Ano (Leto) XIV. (9) No. (Štev.) 21. BUENOS AIRES. 23. MAJA (MAYO) 1957 Spomenik v sreih Stara navada je, da narodi postavljajo spomenike zaslužnim možem, junaškim vojskovodjem in zmagovalcem, postav¬ ljajo pa tudi skupne spomenike celim armadam ali v spomin na pozamezne po¬ hode. Ti spomeniki iz kamna ali brona, železa ali cementa stoje tako sredi na¬ rodovega življenja, da vsem rodovom izpričujejo slavno preteklost. Našim fantom in možem, ženam in dekletom, ki so padli v krvavih letih re¬ volucije na Slovenskem, našim junakom, ki jim je oči zagrnila prst že po konča¬ ni svetovni vojni, vsem tem našim bra¬ tom in sestram spomenika še nismo po¬ stavili. Ne zato, ker bi se zavedali, da takšne spomenike iz kamna ali brona razjeda čas, pač pa zato, ker se nam je ves čas zdelo, da nobeno človeško delo ne bi znalo zajeti vsega, kar ob sleher¬ nem letnem spominu na naše žrtve ču¬ timo. Tisti dnevi vetrinjske groze so v vsakem izmed nas zapustili neko nepo¬ pisno globoko, v srce zgrajeno misel ža¬ losti, pobožnega spomina in goreče mo¬ litve za pokoj duš vseh padlih. V nemi žalosti smo obstali takrat drug ob dru¬ gem, se pogledali v oči, iz katerih je privrela solza razočaranja in bolesti, in tako tesno stoječi med seboj smo posta¬ vili najlepši spomenik, kar so ga naši pokojni mogli misliti: ustvarili' smo skupnost enako s čutečih in mislečih lju¬ di, katerih pot je bila jasna, tako v pre¬ teklosti kakor v bodočnosti. Sklep Narodnega odbora za Slovenijo, da .se prvo nedeljo v juniju praznuje žalni dan slovenskega naroda, je bil za .. nas zgodovinski ukaz, katerega doslej še nihče ni preklical in nihče tudi zani¬ kal. In ko smo komaj dobro stopili na svobodna tla tostran morja, je sloven¬ ski narod v Veliki črni maši za pobite Slovence našel besedni izraz junijskih čustev: v pesmi, kakor jo poznamo sa¬ mo mi Slovenci, so se vrstile melodije domačnosti in lepote, prošnji izrazi in molitveni vzdihi, mogočni koraki živih in mrtvih borcev, slavospevi in žalostin- ke. Takrat smo do kraja spoznali, da so temelji naše emigracije v naših žrt¬ vah, katerih trpljenja in gorja ne sme¬ mo pozabiti. Ne zaradi maščevalnosti, ampak da se ob njih učimo ljubezni do domovine, do rodnega kraja in družine, da ob njih vztrajamo v borbi do konca. Te borbe pa konec še ni. Letos poteka dvanajst let, odkar so odšli bataljoni na zadnji marš. Leto za letom smo jih spremljali. Zbrali smo se, da se kot družina za velike praznike spet snidemo skupaj pri eni in isti mi¬ zi. Združila nas je proslava, včasih bolj veličastna včasih manj, a združila nas je, ker smo tako vsi hoteli. Nismo pri¬ šli v dvorano kritično ocenjevat nastop, pač pa iskat besed in pesmi, ki so se najbolj ujemale z našim razpoloženjem. Tisti dan bi morda rajši ta ali oni oče, ta ali ona mati sedela doma in tiho sa¬ ma zase pretakala solze za sinom, ker ga ne bo nikdar več. Tisti dan bi se pre¬ mnogo dekle rajši zateklo v samotno ka¬ pelico in zmolilo Oče naš za pokojnega fanta, ki jim je bil vzor junaka in bo¬ dočega družinskega očeta. Tisti dan bi se fantje, ki so se rešili, rajši zbrali pri enem izmed njih in obujali spomine na posamezne marše, na zasede in napade in imena mrtvih soborcev bi kar vrela iz njihovit ust. Vsakdo bi lahko ta dan po svoje po¬ častil, res je. A vezi tistega nevidnega spomenika, ki smo ga tedaj na vetrinj¬ skem polju postavili, ne popuste in po¬ pustile na bodo: te nas drže skupaj naj¬ močneje prav tisti junijski žalni dan, naš narodni Vernih duš dan, ker vedo, da bomo le kot ena sama velika druži¬ na vzdržali borbo do kraja. Naš spomenik v srcih smo postavili na rodnih tleh slovenske zemlje. Zato iz njega veje slovenski duh, pa naj bomo kjer koli. Naš drih pa hoče najti izraza v slovenskem okolju, katerega tudi sre¬ di tujega sveta lahko ustvarimo. In tak¬ šno okolje je vsakokratna letna prosla¬ va junijskih žrtev. Svobodna Slovenija, ki se skupaj z vsem slovenskim narodom klanja spo¬ minu junakov protikomunistične borbe in še posebej domobranskim bataljonom, izreka vročo željo in prošnjo, da ne bi nikdar prišel čas, ko bi junijska prosla¬ va postala komurkoli breme in da se ne "ŽELIMO, DA BI NIKDAR VEČ NE BILO REVOLUCIJE" IZJAVLJA PREDSEDNIK GENERAL ARAMBURU Prešnji petek in soboto je predsednik republike general Pedro Eugenio Aram- buru prebil na obisku v južnih argent. provincah Neuquen in Rio Negro. Bil je v mestih Neuquen, Fuerte General Ro¬ ča, Carmen de Patagones in Viedma, od¬ koder se je vrnil v Buenos Aires. Med obiskom je imel dva govora. Prvega v Neuquenu, drugega pa v mestu Viedma. V govoru v Neuquenu je med drugim dejal, da v času, ko narod pričakuje važne odločitve, dostikrat ljudje slišijo glasove, ki so daleč od tega, da bi dajali narodu pravo smer, ampak ustvarjajo zmedo, ne grade, ampak razdirajo. Zme¬ da, razdiranje in rušenje ter napadi pa niso najboljši program za Argentino. Priznava, da imajo politične skupine polno pravico do kritike, toda skupine, ki ne znajo ničesar drugega kot samo kritizirati, same na nimajo nobenega programa, s tem samo odkrivajo svojo idejno siromaštvo. Toda kljub temu ima osvobodilna revolucija vero v bodoče ustavne vlade. Tem bo sedanja vlada iz¬ ročila oblast ob določenem dnevu. Za¬ tem je naglašal potrebo po graditvi de¬ mokratske domovine ter omenjal nujnost spremembe ustave. Kajti, če bi novo do¬ bo začeli s staro ustavo, bi se dežela kmalu znašla znova v revoluciji. Po vo¬ litvah, ki bodo sledile spremembi usta¬ ve, se bo vojska umaknila v vojašnice ter bo spoštovala izraz narodne volje. Opozarja pa politične skupine, da osvo¬ bodilna revolucija zahteva trajne rešitve, ne pa začasnih. V nadalnjih izvajanjih je omenjal iz¬ vajanje raznih gospodarskih načrtov. Povedal je, da je vlada že razpisala li¬ citacijo za zgraditev velike električne vodne centrale Chocon na reki Limay. Ta električna centrala bo imela zmog¬ ljivost 700.000 kiloVatov s povprečno proizvodnjo električne energije 2.800 mi¬ lijonov kilovatnih ur na leto. Ta elek¬ trarna bo lahko dovajala električni tok celo v Bs. Aires. Električna centrala Chocon je prva od štirih takih central, ki jih bodo zgradili v Argentini. Vse skupaj bodo imele zmogljivost dva mili¬ jona kilovatov ter bodo proizvajale električnega toka letno 9 milijonov ki¬ lovatnih ur. V mestu Viedma je pa v govoru na¬ glašal veliko nalogo, ki jo imajo pro¬ vince v življenju republike. Opozarjal jih je tudi na odgo¬ vornost, ki jo imajo. Zato je po¬ lagal vsem na srce, naj pazijo koga bodo poslali v ustavodajno skupščino. Federalizem mora namreč biti realnost, ne pa samo na papirju. Nastopil je proti temu, da bi bila država absoluten gospo¬ dar. Ker je tako bilo, zato je pa tudi toliko stvari ostalo neizvršenih. V pro¬ vinci mora gospodariti in vladati pro- vincijska vlada in razmahniti se mora privatna iniciativa. Končno je omenjal tudi sed. notranje¬ politično situacijo v Argentini. Dejal je, da trenutno republika doživlja čudne stvari. Prehodna vojaška vlada se bori, da bi republiki povrnila resnično demo¬ kracijo, nasprotno pa gotovi politiki u- stvarjajo pogosto vtis, da jim je ljubša diktatura. Predsednik izjavlja, da se po¬ polnoma zaveda težine teh besedi. Zatem pa je naglašal znova, da sed. vlada hoče uvedbo popolne svobode, da pri volitvah ne bo imela nobenih svojih kandidatov in da bo izročila oblast na dan, kakor je napovedala Vlada želi samo to, da bi v republiki nikdar več ne bilo revolu¬ cij. Zato pa naj ljudstvo pri volitvah v ustavodajno skupščino popravi napake preteklosti. 11 Olirambni pakti Svobodni zahodni svet se je po drugi svetovni vojni zaradi komunistične ne¬ varnosti, ki mu grozi od ZSSR in njene¬ ga imperija satelitov, povezal v vrsto obrambnih pogodb, ki imajo poleg voja¬ škega tudi socialni, politični in gospo¬ darski značaj. Zahodni svet je ugotovil, da komunistične nevarnosti ne bo mogo¬ če uničiti samo z vojaško silo, pač pa da še bo treba z njo boriti tudi na vseh ostalih področjih življenja. Zato imajo vsi zahodni obrambni pakti v svojih do¬ ločilih tudi gospodarske, socialne in po¬ litične obveznosti ter zato povezujejo podpisnice takorekoč v meddržavne eno¬ te s skupnimi sredstvi za dosego skup¬ nega cilja. • OZN Organizacija Združenih narodov, ki šteje trenutno 80 članov, katerih števi¬ lo pa se veča z nastajanjem novih dr¬ žav iz bivših kolonij, ki jih Varnostni svet, oz. Glavna skupščina ZN, spreje¬ ma v članstvo te organizacije, je telo svetovnega značaja, v katerem po na¬ ključju dogodkov druge svetove vojne sedijo predstavniki svobodnega in za¬ sužnjenega dela zemeljske oble. Ta or¬ ganizacija si je nadela ob ustanovitvi le¬ ta 1944. v San Franciscu za cilj zava¬ rovati svet pred nadaljnimi vojnami in si zamislila idealistično ureditev sveta. Hitro je postalo jasno slehernemu za- padnemu državniku, da je do take ure¬ ditve še daleč, ali pa je spldh nemogo¬ ča, to pa predvsem zaradi dejstva, da je svet z železno zaveso razdeljen na dve nezdružljivi polovici, na zahodni de¬ mokratski svet in na vzhodni komuni- stično-diktatorski. Svobodni svet se je zato zaradi svo¬ je obrambe povezal v več krajevnih ob¬ rambnih paktov, in sicer: NATO, SE- ATO, BEGDADSKI PAKT, MEDAME- RIŠKI OBRAMBNI PAKT. Vzhodni ko¬ munistični svet pa je z ZSSR, kot sre¬ diščem, povezal v svoje obrambne po¬ godbe: varšavski pakt, posamezne po¬ godbe Moskve z svropskimi sateliti, obrambni pakt z rdečo Kitajsko. Sredi med obema skrajnostima pa so se ustvarile obrambne pogodbe tkzv. bi nikdar pojavila ovira, ki bi zasenčila veličino, ljubezen in spoštovanje, katero zasluži naš narodni Vernih duš dan. zahodnega sveta nevtralnih narodov, kakor: Arabska li' liga in bandunške države v južni Aziji. NATO Severno-atlantska obrambna organi¬ zacija (North Atlantic Treaty Organi- zacion) zajema: Anglijo, Belgijo, Dan¬ sko, Francijo, Grčijo, Island, Italijo, Kanado, Luksemburg, Nizozemsko, Nor¬ veško, Portugal, Turčijo, USA in Za¬ hodno Nemčijo. Petnajst držav z USA na čelu je v tej organizaciji povezanih v enega vojaško, gospodarsko in politič¬ no najmočnejših protikomunističnih blo¬ kov. Glavna stebra NATO sta USA in Zahodna Nemčija, najbolj nezanesljiva je Francija. Jugovzhodno - azijski obrambni pakt (Southeast Asiatic Treaty Organiza- tion) povezuje: Anglijo, Avstralijo, Fi¬ lipine, Francijo, Novo Zelandijo, Paki¬ stan, Tajland in USA. Osem držav jugo¬ vzhodne Azije je ustvarilo močan proti¬ komunistični blok na tem delu sveta, tu¬ di z USA na čelu. Anglija in Francija sta vstopili kot bivši kolonialni sili na tem področju, Anglija zlasti zaradi Sin¬ gapurja. Področje tega pakta je, zemlje¬ pisno vzeto, skoro dvakrat večje od ob¬ rambnega področja NATO, je pa zato raztrgano zaradi morij in vmesnih držav, ki se niso hotele priključiti. Sem spada Nehrujeva Indija. Edini državi tega pakta, ki sta na azijskem kontinentu, sta Tajland in Pakistan, medtem ko so Filipini, Avstralija in Nova Zelandija kot otoki naravne letalonosilke za o- brambo jugovzhodne Azije. V to področ¬ je spada ta Formoza in Japonsko otočje, ki zapirata rdeči Kitajski vrata na Ti¬ hi ocean. BAGDADSKI PAKT Nevarnost, da bi se komunizem pola¬ stil bogatih, petrolejskih vrelcev na Sred¬ njem Vzhodu, od katerih je odvisno o- skrbovanje zahodne Evrope in s tem vo¬ jaških sil NATO, je bila glavni povod za sklenitev te obrambne pogodbe, v ka¬ tero so vstopile: Anglija, Irak, Iran, Pa¬ kistan, Turčija in TISA šele po sueški krizi. Vodstvo, ki ga je prej imela An¬ glija, je sedaj prevrela USA. Vojaško samo Turčija predstavlja resno silo. Ta tri obrambna področja so poveza¬ na med seboj preko .držav, ki so članice vsaj dveh paktov: USA in Anglija sta članici NATO, SEA^fO in Bagdadskega pakta; Turčija ja članica NATO in Bag¬ dadskega pakta; Pakistan je član SEATO in Bagdadskega pakta. MEDAMERIŠKI OBRAMBNI PAKT V Medameriškem obrambnem paktu so povezane vse države severne, srednje in južne Amerike, razen Kanade na se¬ veru, ki se še vedno prišteva k britan¬ skemu imperiju. Ta medameriška obrambna zveza povezuje trenutno vse ameriške države v glavnem le za u- rejevanje medsebojnih sporov, ter je do¬ kazala svojo učinkovitost ob protikomu¬ nističnem uporu v Gvatemali. Nemajhne zasluge ima pri rušenju diktatur, ki od časa do časa procvitajo v srednje in juž¬ noameriških državah, članice te zveze so se obvezale boriti se proti komuni¬ stični nevarnosti v lastnih državah, gle¬ de skupne borbe proti komunizmu, ki bi jim grozil od zunaj, predvsem v voja¬ škem smislu pa še nimajo izdelanega pravilnika. OBRAMBA JUŽNEGA ATLANTIKA Prvi tak poskus povezave posameznih področij na obeh ameriških kontinentih se sedaj dogaja v Buenos Airesu, kjer se je preteklo sredo začela vojaška konfe¬ renca med Argentino, Brazilijo, Para- guayem in Uruguayem. Uradni naziv te konference je: “Pripravljalni sestanek za študij oporišč za obrambo južnega Atlantika” (Preparatory meeting to stu- dy the bases for the defence of the South Atlantic). Na konferenco je prišlo 60 vojaških strokovnjakov iz teh držav in iz USA. Vodstvo argentinske delegacije ima le¬ talski brigadir Heriberto Ahrens, šef argentinskega glavnega koordinacijske¬ ga štaba. Brazilsko delegacijo vodi ad¬ miral Renato de Almeida Guillobel, uru- guaysko šef vojaškega štaba gral. Ra¬ fael Millans, paraguajsko pa šef štaba gral. Leodegardo Cabello. Kot opazova¬ lec se udeležuje konference predsednik ameriške obrambne zveze gral. Lemuel C. Sheperd. Navzoče delegate je pozdravil argen¬ tinski predsednik gral. Aramburu, pod- preds. viceadmiral Rojas, ki se konferen¬ ce udeležuje kot šef pomorskih opera¬ cij, pa jo je začel s kratkim nagovorom. Vodja argentinske delegacije Ahrens je predsednik zasedanja te konference, ki bo trajalo štirinajst dni. Delegacije štirih južnoameriških dr¬ žav imajo namen proučiti obrambne mož¬ nosti južnega Atlantika in povezati v enoto ta del sveta zlasti v vojaškem o- ziru tudi z ostalimi južnoameriškimi dr¬ žavami. Južni Atlantik bo v primeru nove svetove vojne igral važno vlogo, ker “bo sueški prekop prav gotovo zaprt, panamski prekop pa praktično brez vrednosti,” kakor je poudaril admiral de Almeida Guillobel. Ta konferenca pred- (Nadaljevanje na 4. strani) IZ TEDNA V Čilu je prejšni torek predsednik re¬ publike odprl novo zasedanje narodnega kongresa. Navzoči so bili vsi poslanci, razen komunistov. Ti so sejo bojkotirali, ker je vrhovno volilno sodišče razvelja¬ vilo mandate dvema komunističnima po¬ slancema. Nacionalna falanga, ki jo vo¬ di znani senator dr. Frey in je pri zad¬ njih volitvah dosegla od vseh strank največji uspeh, se bo preimenovala v krščansko demokratsko stranko. — V Čile je prispel na obisk k svojemu sinu Davidu Montgomeriju britanski maršal Bernard Montgomeri. čilska vlada ga je proglasila za državnega gosta. Britan¬ ski maršal je prišel v Čile v glavnem, da vidi svojo šest mesecev staro vnuki¬ njo Arabello. Njegov sin je v Čilu šef trgovskega oddelka pri petrolejski druž¬ bi Shell Chile Limited. Brazilski parlament je zavrnil vladno zahtevo po odvzemu poslanske imunite¬ te opozicionalnemu poslancu Carlosu La- cerdi, ki je bil obtožen veleizdaje zara¬ di tega, ker je objavil besedilo poročila brazilskega veleposlaništva v Bs. Aire¬ su zun. min. v Rio de Janeiro. V njem so bile navedbe o stikih nekaterih bra¬ zilskih javnih funkcionarjev s Peronom. —■ Večernik “O Globo” poroča, da je zvedel, da vsaj dve tajni peronistični ra¬ dijski postaji dnevno oddajata svoja po¬ ročila. Predsednik USA Eisenhower je od narodnega kongresa zahteval odobritev vseh predloženih postavk za narodno 147 ANIVERSARIO DE LA REVO- LUCION DE MAYO Toda la Republica se apresta para celebrar un nueyo aniversario de la glo- riosa fiesta patria — la Revolucion de 25 de Mayo de 1810, cuando los g^andes patriotas Argentinos como Manuel Bel- grano, creador de la bandera Nacional, Mariano Moreno, Cornelio Savedra y otros formaron entonces el primer go- bierno nacional argentino y rompieron los vinculos de la esclavitud politica de los Argentinos al imperio espafiol. Desde aquel tiempo empezo la Argen¬ tina su marcha de constante progreso y bienestar. Este ano el gobierno nacional quiere dar a los actos para el dia 25 de Mayo especial significado. A las 11 del mismo dia se oficiara un solemne tedeum en la iglesia Catedral con la presencia del primer magistrado el general Pedro Eu¬ genio Aramburu y vicepresidente con- tradmiral Isaac Rojas, con formacion de tropas, y al que se invitara tambien a los ministros de los Poderes Ejecuti- vo y Judicial, autoridades nacionales y eclesiasticas y al cuerpo diplomatko ex- tranjero. Finalizada la ceremonia religiosa, se¬ ra entonado el Himno Nacional Argenti¬ no en la Plaza de Mayo. Despues habra un desfile militar en la Plaza citada, mientras que aviones de la Fuerza aerea volaran sobre el lugar. 147 OBLETNICA MAJSKE REVOLUCIJE Vsa republika se pripravlja na pro¬ slavo nove obletnice Majske revolucije, t. j. zgodovinskega dne 25. maja leta 1810, ko so veliki argentinski rodoljubi kot Manuel Belgrano, ustanovitelj ar¬ gentinske narodne zastave, Mariano Mo¬ reno, Cornelio Saavedra in drugi usta¬ novili prvo narodno argentinsko vlado ter pretrgali vezi političnega suženj¬ stva s španskim imperijam. Od tedaj naprej je Argentina nastopila svojo pot stalnega napredka in blagostanja. Nacionalna vlada hoče proslavam Maj¬ ske revolucije to leto dati še poseben po¬ men. Ob enajsti uri dop. bo v buenosai- reški katedrali slovesen Te Deum. Na¬ vzoč bo predsednik republike general Pedro Eugenio Aramburu s podpredsed¬ nikom .kontraadmiralom .Izakom . Ro- jas-om. Povabljeni bodo tudi vsi mini¬ stri, civilni, vojaški ter cerkveni dosto¬ janstveniki in člani diplomatskega zbora. Po končani cerkveni slovesnosti bodo na Majskem Trgu zaigrali argentinsko narodno himno, nato bo pa na istem tr¬ gu vojaška parada. Trg bodo med tem preletela letala argentinskega vojaškega letalstva. V TEDEN obrambo, ki dosegajo astronomsko viši¬ no 45 milijard dolarjev. Naglašal je, da za obrambo domovine ne sme biti “zni¬ žanih cen”. Opozarjal je tudi na stra¬ šen vojaški potencial, s katerim razpo¬ laga Sovjetska zveza ter na nevarnost, da “sovjetski despoti lahko napravijo največjo neumnost in sprožijo svetovni vojni spopad.” Guy Molletova vlada v Franciji je padla. Od parlamenta je zahtevala odo¬ britev novih davkov, poslanci so se pa temu uprli. Predsednik vlade je skle¬ nil zahtevati zaupnico, parlament mu je pa ni dal. Guy Mollet je takoj obiskal predsednika republike Cotyja in mu predložil kolektivno ostavko svoje vlade. Papež Pij XII. je sprejel v daljši av- dijenci poljskega primasa. kardinala Šte¬ fana Wyszinsky-ja. Istega dne je papež objavil tudi novo encikliko Invicti Athletas Cristi, v ka¬ teri poziva vernike,-ki-trpe preganjanje, naj ostanejo zvesti veri. Za vzgled jim postavlja poljskega duhovnika Andreja Bobolo, ki so ga kozaki 16. maja 1657 mučili ter zaradi vere tudi ubili. Aldo Zolli je novi predsednik ilalijan- ske vlade. Je krščanski demokrat in je vlado sestavil samo s poslanci in sena¬ torji te stranke. Ta vlada naj bi estala na oblasti samo do prihodnjih volitev. Anglija ima sedlj tudi svojo atomsko bombo. V tihomorskem otočju Ghristmas so jo preizkusili prejšnji teden. T Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 23 . V. 1357 Tehten prispevek k naši zgodovini Prav te dni prebiram novo izdajo ar¬ gentinske zgodovine: Historia de la na- cion argentina, ki jo izdaja Academia nacional de la historia. V štirinajstih debelih zvezkih, ki so doslej izšli, ie na¬ kopičene ogromno tvarine o argentinski preteklosti, napisane večinoma po članih Zgodovinske akademije, strokovnjakih za posamezne panoge, ki jih delo obra¬ vnava. človeka preseneča, s kako vest¬ nostjo se pisatelji trudijo, da dajo tudi manj pomembnim dogodkom in osebno¬ stim veljavo in s tem prostor, ki jim gre v narodni zgodovini. Če bi bili mi Slovenci delali tako, bi bilo tudi naše narodne zgodovine za ve¬ liko debelih knjig. Pa nismo. Smo pre¬ več pozabljivi. Ne le manj pomembne o- sebnosti, ampak celo marsikateri veli¬ kani naše preteklosti so odšli od nas brez najtrajnejšega spomenika, ki jim ga narod more dati: dobrega življenje¬ pisa, ki pravično oceni njihovo delo in zasluge in jim tako določi v zgodovini mesto, ki jim pripada. Mi jih lepo po¬ kopljemo, opravimo zanje osmino, potem pa konec. Le poglejmo: Jeran in Marn, komaj kdo izmed živečih pozna njuni imeni. Niti Mahnič in Misija nista na boljšem, pravtako oba Lampeta. Kdo ve kaj več o prvaku Bleivveissu, dr. Šušteršiču, dr. Žitniku? Komaj je nad¬ škof Jeglič dobil življenjepis, ki je bolj plod pietete in osebnih žrtev življenje- pisca, kakor pa oddolžitev naroda mo¬ žu, ki mu je bil nad tri desetletja vladi¬ ka in knez. Celo dr. Korošec še nima življenjepisa. Vemo, da so nastale razmere v mar¬ sičem prekrižale že narejene načrte, marsikaj pa smo zamudili in se morda ne bo dalo več popraviti. Danes smo samo mi, ki živimo v svo¬ bodi, v stanju pisati nepristransko na¬ rodno zgodovino. Doma se mora zgodo¬ vinsko dejstvo prilagoditi ukazanemu modelu ali pa sploh zamolčati. Msgr. škerbec, ki živi na svobodnih a- meriških tleh, je eden onih, ki je čutil dolžnost, da zakrije del vrzeli na tem področju, v okviru zgodovinskih dogod¬ kov, ki jih je on, kot eden redkih preo¬ stalih, sam doživljal. Več dejstev mu daje legitimacijo za to. Sedanji sedem¬ desetletnik je sam osebno doživljal do¬ bo našega katoliškega gibanja, ne kot opazovalec, ampak kot eden najaktivnej¬ ših sodelavcev in organizatorjev tega gibanja na verskem, gospodarskem, pro¬ svetnem in politično-socialnem terišču. Že kot šolarček je v svoji domači fari videl, kako so se pod valom novega na¬ vdušenja začele rušiti stare magnat- ske trdnjave in kako so zaživele nove organizacije, prve v deželi. Kot dijak je bil med malo skupino katoliško borbe¬ nih fantov, kot vojak načelen katoličan, kot duhovnik idealen borec za vse, kar je bilo dobro na narod. V najdelikatnej- ših dneh naše politične in gosp. pre¬ teklosti je bil on sredi dogodkov, poz¬ nal dobre in slabe lastnosti ljudi prav do podrobnosti in mnogokrat posegal aktivno v potek dogodkov. Težava pri pisanju takega dela je brez dvoma v tem, da so i njemu i ti¬ stim, ki bi boteli preveriti njegova do¬ gnanja, nedostopni viri, ki so podlaga vsakega zgodovinskega dela; .pisec sam priznava, da je tako. Kljub temu neizogibnemu nedostatku nam je pisec podal veliko slik iz naše preteklosti, za katere marsikdo sploh vedel ni, ali pa so mu obledele ali pa bi¬ le pod drugačnim vidikom prikazane. Obletnica kolegija "Sv. Jakoba" v Madridu V začetku maja je akademski kolegij sv. Jakoba v Madridu obhajal, ob prisot¬ nosti primasa Španije, desetletnico ob¬ stoja. Kolegij je ustanovila in vzdržuje “Ob- ra Catolica de Asistencia Universita- ria”, da nudi možnost študija visokošol- cem, beguncem iz držav, kjer vlada ko¬ munizem. Skozi kolegij je šlo več sto begunskih visokošolcev, pripadajočih 12 različnim narodnostim. Slovencev je bilo tam nad 30. Kolegij apostola Jakoba je ustanova, ki je dajala kolegijalcem ne le možnost, da končajo študij, temveč tudi priliko, da se katoliško formirajo in da pridejo v stike s predstavniki španskega kultur¬ nega življenja. Kolegij so vzdrževali španski katoli¬ čani, kljub skromnim sredstvom, s kate¬ rimi razpolagajo. Ustanovil se je na po¬ budo Ruiza Gimeneza, kasnejšega špan¬ skega poslanika pri sv. stolici ter pro¬ svetnega ministra in dinamičnega San- cheza Bella, ki je znan po južni Ameri¬ ki, ker vodi “Instituto de Cultura Hispa- nica” v Madridu. Predsednik Obre je Otero Navascues, eden najvidnejših mož v španski KA, poznan po svoji dejavnosti v mednarodnih katoliških kro¬ gih, v znanstvenem svetu pa po svojih raziskovanjih na področju optične fizi¬ ke. Posebno zasluženje so si pridobili španski katoličani za pomoč izobražen- skemu naraščaju zasužnjenih narodov — in s tem narodom samim, ker so to pomoč nudili že leta 1947, ko mnogi dru¬ gi še niso imeli niti jasnih pogledov na komunizem, kaj šele, da bi videli potre¬ bo pomoči. Vsega priznanja vredno je, da je “Obra catolica de Asistencia u- niversitaria”' kljub stalnim gospodar¬ skim težavam vedno ohranila popolno neodvisnost od ustanov, ki bi ji lahko nudile denar, pa bi morda hotele imeti besedo tudi pri idejnem vodstvu kolegi¬ ja. V kakšnem vzdušju so živeli tam ko- legijalci, kako so se formirali? Sloven¬ ci, ki so prišli v kolegij, so izhajali iz katoliških študentovskih organizacij, to¬ rej so že imeli neko orientacijo in so to še naprej poglabljali v lastnih organiza¬ cijah. Vendar pa je mogel vsakdo, ! ki je hotel s tem, kar mu je nudil 1 kolegij, svoje obzorje zelo razširiti s spoznava¬ njem španskega kulturnega sveta in ve¬ like katoliške tradicije španskega naro¬ da. V samem kolegiju so včasih nastajala trenja zaradi ostrega nacionalizma ne¬ katerih skupin, a to se je po nekaj le¬ tih ublažilo in je končno skoro izgi¬ nilo. Splošno špansko okolje je gotovo vpli¬ valo na vse: španski narodni značaj je nekaj posebnega in nihče, ki tam živi, se ne more odtegniti povsem njegovemu vplivu. Svetovnonazorno je to okolje ka¬ toliško; uradna desničarska politična ideologija falange ali manj vidni tokovi liberalizma ne morejo zabrisati tega ka¬ toliškega značaja. Slovenski katoličani moramo biti hva¬ ležni španskim, da so nudili delu naše¬ ga izobraženskega naraščaja možnost študirati in rasti v tem okolju. BRAL I SMO.. "KAKO DOLGO ŠE' Škerbec je nemara poslednji, ki nam je kot očividec o tem lahko kaj napisal. Osebno prijateljstvo, ki je vezalo škerb- ca z dr. Šušteršičem in dr. Lampetom, odseva tudi v njegovem delu. Gotovo je, da o obeh teh možeh, zlasti pa o Šušter¬ šiču, v naši zgodovini še ni vse napisa¬ no, kar bi moralo biti. Dr. Šušteršič je imel zadnja leta svojega javnega dela veliko dobrih prijateljev, ki so mu ostali zvesti do smrti, pa tudi veliko nasprot¬ nikov. Ne le med pristaši drugih strank in nazorov, ampak tudi v lastnih vrstah se marsikdo ni strinjal z njegovo politič¬ no linijo. Tu je bil vzrok razkola v Slo¬ venski ljudski stranki, ki je potisnil dr. Šušteršiča popolnoma v ozadje. Msgr škerbec, kot zvest prijatelj Šušteršičev, porabi že v prvem delu vsa¬ ko priliko, da bi pomagal Šušteršiču iz pozabe, v katero ga je potisnila vihra političnih bojev. Brez dvoma bomo o tem imeli priliko še govoriti, ko bomo dobili v roke napovedani drugi del škerb- čevega Pregleda. Marsikdo se je pri bra¬ nju prvega dela vznevoljil ob par deli¬ katnih mestih, ki jih pisec omenja, pa bi bilo bolje, če bi jih ne. Če kažemo na madeže na pročelju sosedove hiše, na¬ ša zato še ne bo nič bolj bela. Z velikim zanimanjem pričakujemo drugega zvezka, ki bo posegel v dobo naše neposredne preteklosti, kjer so se odigravali za naš narod prevažni dogod¬ ki. (Pregled novodobnega slovenskega katoliškega gibanja. 1. del Spisal Mati-, ja škerbec. Samozaložba. Cleveland, USA. 1956). V začetku leta smo poročali o silni podražitvi tiskarskih stroškov in zlasti papirja. Ta podražitev je zadela posebno male liste, pa tudi veliki so jo precej ob¬ čutili. Zaradi zvišane cene papirju je moralo veliko angleško pisanih listov prenehati celo v Severni Ameriki. Tako je bilo leta 1938 v Wisconsinu v Sev. Ameriki 327 listov. To število se je do danes znižalo na 281, cene papirju so pa bile pred 2D leti 55 dolarjev za tono, da¬ nes pa stane ena tona papirja 200 dolar¬ jev. Podražitev cene papirju in ostalih ti¬ skarskih potrebščin je med drugim za¬ dela tudi slovenski tisk v Severni Ame¬ riki, ki ima poleg tega še ta problem, da se število naročnikov vedno manjša, ki se rojaki utapljajo v tujem jezikov¬ nem morju. Tako je list “Enakopravnost”, ki je 3 9 let izhajal kot “napredno glasi¬ lo” v Clevelandu dne 1. aprila t. 1. pre¬ nehal izhajati. Svoje naročnike je pre¬ pustil čikaški “Prosveti”, če jo bodo se¬ veda hoteli prejemati v nadomestilo. V zvezi s tem dogodkom je “Am. do¬ movina” dne 5. IV. t. 1. objavila uvodnik “Kako dolgo še”. V njem med drugim navaja dejstva, ki veljajo tudi za sloven¬ ske naseljence po drugih deželah. Ta¬ kole pravi: “V letih po drugi svetovni vojni sta prenehala kot samostojna lista “Ame¬ riški Slovenec” in mihvauški “Obzor”, popolnoma ugasnil pa je “Proletarec”. Newy.orškL “Glas naroda” je že zaspal, pa se po naporih Mrs. Krasne prebudil in izhaja sedaj dvakrat na teden kot izključno novičarski list. Da je “Enakopravnost” bila v teža¬ vah, je bila javna tajnost ne samo v Clevelandu, ampak tudi drugod, kjer so list brali, vendar je njena smrt sloven¬ sko javnost v Clevelandu močno zadela. Vsakemu zavednemu Slovencu, pa naj že bo “napreden” ali ne, je težko, ko vi¬ di, da je ugasnil slovenski list. Njego¬ va smrt nas opominja, da se bližamo v tej deželi svoji narodni smrti z dokaj naglimi koraki. Jedro slovenskih naseljencev v Zdru¬ ženih državah tvorijo oni, ki so prišli SLOVESNA ZADUŠNICA za pred 12 leti pri Pliberku in v drugih krajih pobito hrvatsko mladino je bila v nedeljo 19. maja v buenosaireški fran¬ čiškanski baziliki. Ob tej priložnosti je imel spominski cerkveni govor o. dr. M. Kelava, med mašo je pa pel zbor žup¬ nije sv. Telma pod vodstvom dirigenta g. prof. M. Kovačeca in ob spremljavi orkestra. Zadušnico je organiziral Hrvatski de¬ mokratski odbor v Argentini. preko oceana že v letih pred prvo sve¬ tovno vojno. Ti so sedaj vsi stari nad šestdeset let, njihovo življenje gre v za¬ ton, z njim pa tudi življenje ameriške Slovenije. Povojni slovenski dotok v Združene države in Kanado je nekatere slovenske naselbine okrepil in poživil, v Kanadi ce¬ lo nekatere na novo ustvaril. Čeprav, je bil ta dotok sorazmerno šibek — v Zdru¬ žene države je v vseh teh letih prišlo o- koli 4.000 oseb slovenskega rodu — je vendar do neke mere podaljšal življenje slovenske narodne skupnosti v tej de¬ želi. Novi naseljenci so dali na primer St. Clair Ave, znova slovensko lice, tu mi¬ slimo, le na slovensko govorico, ki je pred njihovim prihodom že kar močno zamrla. Tod je nastal nov slovenski pev¬ ski zbor “Korotan,” v Collinwoodu pa je oživelo Dramatska društvo “Lilija.” Novo slovensko življenje se čuti tudi v Chicago okoli sv. Štefana in v manjši meri celo v New Yorku. V Torontu v Kanadi je nastala nova slovenska fara z lastno novo cerkvijo in lepo cerkveno dvorano. Priznati je treba, da po naših naselbi¬ nah ni več tiste živahnosti, ki smo jo poznali v letih pred vojno, ko je bil naš stari slovenski rod še mlad ali vsaj mlajši, priznati pa je prav tako tre¬ ba tudi to, da slovensko življenje po teh naselbinah še polje. Slovenska pesem še živi, slovenska beseda je še živa na odrih naših narodnih domov, slovenska beseda je še vedno močno upoštevana v naših cerkvah. Slovenski listi še izhaja¬ jo! Kot vsaka živa stvar se tudi ameriška Slovenija otepa smrti, skuša svoje živ¬ ljenje čim bolj podaljšati. Kaj ji lahko pri tem pomaga, kaj ško¬ di ? Ker so naše sile iz dneva v dan manj¬ še, jih je treba združevati, druževati na vseh poljih, kjer je le mogoče. Pevska in igralska društva bodo obstala le, če bo¬ do dobila nov dotok, nove moči iz vrst hovodošlih, slovenski narodni domovi bodo pstali slovenski le, če bo vanje zahajal slovenski rod, v slovenskih cerkvah se bo slovenska beseda ohrani¬ la le, dokler bo za njo potreba, slovenski listi bodo izhajali le dotlej, dokler bo med nami dovolj takih, ki jih bodo pri¬ pravljeni podpirati in za nje tudi nekaj žrtvovati, ne pa jih samo brati! Truditi se moramo vedno sprte brate spravljati, razbitine vezati, kjer je le mogoče. Poudarjajmo ob vsaki priložno¬ sti ono, kar nas veže, ono, kar nas dru¬ ži, izogibajmo pa se vsemu, kar bi nas moglo spreti. Ne predlagamo nobene načelne in sve- tovnonazorne nejasnosti ali kompromi- ARGENTSN A Minister za vojsko gen. Arturo Osso- rio Arana je prejšnji četrtek izrogji predsedniku republike generalu Aram. buru-ju ostavko na položaj min. za voj. sko. Isto je storil tudi drž. podtajnik v tem min. gen. Leguizamon Martinez Gen. A. Ossorio Arana je bil po zmagi osvobodilne revolucije leta 1955 postav¬ ljen za interventorja v provinci Bs. Ai¬ res. Po odstopu ted. min. za vojsko gen Bengoe ga je pok. predsednik gen. L 0 . nardi imenoval 10. nov. 1955 za ministra za vojsko. Na tem položaju je gen. Ara¬ na ostal tudi pod Lonardijevim nasled¬ nikom v predsedništvu republike sed. predsednikom gen. Aramburu-jem vse do prejšnjega četrtka. Za novega mini¬ stra je bil imenovan 67 letni gen. Victor Jaime Majo. Novi vojni minister je vplivna vojaška osebnost. Bil je med drugim profesor na vojni akademiji, po¬ veljnik armadnih zborov ter tudi šef vrhovnega generalnega štaba. Od leta 1950 ni bil več v aktivni vojaški služ- bi. — Glavni tajnik radikalne skupine Union Civica Radical del Pueblo dr. Ar¬ turo Sammartino je v radijskem govoru v zvezi z ostavko prejšnjega vojnega mi¬ nistra in njegovega pomočnika navajal, da sta bila tako gen. Ossorio Arana, ka¬ kor tudi Leguizamon Martinez zaradi njunega odločnega demokratskega pre¬ pričanja v samih vojaških krogih pred¬ met stalnih napadov. Po izvajanju ome¬ njenega radikalnega prvaka se nekateri visoki vojaški krogi zavzemajo za to, naj bi vojaška vlada kar ostala naprej po vzoru Franka v Španiji. Napadali so ju nadalje skrajni nacionalisti, pa tudi pristaši dr. Frondizija med vojsko. Ti da so zahtevali, naj bi predsednik re¬ publike preklical odlok o razpisu voli¬ tev v ustavodajno skupščino ter takoj razpisal splošne državnozborske volitve, da bi gotovi politični elementi lahko v naglici postavili svoje protiljudske kan¬ didate. Z ozirom na take in slične govo¬ rice ie min. za vojsko objavilo sporočilo, da so povsem brez osnove govorice, da bi bila skupina generalov od predsedni¬ ka republike zahtevala razveljavitev razpisa volitev v ustavodajno skupščino in razpis splošnih državnozborskih voli¬ tev. Argentino je prejšnji teden zadela ve¬ lika letalska nesreča. Potniško letalo, ki je odletelo iz Bs. Airesa s 15 potniki v Bariloče zaradi slabega vremena ni pri¬ šlo na cilj, ker je zadelo v planinski vrh 30 km od Bariloč. Letalo se je razbilo, vsi potniki so pa bili mrtvi. Med njimi sta bila tudi dva mlada para, ki sta od¬ šla iz Bs. Airesa na poročno potovanje. Vse žrtve so z letali prepeljali v Bue¬ nos Aires. Na predlog ministrstva za promet je vlada odobrila zvišanje železniških ta¬ rif. Splošno zvišanje potniških železni¬ ških tarif znaša 20% od dosedanjih ta¬ rif, na področju Vel. Bs. Airesa pa 40%. Tarife za blagovni promet so zvišali za 35%.. Zvišanje tarif bo stopilo v velja¬ vo dne 1. junija t. 1. Kot znano so lani imele argent. železnice 3.103 milijone pesov izgube. Za letos je bila izguba preračunana na 3,658.243.000 pesov. Z junijskim povišanjem žel. tarif se bo iz¬ guba znižala za eno milijardo pesov. Ob tej priložnosti so v prometnem ministr¬ stvu izjavili, da žel. upravo stane pre¬ voz potnika za en km 21 centavov. sarstva, zavzemamo se le za strpnost, brez katere sta skupno življenje in de¬ lo vsaj zelo težavna, če ne naravnost nemogoča. Kitajska — sovjetski satelit Ena izmed satelitskih držav, iz kate¬ re je danes najtežje dobiti zanesljiva poročila o političnem in gospodarskem položaju, je rdeča Kitajska. Večina svo¬ bodnih držav je prepovedala svojim ča¬ snikarjem vstop na Kitajsko, kadar pa kateri pride tja, mu komunistične obla¬ sti omejujejo gibanje po deželi. Toda iz poročil turistov in raznih gospodarskih komisij, ki od časa do časa prihajajo na Kitajsko ter beguncev, ki dnevno beže v Hongkong, pa tudi iz sicer močno cen¬ zuriranih radijskih poročil iz Pekinga, si je mogoče ustvariti dovolj podrobno Sliko o političnem in gospodarskem po¬ ložaju, v katerem se nahaja ta največji sovjetski satelit. Poljedeljska kriza V zadnjem času vlada v rdeči Kitaj¬ ski ena največjih poljedeljskih kriz od komunistične okupacije dežele 1. 1949. Hudo pomanjkanje hrane postavlja tež¬ ke ovire Maocetungovim ambicijam po hitri spremembi Kitajske iz poljedelj¬ ske v industrijsko silo. Na stotisoče pri¬ silnih delavcev je poslal v rudnike, da kopljejo dvakrat več premoga kakor so ga kdaj koli prej pod čangajškovo Vlado in da so proizvedli nad 4 milijone ton jekla lansko leto. Ta številka je maj¬ hna v primeri z jekleno produkcijo USA, ki znaša letno 115 milijonov ton, toda prekaša vee azijske države razen Ja¬ ponske. Toda kljub temu prisilnemu na¬ predku v industriji so rdeči vladarji v Pekingu pred dvema mesecema pričeli zaustavljati ta dvig. Beg z dežele Temu presenetljivemu zaviranju indu¬ strije je vzrok dejstvo, da je Kitajska bolj kakor katera koli velesila, v vsem odvisna od kmečkega prebivalstva. Ker ji vedno primanjkuje surovin in goriva, mora razvijajoča se kitajska industrija uvažati dve tretjini potrebnega petrole¬ ja, 40% nujnih strojev in mnogo jekla. Nad polpvico teh nujnih uvoznin plaču¬ je rdeča Kitajska s poljedeljskimi pro¬ izvodi — s hrano, ki jo je neusmiljeno odtrgovala od ust vedno lačnemu kmeč¬ kemu prebivalstvu. V vedno večjem številu kmečko pre¬ bivalstvo rdeče Kitajske beži izpod tež¬ kih bremen, ki mu jih je nalagala drža¬ va. Že v prvih mesecih letošnjega leta je list “Jangce” poročal, da je ljudski odbor province Hupeh izdal ukaz o “naj¬ strožjem kaznovanju” vsakogar, ki bi zaposlil pobegle kmete, ki “beže v me¬ sta in tako povzročajo težko škodo po¬ ljedeljskemu razvoju.” Kljub takim u- kazom pekinški “Ljudski dnevnik” ugo¬ tavlja v eni zadnjih številk, da je v zad¬ njih tednih pribežalo v'industrijsko pro¬ vinco Kanton nad 50.000 kmetov. Dva vzroka Vzroki za te množične pobege so na¬ ravne in umetno povzročene nesreče. Pred dvema letoma je Maocetung uka¬ zal. da mora biti pred pomladno setvijo leta 1957 vseh 500 milijonov kitajskih kmetov včlanjenih v kolhoze. Po poro¬ čilih iz preteklega tedna se je včlanilo nad 90% kmečkega prebivalstva, seve¬ da nasilno, ter je zato ogromno število kmetov izgubilo sleherno zanimanje za uspešno proizvodnjo ali sploh za kakr¬ šno koli pridelovanje. “V kolhozu št. 4 v okraju Jišing”, po¬ roča nankinški dnevnik “Hsinhua”, “ne¬ kateri člani govore: “Tudi če bi delali do smrti, ne bi dobili niti enega centa za nakup soli in olja.” Da bi še poveča¬ li gorje, so mnogi vodje kolhozov ukaza¬ li večjo proizvodnjo žitaric in zanema¬ rili stransko proizvodnjo n. pr. prešič- jerejo. Rezultat takega gospodarstva ie bil, da je število prešičev na Kitajskem v zadnjem letu padlo za 20 milijonov glav. V avgustu lanskega leta, ko je kolek¬ tivizacija ravno dosegla višek, pa so po desetih provincah — 26 milijonov hek¬ tarjev obdelovalne zemlje — divjale suša, povodnji in viharji. Samo v pro¬ vinci Honan je bilo porušenih ali poško¬ dovanih nad 2 milijona domov. Produk¬ cija žitaric in volne je padla pod nor¬ malno raven. Letošnjo pomlad se je o- gromno število kmetov, ki naj bi se jim v kolektivnih zadrugah bolje godilo, zna¬ šlo na robu lakote. V teh okoliščinah so rdeči kitajski vladarji iznašli propagan¬ do o splošnem nasprotovanju kolekti¬ vizaciji, uporu, ki more pripeljati ko¬ munistični industrijski načrt na mrtvo točko. •W*> Začasen korak nazaj Postavljeni pred to dejstvo so se Mao¬ cetung in njegovi tovariši odločili za ko¬ rak nazaj. Pred dvema mesecema je v očividnem naporu za zmanjšanje lakote podpredsednik Čenjun, vodja rdečega ki¬ tajskega gospodarstva, objavil, da bo izvoz svinjine in jedilnega olja znižan za dve tretjini. Istočasno so za dosego večje proizvodnje življenjskih potreb¬ ščin, določili eno šestino proračuna z a ieto 1957 za lahko industrijo. Po prvot¬ nem načrtu prve petletke je bilo prora¬ čunsko razmerje med težko in lahko in¬ dustrijo postavljeno na osem proti ena- V preteklem tednu pa je Peking v na¬ menu, da bi zmanjšal živilsko potrošnjo mest in povzročil večji dotok denarja na deželo, dyignil cene živilom. S tem naj bi dali nov zalet kmečkemu prebival¬ stvu za večjo poljedeljsko proizvodnjo. Toda, komunistični oblastniki dovoljuje¬ jo olajšave samo začasno. Ko bodo sig ur ' ni, da so odvrnili večjo eksplozijo, bodo pekinški komisarji znova za drgnili vrv- Njihove ambicije in ukazi iz Moskve, da bi napravili iz Kitajske industrijsko ve lesilo, so ostali nespremenjeni. Buenos Aires, 23. V. 1957 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. silovite ia Sfi&veiiije^ V nedeljo 2. junija 1957 popoldne ob 19. uri SPOMINSKA PROSLAVA V POČASTITEV PADLIH SLOVENSKIH DOMOBRANCEV TER VSEH ŽRTEV VOJNE IN KOMUNISTIČNE REVOLUCIJE V SLOVENIJI. Vabi Društvo Slovencev Vremenska katastrofa v Sloveniji Začetkom maja je zadela Slovenijo huda vremenska nesreča. Iz pisma, ki ga je pisala neka mati svojemu sinu, posnemamo: “Ko bi bil Ti doma, bi bil vesel ob pogledu na naše vrtove, polja in vinograde. Vse je bilo v cvetju, kot menda še nikoli, žito že v klasju in tr¬ ta je že kazala nastavke grozdov. Pa je nekega večera zatulila burja in pod noč je začel padati moker sneg, ki se ga je do jutra nakopičilo nad dvajset centi¬ metrov. Sredi noči so ljudje vstajali in otresali drevje, ki se je pod težo snega lomilo. Zjutraj je pritisnil mraz, da je bilo vse pokrito s trdim ledom. Ko je .sneg izginil, je bil pogled na naša po¬ lja, vrtove in vinograde obupen. Tako so šli naši upi za letos po vodi. Ne ve¬ mo, kako bomo preživeli leto brez kru¬ ha in brez skromnih dohodkov, ki nam jih dajeta vinograd in vrt.” Drugo pismo pa pravi: “...Sinoči, ko ■sem pisala 1;ole pismo (5. maja), se je bli¬ skalo in grmelo. Ob 11. uri je začelo snežiti. Zapadlo ga je raje več Kbt de¬ set centimetrov. Vse je že bilo v naj¬ lepšem cvetju, žito je že kazalo klase, zjutraj pa je bilo vse poležano pod te¬ žo snega. Neprecenljiva škoda je bila storjena na drevju in polju. J. J. ima dva ha zemlje z deteljo, pa ni bilo da¬ nes kaj dati zajcem, ker je vse pod sne¬ gom. Radio že vse jutro opozarja na potrgane električne žice in svetuje go¬ spodarjem, nai otresajo drevje, da se bo -vsaj nekaj rešilo. Grozno, grozno!” JURČIČEV JURIJ KOZJAK IZŠEL TUDI V NEMŠKEM PREVODU Cistercijanski samostan v Stični je leta 1936 slavil 800 letnico svoje usta¬ novitve. Za to slavnost je prispeval svoj delež tudi č. g. Ferdinand Koledmk na ta način, da je v francoščino prevedel prvo pomembnejše Jurčičevo delo Jurij Kozjak, ker je zgodba tega Jurčičevega junaka tesno povezana z zgodovino sti- škega samostana. Od tedaj je Jurčičev Jurij Kozjak po zaslugi neumorno delavnega g. Ferdi¬ nanda Kolednika nastopil zmagoslavno pot v svetovne literature. Prevod je sledil prevodu. Danes jih je že 16. Jurija Kozjaka so namreč prevedli v hrvaški, srbski, italijanski, španski, litvanski, ki¬ tajski, japonski, grški, vietnamski, abe¬ sinski, holandski, angleški, češki, mad¬ žarski in sedaj tudi v nemški jezik. Nemški prevod je izšel za Veliko noč -v založbi Josef Habbel v Regensburgu. V polplatno vezana knjiga stane 6.50 nemških mark. O tem edinstvenem uspehu slovenske knjige v svetu bomo objavili razpravo v Zborniku-Koledarju Svobodne Sloveni¬ je za leto 1958. Rektor dunajske Akademije za upo¬ dabljajočo umetnost je naprosil Sloven¬ sko Akademijo za znanost in umetnost naj bi pripravila razstavo pok. slov. ar¬ hitekta Josipa Plečnika za veliko razsta¬ vo, ki jo dunajska akademija pripravlja trem znamenitim arhitektom: Loosu, Wagnerju in Plečniku. Slov. Akademija znanosti in umetnosti je vabilo spreje¬ la ter je določila najboljšega poznavalca del in umetnosti pok. Plečnika dr-. Fran¬ ceta Steleta, da s pomočjo širšega od¬ bora pripravi vso potrebno dokumenta¬ cijo o Plečnikovem delu. Izvršni komitet CK Zveze komunistov Jugoslavije je na zadnji seji sklenil, da bo začel izdajati tednik “Komunist” in časopis “Socializem”. Tednik komunist bo glasilo Zveze komunistov Jugoslavi¬ je, časopis “Socializem” pa glasilo CK Zveze komunistov Jugoslavije. Namen obeh listov bo ohranjati ter poglabljati enotnost med komunisti. Zaradi deževja se je v Zagorju utrgal zemeljski plaz in zasul strugo potoka Kotredežčice. Z napornim delom so ru¬ darji strugo očistili, popravili progo rud¬ niške železnice in obnovili prevažanje premoga po njej. Umrli so. V Ljubljani: Janez Vizjak, upok, črkostavec, Maks Mihelič, žel. v p., Ciril Peternelj, profesor, Viktor La¬ pajne, Franc Skok, uslužbenec, Marija Progar, Elizabeta Košmerlj, roj. Krže, BUENOS AIRES Tretji visokošolski študijski dan Slov. visokošolci in visokošolke so ime¬ li v ned. 19. maja svoj študijski dan. Vršil se je v prostorih kolegija na ulici Tequendama 3757 v Villa Devoto. Ude¬ ležilo se ga je lepo število mladine, ki študira na posameznih fakultetah bue- nosaireškega vseučilišča. Ob 9.30 uri je imel mašo duh. asistent Slov. kat. akad. društva g. dr. Ignacij Lenček, dekan slov. bogoslovne fakultete, ki je imel po evangeliju na zbrano akad. dijaštvo lep in tehten govor o učiteljski nalogi Cerkve. Po maši je predsednik SKAD g. Vla¬ dimir Voršič začel tečaj s kratko molit¬ vijo. Pozdravil je duh, asistenta g. dr. Ign. Lenčka, predsednika SKAS-a g. ravnatelja Ivana Prijatelja in dop. pre¬ davatelja g. R. Smersuja ter omenil, da je 'let. tečaj posvečen študiju soc. vpra¬ šanj. Takoj nato je g. Smersu povzel besedo in poslušalcem orisal probleme moderne socialne politike. V daljšem predavanju je prikazal zgodovinski raz¬ voj socialno-političnega delovanja člove¬ ške družbe, primerjal bivšo in sedanjo jugoslovansko soc. zakonodajo z argen¬ tinsko ter omenil načrte, ki jih ima Slo- Otilija Jug, učit. v p., Stanislav Pod¬ gornik, avtoprevoznik, Niko Furlan, v sodni oficial v p., Marija Podgoršek, Ma¬ rija Walluschnig, roj. Gogala in Franči¬ ška Zavrl, roj. Rajgel v Zg. Bitnjah, Marija Covnik v Laškem, Ana Pinterič, roj. Cerjak v Artičah, Janko Vozel, šol¬ ski upravitelj v p. v Novem mestu, Ja¬ kob Rozman, upok. v Celju, Marija Čer¬ ne, v Zagorju ob Savi, Lovro Marinšek, biv. mesar, gost. in pos. v Naklem, Jo¬ že Gabrijelčič, uslužb. elektrarne v Do- blarju, Andrej Zalašček v Celju, En- gelbert Gorišek, pos. v Brezovcu pri Stični, Leopold Merčun, uslužb. na ob¬ čini v Kočevju, Nande žibert v Krašnji, Pavla Jalen, roj. Manfreda na Javorni¬ ku, Ana Boehm v Mariboru, Matija Trt¬ nik, roj. Zavrl v Zg. Kašlju, Viktorija Taler, roj. Mekiš v Gornji Savi, Nežka Hcmovec, roj. Kogovšek v Dravljah, Leon Otavnik-Leč, uslužb. drž. sekreta¬ riata za notr. zadeve v Beogradu, Miha Hotko, mlinar in žagar v Rigoncah, Jože Mrak v Starem dvoru in Frančiška Te- kavc v Rafolčah. venska ljudska stranka pripravljene za ureditev socialno-političnih vprašanj v bodoči slovenski državi. Po predavanju se je razvila živahna debata, ki je tra¬ jala do kosila. Popoldne je predaval g. dr. Ivan Ah¬ čin, profesor na slovenski bogoslovni fakulteti, o “stališču krščanske filozo¬ fije k sodobnim socialnim problemom”. Predavatelj je prikazal v obrisih glavne ekonomske šole, gospodarski liberali¬ zem, omenil nauke ekonomista Kayne- na, nato socializem in komunizem, po¬ kazal na razne zmote v teh sistemih in orisal stališče krščanske filozofije do teh sistemov. Tudi podtem predavanju se je razvila živahna debata. Po razgovoru o raznih visokošolskih vprašanjih, je predsednik SKAD-a za¬ ključil lepo uspeli tretji visokošolski študijski dan. Prvi letošnji filozofski večer Sloven¬ ske kulturne akcije (drugi kulturni ve¬ čer) je privabil v soboto dne 18. maja v Bullrichevo dvorano lepo število po¬ slušalcev, ki so z zanimanjem sledili predavanju prof. dr. Milana Komarja o “Pravici do drugačnosti”. Predavatelj ni obravnaval drugačnosti v svetovnona¬ zorski opredeljenosti ljudi, pač pa dru¬ gačnost v osebnih, od Boga danih last¬ nostih posameznikov v družbi, ki jih mora (ožja) družba upoštevati in se z njimi obogatiti. Temu se v svojo škodo odrekajo totalitarni režimi in tudi neka¬ tera velika industrijska podjetja, ki bi imela rajši tope delavske številke kot misleče delavce, kar pa je v res produk¬ tivnih, velikih podjetjih že dovedlo do drugačnega gledanja na delovne moči: da je samostojno misleč delavec drago¬ cenejši od delavca — poslovne mašine. Ves drugi del večera je zavzela de¬ bata, ki jo je predavatelj uspešno vodil in dal v posebnem razgovoru svojim prejšnjim, znanstvenim izvajanjem še bolj razumljiv povdarek. OSEBNE NOVICE t Jožef Rijavec. V Bs. Airesu je umrl 83. letni staronaseljenec Jožef Rijavec, doma iz Solkana pri Gorici. Zapušča že¬ no, sinove in vnuke. N. v m. p. t Avguštin Dornik. V mestu Olivos je umrl po dolgi bolezni in hudem trplje¬ nju, previden z vsemi zakramenti, sta¬ ronaseljenec, 48. letni Avguštin Dornik iz števerjana pri Gorici. Zapušča ženo in brate. N. v m. p. Poroka. V Bariločah se bosta jutri, 24. maja t. L, poročila g. Jožko Simčič in gdč. Heidy Anna Landolt. Iskrene če¬ stitke! V štev. Svobodne Slovenije z dne 9. maja t. 1. ie v poročilu o II. Slovenskem dnevu po pomoti izpadla navedba ra- moškega slovenskega pevskega zbora. Ta zbor je na prireditvi sodeloval ter je pod vodstvom dirigenta g. Gabriela Čamernika pel med mašo na pristavi. LANUS Trije naši fantje iz Slovenske vasi in sicer Bujfja Tone, černak Lojze in Gr¬ bec MirJ^o so se udeležili letošnjega vse¬ slovenskega romanja v Lujan peš. Po sedemnajst urni hoji iz Lanusa so sreč¬ no prispeli na cilj, kjer so se naslednje jutro priključili romarski pobožnosti o- stalih Slovencev, ki so se pripeljali z vlakom in avtobusi. Po šmarnični pobožnosti je naša šol¬ ska mladina v nedeljo 19. t. m. priredi¬ la v domu lepo uspelo materinsko pro¬ slavo pod vodstvom požrtvovalne gdč. Zdenke Virantove. Vrstilo se je petje nad štirideset otrok močnega mladinske¬ ga zbora, recitacije, govori in igra. Otroci so med seboj tekmovali, kdo bo lepše zapel in igral. Burjev fantek in Vsak teden ena SEM TER POJD Sem ter pojd, sem ter pojd, saj sem koj sama, kaj boš j5a zunej stav, zunej stav, zunej stav, kaj boš pa zunej stav, zunej je svana Pršu sem, našu sem pojstlo postvano, noter pa dečve nč, dečve nč, dečve nč, noter pa dečve nč,' lubu sem svamo Dečva je raj tava mene golfati, jaz pa sem moder biv, moder biv, moder biv, kakor je hauptman rekel, jaz pa sem moder biv, pa sem se zviv. Celarčev Boris sta kot alt ,in sopran le¬ po zapela znano pesem o mamici po če¬ ški melodiji. Posrečena je bila tudi igra “Mamin god”, kjer so se mali in stari od srca nasmejali. Hvaležni učiteljici, ki je otroke tako lepo pripravila za to pri¬ reditev, so se starši zadovoljni vračali na svoje domove. Kadar mesar potrebuje obleko, mu jo sešije krojač in ki - ojač s svoje strani kupuje meso pri mesarju. Ta razdelitev dela v svobodni družbi nam je vsem ta¬ ko sama po sebi razumljiva, da bi se mesarju — po domače povedano — še krave smejale, če bi si sam šival obleko. Ko pa odločamo o naložbi našega last¬ nega denarja, postane razdelitev dela vendarle marsikomu nejasna. Prenekate- ri si domišlja, da sam najbolje ve, kje in kod se denar najbolj varno naloži in na kakšen način je mogoče z njim naj¬ več zaslužiti. Zato pa kasneje večkrat pride do težav; tedaj ponavadi valimo krivdo na vse druge in jih dostikrat po krivici obtožujemo nepoštenosti, kljub temu da včasih pri vsej dobri voiji za¬ časno ne morejo izpolniti svojih obvez¬ nosti. Ko torej premišljuješ, kaj bi napravil s prihranjenim denarjem, dobro preuda¬ ri ali boš poleg svojega poklicnega de¬ la imel še čas za skrbi in delo, ki ti ga utegne povzročiti prehitra ali pa nepre¬ mišljena naložba. Morda je pa le bolje, da svoj denar zaupaš ljudem, ki se stal¬ no havijo s sodobnimi denarnimi nalož¬ bami in utegnejo hitreje spoznati teža-' ve in nevarnosti, pa tudi koristi, ki so z njimi v zvezi, če se za to odločiš, ti je na razpolago družba PROMET SRL (edina družabnika brata Krištof), kjer denar lahko tako naložiš, da ga dobiš vedno nazaj kadar ga potrebuješ, in da ti obenem prinaša še prav lepe obresti. Naslov je 25 de Mayo 533, 3. nadstrop¬ je, T. E. 31-6435, Buenos Aires. Slovenci v Argentini FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (37) i PESEM O BERNARDKI S. Fischer Verlag, Frankfurt ara Main Gospa vse te nevljudnosti mirno po¬ sluša. Niti enkrat ni opaziti na njenem obrazu tiste žalostne bledice, ki se je po¬ kazala vselej, kadar je videla ali slišala kaj nepravilnega. Zdaj pa zdaj se je mimogrede nekoliko nasmehnila Ber- nardkinemu hitremu poročanju. Komaj bežen pogled na divjo rožo dokazuje, da je razumela Peyramaleevo zahtevo. Go¬ spa je raztresena. Ne sklanja se k svoji varovanki. Njene kristalno modre oči so danes bolestno uprte v daljavo. Vide¬ ti je, kakor da ima prikazen sama pri¬ kazni in sicer prikazni bolečine in gro¬ ze, zakaj njene ustnice neprenehoma ob¬ likujejo besedo: “Pokora!” Bernardka vidi, da mora biti tokrat v njej gnus velik, zato poskuša vse, da bi Gospej bivanje na tem nagnusnem svetu s po¬ koro kar moč olajšala. Kar naprej po¬ ljublja tla in kolena ji krvave od pla¬ zenja. Ne miruje prej, dokler tudi dlani niso ena sama rana. Hoče navdušiti mno¬ žico, da bi ji v pokori pomagala. Ven¬ dar ji to ne uspe popolnoma, ker le ne¬ kaj ljudi razume njen namen. Raje bi gledali čudež, kakor bi prevzeli nase neprijetnosti, s katerimi bi zmanjšali Gospejino trpljenje. Kljub lepemu vre¬ menu. Gospo stresa mraz. Roži na njenih nogah sta popolnoma motni. Po dvajse¬ tih minutah se že umakne. Ljudje so govorili, da se je Bernadkino obličje da¬ nes komaj kaj spremenilo. Verniki so pričakovali, da bo današnji četrtek, petindvajseti februar, dan rož¬ nega čudeža. Z enajstim februarjem vred, ko se je Gospa Bernardki prvič prikazala, je to tretji četrtek prikazo¬ vanj. Vznemirjenje po čudežu hrepene¬ čih, ki so Gospejino ponašanje že vna¬ prej predrzno preračunali, je kar vidno. Ne samo kmetice iz doline Batsuguere, tudi gospa Millet, teta Bernarda, Bou- houhortsova, Nicolauova, Sajouova in mnogi drugi so prepričani, da' je danas na tehtnici nekaj zelo tehtnega. Med županom in cesarskim državnim tcžilcem na eni strani in med cesarskim državnim tožilcem ter policijskim komi¬ sarjem na drugi strani je prišlo do hu¬ dih nastopov. Drug na drugega so zvra- čali krivdo za žalostno situacijo, v katero so zašle oblasti. Pred vsem je pariški tisk kakor od hudiča obseden. Dutourov politični instikt je to naprej vohal. Naj¬ večji časopisi so porabili to žalostno, toda nesramno zgodbo, da so iz ozadja hinavsko napadli absolutistični cesarski režim, češ, da se ima cesar zahvaliti za oblast samo državnemu udaru. “Kakor blisk so razsvetlila”, tako pi¬ še “Journal des Debats”, “ta žalostna prikazovanja v Lurdu vso, material¬ no in duhovno revščino, v katero je ob¬ sojeno naše ljudstvo v južnih provincah. Koliko se je storilo zadnjih deset let, da bi to nadarjeno ljudstvo našlo zvezo z moderno sodobnost'o? Nič se ni storilo, manj kot nič in sicer vse. iz premišljene¬ ga namena. Ljudstvo, ki ga še danes po veliki večini vzgajajo menihi in nune, se ne more povzpeti do višine svobodnega mišljenja, ki pomeni konec tiranije. Sproščen verski fanatizem je najbolj gotov prijem, s katerim je mogoče člo¬ veštvo odvrniti od najvišjih ciljev, ki so: zavojevanje in organiziranje sveta. Naj bi si cesarski minister za uk in bogo¬ častje, gospod Roulland, vzel te besede k srcu.” Gospod Roulland si je te besede vzel k srcu tako močno, da je z razmršenimi lasmi zaklinjal šefa svojega kabineta: “Rešite me teh neumnih prikazovanj!” Zagrešil je seveda najtežjo napako, ker ni dal nobenih gotovih navodil, kako naj bi se to zgodilo, šef kabineta je potožil zadevo notranjemu ministru in justične- mu ministru Delanglu. Notranje ministr¬ stvo je sestavilo popoprana vprašanja, ki jih je poslalo baronu Massyju, tarbe- škemu prefektu. Obenem je minister De- langle opozoril cesarskega vrhovnega tožilca v Pau, gospoda Falconneta, naj se brez odlašanja razgleda po pravu. Užaljeni prefekt je s svoje strani naslo¬ vil ostra vprašanja na podprefekta Du- bcea v Argeles in na policijskega komi¬ sarja v Lurdu. Istočasno je zahteval vrhovni državni tožilec Falconnet od ce¬ sarskega državnega tožilca Dutoura po¬ ročilo o inkriminiranem dejanju. Tako so se na Jakobovi lestvici birokracije vrstila službena vprašanja in službene izjave, ne. da bi prišli do kakšnega skle¬ pa, kaj šele do postopka. Ker si niti naj¬ višji pristojni urad, ministrstvo za bo¬ gočastje, ni upal začeti odločilne akci¬ je, so bili nižji uradi v čezdalje večji ne¬ gotovosti. Videti je bilo, da prikazova¬ njem iz onostranosti v tostranost ni kos noben paragraf. Da bi ohranili vsaj vi¬ dez, sc se zedinili ,da je treba družino Scubirous “strogo nadzirati”, prav tako deklico Bernardko in vse izzvane neved¬ nosti. Ker pa je v navadnem in držav¬ nem življenju tako, da najšibkejši vse nosi, so obesili vse na vrat malemu po¬ licijskemu uradniku Jacometu. Revež je čutil, da mu Gospejina trdovratnost ma¬ je stolček. Če bo šlo tako naprej, ga bo¬ do z revno pokojnino porinili v pokoj. Jacomet doživlja težke ure. Užaljen je in prestrašen hkrati. More ga rešiti sa¬ mo tista odločnost, ki manjka njegovim predpostavljenim. Pripravljen je, da na ta četrtek pokaže zgled. V ta namen ni mobiliziral vsega lurškega orožni- štva, sedem orožnikov in Calleta, tem¬ več je poklical pomoč tudi iz Argelesa. Tamošnja brigada je poslala tri orož¬ nike. Tako se je že pred šesto uro zbra¬ lo pred Massabiello enajst oborožencev, do bi brzdali Gospo, Bernardko in nje¬ ne pristaše. S tem pa tudi Jacomet ni računal, da bo namreč na dan pričakovanega čudeža privrelo iz vseh krajev skoraj pet tisoč ljudi. Gnetli so se po državnih cestah preko gore, preko gozdiča Saillet in o- tcka Chalet proti votlini. Jacomet je u- kazal orožnikom, nai napravijo kordon, da bi zaprli dohod za veliko maso. Spu¬ ste naj le Bernardko z ožjim sprem¬ stvom, doktorja Dozousa, Estradeava dva in nekaj drugih odličnosti. Mlinar¬ ja Antona Nicolaua, najstarejšega stal¬ nega moškega gosta pri Massabielli, je Jacomet surovo zavrnil. Zato je Anton poklenil tesno ob brigadirju d’Angla in z meketajočim glasom intoniral Mari¬ jino pesem. Velik del .množice se je pri¬ družil njegovemu zgledu. Policijski ko¬ misar je s svojimi odredbami bolj služil kakor škodil. Portal votline je približno prav toliko velik kakor oder v gledali¬ šču. Ker so danes tesno zgneteni gle¬ dalci stali okoli tega odra v daljnem polkrogu, ker so prednji klečali, zadnji pa stali, je bilo danes boljše videti ka¬ kor sicer. Komisar je za prizor, ki ga je sovražil, odredil red, kakor ga ni namer- jal. Bernardka je danes videla Gospo ka¬ kor novo. (O, nikoli ne more njena pla¬ ha ljubezen Ljubljene do dna doumeti.) Danes je tudi videti, da prikazen ljub¬ ljenke ne misli osrečiti. Zavoljo tega Bernardka tokrat ni padla v globoko za¬ maknjenje, v katerem je množica nevid¬ no vidno videla. Poleg tega Gospa še ni¬ koli ni bila tako praznična kakor na današnji četrtek. Natančno povedano: pravzaprav ie prvič res praznična. Nje¬ na premagujoča ljubkost ima stroge in odločne poteze. Tudi smeh in pokloni, prisrčna znamenja vsakega novega svi¬ denja, so bili zmerni, uradni, komaj na¬ kazani. Tudi gube na obleki so bolj to¬ ge kot sicer, rob tančice se ne zgane v vetru in kodri, ki so ji sicer prosto vise¬ li s čela, so tokrat skrbno skriti. Bernardka čuti tako, da bo danes vse preostalo morala storiti sama. V mnogih nočeh je že premišljala, kako bi mogla priti bliže skalni odprtini. Dovolj veli¬ kih skal leži pred steno, da bi prav zlahka prek njih prišla vsaj do trnjeve¬ ga grmiča, ki obroblja vhod kakor raz- mršena brada. Gospa napravi prvi križ, ki ga Bernardka posname. Potem s ka¬ zalcem pomiga deklici, naj' pride bliže. Bernardka je koj našla pravo skalo in se brez truda povzpela tako daleč, da je z obrazom dosegla grm. Brez posebne Gcspejine želje bi se ne upala tako pri¬ bližati. Z glavo je le nekaj centimetrov od brezkrvnih nog, na katerih žarita zlati roži. V navalu strastne predanosti, ki je obenem višek pokore, zarine Ber¬ nardka glavo v trnjev grm ter ga polju¬ bi. (Nadaljevanje v prihodnji številki) Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 23, V. 1957 P It ER ODLOČILNO TEKMO NEKAJ PRIPOMB K PRIREDITVI V SOBOTO 25. MAJA Moštvi Naš Dom - San Justo in SFZ - Moron za sobotno odločilno tekmo V pivi vrsti od leve proti desni: Smersu Jure, Malovrh Jože, Prijatelj Jože, Modic Jože, Meše Franc, Rus Jože. V drugi vrsti od leve proti desni: Havelka Jože, Magister Albin, Musar Jože, Knap Janez (kap.), sodnika: Križ Bojan in Šturm France, KosančiS Bogdan (kap.), Krištof Janez, Benko Franc Za marsikoga je bilo tekmovanje v odbojki na Slov. dnevu med Našim Domom in SFZ — Morono m pravo pre¬ senečenje. Ne zaradi igre same, pač pa zaradi številnih gledalcev, ki so napeto- sledili razvoju prijateljske tekme in z dosedaj nam nepoznano navdušenostjo “navijali” za obe nastopajoči moštvi. Gotovo je odbojka med nami ena naj¬ bolj razširjenih in najpriljubljenejših panog športa, kar dokazujejo vse dose¬ danje prireditve in lep napredek po OBRAMBNI PAKTI ZAHOD. SVETA (Nadaljevanje s 1. strani) stavlja prvi praktični korak h koordi¬ naciji virov držav v skupni obrambi po¬ sameznih področij ameriške poloble, ko¬ rak, ki so ga. že dolgo predvidevali v Pentagonu. ARGENTINSKA VOJSKA NAJMOČNEJŠA Poleg USA je Argentina vojaško naj¬ močnejša država na obeh ameriških kon¬ tinentih, čeprav jo po številu prebival¬ stva prekašata Brazilija in Meksiko. Prebivalstvo Argentine šteje nekaj 19 ipilijonov ljudi, njene oborožene sile pa so sestavljene takole: vojska 107.000, mornarica 21.500, letalstvo 19.000. Bra- zil ima 58,^ milijonov prebivalcev, toda 90.000 vojakov, 8.000 mornarjev in 9.200 letalcev. Meksiko šteje 28,8 milijonov ljudi, ima pa 41,800 vojakov, 2.500 mor¬ narjev in 3.500 letalcev. Ostalih 16 srednje in jožnoameriških držav pa ima skupno 55,5 milijonov pre¬ bivalcev ter: vojske 140.800, mornarice 21.200 in letalstva 38.700 mož. Brez mornarice so: Bolivija, Haiti in Hondu¬ ras, letalstva nimata Gvatemala in Ni- caragua. Costarica in Panama sta brez vojske, mornarice in letalstva. Suhozemsko voj¬ sko so v Costarici odpravili 1. 1948 in jo nadomestili s tkzv. civilno stražo v šte¬ vilu 1.200 mož. Panama ima svojo Na¬ rodno policijsko silo, vojaško pa jo ščiti jo vojska, mornarica in letalstvo USA. Število prebivalstva Argentine, Bra¬ zilije, Uruguaja in Paraguaja, ki se ude¬ ležujejo južnoatlantske obrambne kon¬ ference v Buenos Airesu, je skupaj 81,7 milijonov, obrožene sile pa štejejo: vojska 205.800, mož, mornarica 31.100 in letalstvo 30.400 mož. SLOVENCI PO SVETU vseh naših središčih, kjer aktivno sode¬ luje zlasti mladina. Prireditev, ki bo v soboto, dne 25. ma¬ ja, popoldne na pristavi v Moronu, bo ne¬ kaj izrednega. Na programu so tri tek¬ me, katerih izid je nemogoče predvide¬ vati. V predtekmi se bosta pomerili v re- vanžni tekmi dekliški ekipi: češke Orli¬ ce proti SDO. Kot je bilo že poročano, so prvič, novembra lanskega leta, na tujem igrišču, z majsterco zmagale na¬ še. Ker je že takrat bila razlika tako malenkostna, da bi zmaga mogla pripa¬ dati enim kot drugim, bo na izid sobot¬ ne tekme odločilno vplivala temeljitejša priprava. Poudariti pa je treba, da bodo ob tej priložnosti slov. dekleta prvič nastopila v odbojki pred našo publiko. Že to za¬ služi vso pozornost. S tekmo med Našim Domom in SFZ — Moronom bo zaključeno tekmovanje, ki se je vršilo v okviru Slovenskega dne. Med našimi moštvi sta ti dve najmočnej¬ ši in bo ta spopad odločil, katero je bolj¬ še. Kljub temu, da je Moron ob raznih priložnostih že trikrat zaporedoma zma¬ gal, so ta srečanja vedno ostrejša in bolj napeta. Zaradi nepredvidenih ovir niso mogli Sanjuščani zadnjic Nastopiti z vsemi svojimi silami. Vidna je bila vrzel in nepovezanost ekipe, ki se je ka¬ zala v obrambi posebno pa v napadu, ker nista mogla igrati dva najboljša čla¬ na. Opaziti pa je bilo velik tehnični na¬ predek pri posameznikih, predvsem v ob¬ vladanju žoge. Po tem je mogoče skle¬ pati, da je šestorica tudi kot celota ze¬ lo vigrana. Po mnenju strokovnjakov je uspeh Mo- rona pripisovati le učinkovitemu napa¬ du. Posebnega napredka ni bilo opazi¬ ti. Manjkalo je zlasti skupne igre., iz česar sledi ,da manjka resnih treningov. Nedvomno bo ta dvoboj pokazal dve enakomočni moštvi, ki se bosta z zagri¬ zenostjo borili za zmago. Kot zaključek te športne prireditve, se bodo Morončani spoprijeli v reyanžni tekmi s Čehi. Kot gostje so bili poraže¬ ni v treh setih. Kot domačini imajo to pot gotovo več izgledov na uspeh. Ven¬ dar moramo omeniti, da češko moštvo redno nastopa v argentinski federaciji in je znano po svoji lepi igri, kjer se po- V globoki žalosti sporočamo vsem prijateljem in znancem, da se je v cvetu svoje mladosti v starosti 24 let dne 26. aprila 1957 v Mostah pri Ljubljani pri delu smrtno ponesrečil naš ljubljeni sin, brat, nečak, stric in zet gospod S ni n Oman Pokopali so ga dne 28. aprila 1957 na farnem pokopališču v Devici Mariji v Polju. Priporočamo ga v molitev in blag spomin. Žalujoči Mati Ana Oman, bratje: Miro, Andrej in Leopold in sestre Ana, por. Hočevar, Jožica, por. Škrbec, Lenčka, Milica, Jelka ter zeta Ivan Hočevar in Jože Škrbec, vnuki in vnukinje Buenos Aires, Cleveland, Devica Marija v Polju, 16. maja 1957. u. s: a. 1 Dr. Bojan Ribnikar, ki je prva povoj¬ na leta preživel v Trstu kot urednik dnevnika “Glas zaveznikov”, je po emi¬ graciji v Argentino leta 1947 v tej de¬ želi živel do aprila 1951. Ves ta čas se je aktivno udeleževal vsega dela pri Društvu Slovencev ter je v njem za¬ vzemal položaj podpredsednika. L. 1951 je iz Argentine prispel v Severno Ame¬ riko. Nekaj časa je imel zaposlitev v New Yorku, nato pa v San Franciscu v Kaliforniji, kjer je tudi nadaljeval štu¬ dije na univerzi. Pred časom je dobil no¬ vo službeno mesto. Prevzel je mesto u- pravnika potovalnega oddelka Everett Steamship Corporation na Japonskem. V Tokio je odpotoval z gospo Vido dne 16. maja t. 1. G. dr. Bojanu Ribnikarju in njegovi življen^ki družici ge Vidi ob odhodu v dalnjo Japonsko in na novem službenem položaju želimo mnogo sreče, osebnega zadovoljstva in veliko uspehov. V cerkvi sv. Vida v Clevelandu se je 11. maja t. 1. poročil g. Marijan Jako¬ pič z gdč. Jožico Petelin. G. Jakopič je priljubljen pisatelj in pesnik ter zlasti znan po svoji pesniški zbirki “Vrbova piščal”. Iskreno čestitamo in želimo vso srečo! Družino g. Cirila Milača, pevovodje pevskega zbora Korotan in njegove že¬ ne ge Herte, roj. šifer, je zadela huda nesreča. Umrl jima je tri in pol leta stari sinček Andrej-Ciril. Pokopali so ga 3. maja na clevelandskem pokopališču Kalvarija. Hudo prizadeti družini naše sožalje. AVSTRALIJA V okviru Slovenskega društva je za¬ čel v Slovenskem domu v Sydney delo¬ vati kulturni krožek. Vodi ga kulturna referentka društva ga Vlasta Cergolo- va. Ona je prevzela tudi režijo gledali¬ ških iger. Gdč. Antonija Vodopivčeva je prevzela tajništvo krožka, vodila bo pa sebno odlikuje zanesljiva in izredno po¬ žrtvovalna obramba. Prepričani smo, da nihče od gledalcev ne bo razočaran po tem odbojkaškem popoldnevu. Vsaj kar zadeva kakovost iger. Težko pa je reči, če bodo rezultati ustrezali željam vseh navzočih. Sile po¬ sameznih ekip so tako izenačene, da bo v marsikaterem primeru morda odloča¬ la sreča pa tudi'“navijači”. Spored odboj kaškega popoldneva v soboto 25. maja na Pristavi v Moronu Ob 15. uri nastop dekliških ekip: če¬ ški Orel: SDO. Ob 16. uri: Odločilna tekma v okviru športnih prireditev Slovenskega dne za leto 1957: NAŠI DOM — San Justo: SFZ — Moron. Ob 17. uri revanžna tekma: -češjki Orel: SFZ — Moron. Veš čas prireditve bodo fantje in de¬ kleta skrbeli za dobro in hitro postrež¬ bo. Vsi ljubitelji športa iskreno vabljeni. Vsem prijateljem in znancem sporočam žalostno novico, da je v Stra¬ hinju pri Naklem umrla 4. maja moja ljubljena mama Frančiška Markič„ r®|. Uš&akar in bila pokopana 7. maja 1957. Priporočam jo v molitev in blag spomin. Sin Janez v imenu vsega sorodstva Buenos Aires, Pontevedra, 20. maja , 1957. PAKETE ZA DOMOVINO preko Trsta pošilja najceneje LJEPOSLAV PERINIČ Chacabuco 93, Buenos Aires Uradne ure: od 10. do 12. in od 15. do 20. ure. Pismena naročila in denar (ček ali giro postal) iz Republike Argentine pošiljajte na naslov LJEPOSLAV PERINIČ Casilla de Correo 1744 Buenos Aires • Iščemo zastopnike po vseh mestih in naseljih Argentine, kjer žive Sloven¬ ci. Interesenti naj se javijo pismeno. Fakete za domovino vsakovrstne, kakor tudi zdravila, ši¬ valne stroje, radijske aparate, dvoko¬ lesa itd. najbolje in najceneje pošilja Jadran - Fak Charcas 789. Blizu Retira. TE 31-8788 Buenos Aires Uradne ure od 15-19 ure, ob sobotah od 11-13 ure. Pismena naročila, kakor tudi denar, pošiljajte po giro postal ali z bančnim čekom na ZDENKA KALEČ A K Casilla de Correo 340 - Buenos Aires Vsi paketi so zavarovani in prispejo v 21 dneh. Znatno znižane cene! tudi ženski pevski zbor. G. Jože Urbas vodi tehnično delovno skupino, ga Fran- či Marko bo pa imela na skrbi glas¬ bo. Kulturni krožek bo prvič nastopil s prireditvijo v mesecu septembru.. Pri¬ redil bo kratko akademijo, združeno z družabnim večerom. Med drugimi nalo¬ gami si je prevzel tudi obvezo, da bo uredil in spopolnih že obstoječo knjižni¬ co. Z zbiranjem novih knjig za knjižni¬ co je že začel. Avstralski list The Harvest je obja¬ vil daljši članek o škofu Vovku v Ljub¬ ljani. V članku opisuje zelo podrobno kako so ga komunisti v Novem mestu pred leti polili z bencinom in zažgali. Pisec članka navaja, da je za ta dogo¬ dek zvedel od nekoga na Dunaju, kate¬ remu je škof Vovk sam opisal vse po¬ drobnosti odvratnega komunističnega napada. Tako poročajo avstralske Misli. ESL0VEN1A LIBRE Redaccion y Administracičn: Ramon Falcon 4158, Buenos Aires Argentina O ©s« W H rt « Z £ P O S ° KO FRANQUEO PAGADO Concesion N? 5775 TARIFA REDUCIDA Concesion NV 3824 Registro Nacional de la Propiedad Intelecual No. 527777 JAVNI NOTAR Francisco Paul Cascasife Escribano Puhlico Uruguay 387 T. E. 40 - 1605 Buenos Aioes SAN MARTIN Družabna prireditev Slovenske besede je bila preteklo soboto v prostorih klu¬ ba Excelsior v Santos Lugares. Bila je to doslej ena najboljših. Udeležilo se je nad 300 rojakov in rojakinj. Glavni dobitki bogatega srečolova so bile zo¬ pet tri lepe oljnate slike g. Jošta. Na ta način je Slovenska Beseda razdelila med Slovence že okoli 30 umetnin, ki sedaj krasijo slovenske domove. Har- mony Jazz je zadovoljil stare in mlade. Rojstva v San Martinu: V zadnjem času ,so slov. skupnost v San Martinu pomnožili neslednji novi člani: Daniel Vinko Koenig, sin Franca in Ane Pa- hole-, Vid Pavel Belec, sin Vida in Ma¬ rije Žagar in Lucija Nanfredi, hči Mak¬ similijana in Matilde Nanfredi. CARAPACHAY V nedeljo, 26. maja ob desetih dopol¬ dne bo za slovenske rojake v kapeli sv. Družine v Carapachayu sv. maša, takoj nato pa prosvetni sestanek. Sodeloval bo dekliški oktet Mladinskega doma. Vsi rojaki iz okolice prav vljudno vabljeni. pohod (Guareschi-Jurak); Iz domovine; Kat. cerkev na Angleškem (dr. Stani¬ slav A. Mikolič); Po svetu; Tri minute dobre volje; Misli in priloga Božje ste¬ zice. Vestnik, glasilo domobrancev in dru¬ gih protikom. borcev. Štev. 3-4. Vsebina: V visoki polet (K. Škulj); Naši mate¬ ri za njen praznik; Križ (Jca. T. S.); Pesimizen in bivši borci (G.) Za Veliko noč; Pomladna ofenziva v letu 1945 (Fr. Gr.); Sen o vrnitvi (France Balan¬ tič); Novakovi (X.); Kako smo dobili domobranske plošče Spomipi (V. Do¬ lenje); Da ne pozabimo; Komentarji k številki; Matica mrtvih; Tako smo pe¬ li v onih dneh. SLOVENSKI TISK VARGENTINI Duhovno življenje”; Maj 1957. Vsebi¬ na: Ko je narod krvavel (dr. J. Vodopi¬ vec) ; Papeški molitveni namen za maj (prof. Lojze Geržinič); Dnevi Gospodo¬ ve slave (Jože Jurak); Consecuencias de im "fracaso (Joe Juek); Vi s i*iA/.-.- na obeh straneh stene v-"Uožbi Slov«!- vzklik (Svetobor Sodobnik); Uslišani Zora Piščančeva); Jezus naš brat (Fray R. Š.); Klančarjeve tri (Gregor Hribar); Pomladni oddih (Svetobor So¬ dobnik) ; Farizeji klevetajo Jezusa in za¬ htevajo znamenja z neba (Dr. M. Goga¬ la); Slovanski svetniki: Sv. Stanislav (Anton Merkun); V svetu misli; Ali znaš prav čitati ?; Varuj svoj največji zaklad (Karel Wolbang CM); Med Slo¬ venci po svetu; Don Kamilo: Kazenski OBVESTILA V nedeljo 26. maja 1957 bo v San Justu SPOMINSKA PROSLAVA DR. LAMRERTA EHRLICHA ob petnajsti obletnici njegove mučeni- ške smrti. Zjutraj ob 8. uri bo v farni cerkvi sv. maša zadušnica, ob. 9. uri pa v Sloven¬ skem domu spominska proslava z govo¬ rom, petjem in recitacijo. Vabimo vse Slovenke in Slovence, da skupno počastimo za narod zaslužnega moža. Pripravljalni odbor Peti večer Sl°v. kult. akcije bo v so¬ boto dne’ 1. junija v salonu Ilirija, Alva- rado 350, Ramos Mejia. Začetek ob sed¬ mih. Na sporedu je najprej razgovor o temi: “Zakaj moderne umetnine v naše domove?” Potem bo dražba pri zadnji umetniški loteriji nezadetih umetnin (izklicne cene bodo zelo ugodne.) Na¬ zadnje družabni pomenek. Sestanek SFZ bo v nedeljo 2. junija po mladinski sv. maši na Ramon Falco- nu. Predavanje o pravi pripravi za za¬ kon bo imel g. dr. Ignacij Lenček. Fan¬ tje lepo vabljeni. . Izšla je knjiga Zorka Simčiča: človek DRUŽABNI V E č E R Slovenskega planinskega društva s o h o t a 8. junija 9957 , pri Deklevi Jorge Newbery 35G8 • H A R M O N Y JAZZ ske kulturne akcije. Naročniki jo bodo prejeli po pošti. Občni zbor SKAD-a bo v soboto 25. maja ob 18. uri v Slovenski hiši na Ra¬ mon Falcon 4158. Vabljeni člani in vsi tisti akademiki ter abiturienti, ki bi že¬ leli vstopiti v SKAD. CERKVENI OGLASNIK Ob 15. letnici smrti Ivana Peršuha, vo¬ dilnega člana Slovenske legije, bo maša dne 26. maja ob 18. uri zvečer v župni cerkvi v Hurlinghamu. Prijatelji in znanci najlepše vabljeni. Sprejemam učenke v slovensko krojno akademijo pariškega sistema. Poučujem tudi ročna dela in strojno vezenje. Izdelujem vedno po najnovejši modi damske plašče, kostume, obleke (tudi za neveste) in vseh vrst stikanje. SLAVKA MEHLE Profesora de Corte y Confeccion San Pedro 1795, Tablada Kolektiv 10 Vlak iz Haedo “Že 'čriček prepeva, ne more več spat, v trgatev veleva, spet pojdemo brat. . Kot eden najbolj pestrih in priljubljenih narodnih običajev bo v skladu z zgodovinskimi izsledki gg. Marjana Marolta in Martina Radoša prikazana v nedeljo 2G. maja z začetkom ob 15 uri PRISTNA VINSKA TRGATEV V SLOVENSKEM ROME V SAN JUSTO Nastopijo viničarke in viničarji, trgači in osebje, ki je s tem narodnim običajem povezano. I SODELUJE HARMONY JAZZ Na razpolago bodo domače- koline z zeljem. Točil se bo tudi pristni mošt iz grozdja — slaščiča za ženski spol. PRIREDITEV BO OB VSAKEM VREMENU!