečnjak, obtežen in D°kaJ ^kega zdravja je napihnjen tod šatorovega plat-^ m s 86 f na in raznovrstnega orodja, je držl “ hrbLšču še vedno ži-strašno pritiskal na rame.|va rana, neznostm pritisk teleč- Išče sobe Slovenska družina 4 osebe išče stanovanje 4 sob v okolici St. Clair Ave. Pokličite EN 4836. —(162) Hiša naprodaj Nahaja se. na 8221 Medina Ave. je za 2 družini, 4 in 4 sobe, 2 furneza, garaža iz cementnih blokov, vsa hiša v izvrstnem stanju zunaj in znotraj. Prodaja jo lastnik za $8,200. Odprta za ogled od 4 jnr. de 9 zvečer. Pokličite EX 9968. Hiša je v poljski naselbini blizu cerkve Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KIANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA | i:i>' - 1’ Najstareiša slovenska podporna organizacija v Ameriki... Poslue že 56. leto Članstvo 42,000 Premoženje nad $7,500,000 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 126.94% 6» keM M» aaki M mjba tratim. mnni m zri nalboUU. aa-Mani ta oadaohaaital yortsani afiaatauljl EKANJ8KO SLO VINSKI KATOLIŠKI JKDNOTL kjar m taktu amraM •» Mtaitak. m l »Marta, aparaelja. taM IJnenl hi ■UHMUjl— r. .... . Mnogi ga niso bili vajeni nosi>aka- dasl ,3e *». bl1 ?e 1Z’ ti; ovira, jih je že težki vojni,neblza tudl.ze plašč, podoben ogrinjalu iz'ma fa Puake’ k' svinca. Majhen vojaček, bled,," katari ™k* Je zadosca-oči polne vode, je naenkrat ob- la’ » ™an, kovalo sa- stal in vrgel s V, j telečnjak v **• Še ta‘/a «a J* tesnda jarek, z globokim vzdihom _ ZTL “ krepkim dihom človeka, ki je že tistih krč^ brezupnosti, k. jim umiral, a zopet pričenja živeti. J® b!> Podwzen' f Mah°ma- “ “Vsaj eden, ki si je umislil da b‘ae mogel ustavi jato, je bl pravo”, je zamrmral Chouteau. “ Pnča Pri ra'f>adu last-Vendar pa je stopil dalje, hr- ne"^e: zr ev zllh n»; bet skrivljen pod bremenom. ^ popolnoma pozabljal nase, da je kasneje ihtel od sra- Stanovanje v najem Oddajo se 4 sobe in kopalnica, za 1 ali 2 osebi. Kdor hi rad to v najem, naj pusti svoj naslov v uradu tega lista. Ko pa sta se olajšala še dva druga, se ni mogel več prema- V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DOBREGA IN NEPOZABNEGA OČETA Frank Mrhar ki so za vedno zatisnili svoje dobre oil 2. avgusta 1946. Počivajte mirno, počivajte sladko do srečnega svdenja tam nad zvezdami. Žalujoči: SINOVI in HČERE. Cleveland, Ohio, 2. avgusta 1949. 2 sobi v najem V najem se oddasta 2 sobi in garaža. Vprašajte na 9607 Prince Ave. ____________________-(162) Pohištvo naprodaj Naprodaj je otroška posteljica, bassinette, visok otroški sto, voziček, 3 kosi pohištva za spalnico, studio couch, vse v izvrstnem stanju. Pokličite UL 1-2372. (161) -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhnjše šele pride “Tam gori, kjer žive moji ge je slednjič ojunačil ter polj udje, ni čebel,” odgovori Rok.!molil glavo iz grmovja, je bil “Ali niso mi tuje in tudi ne bo-jv obraz tako zabuhel, da je jim se jih, kajti mene ne piči mogei le s težavo gledati, nobena.” Rok je tačas sedel udobno na 'Vidiš, to sem si itak mi-j^jj in v vsaki roki držai kos slil,” se muza Vilče. “Naj še Opijajočega satu z zlatoru- tako brenče okoli tebe, se jih ni treba nič bati. Le mirno splezaj na drevo in prinesi medu ! Tako me že mika, da 'bi ga snedel kar pet kil skupaj, ko bi ga imel.” “Kar pojdi z Rok. Pol ure pozneje la tovariša ped drevesom s čebelami; s seboj sta prinesla dve podolgasti koriti, ki sta si ju medpotoma napravila iz brezovega lubja in navkriž privezanih paličic. “Vidiš jih, tamle so!” je kričal Vilče in kazal na oblak čebel, ki je obletaval vhod v duplo. “Jaz sem storil svojo dol- menim medom. Prav ko si ga je privoščil polna usta, se iczre pod drevojjn ugleda tovariša, ki izpod grmovja škili gori k njemu. ni upal odgovoriti, boječ se, da ga ne bi čebele vmO-vič napadle, in je moral mirno gledati, kako se je Rok mašil a najboljšimi kosi medu. Ko se je slednjič Indijanec spustil s svojo pesodo zdreve-sa, ga je spremljala precej mo- žnest, da sem zasledoval čebele, ^na truma žuželk. Prve med in našel gnezdo, ti pa splezaj^™' ^ gori in se polasti medu! Če boš na drevesu brenčal kakor matica, ti nič ne store.” Rok molči in si zamišljeno ogleduje gole noge. “Pa sem res mislil, da se čebel ne bojiš!” ga draži Vilč. “Saj se jih tudi ne,” odgovori ioni, “ali to staro drevo mi bo noge pošteno opraskalo.” “Kaj da si danes tako neodločen?” se roga tovariš. “Pomagam ti pač nekoliko, da si ne raniš nežnih nožič.” Tovariš mu je zlezel na ramena, odkoder je brez težave prijel za prvo vejo. “Ne počenjaj vendar neumnosti,” je sopihaj Vilče, “in ne pleši mi po hrbtu! Mar misliš, da si na skakalni deski? Joj!” Na vee glas je zakričal, kajti Rok ga je pri odskoku z obema nogama krepko brcnil, da se je prevrnit ih zavalil v glogov grm. "Najrajši bi ti zalučil kamen v glavo:!” se je tagotil, ko se je pobiral s tal. Roik mu ni odgovoril, ampak se je smukal ko kača z veje na vejo, dokler ni čepel pred samim duplom. Previdno je postavil' brezovo korito v rogovilo in začel lomiti ostanek tr- to, so Vilčeta spazile in Se Zakadile vanj. Zdaj se jih je pa tako ustrašil, da je urno zapustil skrivališče in jo besno otepajoč okoli sebe ucvrl ko strela po pobočju proti uti. “Počakaj vendar! Ali ne maraš medu?” je klical Rok za njim, pa oni se ni maral ustaviti. (Dalje prihodnjič). MAKE ONE. sa DAY UN CAPSULES YOUR BUY WORD Mae yaa aaM atanlaa. yaa »art ataataa Ikat ara-Maat tart art Caaaaalart la tak* liBimlarti taah OnaAOay (kaart) MaMpta Vtaada Capaab aaataba Ma fat karta My qwanlklaa rt daa aka* Bba, aikaat laqalramanti to kaawa aaM> MBA JiOUD ^696 ROOskMoll^a Taka Ma aagata aaaiy »aiatoa aart yaa StaTSaSay. eONVMWKL toy tor aafy aaa aapaato aart rtor. Hrtrt KONOMY. QUAMNHfc Yaw »aaap kart V, aftw toktoj^rtaato OaMOay (Want) ISM- rtavk yaa aaa aaa aalkaly aaSda^t Ba' tm la art far OMMtoy (kaaart) Mata yto Vkaali Capartaa,______ 1MRM lAIOKATOItltS, INC1 Art 1 " ''