JMlSSev. Ishaja razer. ^ccttfoijka in dnavc pc praznika »sak dan opoldan. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St.671., Učiteljska tiskarna. Dopise frankivati iu podpisati, sicer se jib ne priobči. Rokopise senevraea. Oglasi: Enostoipua petit-vrstica K 2'70, osmrtnice in zahvale po K 3*20, razglasi in poslano vrstica po K 8*60; večkrat, objave po dogovoru primeren popust. Paviaftift franke v Mivt SHS. ¥ S-lntellani, v nedello 18. aprila 1920. Oiasiio iugoslov. socflalno - cfemokt atiine stranke. i*®scraezRa Itev. 80 vin. _ fce«o_IW.__ Telefonska St. 312. Naročnina: Po pošti zli z dostavljanjem na doin *a celo efr> *, 168 7.0 pol iem o 84 eiu Ha K 42, za mesec K 14 Za Nemčijo celo leio K 204. za ostalo tujino in Ameriko K 223. Reklamacije za list so poštnine proste. - Upravništvo ,e v L ubijani, Franeiškansu:'. ulica -1.81., Učiteliska tiskarna. Moja politična izpoved. Slovenski projetarilat je stal ob trenotku. ko se ie pripravljal slovenski narod za svoi poslednji obračun z nemško-madžarsko Avstro-Ogrsko. '■a nekai časa na razponu, ko se ie bi-'o treba izjaviti glede izv. majniške /eitlaraciie En del ie videl v njej v prvi vrsti bistvo in ga le pozdrav V05*111 se i® drugi del držal ie oblike in io odklanjaj. Ob poiomu Av-stro-Ogrske. ko se ie fonnalno ustavljala sedanja Jugoslavija, le pa že sodeloval slovenski proietariiat enotno on tem delu. Dvojna taktika ie mogla nastati A/azličnega pobnovania načel. In tu «mo pri korenini zla. Enim ie marksizem nedotakljiva dogma, drugim le V!T spoznavanja za dafinie prouče-na poti dtužabne organizacije, p ud 1901. leta, ko sem prvič glede te-Ra v Masarvkovem smislu nekako brogramatično stopil v javnost, nisem nikdar prikrival, da nisem pravove-ren/ »mpak da sem krivoverec, heretik. ki vidi sicer v marksizmu eko .iionisko resnico, a vdkfania njegovo filozofijo. Ako morejo in smejo n. pr. katoliški bogoslovci dokazovati zmote sv. Tomažu Akvinskemu. ali sme-JUO in moremo biti mi s svole stran! boli dogmatični, ko vendar s posebno slastjo očitamo tako napako drugim? To naziranie in pojmovanje se jasno kaže v programatičnem članku »Demokracije* <1818. str. 1—4): Maža poslanica, kjer se zavrača oni ma- - wijalizem. ki bi hotel biti edina razlaga človeškega razvoja, / in kjer se v Imenu demokracije in socijalizma zahteva srčna kultura, a obenem se Pravilno povdaria, da se socialistične ideie oblikujejo in udejstvujejo pri različnih narodih različno, kakor pač Jo odgovarja vsej gospodarski, kui-tur:.)i in politični strukturi-dotičnega naroda. V tem smislu smo sodelovati pri snovanju Jugoslavije. Povdarjam. da smo aktivno sodelovali vsi. tedanji desničarji in levičarji, la sicer vsak no svojem: eni kot ministri in poverjeniki, diugi kot poslanci in člani tzv. narodnih svetov. Vse to ic bilo politično delo, ki ga ie treba obsoditi al! odobriti za vse enako, ker smo delali vsi isto: sodelovali smo z ostalim! Strankami svojega naroda, eni dali. drugi mani časa. Slovenski proietariiat stoli zopet na razpotju, oziroma vrši se celo cepitev tudi v formalnem oziru. Ulogi sta sedal zamenjani: bivša levica ie Postala desnica in bivša desnica se koreni en:la v levico. Kal se le *kodil0 v iz0stai ie končni politični RSDeh: volitve v občine hi ustavo* *y°rno skupščino, ker te naša parla- mentarna taktika slonela na krivih premisah; napaka namreč ni bite v načelu, ampak v tem. da 5e bila »želja oče misli«. Izmed onih. ki sedaj načelno obsojalo to taktiko, napadajo nekateri tudi svoje lastno načelo, ki so mu nekai časa sami služili in s tega stališča delal} očitke taktiki, k! ni hotela takoj priznavati ntih načela. Razločno povedano: marsikak levičar iz leta 1920. očita tudi sebi desničarstvo iz 1918. in 1919. letal In vprašanje utedintema z ostalimi socijalistlčnimi strankami Jugoslavije? Poudarjam, da te bil po mo jih informacijah način dosedanjega uJedinfevania napačen, ker se niso vj šila. vsai z nami ne, pogajanja za brodski oziroma belgrajski kongres, ampak bi se bilo nekai dekretiralo brez priprav, z drugimi besedami • uiedinfcnie naj bi se bilo izvršilo od zunaj na znotraj in ne narobe, prav tako. kakor ie bilo n. pr. pri prvi fci-ternacijonali, ki ni uspela. Slovenci smo sicer v teoriji dostikrat in napačno govorili o revolucij'-, a v praksi smo delali reformistično, zlasti na gospodarskem polju. Kljub vsem izjemam, je vendar temeljna m!se! marksizma evolucionizem nasproti BakuklnOvemu revoluciioniz mu in raznim počizmofn. Marksizem ima ravno <0 zgodovinsko zaslugo, da ie dovedel socilalno gibanje clo spoznanja, po katerem se revolucije ne delalo in da te revolucija zadnji činiteli v razvoju. Po volni le dospelo mnogo novincev v slovensko sociiaHstično gibanje, ki nimajo nobene šole za seboj. Tak element ie vedno nevaren, ker je nagnjen k anarhiji in ouču. Poleg tega so se vrinile med nas katilina-rične osebnosti, ki nimaio ničesar skupnega s socijalizmom. Po molih informacijah so tudi politični nasprotniki zanašali vedoma revoluci-Jonarncst v delavsko gibanje, da ga po kakih nepremišljenih korakih zatre ali vsaj oslahe. Vse to ie v zvezi s posledicami vojne in z zgledom zlasti Rusije izpodkopavalo zaupanje v dosedanje metode, izrabljajoč končni politični neuspeh parlamentarne frakcije. Rešilna misel je postal komunizem. ki ni nova, ampak stara misel, kakor je staro človeštvo. Sociializein hoče urediti gospodarstvo tako, da ne bo služilo samo poedincem, ampak celoti,ki dela. Kako naj se to zgodi, kako daleč poide skupna last; kdo bi mogel to povedati za vse čase in narode končno veljavno, ko so razmere in lludle različni0 Ne gre mi za besedo, ampak za nteno vsebino. Ako naj po-menja komunizem absolutno gospodarsko enakost v produkciji in kon- SS9S LISTEK. Ant P. Cehov: Soseda. (Poslovenil Frasi Pogačnik.) (Daije.) v Lv, ko^hažasti vaJci bi dvSSiJl * k.wakRi Vla*tf Proti S2S- Mn«ra.tom* upognien pod KE'A3&5 SSuS 1S»avec kIa- popravila o®e iSfcSf 5ta t>» h m k. “darsus Petra, ie obstal. »Ti si?« le izpregovoril fe se na-smehnfl. *Da. prišel sem. kakor vidiš. .« J« tiho odvrnil Peter Mihajlič ni z obema rokama otresal s sebe deževne kaplje. »No, dobro S ^ Me z-eio veseli!« je »adaljeval Vlasič. a roke mu ni podal. Oči vidno se pi mogel odločiti iti r ni« ak mu i° Ponudi Peter Mi-hajllč. »Ovsu bo dež koristil,« je de Jel In se ozrl na nebo. »Da.« Molče sta stopila v hišo. Iz pred *obe so drža!« vrata n« desno v dru- sumciii, potem le to nemožnost. ker liudie niso biji, niso in ne bodo absolutno enaki nikdar niti telesno niti duševno. Ako nai znači komunizem distribucijo wo potrebi, potem bo to zopet neenakost, ker imoio raz lični liudie različne potrebe. Mislim, da moramo vzeti za merilo deio, ki pa zopet ne more bili enako, ker je delovna sila pri raznih osebah razna. Skratka: možna te samo neka relativna enakost ali bolie rečeno, to ie gospodarska in s tem socijalna enakopravnost. Danes ima pač komunizem političen pomen, ker gospodarsko sccija fizera ni nujno komunizem in niti ni možen v absolutnem smislu te besede. Komunizem znači politično smer in metodo boja v dosego sociializma, Ali bi bilo utemeljeno, da bi slepo posnemali to metodo ne glede na vse življenjske nogoJe svojega naroda 1» njegovega delavskega ljudstva? — Menda ne, ker v svoji zemlji mora- mo poganlati korenine bi iz svojih t&, moramo rasti. Bilo bi na na drugi strani zopet napačno, ako ne bi upoštevali izkušenj in pridobitev sosedinih naiodov in držav, v kolikor odgovarjalo našemu značaju in ustroji; ter v kolikor lih moremo udejstviti s svoio močjo. Potrebujemo izobrazbe m nravnosti: zakal ne pozabimo, da ni dovolj. ako ustvarimo sociiaiizem: treba ga le tudi ohraniti. Nov družabni red mora biti boljši od starega: ali b: bilo kaj pomaganeaa, ako bi ga morali vzdrževati z liasilfem in ne z zavestjo ljudstva? Zato ne zadoščajo samo želie, ampak delo. številna masa prihaja pač v poštev s svolo gmotno silo pri rušitvi, a za graditev je treba duševne sile. to je volje in znanja. Človeška prirodnost te pač taka. da rada jemlje, a težko dale. Ako misli slovenski proletariat drugače, potem se bojim, da dela skok v terpo ... Dr. Drag. Lončar. Avstrifska republika in Italija. Avstrijska republika ima prav posebno hudo prehranjevalno krizo, kar ie povsem naravno z ozirom na nie lego. Obkoljena ie ta republika od držav, ki so li nasprotne in deloma same trpe pomanjkanje, kar pa imaio preveč, pa prodajo za dobro valuto drugim državam, ne oa avstrijski republiki. Id je v kritičnem položaju. Avstrijska republika te glede na pridelovanje živil pasivna in dasi ie razmeroma precej industrijska dežela, se ne more gospodarsko razvijati, dokler ne dobi surovine in premog za industrijo. Stela bi ta deželica nekai le takrat, če se nasloni na Nemčijo, kar li pa prepoveduje šentgermanska mirovna pogodba. V tem neprijetnem položaju ic morala republika Iskati stike s so-sedniimi državami, in sicer s tistimi, ki bi ii utegnile dobavljati v prvi vrsti živila; in tu prihaja v poštev le Italija, preko katere se to lahko zgy-di. Da bc Italija zahtevala eospedar-sko-politične koncesije glede na avstrijsko republiko hi na Jugoslavijo v svoj dobiček, o tem ne dvomimo. Zato pa turni mislimo, da je gvspodar-sko. politično in pametno, če se odrekamo ožjim stikom s podonavskimi državami. Avstrijski kancler s. dr. Renner ie zato potoval v Italijo, da reši prebivalstvo gladu in utrdi gospodarske odnošaie z Italijo, ker ic sedal mogoča edino ia pot. ItaKa le obljubila 20.000 ton žita ali moke. ki ga bo odstopila od ameriške pošiHatve iai če bi to ne zadoščalo, bc storila še več Koncesijo ie dala tudi glede dolgov, ki so le imeli v denarju ali blagu Avstrijci pred volno v Italiji. Prvotno je bilo določeno, da se ta dolg plača po mirovnem knrsd, kar bi znašalo desetkratni prvotni znesek. Ta dol« se bo odplačeval sedaj v predvojnem znesku in v obrokih, oziroma po posebnem kompenzacijskem dogovoru Vse to bo nekoliko olajšalo gospodarski položaj in dvignilo avstrijsko vahito. Glede trgovine se dovoliule medsebojno neovirano trgovanje, Italija obljublja, da zgradi v kratkem predilsko Železnico, da izredne ugodnosti za avstrijsko trgovino v Trstu in preskrbi premog za vlake iz Avstrije v Italijo, Italija le torej dala avstrijski republiki iz kosmopolitičnih razlogov koncesije preko šentgermanske po godbe, ki šb niti ni podpisana. Ta sporazum, ki utegne vsai nekoliko olajšati bedo v Avstriji, nam dokazuje. da te s tem preaiehal diktat zmagovalcev, zloraba zmage v škodo ljudstva. Politika Rennerjeva sicer ne ugaja krščanskim socijalcem in klerikalcem, ker so tl stari sovražniki Italije, kakor le bila Italija sovražnica habsburške države, Italija te »oropala« cerkev za državo in Habsburgovci so imen boje z Italijo zaradi Benečije in Lombardije, pa tudi Trst in Tri-dent so hoteli imeti Italijani, ki sta bila ilo vojne pri habsburški državi. To pot ie juogla nastopiti !o republika. ki zavrača krivice prejšnjih sto lctil I« ki stoji mnogo bližje Garibaldiju in Mazziniju kakor Radeckcmu ali Habsburgovcu Albrehtu. Naše stališče mora biti, da se ljudstva posameznih narodov zbližalo: volna jih ie razcepila, a mir lih mora združiti. Povsem drugače le v NemčUl. Tam hočejo Francozi nadaljevati svoio politiko meča. uničiti hočelo Nemčiio popolnoma t.er orirati Rusijo v razvoju. Anglija in Italija pa čutita grozovito nevarnost, da. če se popolnoma uniči srednja in vzhodna Evro • pa. njiju industrija propade. Zaradi tega hočeta, da se srednii in vzhodni Evropi pomaga pri gospodarskem razvoju. Konferenca v San Remu reši tudi to vprašanje. Čas je že! Italijanska socialna demokracija za pošten sporazum z Jugoslavijo, Trst 15. aprila. (Izv. poročilo.) Z ozirom na bližajoči se direktni sporazum Italije z Jugosloveni priobčuje »H Lavoratore« Jedrnat, precizen uvodnik o sporazumu pod naslovom .>čas le!« List izvaja: I Preišnii dan smo prejeli vest, v " katero nam je bilo v resnici težko verieti, ne zato. ker ne dvomimo v, resnost našega rimskega poročevalca. ki io le nam bil brzojavil, ampak’ zato. ker so po poteku sedemnajstih mesecev cd poloma centralnih držav naše vlade, ki bi nam morale dat! mir, pokazale svojo absolutno nedelavnost na tako jasen način, da moramo ne samo dvomiti, da bi ke-dai dosegli »zmagoviti mir«, v nacionalističnem smislu, v katerega nismo nikdar verovali, ampak tudi dvomit!, da bi dosegli kakovšenkol! * si bodi mir., mir. ki bi vsa! provizorično končal nevzdržljivl položaj ini odstranil birokratično-vojaški kaos, vsled česar smo v nevarnosti, d M se utopimo.. Od prvih dni premirja daljo smO. jasno začrtali svoje stališče o načinu rešitve nacionalnega vprašanja v naši zemlji: direktna pogajanja z Jugosloveni o temelju medseboineea sporazuma, da le tin eni strani anektiranih tem tnanl Slovanov In na drug! strani čim mani Italijanov, Toda živeli smo v dobi, v kateri le nacionalizem prehajal Sz eaieg* epileptičnega napada v drugega M Italiji ni le zahteva! Reke !n Zadra, ampak iudi Šibenik in Split, potem Dubrovnik in slednjič Kotor: Jugosloveni. po njih pesmi »abissus ab isstun invocat« — pa so zahtevali Čedad in Videm in celo črto Tihncn--ta. Vsak glas prijaznosti ie bil udu-Jen. Cenzura je zverinsko divjala proti vsakemu poudarku ^popustljivostjo. Bissolatl. Salvemini in drugi Intervencionfsti. ki so se hoteli za dovoliiti samo z Reko in Zadrom, so bili proglašeni za nič mani kot izdajalce. Orlando Jn Soimino sta iudi« Knirano zavrnila, da bi sc pritegnili ' k razpravam četvorke tudi jugo« slovenski delegati, ker »Italija Se n? go predsobo in potem v dvorano, na levo pa v sobico, kjer Je pozimi stanoval oskrbnik. Peter Mihajlič in Vlasič sta stopila v to sobo. Kie te Je ujel dež? ie vprašal Vlasič. »Ne daleč, skoro pri hiši.« Peter Mihajlič te sedel na postelje Prijetno ma le bilo, da je šumel del in da te bila soba temna. Tako Je bilo bolie; ni bile tako mučno in ni bilo treba gledati drugemu v obraz. Nič več ni Jezen, pac pja sta se ga polotila strah in žalost nad samim seboj. Cuttl Je, da ie slabo začel in da Se rh!eKa ne kcimi nič pametnega. Ha časa molčala in se oelaia, kakor da prisluškujeta dežlu. c i ,e ^el Vlasič in za- kašljal. »Zelo sem ti hvaležen, da si prišel. To ie velikodušno in pleme-nito od tebe. Razumem te in visoko cenim, veruj mi! Veruj mil« Pogledal je skozi okno fe. stoječ sredi izbe. nadaljeval: Vse se ie vršilo tako tajno, ka-k r ua bi ti bila skrivala. Zavest, da sva te morda užalila in d-a se jeziš, je ležala kakor senca na najini sreči. A. dovoli mi. da se ti opravičim! Nisva skrivoma delala it nezeupante do te- be. Naiprei se ie to zgodilo nenadoma. kakor v navdahneniu. in razmišljati ni bilo časa. Drugič pa Je bila to Intimna, kočljiva stvar... Jn m se nama zdelo umestno, zaupat! Jo tretJi osebi, nalsi nama Je bila tako blizu kakor tl. Olavno je, da sva predvsem računala ua tvolo velikodušnost. ti najblažji, najpiemenltejši človek' Jaz sem tl neskončno hvaležen. Ako boš kdal potreboval mojega življenja, pridi Iti ga vzemi!« Vlasič ie govoril v tihem, globokem basu. kakor bi pel: bil Je videti razburjen. Peter Mihaihč se le spomnil. da ie sedal nia njem vrsta govoriti. in da bi poslušanje in molk pomenila zanl izi«ravanje naiblažjega in nalplemeniteišega dobričine, a on ni prišel semkaj iz tega namena. Urno se ie dvigni' ter delal polgasno in pridušeno: »Poslušaj. Giegor, ljubil sem te in ne mogel bi žeieti sestri boljšega moža od tebe: a to, Kar se ie zgodilo, ie grozno! Strašno misliti! >Zakaj strašno? ,je vprašal Vla-gič s tresočim glasom. - Bilo bi strašno, ako bi ravnala slabo; tega pa vendar ni bilo.* tčuj me, Gregor! Sam veš, da sem brez predsodkov: a oprosti, da sem odkritosrčen: po mojem mnenju sta postopala sebično. Seveda tega ne povem Zini, to bi io užalilo, toda tl moraš vedeti; mati trpi toliko, da ne morem povedati.« »Da, to Je hudo,« te vzdihnil Vlasič. To sva shitila, Petruša. toda kal sva hotela? Ako tvoje postopanje koga žali. se to še ne pravi, da je slabo. — Kaj storiti: Vsak tvoj resen korak mora koga žaliti. Ako bi šel ti v bol za svobodo, bi tvoia mati prav-tako trpela. Kaj tedaj storiti! Komur je*mir svojih bližnjih nad vse. ta se mora popolnoma odpovedati idealnemu Življenju. Mimo okna je švignil biisk in tu blesk le Vlasiču nekako izpremeull tok misli- Sedel Je k Petru Mlhaftiču in Jel govoriti o stvareh, ki niso spa -dele sem. 'Petruša., it delal. »Jaz obožujem ivoir -sestro. Ko sem prihajal k tebi, --en) vedno imel občutek, kakor da grem k molitvi in iaz sem v res j niei 'k ntei molil. Sedaj raste moje i oboževanje dan nadau.Ona mi ie več : odžene! Več' (Vlasič ie zakrilil z j roko.) Onf= mi je svetnica. Kar žfvS | pri meni. hodim v svojo hišo kakor v, svetišče. To Je izredna, nenavadna, najplemenitejša ženska. »Aha, za tem grmom tiči zajec5*; je mislit Peter Mihajlič; beseda »ženska« nm ni ugajala. »Čemu pa ne skleneta redne«# zakona ?«-ie vprašal. »Koliko zahteva tvoja žena za ločitev?« »Petinsedemdeset tisoč.« »Mnogo! Ali nič ne popusti.« »Niti kopejke. To ti Je. brate, strašna ženska!« Je vzdihnili Vlasič. Prel ti nisem nikdar o njei govoril, ker ml le bilo zoperno; seda! pa te nanesi# prilika, da se Je spominjam. Vzel senf io. ker sem se hotel tisti trenotek pokazati dobrega, poštenega človeka. V našem polku, ako se zanimaš za podrobnosti, le bataljonski poveljnik občeval z ISletno devojko. Jo. z eno' besedo, zapeljal, živel z nio dva meseca iu zavrgel. Nahajala se Je, bratec, v strašnem stanju. Da se Je vrnila k roditeljem, bi Je ne sprejelit ljubimce io je zapustil, kaj Je hotela, Slu ic pred voiušnico in sc Ponujala. Tovariši pri polku sc bili ogorčeni. Sam? niso bili svetniki. *a ta podlost iih ie bodla v oči. Razentega bataljonskega poveljnika ni mogeMrpetf Strta t, mamnaseaztsm* *y-v? priznala Jugoslovenske države*. Ko-nečuo nam Sc cenzura celo prepovedala 7aDlsatl besedo »Jugoslavija?, Morali smo pisati od slučaja do slu-jata: Srbija, Hrvatska aii Slovenila. Jugoslavija n Ismela eksistirati! Člankar karakterizira hujskajoča Orlandovo in Sormuiovo vlado ter nje polom. Omenja, kako ie skušala (talija za nos voditi pariško konfe tetico glede Reke z falzificiranim nlebiscitom, katerega ni nihče smatral za resničnega. Konečno proti juniju lanskega leta je zbornica imela v sebi toliko moralne sile in ie pognala dva nečedna človeka, ki sta prizadejala Italiji toliko škodo. Po kratki karakterizaciji preišnie Nitti-ieve vlade zaključuje člankar: »Konečno je bil Nitti po več kot enoletni zamudi prisiljen od okolno-sti ubrati nova pota .pota direktnega pora/uma z Jugosiovenl. V tem tre-uotku nočemo razmišljati o velikanski, nepreračunllivi škodi, ki |o le imela Itadja, posebno pa naša pokrajina. od zmedene politike Orlanda in Sonnina (pride dan obračuna), hočemo izraziti le nado, da bo sporazum sprejet In mir v čim najkrajšem Času sprelet. In v tem morda odločilnem tre-notkn je treba poudarjati, da Je za Italiio absolutna potreba, vzpostaviti prisrčne udnošaie z Jugoslavijo. Prijateljstvo z Jugoslovani pomenja zagotovljen! mir na vzhodnih mejah In na Jadran«, pomenja olajšanje raz« oroženla. pospešitev trgovine In ko-spodarski napredek: nepriiatetjstvo pa pomenla večno sovražno razpoloženje. militarizem .zastol trgovine, bedo. Tisočkrat bolflte — pi iiatelHtvo z Jugoslovani brez Reke. kot Reka s sovraštvom Jugoslovanov. Kalejdoskop „Večer-nega lista". Draginja. Ker draginja narašča, se mora orati klerikalno časopisje % demagogijo in lažmi. To smo že povedali večkrat, dasi bi bilo nepotrebno pravi« ker razumen čftatell itak ve. koliko vere sme imeti v klerikalno časopisje. O draginji pravi »Večerni ust«, da io zakrivila preiSnia vlada. Seveda ie to laž. Draginjo so izkriviti oderuhi In tisti, ki so oderuhom odprli vrata. Kdo ie bil tisti, vedo klerikalci prav dobro. To je politični greh Koroščev, če dr vzamemo stvar z gospodarskega stališča, ie pa taka: Naša krona in tudi dinar nimata vrednosti v inozemstvu. Ako hočemo, da poneha ta dragima m zlasti tihotapstvo in odernštvo, te bodo morale naše cene dvigniti, da bodo enake s cenami v inozemstvu. Ce se to uresniči, odpade tihotapstvo in verižništvo samo od sebe. ker bi se več ne izplačalo. Pri tem Da trpi delavstvo, ako se ne zvišalo Plače. Stališče, da se v enakem razmerju zvišajo tudi delavske plače. le edina delna odpomoč, ker bodo cejte Hak Se šle kvišku. Tak Je stvaren položaj, vse drugo ie v teh gospodarskih razrnrah nezmisel. V poštev bi prihajala le še večja produkcija. — Sicer pa, gospodje, vsa£ ste na vladi, storite kaj! Vsaj doslel niste storili nič drugega, kakor da ste Železničarjem poslabšali službene razmere in tobačnemu delavstvu nočete dovoliti niti minimalnih zahtev. In tudi draginjska enketa v Ljubljani |e premotrivala vse kaj drugega ka kor omilcnje draginie. ~Ti^i8^TgnisggBa«»r-Yiainrrgrr.i Nove zahteve tobačnega delavstva. V tobačni tovarni ljubljanski ie stavka. V stavki je moško delavstvo. Uprava monopolov le dovolila 75%, dočim so znašale aafeteve 100?«. To sporočilo so vzele krščanske ženske v tobačni tovarai na znanje ter stavijo novo spomenico, da se zvišalo temeljne plače za 100% in nove draginjske doklade za 125%. To spomenico so stavile zaradi tega, da bi se delavke ne pridružile moškemu delavstvu, ki m ostali pri zahtevah. x Prod državi. Železničarska stavka Se proti državi, pravi »Večerni Ust«. Brezvestna in nevarna stavka, pravi dalje, ker bo povzročila pomanjkanje Živi*. Ne pove pa »Večerni liste, če ni silo brezvestno m nevarno, ker je Korošec kot železniški minister znižal plače in podaljšal delovni čas želez ničarjem. Tukaj nima »VeSernS list« srca za železničarje. Delavstvu! V oklicu na delavstvo pravi »Večerni Ust«, da le delavstvo tudi samo krivo, ker »e vedno preklia med seboj, ter drug drugemu podira organizacije. kadar gre za skupne koristi namesto, da bi skupno nastopilo. Dalie pravi: ali se nočete organizirati kakor tovarnarji in kapitalist!, trgovci in druga podjetja brez razlike vere. narodnosti ali drugih nasprotujočih načei? — Kaj pa ie pisal o stavki železničarjev in tobačnega delavstva? Splošna stavka v BeigiH. Krščanske organizacije v Belgij] že seda! agitirajo proti praznoval,in prvega maja. * V eni sami številki »Večenuega lista« naidemo toliko nasprotij. V vsakem odstavki: zagovarja list drugačno stališče. Kaj ie namen? Urednik si misli: vsakemu nekgj. več trditev’ če bo v listu, več pritrjevani. za laži in demagogijo se pa itak njih ljudje ne menijo. Stav, j Gospodarstvo v kemični tovarni v Mostah. Ob polomu stare Avstrije je pre šlo več podjetij, ki so iast tujih dr-žavljanov in med njimi tud! kemična tovarna v Mostah, v oblast, oziroma pod nadzorstvo narodne vlade. Ta podjetja vodi sedal poseben od vlade postavljeni se&vesterijat. Kako se ta podjetja vodi, nam najboljše pred-očuie ravno kemična tovarna v Mo • stali, Za izdelke, ki se v tej tovarni proizvajajo, se nahajajo potrebne surovine v Jugoslaviji vsaj v pre-' težni večini torej doma, a vzlic temu stoj j tovarna z malo izjemo že skoro dve leti, Izgovor o Pomanjkanju surovin torej nikakor ne velja, treba ie samo potrebne energije in zmožnosti v gospodarstvu. Surovine. kakor že rečeno, se nahajajo to • rei doma, na primer lužni kamen, ki ga v tej tovarni rabite v svrho produkcije, se izdeluje v Bosni. Ta se t>a potom raznih ve ribnikov izvaža v druge države. Mtsfrmo. da bi ga tudi za tovarno v lastni državi lahko dobili. Žveplena kislina, ki se proizvaja v Hrastniku, bi se tudi lahko dobila, če Je Je dovolj ca izvažanja v Nem. Avstrijo. Isto ie tadl z rado bofcsid. V JttgotiavHl g* ta dovoli, samo treba je volje te vpoštevatl interese za domačo industrijo. To so tri glavne vrste surovin, k! sc nahajalo doma In ki se jih v prvi vrst! rabi v tej tovarni. Drugega blaga, ki prihaja tukaj v poštev, ne bomo žnaštevali, ki, če ga ni doma. se ga ne z velikimi težkočatni lahko dobi iz tujih držav. Kako pa je z izdelki te tovarne. V tej tovarni se v prvi vrsti producira kftlcid, galun in sulfat. Kalcid, ki ga rabilo za izdelovanje aluminija, ne moremo rabi tj doma, ker nima dosedaj Jugoslavija tovarne za izde- lovanje aluminija. Po našem mnenja, če ga nočemo prodati za slabe nem-škoavstrljske krone, kamor se blago lahko izvaža, nai se ga da kot kompenzacijsko blago za strofe bi drugo blago, ki ga naša industrija rabi. Ali če se tega noče ali ne more. naj 3e stopi v dogovor z dotičnimi tovarnami, ki nam lahko za primerne cene iz tega blag« Izdelajo aluminij pred vsem aluminijevo žico, katere tako primanjkuje pri naših električnih napravah. Sedal se nahaja v tovarni okolo petdeset vagonov Se izgotovljenega blaga, ki ga bo treba še enkrat žgati, ker je vsled dolgega ležanja že pokvarjeno. Izdelovanje galuna in suliata je danes nemogoče, ker manjka potrebnih bakrenih kotlov, ki so bili med vojno vzeti iz tovarne. Tudi te bi se bilo lahko že dobilo, ki sicef za primerno cenoi, Naša industrija, predvsem papirniškainusnjarska, trpi na pomanjkanju sulfata in galuna, ki lih mora za visoke cene dobavljati iz tujih držav. Takšen je torej položaj. Delavstvo te tovarne naj vsled nezmožnosti ali malomarnosti gotovih faktorjev trpi na pomanjkanju zaslužka vsled nezaposlenosti. T«di tovarna sam« kot taka »e nahaja v takem stanju, da Je pričakovati. da se lepega dne porušijo strehe na glavo delavcem. Gospodje, tako gospodarstvo Je sramota za raz voj naše industrije, je greh storjen na narodnem gospodarstvu in ne sramno uničevanje delavske eksistence, Razume se samo ob sebi, da se s takim gospodarstvom izpostavila delavstvo naivečii bedi. kajti go tovo Je, če naša industrija hira, tudi delavstvo nima potrebnega zaslužka. Ciospodie. kti5emo Vam. napravite red. kaKi delavstvo vas obtožuje! KOMPROMIS V JADRANSKEM VPRAŠANJU. LDU. Beigrad, 18. »Politik a c poroča, da ie prestolonaslednik reaent Aleksander sprejel v avdifenci namestnika ministra za zunanje posle, dr. Spalalkoviča. Midster mn jie poročal o zadnji fazi razgovorov v jadranskem vprašanju, — Koncem tega tedna pošlje vlada naši ddecacHi v Parizu potrebna navodit.a Ker je g. PašiČ vsled obolelosti zadržan, odpotuje v San Remo mkitster za zunanje posle dr. Trumbič in podanik, v Parizu dr. Vesmč. — Zanimiva nihče pri polku. Da bi ga osramotili, razumeš, so Jeli vsi nejevoljni praporščaki in podčastniki s pok) zbirati denar za nesrečno deklico, In glej. ko smo se mi mlajši častniki zbrali k posvetovanju in smo začeli dajati, ta po pet, oni do deset rubHev. me je zapeklo v glavi. Prilika se mi Je zdela nad vse primerna za plemenito delo Planil sem k deklici in H v topkih besedah izrazU svoje sočutje. In ko sem šel proti njej ter pozneie. ko sem z njo govorK. sem io kot ponižano in razžaljeno goreče ljubil. Da. končalo se te tako, da sem jo čez teden dni zasnubil. PoveliniStvo in tovariši so menili, da se moj zakon ne sklada s častniškim dostojanstvom, kar me Je še bolj razvnelo. Vsled tega sem napisal dolgo pismo, razumeš, v katerem sem dokazal, da bi moje delanje moralo biti zapisano v zgodovini polka z zlatimi črkami in shranjeno. Pismo sem poslal poveljniku, a kopije tovarišem. No, sedaj se je začelo in padale so pikre besede .Prosili so ms* naj zapustim polk. — Nastavek sem nekam založil in ti ga dam o priliki prečHati. Pisan jez globokim Čustvom, Uvidel boš. kake poštene, svetle trenoike sem tedaj preživel, — Izstopil sem in sc pripeljal z ženo semkaj. Oče mi Je ostavli nekaj malega dolgov, denarja nisem Imel, a žena ie začela takoj od prvega dne Iskati znancev, razsipati in igrati: moral sem zastaviti posestvo. Živela ie tako. da so se ljudje zgražali, razumeš. in od vseh sosedov si bil ii edini, ki ni bil njen Hnbimec. Po par letih sem ii dal odpravnino, vse kolikor sem tedaj premogel, in ona se ie odpravila v mesto. Da, sedaj ji plačujem 1200 rubljev na leto. Strašna ženska • Da, brat, živi muha. ki pola ga svoje ličinke na hrbet pajku, tako da se iih ta ne more otresti: ličinka priraste k pajku in mu olJe iz srca kri. Pravtako je ta ženska prirastla k meni in pile mojo srčno kri. Ona me sovraži in prezira, ker sem storil budalost, to je, poroči! tako žensko. Kakor je ona. Moja plemenitost se ji zdi pomilovanja vredna.« Misli si: »Pameten človek me je zavrgel a bedak me i 15, (DunKU-Reuter). Položaj zaradi stavke je na vzhodu jako resen. Okoli 10.000 mož je ustavilo delo. Na zapadu se Je položaj izboljšal. V Chicagu se je 10.000 skladiščnih delavcev vrnJlo k delu. Železniški promet v okolici New Vorka se deloma vzdržuje. MUSTAFA KEM AL VELJKI VEZIR. LDU, Pariz, 15. (DunKU-Agence Ha vas). Po poročilu lista »Jimes« iz Carigrrada se je Mustafa Kerna! paša proglasil za velikega vezirja nove vlade v Ana foliji. Kakor javlja »Mor-ning Post«, so boljševiki sklenili dogovor z Mustafo Kemal pašo. Po drugem poročilu tega lista se pričakuje v kratkem napad na Bat um. Položaj železničarske stavke. Prvi dan splošne železničarske stavke v Ljubljani Je potekel povsem mirno. Absolutno nobenega izgreda «1 beležiti. Železničarji, zavedajoči se resnosti položaja, so ves dan ostali nekateri na straži, drmri na opazo-vališčih, tretji pa 80 v prijateljskih skupinah raznravllali -q razglasu dravske divizite. BnoduSmo 90 obsojali ta korak. Padle so proti temu ostre kritike, če?, mirnemu delavstvu, oošteno se borečemu za eksistenco potom dovoljenih sredstev, grozi kapitalistična vlada z oborožene* silo, dočlm ščiti in varuje razno veri&ilško-kapitalistično druhal. Neki železničar je ironično pripomnil: Generali naj pošljejo na železnice tiste izlikane fantiče, ki se v rdečih hlačah postavljajo pred pošto. Tiste volne akademike. Naj tudi oai! dela- io. ne samo postopajo.:; — V položaju se ie zvršil na strani »Zvezarfev« značilen, princioiielen preokret. Zve za je odločena, voditi pasivno taktiko toliko časa. da se ugo® njihovim zahtevam. PRVI DAN ŽELEZNIČARSKE STAVKE - VOJAŠKI RAZGL4S. LDU. Ljubljana, 16. Obratuo ravnateljstvo lužne železnice in inšpektorat državnih železnic sta prejela od načelnika železniškega oddelka vrhovne komande obvestilo, v katerem se opozarja, da mobilno stanje še ni prenehalo in da se na podlagi člena 14. privremene uredbe o organizaciji hi formiranja železnic v kraljestvu Srbov. Hrvatov in Slovencev objav-Hene v »Službenih No v mah e št. 1 od 12. Januarja 1919. smatra železničarska stavka kot upor v vojski In se kaznuje pred vojnim sodiščem. Obe ravnateljstvi sta dobili nalog, da ta proglas takoj brzojavno sporočita vsem službenim mestom in da z ozirom na gornje opozorilo razglasita vsem železničarskim uslužbencem, da se vsi stavkajoči železničarji pozivalo, nal se tako! vrne (o na delo in zopet nastopijo službe. ošzkuš*| izvršiti samomor v kopališču v Da* Šanovi ul. s tem, da si le hotel prer8> zatl vrat. Ker mu to ni uspelo, se {< sam prijavil Dolicili. Povedal fe, da M hotel izvršiti samomor, ker mo Vi blagajniškem izkazu manika 400,00o dinariev, ki jih ie zaferal z železnt* škim uradnikom Stojkovičem m znanim Igralcem iz Pančeva, Popovi* čem. Skupal s svojim denarjem fe hb gubil 505.000 dinarjev. — Hrvatska Industrija vsled poit« Jetnosti raznih akcijskih družb, prero* met z novo žetviio na DHnalu te za L 1920.?21. zopet sklenila sistem koo-tingentirania. -- Ženske sredtiie šole na ikitnaK ki so bile dosedaf v privatnih rokah bodo podržavili, ker bi Jih sicer vsled razmer morali zapreti. — Dr. Benedikt, znanj psihiater« le 15. t. m. na Dunaju umri za pJ$u&< nlco. — Italijanska letalca OordesoO in Grassi &ta na poletu iz Rima po* nesrečiia pri Bužiru. Oba letalca sfc* mrtva. — Požar. Listi Javljajo, da je kraj1 Munihu? pri Sopronju s 160 hišami te 4S0 postranskim! poslopji pogoret. Rešili so samo cerkev in šolo. človeških žrtev ni. — Slovenec, župan v auterlškem mestu. V mestu Keev. atki v severni Minnesoti ie zot/ot izvodien za župana Slovenec Jurij Matekovič. Pod njegovim županovanjem se Je mestff zelo povzdie«jilo. — Otroška stavka. Dandanes fe tudi otroci stavkalo. Francoski list »Malin; poroča, da so zastavkaJl otroci, ki so peli v cerkvi v Verdua —sur--Is— Doubs in so zahtevali zvišanje plač. Zaradi časalkarskega članka osem let leče. V Budimpešti Je bil obsojen novinar Oskai Robert na osem iet težke ječ*, it«-1« ** SovTBt-ske vlade v nekem članku izrazil svoie mnenje, da bi bilo treba usmrtiti grofa Berchtolda, Buriana, Czer-nina. Ha^ata, Szumava, £steriiazyja, Werkie. Andrassvia, ApponyJa In Ša nar drugih. Kako se Inserirai Ženska le objavila v nekem listu tak-Ie Inseratt- Čedna vdova sem. Moja dota ja: ('fl starih, suhih britemik. 109 viržialt vreča fine moke. 3 komade Schichto« vega mila z »Jelenom«, dva paru moškir, čevljev ter tucat moškit* ovratnikov št. 11. Ceuiene Pitiudbe pod geslom: »Proč s patftoflotti Ruška koča na Pohorju (1?50 m) se otvori začetkom mala. — Kako dolgo vzdržijo mesne konserve? Danski raziskovalec severnih pokrajin Rasmussen poroča, da Je pri nekem izletu s sanmi na 81« stop. sev. širine pri Rtu Morton našel 1. 1917. skladišče, napravljeno od ekspedicije pod lcap. Naretona v L 1875. in tu so bile še popolnoma zdrave mesne koiiserve stare 43 let. Pristopajte k izobraževalni organizaciji »Svoboda*. S lev. BS. Stnui $, Dnevne vesti. Draginla In »Večerni Ust«. Razumemo, da ie stališče »Večernega Usta« zelo težko. DosedaJ le lagal, kako modra ie Protič - Koroščeva vlada. Ljudje so čakali, da bi videli ali čutili kje to »modrost«, ali — videli in občutili so le vsaki dali večjo draginjo. Moka ie bila v januarju tek. leta po 4 in do 5 kron kilo, tedanja vlada ie uvela ubožno akciio ter zasnovala obširen plan. da se ta izpelje v kar naivečjo korist delavskim množicam... Danes do treh Mesecih ie moka po 15, do 16 in le več kron kilogram .. • Modrost Koroščeve vlade ie tedai bila. da se ie cena moki vzdignila od 4 kron na 17 krone in še viši e. Ubogi »Večerni Ust«.., Še »Večerni List«. Včasih se cedi ta list kar same dobrote vnapram deiavcem. Ko pa so sedal železničarji stopili v stavko, da si ohranilo že pjridobliene pravice in da si zagotove saj borno življenje — ha. berite klerikalno glasilo! Piše. da *ne odobrava stavke in io ostro obsoja«- Razumemo tudi to, saj Je dr. Korošec provzročfl štrajk. ker le kot železniški minister nogazil železničarjem že pridobljene pravice. # Z liubianske univerze. Redna pre* Ivanja v letnem semestru se prično Na vseh petih fakultetah v nondellek. , df!e 19. t. m. Buren shod državnih nameščen* ?ev v »Unionu«. Včeraj ob 8. zvečer je bil v veliki dvorani shod državnih nameščencev, na katerem so sklenili Podati vladd uitimatum do 15. maja glede ugotovitve njih zahtev. Shod Je bil mestoma zelo buren in viharen, 2Iasti na koncu ob glasovanju za re-•» g,ede stavlfenega roka. “ flektrizirana in ogorčena masa, bilo 7rnV c*V0rani in na galerijah okoli 'tiOO zborovalcev — je dala duška P.1'0*! dvigajoči se draginji i« proti vernikom. Shod je otvoril g. Liileg. "oleg drugih govornikov je poročal Prof. Reisner o zahtevah državnih' nameščencev, poudarjajoč, da morajo državni nameščenci dobiti na svoje sedanje zahteve ugoden odgovor ne v času, kakor ga bo vlada določila, temveč v času, ki ga borno določili mi. Zadnji dan za vladni odgo-W ie 15. mai. Prečita! ie slednjič re-v kateri zahtevajo državni nameščenci izboljšanje prejemkov v .zmerja 4:1 novembersklh prejemkov, priznavajoč princip diferenciranja. Vladin odgovor zahteva r*-*°hjcija do 15. maja. Skušnje iz podkovstva. Po nared-oi dež. vlade za Slovenilo, poverjeništva za kmetijstvo z dne 29. marca .1920. št. 461, se odpravljajo dosedanje skušnje fz podkovstva za kovače, ki niso obiskovali polletnega Bodkovskega tečaja ter se predpisuje obvezen obisk teh tečajev. Da se pa omogoči starejšim nad 24 let starim kovačem, doseči pravico do samostojnega izvrševanja podkovske obrti. se dovoljuio za prehodno dobo. toda samo v tekočem letu 1920. še trikraten rok za skuSnje iz podkovstva z:: one kovaške pomočnike ali kovaške mojstre, ki so starejši kakor 24 let, četudi se niso udeleževali pod-kovskega tečaja. Vendar pa ie k preizkušnji pripustiti kovače, ki so starši kakor 26 let le tedai, če so si Rftteiani 14 dni s praktičnim vežba-n!et*i ha kaki podkovski šoli izpopolni znanje in tamkaj dobili tudi tep- l etičen pouk o podkovstvu. za ko-Vače med 24 in 26 letom na se določa 30 dnevno vežbanie na podkovski Šoli- Te skušnje se bodo vršile na dr-2&vm podkovski šoli v Ljubljani koncem iuiiiia. septembra in decembra. Vsi oni nad 24 let stari kovači, ki že-te napraviti skušnjo na drž. podkovski šoli v Ljubljani, se poživljajo, da VDoslieio najkasneje do 20. maja 1.1, vodstvu drž. podkovske šole v Ljub • Ham svoj« prijave, ki naj ilm prilože S učno swiče- lun določi dan vstona v praktično vežbanfe. -VoKfdr žavne podkovske šole v LiubHani Carinski zakon z dne 23. lanuarl« 1920. V slovenskem prevodu ie izdala delegacija ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani. Zakon ie veljaven za vse ozemlje naše države. Je v korist občinstva, da se seznani z določili tega zakona. Knjižica se dobiva pri delegaciii ministrstva za finance v Ljubljani po 10 K za izvod. Obenem se opozarja na brošuro »Seznam predmetov, ki so oproščeni plačtmia carine ob uvozu v turemstvo h pogodbenih držav«, “tošura se dobi is to tam po 2 K iz-votl Pripravlja se slovenski prevod Rakuna o splošni carinski tarifi z maksimalnimi in minimalnimi postav- kami ln oravMi o tam s carinsko te' rilo vred«, ki izide v najkrajšem času v obsežni knjigi Cena !i bo 40 K, ter se že sedal spreiemaio naročila nanio. » Javno vprašanje na trgovca iv. a na Sv. Petra cest! y Ljubljani: Kako se naj dandanes živi z 250 K mesečno? Slučajno sem izvedel, da ta gospod plača svojo že pred letom dni Izučeno prodajalko kot gori omenjeno. Revica M ne zna pomagat!. Niti organizirana ni. Njen šef pa naj upošteva Kristov uank: Ljubtte svojega bližnjega, kakor samega sebe. Brez komentarja. Ponarejeni bankovci oo 100 dinarjev 1400 KI. ‘-Trgovinski Glasnik« niše: Pojavile so'se v prometu ponarejene novčanice pf 100 dinarjev. Spoznalo se od pravih, da se vidijo, če se bankovec drži oroti luči. štiri glave na stran! francoskega teksta, med tem ko se pri pravih te glave tie vidiio. če se bankovec drži proti luči. (Finančna oblast naj bi stvar čint-prci pojasnila!) Ustavni odbor pripravlja odred be za primer, da konstituanta pristane tia to, da se parlament deli na zgornjo ip spodnjo zbornico. Sicer ra načrt ustave gotov.. LDU. Samo trgovci so — ne veriž-nlki. Govori se o draginji in vprašanje po vzrokih. Povedati hočemo samo »bajko«, ki je resnična. Ljubljanski mesar K. je hranil kože cel mesec doma, ker je slutil, da bo šla cena kvišky. In Je uganil. Zadnja anketa je določila cene surovim kožam na 34 K kilogram, prej so bile le po 18 K. Hranil ie okolo Š0 kož. Računajmo, da tehta ena 50 kg, torej okoio 4000 kilogramov. Pri kilogramu je. zaslužil okolo 16 K več. kar znese nad 60.000 K. Lepi zaslužek ie to. Se-dai pa čujte: ponudil je blago tovarni. ki ie bila pripravljena blago pre vzeti, ker rabi surovine, Pii prevzemanju se Je pa izkazalo, da so kože skoro nerabne, ker so bile deloma že usmrajene in gnile, tako, da lih tovarnar ni mogel prevzeti. G. K sl je pa hitro pomagal, dal je blago drugemu usnjarju. Po kaki ceni ga je prodal, pisec ne ve, ve pa toHko, da je blago nerabno, ker nima niti eno petino iste trpežnosti ko zdravo. Obžalovati ie le kosumente, ki bodo do-bUJ podplate na čevlje iz teh ko?, ker ne bodo zdržal! niti mesec dni. Tukaj bi se dovolili pozvat! veri* niški urad, da to zadevo zasleduje ter tako! krivca ne samo denarno kaznuje, temveč, 'Zlatorog« ie na Že otvorjen. — V nedeljo, dne 11.1. m. se je vršil v hotelu »Markeš« v Bohinjci Bistrici shod prometnega društva za Bohinj. Udeležili so se ga zastopniki poverjeništva z« javna dela in generalnega komisariata za tujski promet zastopnik državnih železnic, gozdnega ravnateljstva in mnogo drugih gostov, iz poročila je bik) razvideti, koliko lepih nalog si je stavilo prometno društvo in kako dobro bo letos preskrbljeno za tujski promet. Društveni tajnik, g. A. Mencinger, je predaval o velikem pomenu, ki ga ima tujski promet tudi za dojnače kmetsko prebivalstvo. Vsem ljubiteljem prekrasnega Bohinja priporočamo izlete, pa tudi daljše bivanje v teh prelepih planinskih krajih. Vlom. Včeraj ob t. uri ponoči so neznan? vlomilci vlomili v prodajalno Ant. Steinerja na Opekarski cesti. Odnesli so vso zalogo tobaka, vredno 1500 K, 30 kg sladkorja, sveče, pisemski papir in 14 kg usnja. Na miru so pustili zrnato kavo. moko iu rezance. V prodajalni so našli samo papirnati drobiž, katerega večiidel so sežgali. Velike izpuščajo, male obešalo. Glede demoblHzacijskega blaga, ka •• tero so si bili prilastili nekateri xa prevrata, teko še vedno pravde pri sodiščih, zlasti pri ljubljanskem deželnem sodišču. Je pa značilno, da po večini preganjajo male Hudi. ki so sl bili vzeli samo kako malenkost. Umevna je torel v tem oziru kritika, katero je izrežkel dr. M. Korun na neki slični razpravi: »Spominjam samo na slučaje m Vrhniki ln Jesenicah, kjer so posamezniki kradli milijone, proti vsem ie sedaj preiskava ustavljena. Velike lumpe izooSčaio. male obešalo U Verižniki t manufakternim blagom. Centralni verižniški urad je v Komenskega ulici št. 16 v malem skladišču na dvorišču zaplenil dvema Tržačanoma 160 ovojev manufaktur-nega blaga v vrednosti 40.000 lir. Ta dva Tržačana sta prodajala to blago brez obratnega dovoljenja dalje drugim trgovcem, V to afero je zapleten baie tudi reki Šibenik, ki Ve imel ravno tam skladišče. Bil je že obsojen, toda obsodba še ul potrjena od II. Instance. Občni zbor slov. zdrav, društva v Ljubljani se bo vršil dne 6. maja 1.1. ob 3. uri popoldne v magistratni dvorani, s sledečim sporedom*. 1. Volitev predsedika. 2. Zakonski načrt za zdravniške zbornice. 3. Volitev v pokrajinski zdravstveni svet. 4. Častni sod. 5. Slučajnosti. k. Kultura. Dj. Sicia« Sagadin: Naš sadašnil ustavni položaj. Zbirke političnih, gospodarskih iu socijalnih soisov IV. zvezek. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani 1920. V dobi. ko se Pripravljamo za volitev v konstituanto. ki naj končnoveljavno uredi našo dr-žavo* ie naivečfe važnosti* da vemo, kako ie pravno prišlo do ustanovitve Jugoslavije, kakšna ie niena dosedanja začasna ustava in uprava, pa tudi kakšna vprašania bo morala reševati konstituanta. Vsa ta vprašanja mora poznati vsak jugoslovanski politik, jurist, oa tudi vsak inteiiaent sploh. Dr. Sagadin, načelnik v ministrstvu za konstituanto. nas z vsemi tem! vprašanji in dejstvi seznanja na način, ki je na eni strani znauestveno utemeljen, na d ruti pa razumljiv in zanimiv za vsakega lalika. Najprej govori o zgodovini in pravnem zna čaju ujedinjenja, potem o pravn«*t značaju naše države in njenem ustavnem položaju, o pravnem postopanju v državi oo uiedinjenju. o današnji organizaciji uprave, o racionalnih osnovah za začasno ureditev naše upravne organizacije m o glavnih problemih konstituanto. V dodatku objavlja pisatelj še kriško deklaracijo, žeuovskl pakt in resolucijo. Brošura je pisana v lahko razumljivi srbo-lirvaščini. Naroča se ori Tiskov' ni zadrugi v Ljubltem. Sodna ulica 6. Narodna Galerija, v Kresiji, šolski drevored št. 2 je odprta v nedeljo 18, t. m. od 10—12 ure. \ stopnlna 2 K za osebo, dijaki polovico, Iz stranke. Pozor vsi kovinarji! V tobačni tovarni se nahajajo delavci profesijo-nisti v stavki, med stavkuiočimi le precejšnjo število kovinarjev, po večini vsled zadnjih moFado stroji stati, uprava tobačne tovarne pač išče, da bi dobila nadomestilo za stavkujoče, kar pa upamo, da se Ji ne bo posrečilo, da M spravila svoje uslužbence « stavtcoičaze. Ako bi pa ta ali oni hote» zahrbtno škodovati delavstvu v boju za opravičene zahteve, potem izjavljamo, da smo vsi kovinarji v Sloveniji pripravljeni kot en mož. da bomo z vsemi našimi močmi zavrnili tak poizkus* ter tudi temeljito obračunali s krivef, potem pa naj bo ta kovinar ali ravnatelj ali pa kakšen poverjenik od vlade. Kovinarji, nikdo nai ne išče dela v Ljubljani. Osrednje društvo kovinarjev KovInarH vojno-tehničnlh zavo. dov; Kovinarji, ki so odšli v srbske železničarske delavnice tožijo, da Hm gre precej slabo, ter si povečini vs! žeie nazai. Za reoženience že Še gre. a ocenjeni ne more živeti. Srbska železniška uprava Je obljnbvala 25 do 32 dinarjev dnevno,, a ko so pričeli delati, so dobili pa 18 do 20 dinarjev 'dnevno. Vsled tega naj nihče ne čaka na delo v Srbiji in tudi osrednje društvo kovinarjev ne bo nikogar več poslala v Srbijo. Srbi imajo polna usta obljub, a ko ie treba to v dejanje Izoremeniti. se iznremeini v — lisice. Seja osrednjega društva kovinarjev se Bo vršila v nedeljo dopoldne ob 10. url v društvenih’ prostorih. Dnevni red: Ujedlnjenje. V slučaju stavke Železničarjev pa seja odpade. Ustanovni obed rbor podružnico Ul. UubHana osrednjega društva živilskih delavcev se bo vršil v nedeljo. dne 18. t. ra. v salonu gostilne pri »Novetn svetu«. Dnevni red: 1. Poročilo pripravljalnega odbora. 2. Volitev odbora. 3, Naš gmotni položaj. 4. Razno. Tovariši, pripeljite s seboj tudi tiste nezavedneže. ki še tavajo okrog raznih meščanskih frakov ter strnimo vrste v eno močno falango za dosego svojih pravic. ~~ Priprav-llalni odbor. Članice telovadnega odseka »Svobode« opozarjamo na zadali odborov sklep, po katerem se vrše odslej vale vedno v telovadnici realke, in sicer vsak nondellek od 7. ure do 9. ure zvečer. Točna in redna udeležba dolžnost! Knliinlca »Svobode«, šelenbnr-gova ulica št. 6, II. nadstr. le odprta odslej vsak ponedeljek, četi tek in so • boto od 6. do pol 8. ure zvečer. Ako ie na ta dan praznik, ie knjižnica odprta naslednji dan. Prosi se vsako ■ gar. da to novo razdelitev vpošteva. Pevski odsek »Svoboda« Ljubljana naznanja vsem organizacijam in društvom, da se imaio glede sode lovania odseka, pri eventualnih prireditvah in zabavah, obračati le na tajništvo nevskega odseka »Svoboda«, Ljubljana, ščlonburgova ulica 6, II. nadstropje, ne oa na tajništvo Centrale »Svoboda« v LtubHani. — Nadalje naznanja odsek vsem pevskim društvom, da ima še nekaj pesmi na razpolago. Naročila le poslati direktno na tajnika sodr. Tekavca, Ljubliana, ».Učiteljska tiskarna«. S. DELIČ, ZAGREBŠKI ŽUPAN. LDU. Zagreb, 16. Danes se je vršila volitev mestnega župana. V občinstvu je vladalo veliko zanimanje za današnjo občinsko sejo. Ob tričetrt na 10. dopoldne so se sestali mestni zastopniki v sejni dvorani. Komunisti so prišli okrašeni z rdečimi cvetlicami. Vladni poverjenik dr. Goglia je ugotovil, da je prisotno zadostno število občinskih zastopnikov ter je nato otvoril sejo. Seji ni prisostvoval Radič, ker Je zaprt. Seje se niso udeležili tudi frankovci, k! so poslali vladnemu poverjeniku izjavo-, *■ J.era je bila na seji prečitana. V tej »zjrivi pravijo frankovci, da so bili v zadnji seji napadeni in da niso našli pri vladnem poverjeniku varstva. Zaradi tega izjavljajo, da ne bodo prišli na sejo, dokler se jhn ne zagotovi zadostno varstvo. Na predlog zastopnika Wilderja se ie uporabil paragraf zakona, pd katerem vsak občinski zastopnik, ki ne pride k volilni seli, izgubi mandat. Občinski svet je ta predlog spreiel in so se frankovski mandati ukinili. Za tem Ja komunist Kamilo Horvat prečital izjavo komunističnih zastopnikov radi zapriseženja. kJ naglasa, da polo2e komunisti predpisano prisego s pridržkom. Nato ie Izjavil zastopnik dr. Sinkovič, da istotako kot prepričan republikanec ne more položiti pred-nisane prisege brez pridržka. Bnakl izjavi sta podala tudi dr. Polite« in Bakšes. Nato se ie prešlo na zapri sego mestnih zastopnikov ter so vsi zastopniki prisegli. Prt točki dnevnega reda: »Določitev županove pla- če« ni bil stavljen noben predlog ter ostane z ozirom na to dosedanja žu* panska plača. Nato se ie prešlo tia' volitev župana. Pri prvi volitvl so dobili: komunist Delič 22 glasov, bivši župan dr. SrkuH 14 glasov, demokrat Ancel 4 glasove in demokrat Kresič 1 glas, medtem koso4 zastopniki oddali prazne glasovnice. Ker z ozirom na to noben kandidat ni do bil absolutne večine, Je bila odrejena ožja volitev med dr. Srkuliem in L>e-ličem. Pri ožji valitvi so demokrati glasovali s komunisti ter ie dobil komunist Delič 27 glasov in ie bil tako izvoljen za zagrebškega župana. Dr. Srkulj Je dobil pri ožji volitvi 14 glasov, za Deliča pa je glasovalo 20 ko • nmnistov. 1 socljalist. 5 demokratov in 1 zastopnik izven strank. Nato ie bil novi mestni župan zaprisežen. Ko mu le vladni poverjenik izročil zlato župansko vratno verižico, lo je novi župan odklonil in položi! nazai v škatlio. Novi župan se ie zahvalil z* izvolitev ter izjavil, da bo deloval za okrepitev gospodarskih in socijalnih' sil prebivalstva. Za tem ie bil tako! overovljen zapisnik današnje občinske seje. Novemu županu so komunisti priredili burne ovacije. PRED STAVKO VSEH TRANSPORTNIH DELAVCEV, LDU. Belgrad. »6. »Politikak piš* 0 železničarski stavki in nravi, da s* tudi nameščenci parobrodnih društev nahajajo pred ustavitvijo dela. Ako ne pride danes do sporazuma, bo prenehal vsak promet na vodi irt ai izključeno, d« bodo tako stavkali vsi transportni in prometni delavci. STAVKA V TOVARN! ZA VZlflA-HCE. LDU. Belgrad, 16. Včeraj dopoldne »o stopili v stavko delavci tukajšnje tovarne za vžigalice. Ker J« upravi monopolov usoeio dobiti go« tovo število delavcev, ki hočejo delati. nadaljuje tvornica nod vodstvom Dolicile delo. ODPRAVA MORATORIJA. LDU. Belurad, 16. Včerai ie bil v, min iste stvu za oravosodie dovršen načrt zakona o odpravi monatoriia. Zakonski načrt bo predložen ministrskemu svetu ter bo stopil v veljave ootom ukaza. KONFERENCA V SAN REMU. Trst, 16. (bvirno.) V San Rema že prilivajo zastopniki zavezniških sil. Iz Rima Je odpotoval francoski poslanik Barrere. Kakor iavHalo itar-lijanskj listi, bo konferenca trajala prilično teden dni. Za časa konference bo vozil med Rimom in San Remom direkten ekspresni vlak, ERDEL.JSK! DEŽELNI ZBOR RAZPUŠČEN. LDU. Budimpešta, 16. (Brezžič* no.) I* Kološa poročalo, da Je ministrski predsednik general Avarescu s kraljevim dekretom razpustil er-dellski deželni zbor. Transilvanska narodna stranka obdolžule Avare-sca, da Je razpustil zbor samo zaradi tega, da zavaruje svojo stranko prt bodočili volitvah. IRSKA VSTAJA KONČANA, LDU, London, 16. (DgnKU. — Brezžično,) Vstaja v Dublinu na Južnem in ^zahodnem Irskem je včerai ponehala. 66 sinfajnovskih voditeljev, so iz leč prepeljali v štiri bolnice. — Snoči so v Dublinu Številne vojaške patrole aretirale 150 oseb. Včeraj opoldne so policijskega uradnika Henischa med procesijo obstrelili in hudo ranili. SPLOŠNA STAVKA NA IRSKEM KONČANA, LDU. Berlin, 16. (DunKU.) »frei-heit* poroča iz Londona: Vsled izjave Bonar La\va v poslanski zbornici, da h vlada v vprašanju irskih ujetnikov prlpravliena odnehati, ie splošna stavka ponehala. Trott® na revmatizmu ln gihtičiiih bolečinah? Vdrgnjenle s pravim Pel-lerjevim Elza - fluidom je takorekoč dobrodejnol 6 dvojnatili ali 2 veliki špeciialni steklenici 36 K. Rabite milo odvajajoče sred-sivo? Feilerjeve prave »Elza-krog* ijice# izvršujejo svojo dolžnost! 5 škatljic 18 K. — Zagorski stric zoper kašelj in prsne bolečine 1 .steklenica 6 K. — Želodec okrepčiljoča tinktura 1 steklenica 15 K.»— Omot in pošt-ntoa posebej, a naiceneie Eugen V. Feller, Slublca donia, Elzatrg št. 232 (Hrvatsko),__________ —E— 9,U) Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Jak. Vettovec, Tisk »Učit, tiskarne« v Ljubljani. &ir»u ■*. X A P R 81. Razglas. . j Sonkurentiil načrti za zgradbo uradnega poslopja Trbo- J ▼oljske premogokopne družbe v Ljubljani bodo v smislu razpisnih I določb razstavljeni javnosti v pogled v državni obrtni Boli v j Ljubljani o'.5. IG. do vštetega 25. up rila t. 1. v učni sobi Številka 6 I nadstropje. Obisk je dovoljen v dobi razstave vsakega dne od 8—12 ure dopoldne in 2—8 ure popoldne. Projektanti osnutkov, ki niso bili odlikovani se vabijo, da izjavijo že želijo rta se ajih osnutki razstavijo pod njih imeni. V Ljubljani, Ano 38, aprila 1920, 462 litamOfla mttopni ttlia»Ljatiljanl. RaziSas. Meseca maja 1920 se zopet pridno v Ljubljani redni mesečni živinski sejmi in sicer vsako prvo in tretjo sredo v mesecu. Prvi sejm za konje, govedo in prašiče bo v sredo, dne 5. maja 1920. Mestni magistrat llubliaitskl, dne 14. aprila 1920. Metni stavbenik Jaroslav Breuer tehnična pisarna in stavbeno potitletje Ljubljana, Vojaška ulica 16a (na FriŠkovcu) Brzojavi BraiNnitvta Telefon teJfce mv. tevržuje ¥86 nad is pocUine stavb«, kakor hl&« vseh vrst, iiMiuiitriJ« •k« stavb«, lelesnka, ceste, i«l«zoba(onske m«st««e, eMi-trarn« ter isdeluje vse v to stroko spadajoče načrte« (Specijalne stavbe po njegovem patentu Iz votlega zidovja 68% prihranka danes najdražjega stavbenega malerjala, lo je opeke, firadba , Je v dveh mesecih po pričetku popolnoma suha in icrej uporabna, Vino Stev. m znjamfeno pristno m aasasBg?2s»!EsaiSis tnmnns ta »HI !<-a,,0T peteršilj, solatna dCHicHii Id III pesu, majaron, cvetlice najiepi) t2b*ri na debelo in drobno IporoŽa • JJIBI I HIP,, LjKljm, Wolteva ulica št, 12, 406 v PT*P' £f*ih Minus ’< ii k o r tudi sa jato Uluii M MlSBC po * K se dobi v trgovini e semeni SEVER & KOMP., Ljubljana, WoHova ulica 12. ' S f! = lin lil iiu p ii 4, pri odjema 10 litrov po K 8, se dobi v trgovini s # e m e n i SEVER A KOMP., LJubljan*, WoHova Mika 12. «. i. v LJehljsaS naznanja, da je kar najmodcrneje opremljena bi da izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Izvrinje: knjige, brošure, računske zaključke, cenike, lepake, letake, vabila, trgovske račune, razpredelnice, pisma in savitke, osmrtnice, posetnice itd. v eni aM vež barvah od najfmejše do najpreprostejše vrste. Vse 3:'uo in po zmernih cenah. Kcasiunua diuStv«, zavodi, organizacije, razna drašiv«, trpvc! in obrtnikiI Priporočamo Vam, da se trdno oklenete te najbolj zmožne tiskarne v Mariboru. 82 « skoro nova sobna kredenca ic iz orehovine, te!o masivna, 2 ogledali, marmorjem in brušenim steklom, Poizve se v »pravi „Napre}\ Konten eiganakc godbe se vrSl v nedeljo 1». 1 m. t anione gostilne DrašieU14 Bohoričeva ni, 9. Zadetek ob IS, uri. Vstop prost. Mjllfi SlflfiMfUfi ^ minuli od glavne mfllii puacaltfo ceste z l*/s oralom zemlje in malo bilo na prodaj za zadnjo e eno 3000 K. Vpraša se pri gosp. Mariji Robič v Brezjem it. 17 p. Dobje pri Planini, Štajersko, 463 slamnate torbice (cekarje) predpražnike; vse različne slamnate izdelke, priporoča gospodom trgovcem in cenjenemu občinstvu v obilno naročbo 314 FRANJO CERAR, kmi Ma »Slih, ilnMfiiiMNi. Ki ib Jelen Meta Magajna it, 8 ali 4, — Ponudbe n« poštni predal 1 št, 2, 430 LES rezan, tesan, okrogel, kupuje m „SEVER“ Mo tesnili influitrtjakM Me iolli Ul« TtgeffMvi |iia t41 V belo in rdeče letnik 1919 Rtu«ff »a vagone po ceni od K 14 naprei H. Nissia, Csbernik. Počjgane. E: KONSISURI MAQ>0P',ei Pes lotie MkHt pik le: 60SP03! GOS,o^rttiitlce: v Celovca, Trstu, Sarajevu, 6ertci( celi«« MaHbona in ti'©r©vl^al» tei/ fesfitSna ckspesittfpa v PIsJ#. Ruanml Sondi oIcpoe?© K 20,OOOnOCO. Kupnje in nrodaja vse Trste vrednoBtadhjjajjidOTj^^flnan^ erarične dobave in dovoljn|e — vsakovrstne kredite. ——