PRIMORSKI dnevnik
!®_ 2aCel izhajati v Trstu 3- maja 1945. njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» Govcu pri Gorenji Trebu-- * °d 18. septembra 1944 do 1. maj^ 1945 v »skarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maia 1945 pa v osvoboje-eem Trstu, kjer je izšla za-bPja številka. Bil je edini Pedani partizanski DNEV-'K v zasužnjeni Evropi.
primorski
Poštnina plačana v gotovini Abb. postal« 1 gruppo
Cena 600 lir - Leto XLI. št. 175 (12.207)
Trst, sobota, 10. avgusta 19
2 _
!
Spor med Zuluji in Indijci le ena izmed posledic perverznega apartheida
Južna Afrika na robu splošnega upora Režim skuša s pokoli zaustaviti proteste
J0HANNE5BUÌIC — Tri tedne po na bednega stanja v 36 črnskih jseljih je Južnoafriška republika na □u državljanske oziroma, bolje re-Dn?°’ rnedrasne vojne. Napetost je bgj 'l0^ velika, toda od torka dalje Ep^j° najhujše spopade v črnskih "Uh okrog Durbana in v celotni po-» ajlni Natal, ki je bila do nedav-
!?ega
2] . najnumejsin, taKo da se • Julija pretorijski rasistični režim uvo®161 za potrebno, da bi v njej izredno stanje.
rai r)ur^anu in okolici so tudi vče-I^J bib v središču nemirov Zuluji, dpi?1 se sP°padb z varnostnimi od-Rosr lr*- s Pripadniki indijske skupaj ki ima podobno kot mešanci več vFe .c*va^ne in politične pravice datku- čraci- i^0 še neuradnih po-tork1 ie samo v tem območju od di ta , dalje izgubilo življenje 55 Iju-°d katerih naj bi bila 2 Indij-08tali pa Zuluji, skoraj gotovo
K	atvuiaj gwtuvu
je ?? dokončni obračun ugotovil, da jj. uda smrtna žetev hujša. Ranje-ttIJ)ibi do včeraj bilo 385, med
sanavVe^ šrtev je bilo v durbanskem li y/’ifkcni mostu Inandi, kjer so bi-luj; .iu°lj krvavi obračuni med Zu-kolii111 iudijci. Pobcija je naselje ob-čm f’ kakor je tudi obkobla ostale ske gete v bližini, zlasti Umlazi
iq Kwa Mashu, v celotni pokrajini Natal pa velja pobcijska ura. Kaže, da je dal povod za nemire Zulujev umor temnopolte odvetnice Victorie Mxenge, ki je že dolgo bila v prvih vrstah v borbi proti rasnemu razhko-vanju. Bila je tudi med branilci 16 pripadnikov Enotne demokratične fronte, ki so na procesu v Pieterma-ritzhurgu obtoženi veleizdaje. Okoliščine njenega umora niso še jasne. Po pričevanju nekaterih očividcev naj bi jo konec minulega tedna napadb štirje črnci na poti iz sodne dvorane domov. Njena smrt je vsekakor močno odjeknila med Zuluji. Ti so med drugim povabili indijske trgovce v Pie-termaritzburgu in drugod po Natalu, naj v znak skupnega žalovanja zaprejo trgovine. Na vabilo pa ni bilo pravega odziva in to naj bi zanetilo že dolgo tleči spor med skupnostima, ki ga je lansko povišanje Indijcev v višjo »kasto« še zaostrilo.
Med največjimi žarišči napetosti v državi je tudi vzhodni del kapland-ske pokrajine, kjer so prav tako šele v teh dneh uvedb pobcijsko uro. Medtem se posledice nemirov že močno poznajo v gospodarstvu. Rudarji že nekaj časa grozijo s stavko, kar bi bil nov hud udarec južnoafriškemu gospodarstvu, za katero predstavlja izvoz zlata eno najpomembnejših po-
stavk.
Če k vsemu temu dodamo še gospodarski bojkot, ki ga 'zdaj grozijo nekatere zahodne države, vključno ZDA, postane razumljivo tudi mrzbčno »zaupno« posvetovanje, do katerega je v zadnjih dveh dneh prišlo na Dunaju in v Frankfurtu med južnoafriškim zunanjim ministrom Roelofom
Botho ter predstavniki ZDA (zastopala sta jih Reaganov svetovalec za državno varnost McFarlane in odgovoren za afriške zadeve Crocker) in drugih evropskih držav. Zahod od Južne Afrike zahteva odpravo izrednega stanja in omihtev apartheida. Zdi se, da bo Pretoria morala po sib razmer na to pristati.
Čilska opozicija
čedalje ostrejša proti Pinochetu
SANTIAGO DE CHILE — Socialistična stranka je pristala na poziv nadškofa Fresna k spravi med vsemi čilskimi političnimi silami, od desničarske Nacionalne stranke do komunistov, vendar je njen vodja in bivši notranji minister Briones dejal, da bo do sprave težko prišlo, dokler bo na oblasti Pinochet. Da se Čilenci polagoma združujejo proti skupnemu nasprotniku, je dokazala tudi včerajšnja enotna javna manifestacija v obrambo pravice do življenja, ki so se je pod pokroviteljstvom odbora za človekove pravice in ob zaslombi cerkvenih oblasti udeležile vse opozicijske sile.
Prišlo je tudi do izgredov, ko sta pobcija in vojska skušali množico razgnati s solzivci, in veliko demonstrantov, zlasti študentov, je bilo aretiranih. Policija je surovo pretepla tudi fotografa opozicijske revije Apsi, z druge strani pa je vojaška hunta prijavila sodstvu tednik Analisis, češ da spodkopava notranjo varnost: na platnici je fotografija zloglasnih carabinero-sov, nad njo pa naslov »morilci« (konec marca so obglavili tri levičarske izobražence). Voditelji opozicije so včeraj glasno zahtevali demokratizacijo in odstranitev Pinocheta.
Bojazen pred novimi zločini in ustrahovanjem
Mafija skuša z umori preprečiti prihodnji palermski »maksiproces«
le^.^ERMO — Medtem ko so imenovali novega šefa zaka*^a oddelka palermske kvesture in že postaja jasno, v J Je mafija sprožila sedanjo krvavo ofenzivo proti nistr°^im silam, so se po srečanju notranjega mi-ri]e ^ Scalfara s predstavniki sindikatov policije pomi-Pa ’ vo^e v vrstah palermske policije. Obstajajo raztv^ ved™ Politične polemike v pričakovanju torkove prave v parlamentu.
fUrikp- urnoru Montana in Cassaraja ter po premestitvi t; . farjev palermske kvesture zaradi zagonetne smr-kvestUrn ''enca Marina je bil leteči oddelek palermske diii UrC krez vodilnega kadra. To so včeraj nadokna-loteče lrnenovanjem začasnega vršilca dolžnosti šefa komu Sa- “^elka. Njegovo ime pa skrbno prikrivajo. Vsa-t>rž ^ lahko na dlani, da mafija ne bo odnehala, rrigfjj vn* pravnik Vincenzo Pajno je prepričan, da je St* ubila dva visoka funkcionarja palermske kve-procp C a ki preprečila ali vsaj zakasnila pričetek »maksi-fej , a<< Proti mafiji. S tega zornega kota obstaja to-giaykj'fvièena bojazen, da se bo napetost v sicilskem Procp11 rnes*'u stopnjevala kot se bo približal datum Pike Sa' S takimi umori skuša mafija ustrahovati, sod-lerju'o f?rotnike. preiskovalce in skesane" mafijce. Pa-likoP !a k*50 torej pričakuje nove žrtve. »Naj stane koštane«, v bistvu za vsako ceno je treba po mne-
nju državnega pravnika Vincenza Pajna izpeljati do konca ta proces. Država ne sme kloniti pred mafijskim ustrahovanjem.
Nedvomno pa je za varnostne sile v Palermu to eden najbolj kritičnih trenutkov. Nobenemu ni lahko pri srcu, če je na muhi mafijcev, toliko bolj, ko se ob pomanjkanju prave pobtične volje čuti nemočnega pred mafijskim izzivom. In prav o tem se je minister Scalfaro včeraj razgovarjal s predstavniki pobcijskih sindikatov SIULP in SAP. Po vsem sodeč mu je uspelo pomiriti vode. Trenutno ni povsem jasno, ab je v celoti osvojb sindikalne zahteve, bržkone je vsaj obljubil, da bodo poskrbeb za večjo varnost in akcijsko moč palermske kvesture. Iz Palerma pa prihaja za varnostnike prav tako pomirjujoča vest, da ne bodo uvedb preiskave zaradi izpadov na račun ministra Scalfara in drugih politikov.
Po vsem sodeč to ni po godu radikalcem, ki že protestirajo, ker bo po njihovem torkova parlamentarna razprava o mafiji le »mlatenje prazne slame«.
Vsekakor pa se bodo polemike še nadaljevale. Pobcijska ojačenja v Palermu niso najboljše zdravilo, proti mafiji se ne sme država boriti samo z represivnimi in policijskimi sredstvi, poskrbeti mora tudi, da pretrga gospodarske vzroke mafijskega pojava.
Nagasaki terja odpravo vsega jedrskega orožja
TOKIO — Ob 11.02 dne 9. avgusta 1945 je ameriška atomska bomba v hipu pokončala 70.000 prebivalcev Nagasakija, a strašni učinki radioaktivnosti so v naslednjih letih terjali še 140.000 življenj. »Toda posledice prenašamo še danes tako v fizičnem kot v socialnem in psiholo škem pogledu,« je potožil 80-letni Ichi-taro Yamada, ki je v eksploziji izgubil družino in včeraj spregovoril v zastopstvu preživelih na spominski svečanosti ob 40-letnici jedrske morije. Navzočih je bilo 25.000 oseb, pretežno svojcev žrtev in aktivistov mednarodnega pacifističnega gibanja.
»Nagasaki mora ostati zadnje mesto, ki je utrpelo grozote atomske bombe,« je vzkliknil, župan Hitoshi Motoshima in pozval ZDA ter SZ k ustavitvi jedrske oboroževalne tekme. Predsednik vlade Nakasone je v solidarnostnem sporočilu potrdil, da bo Japonska spoštovala načelo, po katerem na njenih tleh ni mesta za jedrsko orožje.
Med svečanostjo pred spomenikom
žrtvam ameriškega »fot mana« je množica počastila spomin umrlih z minutnim molkom in molitvijo ter položitvijo vencev. Slovesnost se je odvila po šintoističnem obredu: šin-toisti, budisti in katoličani se namreč ob tovrstnih svečanostih vrstijo iz leta v leto.
Včeraj se je tudi končalo prvo zasedanje županov iz 23 držav, ki je potekalo v Hirošimi in Nagasakiju z namenom pritisniti na ZDA in SZ, da se odpovedo oboroževanju. Sprejeta je bila listina, ki poziva OZN k sklicanju konference o razorožitvi in vabi Reagana ter Gorbačova, da ob priliki novembrskega sestanka v Ženevi obiščeta Hirošimo in Nagasaki. Italijanska delegacija je sprejela resolucijo, ki jo bo poslala vsem italijanskim občinam in v kateri poziva vlado ter parlament, naj se na mednarodni ravni zavzemata za postopno izpraznitev jedrskih arzenalov, tembolj še, ker je OZN proglasila leto 1986 za mednarodno leto miru.


Končan vrh v Casablanci
Cas , ^BLANCA — Včeraj se je v konć anc< brez sklepnih resolucij žeocj 'zrcdni arabski vrh. Udele-Prepad11150 kote h še bolj poglobiti odobril-1 ,v arabskih vrstah, zato so hl°rai ,je sklepni komunike, ki bi Vse y blti v bistvu sprejemljiv za Za Sk]- njem podpirajo napore PLO o Bb7l0anje noednarodne konference tfelova1?6? vzhodu, na. kateri bi so-Zetu nr ,i ^ in SZ- obsojajo terori-j° ki»,, vsem pa izraelski, poverja-stike Ju Hasarlu H., da nadaljuje Vrha p Pričakovanju novembrskega °bve7ri ef8an’ - Gorbačov, potrjujejo s°jajo ; Arabske bge dò PLO, ob-Oih r^fraelsko ravnanje na zasede-viado ^'k- podpirajo libanonsko vanje *]>. nien*k naporih za utrje-te-rn j .anonske suverenosti, obe-host h a2aj0 vso Podporo in sobdar-namibijskega in južnoa-Pr|fa »Judstva.
tavniki 16 držav Arabske h-
ge (vseh je 21) se niso torej dotak-nih najbolj perečih vprašanj, da ne bi sprožib nadaljnjega negodovanja odsotnih. Egipt ostaja torej še vedno izven Arabske lige, zmerne arabske države pa ne obsojajo Jordanije in Iraka, ki sta navezala stike s Kairom. Kot pričakovano so torej do-segb kompromis, ki ne bo niti za milimeter premaknil reševanje bhž-njevzhodne krize. Zmerni v bistvu vztrajajo na izhodiščih Fesa, a si ne upajo iti vsej zadevi do dna, zato niso niti načeli vprašanja o tristranskih jordansko - palestinskih pogovorih z ZDA in Izraelom. Vsekakor pa je za zmerne že uspeh, da je do vrha sploh prišlo, saj je Sirija zastavila ves svoj vphv, da bi pre-prečila vrh v Casablanci. Od te a-rabske neenotnosti ima seveda koristi le Izrael, z njim pa tudi ZDA, saj se zmeme arabske države oddaljujejo od stališč in zahtev radikalnih.
V Rimu pravijo, da ima tržaška občina preveč zaposlenih ljudi
TRST — Računski dvor je v svojem letnem poročilu o stanju državnih' financ ugotovil, da ima tržaška občinska uprava preveč zaposlenih uslužbencev v razmerju s številom bivajočega prebivalstva. Že na prvi pogled pa je jasno, da je ta ugotovitev v praksi neosnovana, ker ima tržaška občina v režiji nekatere usluge (kot npr. vrtce in rekreatorije), ki jih druge velike italijanske občine nimajo.
NA 5. STRANI
EP V PLAVANJU
Tudi vč«raj
• v i i •
Manj italijanskih prvošolčkov
TRST — Demografski padec, ki že vrsto let redči prebivalstvo tržaške pokrajine, se zgovorno odraža tudi pri vpisih v prve razrede osnovnih šol. Zadnja leta smo mnogokrat poročali o zmanjšanju vpisov v slovenske osnovne šole (letos smo sicer zabeležili boljši vpis), s podobnimi nemajhnimi vprašanji pa se mora istočasno soočiti tudi italijanska šola v Trstu.
Po podatkih, ki jih je posredovalo tržaško šolsko skrbništvo, se je julija letos vpisalo v prve razrede italijanskih osnovnih šol na Tržaškem kar 276 otrok manj kot lani.
NA 4. STRANI-
DREVI V TRSTU (20.45)
Prijateljska tekma Triestina - Inter
NA 10. STRANI
Prvo soočenje Janeza Pavla II. z afrikaniziranim katolicizmom«
LOME — Papež Janez Pavel n. je preživel svoj drugi dan v Afriki na severu Toga. Z letalom je iz Lomeja, kamor je prispel v četrtek, odletel v Niamtougou, nakar je nadaljeval pot do kraja Pya, kjer ima togovski predsednik Gnassingbe Eyadema svojo rezidenco, nato je daroval mašo na odprtem v bližnjem mestecu Kara, med katero je posvetil 11 duhovnikov, pod večer pa je obiskal Togbui Ave, sveti gozd ob jezeru Togo.
Čeprav je po veri protestant, je general Eyadema, ki je na oblasti od leta 1967, že v četrtek zelo prijazno sprejel papeža, se udeležil katoliških obredov in isto ukazal storiti vsem predstavnikom oblasti v državi. Janez Pavel U. se je včeraj pogovarjal s togovskim predsednikom o delovanju katoliške Cerkve na vzgojnem in širše družbenem področju. Poudaril je, da je »Cerkvi tuja posvetna tekmovalnost« in da »kdor živi pristno vero, v povečani meri opravlja svoje družinske, družbene in skupnostne dolžnosti ter odgovornosti«. Gre za pomenljivo trditev na kontinentu, na katerem so vse bolj dovzetni, za ohranitev in razvoj svojih kulturnih posebnosti.
Posebnosti afriškega oz. togovskega katolicizma so prišle do izraza pri bogoslužju v Kari, Papežu so najprej ponudili bučo polno vode, iz katere je moral od-piti požirek, ostalo pa razliti na tla v znak združitve v veselju s pokojnimi predniki in z »materjo Zemljo«. Tudi obred mašniškega posvečenja je v Togu prevzel marsikateri element krajevnih običajev, saj je spominjal na obredno sprejemanje mladine med odrasle.
Povsod so papeža spicele množice z glasbo, petjem in plesom, s katerimi so Togovci navajeni izražati svoja občutja, v tem primeru občutje radosti. Ti prijetni prizori, ki so skoraj povsod spremljali papežev obisk, pa niso povsem zakrili revnega vsakdana te dežele, niti Janezu Pavlu U. : med potjo je nepričakovano dal ustaviti avtomobil in obiskal bedno kočo v vasi ob cesti.
Danes bo papež prispel na Slonokoščeno obalo, medtem pa zbuja pozornost dejstvo, da je bil v zboru diplo-- matov, so ga pozdravili v Togu, tudi kitajski predstavnik. Nekateri že govore, da gre za prvi znak »odjuge« med Vatikanom in LR Kitajsko.
V Jugoslaviji pripravljeni na veliki vodni val Donave
NOVI SAD — Iz zgornjega toka Donave se približuje velik vodni vA ki bo v Jugoslavijo prišel med 17. in 19. avgustom. To je izjavil glavni vodfl za obrambo pred poplavami Vladimir Gregorovič in dodal, da ta val f*0, staja na območju, kjer se reka Inn zliva v Donavo, in na katerem so piei dnevi zabeležili obilne padavine.
Donavski val v Avstriji je v 24 urah povečal gladino vode za okoli 2$ centimetrov. »Mi bomo na ta val pripravljeni,« je dejal Gregorovič. &0' rito Donave lahko zdaj zaradi relativno nizke gladine reke sprejme velik" količine vode. Val, ki prihaja, verjetno ne bo prinesel višje gladine kw 350 centimetrov od sedanje. Pri tem ne smemo pozabiti, da so v minuW 20 letih od velike poplave na Donavi leta 1966 na celotnem območju V°k vođine Donavo opasali z visokimi nasipi, (dd)
□ KOČANI — Velika suša na območju Kočanov, kjer so največja riie^ . polja v Jugoslaviji grozi, da bo občutno zmanjšala pridelek riža, ki * posejan na 6.300 hektarih. Reke, ki polnijo akumulacijo Kalimanci, že zdav' naj nimajo več vode. Na tem območju še vedno ni deževalo. Ta akunffll3; cija je popolnoma prazna, riževa polja pa zdaj namakajo s pretočni®11 vodami, vendar je stanje zelo kritično. Če v prihodnjih desetih dneh ne W , deževalo, bodo riževi poganjki popolnoma uničeni na večjem delu P011 v tej občini, pravi kmetijski strokovnjaki, (dd)
Craxi: Treba je podpreti razvoj Latinske Amerike
Kompasovo »Malo misto« na Braču nova oblika turistične ponudbe
RIM — Po včerajšnjem sestanku z najožjimi sodelavci o vprašanju zadolženosti Latinske Amerike je predsednik vlade Craxi izjavil, da Castrov poziv k nesipoštovanju obveznosti nasproti upnikom ni nobena novost in da lahko samo še upočasni rešitev problema. Ta je po njegovem mogoča le z aktivnim in tvornim pristopom industrializiranih držav, ki ga narekujeta politična solidarnost (kot opora gibanju za demokratizacijo podceline) in gospodarska soodvisnost Severa in Juga (bogatih in revnih).
Latinska Amerika dolguje Zahodu okrog 380 milijard dolarjev, od tega približno 2,3 milijarde Italiji, ki že dalj časa sodeluje pri iskanju mehanizmov za ublažitev latinsko-ame-riške finančne krize, je dejal Craxi in nato navedel četvero smernic, po katerih se namerava v bodoče ravnati rimska vlada. V prvi vrsti si
bo prizadevala, da se politika gospodarske sanacije, ki jo zbor upnikov zahteva od zadolženih držav uskladi z njihovimi razvojnimi potrebami: dolžnik lahko upniku vrne posojilo samo, če mu slednji omogoči večjo proizvodnjo in večji izvoz, a v ta namen bi marala Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad tesneje sodelovati.
*-■ Craxijeva vlada bo dalje predlagala splošno povečanje kapitala pri Svetovni banki, revizijo dotacij, s katerimi razpolaga Mednarodna a-gencija za razvoj (IDA), izpopolnitev mehanizmov za reprogramiranje dolgov ob upoštevanju specifičnosti posameznih primerov, znižanje mednarodnih obrestnih mer in raztegnitev svetovne trgovine v korist zadolženih. Predsednik vlade je nazadnje poudaril potrebo, da se ves industrializirani svet zavzame za odstranitev dejavnikov, ki zavirajo gospodarski napredek držav v razvoju.
SUTIVAN NA BRAČU — Največja novost v letošnji turistični sezoni, ki je skorajda v celoti obrnjena deviznim gostom, je prišla iz turistične organizacije Kompas in je. namenjena jugoslovanskim turistom. V Kompasu so namreč uresničili že nekaj časa staro zamisel o »klubskem« počitnikovanju, seveda na naš račun.
V mestecu Sutivan na otoku Braču, ki nima velikih turističnih objektov so zakupili precejšnje število zasebnih sob, kot tudi Kavanjinove dvore, veliko staro in lepo poslopje z velikim vrtom, ki stoji ob samem pomolu. Počitniški klub so poimenovali po nekoč priljubljeni televizijski seriji »Malo misto« (mesto) znanega splitskega novinarja Miljenka Smoja.
Večji del bivanja skupin, ki prihajajo bodisi z vlakom bodisi z letalom do Splita, potem s hidrogliserji do Brača, poteka ravno v Kavanjinovih dvorih kjer so recepcija, delno pokrita vrtna restavracija in prostori za rekrecijo, možnost izposoje koles, bugijev, majhnih motorjev, igranje namiznega tenisa, gledanje televizije.
Gostje lahko igrajo tenis, si izposojajo surfe, največja novost in zanimivost pa je prav gotovo otroški vrtec, kjer se otroci lahko sprostijo in »odpočijejo« od staršev. Na voljo je tudi nekaj izletov po in okrog otoka, s katerimi so bili gostje zelo zadovoljni. Vsak
večer pa je na vrtu glasba, ki jo popestrijo z družabni^ igrami, nastopi folklornih skupin ali znanih pevcev.
Dobra polovica sezone je mimo in to je že čas, ^ lahko naredijo nekakšno inventuro tega svojega pian1' skega dela.
Nedvomno je za vso pohvalo sama zamisel. K0®1 pasova zelo mlada ekipa v Malem mistu je prizadevni; prijazna in pripravljena ustreči vsem. Tudi sam Sutt. van je lepo dalmatinsko mestece s čistim morjem in V'' jaznimi domačini, izvenpenzionske storitve pa niso dm ge kot recimo v bolj znanih centrih. Možnosti za bavo in rekreacijo je na pretek.
Žal, škripa pa pri morda najbolj občutljivem k0fc^g lurističnega stroja, pri prehrani. Kuhinja in obč05!1 tudi postrežba, s katerima upravlja supetarska Qos'1.: ska organizacija »Jadran«, kakovostno ter organiza^ sko ne ustrezata zahtevam gostov sicer razprodan^ Malega mista. Podobno je s sobami, ki so sicer B K tegorije a so med njimi precejšnje razlike. Vse to , opozorilni znaki Kompasu, da do naslednje sezone & pravi pomanjkljivosti, saj bi bilo zares škoda, da bi . privlačna oblika letovanja hitro končala namesto, bi odpirali nova podobna Mala mista.
ZORAN SENKOVIČ

Fantastična predsezonska kolekcija modelov 85/86 v poletni predprodaji
s 30 o/o POPUSTA
Sedaj je sezona za prave nakupe: kupi sedaj, plačal boš novembra.
Ne odlašaj! To je zanesljiva naložba.
NOVELLA PELLICCERIA
te pričakuje:
TRST - UL. PALESTRINA 10
Varese, Ul. Cavour 3 — Como, Drev. Masla 61 — Monza, Ul. Italia 50
V
V prvem letošnjem polletju
V izolski ladjedelnici imajo še precej dela
IZOLA '— Dok izolske ladjedelnice 2. oktober je v letošnjem letu stalno 2aseden. V prvem polletju so ladjedelci opravili 12 večjih in 32 manjših po-Pravil, po pogodbah, ki so jih že sklenili z domačimi in tujimi ladjarji, bodo rHnotne zmogljivosti do konca leta zasedene.
»Stalna zasedenost doka se pozna tudi v poslovnih rezultatih. Celotni Prihodek se je v letošnjem polletju v primerjavi z lanskim povečal kar za
odstotkov, vendar so se za toliko povečala tudi porabljena sredstva, kar Sre predvsem na račun dragih reprodukcijskih materialov. Kljub temu je dohodek za 113 odstotkov večji kot v lanskem prvem polletju.
. S popravili tujih ladij smo letos zaslužili pol milijona »zelenih« in dva 'Phijona klirinških dolarjev, pravi direktor Jože Lenček.
Z zboljšanjem materialnega položaja delavcev in sprejemom beneficirane dobe za vse delavce, ki delajo na doku (v sosednji Hrvaški je benefi-cirana doba ladjedelcem priznana že precej časa), so v 2. oktobru uspeli Pfeseči krizo po kvalificiranih kadrih, ki se je kazala v pomanjkanju ladijskih mehanikov, varilcev in monterjev.
Kljub razmeroma dobremu poslovanju pa izolska ladjedelnica ne bo dvig-Pila storilnosti, če ne bo posodabljala in dopolnjevala ojjreme. Ladjedelnici hamreč primanjkuje dvigal, prepotrebna je nabava najmanj dveh delovnih r^hiov, urediti pa bi morali vsaj dva priveza za ladje.
Nabava drage opreme pa teče zelo počasi, ker za to ladjedelnica ne Pobi ustreznih posojil.
IZTOK UMER
V suhozemnem terminalu pri Fernetičih bodo pretovorili 160 tisoč ton blaga
SEŽANA — Letos bodo v suhozem-nem terminalu pri Fernetičih pretovorili vsega okrog 160 tisoč ton blaga. Promet v avgustovskih dneh je rekorden, saj v tej mali luki na kopnem dnevno pretovorijo tudi okrog 1350 ton blaga. Skladišča v sežanskem suhozemnem terminalu so polna, in prav zaradi velike stiske s prostorom so se odločili, da še letos zgradijo novo, pokrito skladišče s 3 tisoč kv. metri površine ter nadstrešnico s 1.500 kv. metri površine.
Naložba za nove objekte je ocenjena na 130 milijonov dinarjev, skladiščne površine v terminalu pa se bodo tako povečale na nekaj več kot 21 tisoč kv. metrov pokritih površin. Glede* na porast prometa, ki gre prek Italije v Jugoslavijo in na Bližnji Vzhod oziroma v druge smeri, bi morali v prihodnjem letu v sežanskem terminalu zgraditi vsaj še 6 tisoč kv. metrov skladiščnih površin.
D. GRČA
Drago Mislej, popularni Mef, o svojem ustvarjalnem delu
»V glasbi pridobim novo dimenzijo«
KOPER — Poletje je čas počitnic, sonca, morja in j^kaj ne tudi lepe popevke, lepe pesmi. Pa sem si re-^a. zakaj ne bi spregovorili o enem tistih, ki takšne Popevke na primer piše. Ki piše lepa in uspešna bese-oila, ki jih nato tudi večkrat uglasbi in ki jih s svojo skupino tudi prepeva?
No, naj takoj povem njegovo ime, to je Drago Mi-^ej, ali kot ga vsi bolje poznajo Mef. Poznajo ga na koprskem, kjer živi, poznamo ga pa tudi v zamejstvu, SaJ je kar precej časa vodil na koprski televiziji oddajo *°dprta meja«.
, Naš Mef ima namreč kup poklicev. Nekaj takih za P°bi, nekaj pa takih, ki jih z vso resnostjo opravlja. I arria sem ga spoznala pred tolikimi leti, bilo je okrog 1970, kot novinarskega praktikanta na radiu Ko-P*-'1'- Doma je iz Postojne, študiral pa je novinarstvo ter J0 bil štipendist prav koprske radijske postaje. In tako tu začel s tem delom, ki ga je po opravljenem študiju nadaljeval še kaka štiri leta, nato pa se- je preselil na koprsko televizijo tudi kot. novinar. Nato pa je postal Odgovorni urednik televizije. Sedaj je že dve leti na po-‘‘«čnem delu — v Kopru je sekretar obalne konference
nZDL.
»Mef kar tako na kratko sem opravila tvoj življenje-ris, ki pa je bolj pester in bogat, saj si tudi pesnik, gla-, enik, pevec vodja glasbene skupine, pa še z nogome-Um se ukvarjaš«.
»Ja včasih sem se s tom bolj temeljito, sedaj pa za “ ni časa. Lahko pa ti povem, da je moja prva pesmi-a za popevko »Če si moja« nastala prav na radiu Ko-*Tr- Napisala sva jo skupno s kolegom Zoranom Debelakom. Naslov popevki, s katero je tedaj domača gla-hena skupina Prizma doživela tudi lep uspeh pa je bil Ce si moja«. Tedaj je bila to ena redkih popevk, ki šo astale na Primorskem in glasbenih skupin ni bilo to-
t kot jih je danes. Tako popularna je postala, da se d;
1**^0 nate, da vsi vedo čigava si.«
. »Si potem s to skupino še sodeloval, saj si imel z 1° kar vrsto uspehov?«
»Osem let smo skupaj delali. Avtor glasbe za moje vestni je bil Danilo Kocjančič, ki je bil pred tem član "ripine Kamaleoni. Z njim sva se prav dobro ujela in j {Pravila skupno kakih 30 popevk. Če se ne motim smo lu i *5ar osern festivalskih nagrad in sicer na festiva-„ ®i°venske popevke v Ljubljani, pa v Opatiji, v Za-eo,u in v Portorožu, ter smo posneli tudi dve LP plošči.« ^ »Zadnjo nagrado pa si prejel na večeru »Melodije Da in sonca«, ki je bil v juliju v Portorožu.« v ®Tu sem sodeloval s skupino Bazar, prav tako iz 0jJ?ra- Popevka »Dober dan« pa je prejela prvo nagrado 'instva in prvo nagrado žirije za tekst.«
»In o čem govori ta tvoja nova uspešnica?«
»O občutkih mladega turista, ko se zjutraj prebuja
danes spomnim njenega refrena: »Udaril bom štem-
V Piranu prenovili ribarnico
PIRAN — Izolski Drogin Tozd Riba je s torkom začel prodajati ribe v Piranu v prenovljeni ribarnici na Kidričevem nabrežju. Prenove so se lotili, ker ribarnica ni izpolnjevala zahtevnih pogojev inšpekcije. Riba je nabavila novo hladilno opremo, zamenjali so inštalacije in uredili prostor za odkup rib od zasebnih ribičev. Ribe bodo prodajali na treh novih kamnitih mizah. Prenova je izolski Tozd Riba stala nekaj več kot sedem milijonov dinarjev. V Piranu je v prvih letošnjih šestih mesecih izolska Riba, ki je v ribarnico zasilno preuredila prodajalno Nanosa ob tržnici, prodala okoli 58 ton rib. (I. U.)
v hotelski sobi še ves zaspan in utrujen od veselo preživele noči in premišlja, če bi ostal ali ne in med Um takole zapoje: »Dober dan še pijan, na okrog razmetan, ko se veter podi čez prve luči.«
»Mef, pišeš tudi pesmi, ali samo tekste za popevke?«
»Mislim, da pri pisanju tekstov za glasbo pridobim novo dimenzijo. Zame ima vsaka pesem svoj ritem, svojo barvo, je lahko topla, hladna, vsaka pa ima svojo melodijo. Potem mi je ni težko napisati.«
»Začel si s skupino Prizma, sodeluješ pri skupini Bazar, vem pa da imaš tudi svojo skupino, kjer tudi poješ in pišeš, kot pravijo, tudi svoje najlepše pesmi.«
»Deseti brat« smo jo imenovali, obstaja pa že kakih pet let. Šest nas je v tej skupim in če ti povem, kdo jo sestavlja, se boš nasmejala. Eden od članov je kirurg, drugi planer, tretji delavec Tomosovega inštituta, četrti upravitelj računalnikov v Mehanotehni, peti učitelj, sam sem sedaj politik. Prav dob.ro se razumemo in glasba nam je po vsakdanjem delu pravi oddih.«
»In kakšno glasbo igrate?«
»Lahko bi jo imenovali rock glasbo, s socialno vsebino. Imamo kar precej poslušalcev in občudovalcev, če lahko tako rečem. Lahko bi delali še več, a nočemo pretiravati, če nas kam povabijo, potem skušamo pripraviti res tak večer, da ostane vsem v lepem spominu. Sedaj pripravljamo ploščo z 12 popevkami, ki bo izšla pri neki tvrdki v Mestrah, verjetno že septembra. Imamo pa tudi kaseto z našimi popevkami, ki jih zelo pogosto vrtijo na Radiu Ljubljana, pa tudi Radiu Opčine in še na drugih italijanskih zasebnih postajah. To pomlad je naša skupina nastopila tudi v gledališču Cristallo v Trstu z drugimi italijanskimi skupinami, in pomisli, da nam je celo II Piccolo napisal zelo dobro kritiko.«
»Mef si pevec, glasbenik, pesnik, novinar, politik in še nogometaš. Kaj ti od vsega tega najbolj ugaja? Kaj najraje delaš?«
»Rad delam tisto, kjer lahko delo začnem in tudi končam. To je lahko na primer pesem, lahko je tudi članek in dobra odigrana tekma. Ne uživam v stvareh, kjer je potrebna potrpežljivost in kjer dolgo delaš brez vidnih rezultatov. Čez približno dve leti se bom zopet vrnil v novinarstvo in potem hočem delati resnično kot novinar. Ne vem zakaj bi moral svojo energijo trošiti zato, da pripravljam druge, da delajo, sam s seboj pa sem pri vsem tem nezadovoljen.«
»Si že bil kaj na počitnicah?«
»Nekaj že, če lahko to počitnice imenujem. V hiši sem imel kar okrog 15 gostov, samih prijateljev, saj je bilo veselo in prijetno, spočil pa se seveda nisem. Rad pa imam prijatelje, rad kaj zapojem.«
»Torej boš še napisal kakšno lepo pesem?«
»Upam...«
NEVA LUKEŠ
DEŽELNA DIREKCIJA ZA TRGOVINO IN TURIZEM
PREVERJANJE SPOSOBNOSTI ZA PRIPUSTITEV NA TEČAJE ZA POKLICNE UČITELJE SMUČANJA
23. in 24. septembra bo na Marmoladi (Belluno) preverjanje sposobnosti kandidatov za pripustitev na tečaje za poklicne učitelje smučanja za alpske discipline in tek na smučeh, kot predvideva deželni zakon št. 20, z dne 15.6.1984.
Na preverjanju lahko sodelujejo italijanski državljani ali državljani držav EGS, ki bodo do 31.12.1985 dopolnili 18 let.
Prošnje na z zakonom predvidenem papirju (carta legale) morajo biti oddane na deželno direkcijo za trgovino in turizem v Trstu, Ulica sv. Frančiška 37, najkasneje do 14. septembra 1985. V prošnji morajo kandidati navesti svoje ime, priimek, naslov, telefonsko številko in na lastno odgovornost izjaviti, da:
a)	uživajo državljanske in politične pravice;
b)	so italijanski državljani ali državljani ene od držav EGS;
c)	imajo dplomp nižje srednje šole oz. da so končali osnovno šolo,
če so rojeni pred letom 1948;
d)	niso bili obsojeni za kazniva dejanja.
K prošnji je treba priložiti rojstni list. zdravniško potrdilo o fizični sposobnosti za smučanje in opravljanje poklica smučarskega učitelja. Zdravniško potrdilo ne sme biti izdano več kot tri mesece pred vložitvijo prošnje.
Tečaj za poklicne učitelje smučanja bo organiziran za najmanj 10 oz. največ 50 tečajnikov. Če bo na preverjanju sposobnosti ugotovljeno, da je več kot 50 kandidatov primernih za pripustitev na tečaj, bodo kandidate določili na podlagi vrstnega reda vlaganja prošenj na natečaj.
Ura in točen kraj preverjanja bosta sporočena neposredno vsakemu kandidatu posebej.
Za podrobnejše informacije se zainteresirani lahko obrnejo na: Deželno direkcijo za trgovino in turizem — Trst — tel. 040-7705332 Deželno združenje učiteljev smučanja Furlanije-Julijske krajine
Trbiž — tel. 0428/2547 Tolmeč — tel. 0433/40925
AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA DEŽELNA DIREKCIJA ZA JAVNA DELA
SLUŽBA ZA STANOVANJSKO GRADNJO
OBVESTILO
S sklepom deželnega odbora št. 3700 z dne 24. julija 1985 je bil odobren natečaj za dodelitev prispevkov za programe konvencio-nirane gradnje, odgovarjajoče prošnje, tabele, kriterije in način točkovanja posameznih dejavnikov in programov.
Natečaj zadeva dodelitev ugodnejših posojil za nove gradnje in obnovo po pogojih konvencionirane gradnje gradbenim zadrugam in podjetjem s financiranjem v skladu z zakonom št. 457/78 (V. dveletje).
Obrazce za prošnje, tabele in navodila za izpolnjevanje lahko dvignete na naslednjih pokrajinskih direkcijah za javna dela Gorica — Korzo Italia 205 PORDENON — Korzo Garibaldi 66 TRST — Ulica sv. Frančiška 37 VIDEM — Ulica Uccellis 6
Rok za oddajo prošenj na deželno direkcijo za javna dela (Nabrežje Nazario Sauro št. 8 v Trstu) zapade nepreklicno 30. septembra 1985 ob 17. uri.
ODBORNIK ZA JAVNA DELA arh. Adriano BOMBEN
MIŠKO KRANJEC
Povest o dobrih ljudeh
73.
k To ju je nekoliko potolažilo in še preden je re-od > oaj mu oprostita, sta že pozabila in Jožef se je J°čil, da takoj načne stvar glede tistega čudnega Zaflar'a, ki je ostal na njegovem ležišču. Stopil je irt k Grinji in vzel iz nje v cunjico zaviti tisočak Sa ponudil Petru rekoč:
kj. "Ko si tako pobegnil od nas, si kakorkoli že zgu-na svojem ležišču ta tisočak. Zato sem ga shranil, ^Prav ujg je obhajala skrb. Ker človek nikdar ne he' i^- ne	kdo in ga ne 'odnese, ali pa se ga
Pn	miši, ki, kolikor vem, rade razgrizejo papir,
sebno še, če je denar.«
žef Peter je začudeno pogledal tisočak, potem pa Jo-a’ bil je presenečen in je to tudi povedal: ej "Kaj ste se res namenili, da se pošalite z revnim vekom, ki ni nikdar nikomur storil nič hudega?« Ul "Ne,« je odvrnil Jožef, »star sem, za take šale ho ain veselja in vračam samo to, kar je izgublje-’ ®nemu, ki je izgubil.«
čl*,. eter je bil še vedno presenečen ter je z začu-etbem rekel:
«Se vedno se mi to zdi grda šala, ki vam je ne
bom štel v zlo, ker vem, da ste dobri ljudje. Moram vam povedati, da bi me sicer .veselilo, če bi imel tisočak, ali resnica je, da ga svoj živi dan nisem imel v rokah, zlasti pa ne novega,, kot je ta. In kako naj bi ga imel? Saj sem revež, ki si z delom služi svoj kruh in bi bil zadovoljen, če bi si mogel kaj prihraniti. Zaslužim pa samo za kruh, za obleko in da si kdaj pa kdaj kupim kako cigareto. Poleg tega pa nisem imel nikdar namena, da bi spravljal mnogo denarja, ker nimam na svetu nikogar, da bi mu ga podaril.«
Spet se je nasmehnil, ne da bi se dotaknil denarja. Jožefu se je nagubalo čelo, nezaupljivo je pogledal tujca, stisnil ustnice, nato pa le rekel:
»Dobro se spominjam, da si spal na tej klopi. Ana ti je pregrnila prt, pod glavo pa ti je dala blazino, ker kaj drugega nisva imela, da bi ti bila napravila mehkejše ležišče, niti ti nisva imela kaj ponuditi, s čimer bi se bil pokril.«
»Bilo je res tako.«
»Zjutraj me je Ana prebudila, ker se ji je po stari navadi nekaj sanjalo in mi rekla, da si odšel. Ko sem pogledal pri luči, sem dognal, da je res tako. Ko pa sem pogledal nekoliko bliže, sem videl na ležišču papir. Vzel sem ga v roke in se začudil: bil je ta tisočak. Prepričan sem bil, da si ga ti kakorkoli izgubil, ker midva pač nimava tisočakov, da bi se kotalili po sobi. Iz tistih dinarjev, ki jih včasih še premoreva, pa tudi ni pognal tisočak. Saj taki
čudeži se ne gode, ker nisem nikjer bral niti slišal o čem podobnem. In zdaj se moram vprašati, od kod in kako je prišel ta denar k hiši?«
»Resnica je,« je dejal Peter, »da se take vrste čudeži še niso dogajali, da bi namreč denar rasel, temveč si ga mora človek v potu svojega obraza zaslužiti, kar sam dobro vem ■ in kar ni neznano tudi vam, kolikor vas poznam. — Loteva pa se me velika radovednost ob pogledu na ta tisočak, kako naj si razjasnim to nadvse čudno uganko. Lahko s,te prepričani, da bi bil prišel po denar, če bi bil moj. Saj revež še dinar, ki ga izgubi, težko pozabi, ne pa da bi zanemaril iskanje tisočaka, ki ga je vsej al. Ker me n) bilo toliko časa in ga v svojem težkem življenju nisem prav nič pogrešal, je to več ko zadosten dokaz, da ni moj. Še bolj čudna postane stvar, ko tudi sama trdita, da ni vajin. Do smrti si bom razbijal glavo s tem, pri čemer me niti malo ne bo obšla misel, zakaj nisem rekel, da je moj. Saj bi to prav lahko storil, kakor vidite, in bi si tako na lahek način opomogel. — Mnenja pa sem, da je denar vsekakor vajin pa bodi, da je prišel ali res na čudežen ali pa na vsakdanji način v vajino hišo. Našel se je namreč pri vama in ker se doslej ni nihče zglasil in poprosil zanj, ga lahko brez skrbi porabita zase. Ker ni niti ukraden niti kakorkoli drugače nepošteno pridobljen, se ni bati, da bi vama prinesel nesrečo; prej bo rodil, blagoslov, ker sta imela dober in plemenit namen, da bi ga vrnila onemu, čigar je.
Medtem ko se .odstotek slovenskih prvošolčkov veča
Padec vpisov v prve razrede italijanskih šol
»Katastrofalno redčenje italijanskih prvih razredov« — tako smo julija 1983 naslovih članek o vpisih otrok v prve razrede italijanskih osnovnih šol na Tržaškem. Podatki, ki smo jih zbrah na tržaškem šolskem skrbništvu ob koncu julijskih vpisov potrjujejo, da je ta skorajda apokaliptični naslov po dveh letih še vedno nadvse aktualen.
Julija letos se je v prve razrede italijanskih državnih osnovnih šol na Tržaškem vpisalo skupno 1375 otrok, medtem ko je premogla italijanska osnovna šola v šolskem letu 1984-85 1651 prvošolčkov. Že ta podatek je nadvse osupljiv. V enem samem letu se je vpis v prve razrede zmanjšal za kar 276 enot ali v odstotkih za 16,7 odstotka. Glavni vzrok za tolikšen upad tiči gotovo v občutnem demografskem padcu, ki ga beležimo v tržaški pokrajini že vsa zadnja leta in o čemer smo tudi podrobneje poročali včeraj.
Podatki o letošnjem poraznem vpisu italijanskih prvošolčkov (zgodovinski minimum) pa postanejo še klavmejši, če jih primerjamo s številom vpisanih v prve razrede v prejšnjih letih.
V šolskem letu 1971-72 (pred 14 leti) se je prvič vpisalo v italijanske os-
novne šole 3.339 prvošolčkov, v šolskem letu 1975-76 (pred desetimi leti) jih je bilo že le 2834. V zadnjih desetih letih je torej italijanska osnovna šola »izgubila« kar 1459 prvošolčkov, to je 51,5 odstotka populacije, ki je oktobra 1975 prvič prestopila prag italijanskih osnovnih šol.
Ta skokovit padec se je nato nadaljeval še vsa ta leta. Tako se je na primer v šolskem letu 1978 79 vpisalo v italijanske prve razrede 2796 otrok. Dve leti kasneje jih je bilo 2.415. To so bili tisti prvošolčki, id so se v lanskem šolskem letu (1984-1985) prebili do petega razreda in po opravljenem zaključnem izpitu dokončali osnovno šolo.
Ta podatek je tudi pomenljiv. Opozarja nas namreč na razliko med u-čenci, ki so junija lani zapustili italijanske osnovne šole, in novimi vpisi. Razlika je občutna: v novem šolskem letu bo obiskovalo 58 italijanskih osnovni šol na Tržaškem kar 1.040 učencev manj kot lani. V lanskem šolskem letu je obiskovalo italijanske osnovne šole skupno 9.967 otrok, letos jih bo 8.927.
Doslej ni še znano koliko prvih razredov bo delovalo v novem šolskem letu na italijanskih osnovnih šolah, saj morajo pristojni organi šele po-
razdeliti novovpisane otroke po razredih. Tolikšen upad pa bo gotovo vplival tudi na zmanjšanje števila razredov. Ob približno istem zmanjšanju števila prvošolčkov med šolskima letoma 1982-83 in 1983-84 (takrat se je v prve razrede vpisalo 290 otrok manj kot leto prej) so italijanske šole »izgubile« kar deset prvih razredov, iz česar gre sklepati, da bo tudi letos italijanska šola prikrajšana za približno tolikšno število prvih razredov.
Ob takih podatkih postane seveda tudi zanimiva primerjava z vpisi v prve razrede slovenskih osnovnih šol na Tržaškem. Že sredi julija smo poročali o vpisih naših prvošolčkov. Letošnji vpisi so bili zadovoljivi, saj se je v naše prve razrede vpisalo 177 otrok, to je 12 več kot lani. ‘V luči katastrofalnih vpisov v prve razrede italijanskih osnovnih šol je ta podatek nadvse spodbuden.
Spodbudni pa so tudi podatki o odstotku slovenskih prvošolčkov v primerjavi s celotno populacijo prvih razredov osnovnih šol na Tržaškem (slovenskih in italijanskih). Pred desetimi leti (v šolskem letu 1975-76) je bilo na Tržaškem skupno 3.111 prvošolčkov, od katerih jih je 2.834
obiskovalo italijanske šole, 277 pa slovenske. Slovenske šole je torej o biskovalo 8,9 odstotka vseh prvošolčkov.
V šolskem letu 1983-84 se je to povprečje dvignilo na 10,5 odstotka (od skupnih 1875 prvošolčkov jih je sedelo 1677 v italijanskih šolah, 198 pa v ilovenskih) ; na podlagi sedanjih vpisov pa se bo v novem šolskem letu 1985-86 delež slovenskih prvošolčkov povzpel na 11,4 odstotka (skupna bo obiskovalo prve razrede 1552 otrok, 1375 se bo učilo v italijanskih šolah, 177 pa v slovenskih).
Ob padanju absolutnega števila vpisov v prve razrede je porast odstotka slovenskih prvošolčkov nadvse razveseljiv. Ob tem bi bilo zanimivo tečno raziskati vzroke, ki so botrovali temu povprečnemu porastu. Po nekaterih domnevah kaže, da nam je uspelo nekoliko ublažiti padec vpisov v prve razrede s prilivom otrok iz mešanih zakonov v slovenske šole. Te hipoteze bi morah vsekakor preveriti, in če bodo raziskave potrdile te d(>-mneve, pomeni, da bomo morah vprašanju mešanih zakonov in vpisom otrok iz mešanih zakonov v slovenske šole posvetiti še vehko pozornost.
Piccola niti jutri ne bo v kioskih
Dnevnik il Piccolo že tretji dan P izšel, po napovedi novinarjev pa n® bo niti jutri. Po štiridnevni stavki bodo časnikarji spet poprijeli za delo jutri, tako da bo časopis ponovn® v kioskih šele v ponedeljek. Skupščina časnikarjev se je v sredo popoldne odločila za tako ostro protestno akcijo, potem ko so njeni predstavnik* I na srečanju z lastništvom spoznali. ; da so njihove zahteve po novi dodatni pogodbi in ugodnostih za kulturno ter strokovno izpopolnjevanje padlo na neplodna tla. Lastništvo vztraja pri svojih protipredlogih in zaenkra*' nič ne kaže, da misli popustiti, časnikarji Piccola bodo delah v nedelj0, v ponedeljek pa se bodo ponovno sestali in preverih bodoče akcije.
Dogovor o pretoku pristaniških delavcev
Med generalno direkcijo Pristaniške ! ustanove, Pristaniško kompanijo i*1 sindikalnimi organizacijami CGIL-CISL in UIL je prišlo do dogovora o pretoku delavcev iz enega oddelka v drugega takrat, ko je največ dela-
Ta dogovor zajema žerjavovodje ia premikače vagonov. Zaenkrat je v ta sporazum vključeno 70 delavcev (’*' žerjavovodij in 30 premikačev vagonov), ki so ,že opravih tudi poseben izpopolnjevalni tečaj.
Za vse, ki se ukvarjajo s kmetijslvom
Obvezna davčna številka IVA in vodenje knjigovodstva
Že od 1. januarja 1982 je v veljavi predsedniški odlok št. 897/80, ki predvideva obvezno številko IVA za vsa kmetijska posestva ne glede na višino letnega prometa, ki ga posamezno kmetijsko posestvo ustvari. Tako morajo kmetovalci ob vsakem izstavljenem računu poleg imena, priimka, naslova in davčne številke navesti tudi številko IVA.
Te številke so obvezne tudi za tiste kmetije, ki ne presegajo letnega prometa 10 milijonov lir in jim torej po zakonu ni potrebno voditi posebnega knjigovodstva in izpolnjevati vseh drugih zakonskih obveznosti v zvezi s tem. številko IVA mora posamezni kmetovalec posredovati svojim odjemalcem in dobaviteljem vsakokrat, ko za prodano ah kupljeno blago izstavi oziroma dobi račun. Druga obveznost, ki že obstaja, pa je ta, da mora kmetovalec vsak račun za prodajo ah nakup progresivno oštevilčiti in ga hraniti še deset let po njegovi izstavitvi.
Drugače pa je za tiste kmetovalce, katerih letni promet presega 10 milijonov lir. Ti so dolžni svoj promet prijaviti krajevnemu uradu IVA in svoje poslovanje redno knjigovodsko beležiti v posebne knjige IVA in izstavljati račune in spremne listine (bollo d’accompagnamento). Pri tem je treba poudariti, da so kmetje oproščeni davka na dodatno vrednost. To pomeni, da kmet državi ne bo plačal dolžnega davka IVA, čeprav bi to iz knjig na koncu leta izhajalo, prav tako pa država kmetu ne bo povrnila davka IVA. V bistvu je knjigovodstvo za kmetovalce le gola formalnost, saj kot vidimo, davka IVA ne plača, niti mu ni povrnjen.
Kmetje, ki vodijo knjigovodstvo, pa imajo pravico do povrnitve davka IVA v primerih, ko nabavijo razne stroje in druge pripomočke večjih vrednosti za kmetijsko dejavnost. V tem primeru lahko zaprosijo za povrnitev davka IVA in država jim bo te stroške povrnila.
V zvezi z vodenjem knjigovodstva je treba opozoriti naše kmetovalce, da resno jemljejo to zadevo in realno ocenijo svoj letni promet.. Slučajne kontrole finančne službe (na Goriškem so te. kontrole že dokaj pogoste) lahko namreč po zelo enostavnem postopku ocenijo letni promet posameznega kmetovalca, in danes bi težko našli kmeta, ki ima letni promet manjši od 10 milijonov lir in zato so praktično že vsi obvezni, da vodijo posebno knjigovodstvo IVA.
Pri tem pa lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da je za člane Kmečke zveze ta problem dobro rešen, saj ta organizacija v celoti opravlja knjigovodstvo za svoje člane in tudi izstavlja vse potrebne račune. Kmetje so dolžni le zapisovati dnevne iztržke, drugih. administrativnih skrbi pa nimajo in se zato lahko v celoti posvetijo kmetijski dejavnosti.
Objekt za vaške potrebe v Gabrovcu bo dograjen še pred koncem leta
Kdor se vozi mimo društvene gostilne v Gabrovcu je prav gotovo o-pazil, da so na zemljišču ob dvorišču že skoraj leto dni v teku dela za gradnjo objekta na odprtem. Zemljišče je last društvene gostilne, prostovoljni izvajalec del pa je vaška skupnost iz Gabrovca. S predsednikom vaškega »gradbenega odbora« Mariom Kraljem smo se pogovorih, za kakšen objekt pravzaprav gre.
»Gradimo cemetno ploščad dolgo 26 m in široko 16 m, ki bo služila za vsakovrstne vaške potrebe. Tako
bo začrtano košarkarsko igrišče, lahko se bodo odvijale tudi druge športne dejavnosti kot odbojka in kotalkanje, služilo bo tudi kot pomožno plesišče ob raznih prireditvah in sploh kot zbirališče za igranje otrok.«
»Kako se je porodila ta zamisel?«
»V vasi nimamo nobenega takega primernega prostora. Pred dvema letoma so' nekateri vaščani predlagali, da bi čisti dobiček pustnega plesa namenih za gradnjo tega objekta. V ta namen je vaška skupnost darovala tudi dobiček tradicionalnega
plesa zà »prvo majno«, ki smo 8a obnovili v zadnjih dveh letih. Taj1® je stekla ta pobuda. Večji del občanov se je odzval prostovoljnim o®" lovnim akcijam, svojo pomoč pa s° nam izkazah (in se jim tudi ja^0 zahvaljujem) občina Zgonik, ki 1® dala na razpolago razgrebalnik 111 nekaj materiala, finančno pa so P0-budo podprli gabrovska društvena g°' stilna, ŠK Kras ter Hranilnica 10 posojilnica z Opčin ter vaščani J” zbiranjem prispevkov. Zahvala P8 gre tudi izvedencu za pomoč pri sa jen ju drevja.«
»Prvotno se je šušljalo, da bo ^ objekt še večji?«
»Prva zamisel je res bila, da o zgradih ploščad za regularno r08j; metno igrišče. Nato pa smo zara. racionalnejše uporabe prostora zrrianj šah površino objekta.«	, . t
»Kdaj predvidevate, da bo °bJeK dograjen?«
»Drevje smo že posadih, po košmarenskih počitnicah pa bomo stavih cementno oblogo, namestili b^ mo klopi in poravnali zemljišče, vsakem primeru se bodo dela kope la pred koncem leta,« je zakljuc Kralj.
• Ob prisotnosti Edoarda Salz31!?’
vsedržavnega predsednika Urbanist1 nega zavoda, je deželni odsek F111, nije-Julijske krajine izvohl nov v dilni svet.
Kam po maturi? - Nekaj napotkov dijakom pred življenjsko izbiro
Izbirati je treba »... raje prižgati
z navdušenjem in optimizmom po načelu majhen plamen, kot preklinjati temo... «
Naj zadnji članek v seriji, ki smo jo posvetili problematiki univerzitetnega študija, posvetimo nekaterim tečajem, ki so namenjeni maturantom višjih srednjih šol, ki se ne nameravajo vpisati na univerzo. Takih izpopolnjevalnih tečajev je ogromno in se navadno vršijo v sklopu posameznih fakultet, kljub temu, da niso na univerzitetni ravni. Taki tečaji so ne samo zanimivi, ampak predstavljajo za marsikoga alternativo univerzitetnemu študiju in marsikdaj omogočijo posamezniku, ki je tečaj uspešno opravil, da sorazmerno zlahka najde stalno zaposhtev.
Tečaj za socialno psihiatrične asistente
Ta tečaj traja dve leti in je organiziran v sklopu medicinske fakultete. Vpis na te tečaje je omejen in predvideva le deset študentov letno. Tisti, ki se hočejo nanj vpisati, morajo imeti diplomo katerekoli višje srednje šole, v bistvu pa je predvideno, da kandidat prihaja iz šole za socialne delavce. Tečaj usposablja kandidate za pomoč umskih bolnikov pri njihovem vsakdanjem življenju. Tečaj za asistente oftalmologije
Oftalmologija je veda o očesu in o očesnih boleznih, tečaj pa je namenjen tistim, ki se zanimajo za proble-
matiko okulistike. V okviru tečaja se kandidati učijo o problemih motenj na očesu, o tehnikah diagnosticiranja teh motenj, o pred- in postope-rativni negi bolnikov, ki so prestah operacijo na očesu. Tisti, ki so o-pravili tak tečaj, se lahko zaposlijo kot pomočniki pri kakem optiku ah pa v bolnici v sklopu oddelka za o-kulistiko. Tečaj traja tri leta, je organiziran v okviru medicinske fakultete, vsako leto pa sprejmejo na ta tečaj le štiri študente. Vpis za ta tečaj pogojuje uspešno opravljena matura na kakšni višji srednji šoli.
Tečaj za tehnike
v biološkem laboratoriju
Tečaj usposablja kandidate za tehr
nika pri najrazličnejših analizah v laboratoriju, tehnika, ki je v pomoč biologu pri njegovih raziskavah in analizah. Tak tehnik se lahko zaposli v bolnici ah v kateremkoli drugem laboratoriju za biološko analizo. Tečaj traja dve leti, vpiše se lahko vsakdo, ki ima diplomo višje srednje šole, vsako leto pa sprejmejo raz-lično število kandidatov. Tudi ta tečaj spada v fakulteto za medicino.
Tečaj za specializirane
bolničarje
Ta tečaj traja tri leta in se vrši na šoli-za poklicne bolničarje »Asco-li«, ki ima svoj sedež v Ul. Stuparich št. 1. Tečaj traja tri leta, potreben je sprejemni izpit, je pa namenjen vsem, ki so uspešno opravih drugi letnik katerekoli višje srednje šole. Poklicni bolničarji imajo vrsto dobrih možnosti za zaposhtev: lahko delajo v bolnici kot tudi v vseh drugih znanstvenih ustanovah.
Naj ob tem še povemo, da imajo študenti, ki so uspešno opravih maturo, možnost, da se vpišejo na tečaj za tehnike radiologije in za tehnike fiziopatologije. Več informacij
o tem tečaju, ki traja tri leta, nudi tajništvo šole »Ascoli«.
Seznam teh tečajev bi bil lahko še vehko daljši in izčrpnejši: naj samo omenimo tečaje, ki jih organizira Slovenski deželni zavod za pokheno izobraževanje. Nekateri izmed teh (npr. tečaj za programerje računalnikov) je prav prikladen za letošnje maturante. A nam ni šlo za točen seznam najrazličnejših možnosti, ki se odpirajo maturantu in ki niso nujno povezane z univerzo; šlo nam je pač zato, da vzbudimo v maturantih zavest, da je možnosti za težji ah lažji, daljši ah krajši študij vehko, da se študij vsekakor vedno izplača in da imamo ob njem lahko tudi veliko veselja. Mimo problemov zaposlitve je najprej važno to, da se posameznik odloči za svojo pot z nekim navdušenjem, zagonom, veseljem do dela in, zakaj ne, tudi z'optimizmom. Samo tako bo lahko premagal težave, ki se bodo gotovo kdaj pojavile ob študiju, in bo zagrizeno iskal svoje mesto v družbi. Če tega ni, niti najbolj rožnatp perspektive ne morejo biti porok za uspeh. Obenem pa je važno, da se študent odloči za-
prt
vestno in da vsaj v zadovoljivi 1116 ve, kaj ga čaka. Zato bi vsem sV tovali, da obiščejo fakultete, da . pogovorijo s starejšimi študen ' skratka da prav hlastajo za vsako formacijo o študiju, ki so si ga ^ brah. Naj ob tem povemo še ^ nudi tajništvo vsake fakultete 1ŽC^ ne informacije o poteku samega s dija, vehko pa lahko študentje ^ jo tudi iz knjig, ki so jim narne J ne. Izmed vseh teh bi omenila knJ1^ Una scelta per 'università (Izbira^ univerzo), ki jo je sestavil G. toratti, izdala pa Liviana Fditri c 1985. Knjiga nudi točne in pod1"? : informacije ne samo o najrazhcr g ših fakultetah v Italiji, pač
vseh poklicnih in izobraževalnih
aturan
čajih, ki so na razpolago mau-^ tu. Samo vedenje o stvareh ornoSj utemeljeno izbiro, ki bo v bodoče ^ veselja. Naj tudi mi končam® s serijo o informacijah o univerz1 ^ stavkom, ki je nekakšen moto K n menjeni knjigi in ki ga je jj-Josef Ciger Hronsky: ». - ■ raJ®. jati žgati majhen plamen kot preknnj temo...«	_
MAJA LAPORNI*
Na osnovi vsakoletne raziskave računskega dvora
Ali ima tržaška občinska uprava fes previsoko število zaposlenih?
Tržaška občinska uprava ima preveč rlPoslenih uslužbencev v razmerju s eviloni prebivalstva! Ne gre za ne-^ ano poletno šalo ali za nepremišlje-0 'zjavo kakega političnega morali-,a’ ampak za uradno stališče račun-n eSa dvora, to je najvišjega držav-eSa telesa, ki nadzoruje vodenje dr-ymh financ in proračune krajevnih .Janov in ki je konec prejšnjega j!?na, kot vsako leto, izdal neke vr-e obračun letnega finančnega poslovanja državnih inštitucij. Iz te zajet-ž . PnWikacije izhaja, da imata tr-V ?in veronska občina (edini od ukih občin) preveč zaposlenih v zmerju s prebivalstvom in torej ^visoke stroške za osebje, ki jih bo ena prej ali slej uravnovesiti.
na blišče računskega dvora je samo sebi zelo zaskrbljujoče, v pričako-pradnih reakcij pa lahko že se-tee re^emo. da analiza funkcionarjev čin organa kar zadeva tržaško ob-mat’ S*°n’ 'c na èisto teoretskih in ematičnih osnovah, brez vsakršne-čin P?trd’lil v vsakdanji praksi. Ob-s|ea ,ma danes res skoraj 4500 zapo-pr ,1!1’ kar je verjetno v razmerju s ski ,!Valstvom v teoriji preveč, račun-sni„?vor Pa pozablja ali pa ni s tem
Sva TnanÌen’
pa
da ima tržaška u-režiji nekatere pomembne
družbene storitve, ki jih druge, vsaj večje italijanske občine nimajo. V mislih imamo predvsem občinske re-kreatorije in občinske otroške vrtce, ki zaposlujejo več kot 500 ljudi, torej verjetno tisti presežek, na katerega se zgraža računski dvor.
Opomini, ki prihajajo iz Rima, se nam zdijo neosnovani in iz trte izviti, tudi zato, ker je vsem znano, da smo v Trstu priča nasprotnemu pojavu, to se pravi že kroničnemu pomanjkanju osebja v nekaterih oddelkih in v nekaterih, tudi zelo pomembnih občinskih službah, kot je npr. smetarska. V sedanjih razmerah torej res ni videti problema v previsokemu številu uslužbencev, kvečjemu obratno, pač pa bi se morali tržaški občinski upravitelji resno soočati z (ne) organizacijo dela, ki hromi marsikatero občinsko storitev in tudi učinkovitost marsikaterega urada in oddelka, seveda na škodo občanov, (st)
Danes in jutri praznik v Križu
Na prireditvenem prostoru na Klancu v Križu se bo danes in jutri nadaljeval vaški praznik, ki ga prireja
domače športno društvo Vesna. Kioske bodo danes odprli otj 17. uri, uro kasneje pa bo turnir v briškoli, medtem ko bo zvečer ples z ansamblom Lojzeta Furlana. Jutri bodo kioske z domačo kapljico, z ribami in z drugimi dobrotami odprli že zjutraj, zvečer pa bo spet ples z ansamblom Lojzeta Furlana.
Na Opčinah razstava modnih kreatork
Z otvoritvijo razstave treh modnih kreatork, ki ustvarjajo svoje modele v znani slovenski tovarni pletenin Rašica pri Ljubljani, se je sinoči na Opčinah začel letošnji tradicionalni poletni praznik Tabor ’85, ki ga organizira SKD Tabor. V imenu društva je najprej goste pozdravila Magda Tavčar, o umetnicah, to je Kermaunerjem, Mandeljčevi in Selanovi, je nato spregovorila Metka Vrhunc, medtem ko je pozdrave v imenu tovarne Rašica prinesel Bogo Vrhunc.
Razstavo je izpopolnil še nastop čelista Edija Majarona. O pobudi bomo še poročali.
Priprave na Kraško ohcet
Repentabrska dekleta (na sliki) že teden dni marljivo pripravljajo papirnato cvetje za okrasitev slavolokov, ki jih bodo V naslednjih dneh postavili domači fantje v čast letošnji dvanajsti Kraški oheeti.
Predvčerajšnjim je odbor KD Kraški dom, ki deli organizacijske obveznosti z zadrugo Naš Kras in občino Repentabor, sklical pripravljalni sestanek za vse repentabrske občane. Nadvse spodbudna je bila skoro polnoštevilna udeležba domačih fantov, ki so se dogovorili za datum žaganja potrebnih borov in brinja. Nato so razpravljali o prevozu vola iz Ivanjega grada pri Komnu in o potrebnih opravilih priložnostnih balarjev. Obenem pa so določili, da bodo s postavljanjem slavolokov začeli teden dni prod poročnim slavjem. Ženske pa so se domenile, da se bodo v naslednjih tednih ponovno sestale ter si porazdelile funkcije za tradicionalno in še kar naporno kuhanje štrukljev.
V okviru Kraške oheeti bodo letos delovale štiri zasebne osmice, osmica ŠD Breg in KD Kraški dom. Slednje je sklenilo, da bo ves izkupiček letošnje osmice namenilo razširitvi koče Pod Rupo, ki ja last balinarske sekcije KD Kraški dom.
ALKOHOLIZEM - HUJŠE ZLO OD MAMIL
holuf^i. skoraj, da so za alko-i) ]ca. bistvene važnosti okoliščine, trej.. er*h je preživel obdobje med hm in peiim ietom starosti,« starà Claudio Poropat. »Če so ga v teh letih privadili na alko-
lah’knUu* v maniših količinah, je to oSip0 kavljica, ki je povzročila nizm otr°kovega tolerančnega meha-nosu*’ kar je občutno povečalo mož-za bodoči pojav alkoholizma, iniam pravljenju žensk - alkoholikov aik a mvadno opravka s »hišnim« pp ahzmom, to je žena prekomer-dovi6 Vctcžno med domačimi zi-teka' Medtem ko se mož navadno za-prj ninskim bratcem v gostilno, kaljah nastopi alkoholizem ne Vadr,, kasneje kot pri moških. Na-mertr,- 80 najbolj kritična obdobja: trok ■VZa’ oddaljitev odraslih o-da r.ln yd.ovstvo. Zanimivo je tudi.
spai tfkd1 pijač, ki so za njihov n'i'rnrp'Užbens) sprejemljivejše. Če čice .c ženska izpije kozarček gren-be iJe, takoj na dlani izgovor »sla-svei,,;.ave<<’ medtem ko ni bolj o-
»le W*™ od Piva' ■ ■
ruzlirrTh vam_ lahko pripovedoval o sledimltl zanimivostih, ki jih žarijo n ° klr.1 alkoholikih, ki se zdra-dr. pa našem oddelku,« je nadaljeval lahko °ToVat. »Pa še marsikomu bi Vr^magaU, pa kaj, ko nimamo jem „a' Seznam prosilcev za spreme kn a na8 odsek bi lahko dosegel zasUmT1^^0 dolžino pa vse bi bilo reč zJi' bolnik - alkoholik se nam-h k0 ° težko prijavi na zdravljenje Bori „ Sf za to odloči, mu gotovo ^°risu0 t no9ami. če odsek ne t>iz-silca 1 trenutne krize svojega pro-Bled ’ ri °tnika gotovo ne bo na spre-Več 0 Ponovne krize čez leto ali
«f. ^.
sprejj’ ^ imajo srečo, da jih takoj šemu J?0,’ se morajo privaditi na-zvojji delovnemu dnevu«: ob 6.30 p0sPraj) <- ^ca bolniki si morajo nanjost ■ Pdftelje, urediti svojo zu-nišča v™ ačistiti spalnice ter stra-nvesti 0 tem jih skušamo ponovno Kato ij? določen življenjski ritem. 9.30 ruàààày' telovadbo in zajtrk. Ob alkohfjiiadno Predvajamo kak jilm o zmu, nakar se zaustavimo
ženske navadno zatekajo k
na diskusiji. Ob 11. uri se zberemo na skupinski terapiji, kjer vsak skuša jormulirati svoje težave in probleme ter s tem prekoračiti meje svoje utesnjene notranjosti. Sledita kosilo in sprehod po parku. Nato se bolniki poglobijo v branje raznih publikacij o alkoholizmu. Ob 16. uri na-ialjujemo s skupinsko terapijo, ki se navadno konča z večerjo in skupnim gledanjem ter komentiranjem televizijskih sporedov. Dvakrat tedensko priredimo tečaj grajo-motorične prevzgoje, ki ga vodi prostovoljka Claudia Vllman.. Na tem tečaju skušamo bolnike ponovno privesti do obvladanja ročnih gibov. Ko se vsaj delno rešijo občutka risarske nesposobnosti in tresoče se roke, ustvarjajo prav lepe, rekel bi umetniške akva-relske slike. Pri vseh dejavnostih našega pacienta pa želimo in včasih tudi zahtevamo prisotnost družinskih sorodnikov.
Ob koncu najinega pogovora pa bi rad, da bi v vašem časopisu objavila tudi nekaj napačnih splošnih prepričanj, ki so žal že krepko ustaljeni v naši vsakdanjosti: še vedno vztraja prepričanje, da je alkohol hranilna snov, na isti ravni kot kruh in pršut, samo zaradi dejstva, da vino oziroma žganje proizvajajo kmetje. Treba je pa razumeti, da je alkohol za človeški organizem tuja in strupena snov, ki jo naše telo. nikakor ne porabi.
Na splošno je razširjeno mnenje, da alkohol vodi človeka v vedro raz-položenie. Toda znanstvena dognanja vodijo v drugo pot. Majhne količine alkohola sicer povzročajo občutek blaženosti, vendar že nekoliko večja doza rojeva depresivno občutje. Prvi opozorilni znaki so namreč zaspanost in miselna lenoba.
Alkohol naj bi tudi povečeval mišično vzdržljivost in moč. Tudi to je mogoče res za zmerne količine. Kratkotrajnemu občutku ugodja sledijo negativni učinki na krvni obtok 'in živčne centre, kar povzroča zmanjšanje rejleksne kontrole in fizične vzdržljivosti. In to na žalost botruje marsikateri prometni nesreči.«
Loredana Guštin (Se nadaljuje)

«IRst .

j-11- S. Maurizio 16 (Trg Ospedale) - Tel: 794669
^OPUSTI POPUSTI POPUSTI
NA VSEH ARTIKLIH:
°bv' občini 12.7.
obleke, krila, srajce, halje, nočne srajce
Nastala je pred sedmimi leti in šteje okrog 150 članov
Tržaška sekcija Amnesty International aktivna v boju za človekove pravice
Na tisoče ljudi je po vsem svetu zaprtih zaradi svojih prepričanj. Mnogi so v zaporu brez obtožbe in procesa. Smo le za korak od leta 2000, še vedno pa sta razširjena mučenje in smrtna kazen. V številnih državah so možje, ženske in otroci »izginili«, potem ko so nekaj časa bili v zaporu. Drugi so bili umorjeni, ne da bi imeli pravice do obrambe. Proti tem zlorabam, ki se dogajajo v državah z različnimi ideološkimi programi, je potrebna mednarodna mobilizacija. To je temeljna predpostavka, na kateri sloni delo Amnesty International, prostovoljnega gibanja, razširjenega po vsem svetu.
Organizacijo Amnesty International so ustanovili v Londonu leta 1961; sedaj ima svoje sekcije v 150 državah, njenih članov pa je okrog pol milijona. Odprta je za vse, ki se strinjajo z njenimi cilji: osvoboditev jetnikov, ki so zaprti iz rasnih in verskih razlogov ali zaradi svojih političnih prepričanj in se niso nikoli poslužili nasilja; nasprotovanje jet-ništvu brez regularnega procesa, nasprotovanje mučenju in smrtni kazni.
V vsakem primeru, s katerim se Al
ukvarja, je v prvi vrsti skrb za spoštovanje človekovih pravic, ne glede na ideologijo držav in političnega prepričanja žrtev. Zato se pri svojem delu strogo drži načel objektivnosti in temeljnega preverjanja dejstev, tako da se pri zbiranju podatkov obme na vse razpoložljive vire. Da bi se izognili nevarnosti enostranskih pritiskov, se njeni člani ne ukvarjajo s primeri v svojih državah, zelo pazljivi in pozorni pa so tudi pri obravnavanju primerov sosednjih držav.
Od leta 1978 je sekcija Amnesty International nastala tudi v Trstu. Šteje okrog 150 članov različnih poklicev, let in svetovnih nazorov. »Kar nas povezuje,« nam je povedal Giuliano Praiidini, 40-letni profesor in odgovorni za tržaško sekcijo, pa tudi za vzhodno področje Treh Benečij, »je naša vera v strpnost, v spoštovanje do sočloveka in njegovih značilnosti, v vrednote miru in sožitja.« Zagon pa najdejo v dejstvu, da se borijo za posameznega človeka, za konkretno rešitev njegovih težav. Da je njihova pomoč, oziroma poseg Amnesty International učinkovit, priča več kot 2 tisoč jetnikov, ki so jih v
raznih državah izpustili v zadnjih 20 letih.
Tržaška sekcija sodeluje pri mednarodnih kampanjah, ki jih Al vsak mesec sproži za tri jetnike iz Zahoda, Vzhoda in Tretjega sveta, poleg tega pa je nekako »posvojila« nekaj jetnikov, za katere intenzivno skrbi tako, da sledi razvoju .njihovega sodnega položaja, da sproži kampanjo za zbiranje podpisov, da vabi javnost, ustanove, politične stranke in strokovne organizacije, naj pismeno apelirajo za njihovo izpustitev. Trenutno usmerja tržaška sekcija svoje napore v izpustitev dveh jetnikov na Kubi in v Maroku. V tekočem letu, ki je posvečeno mednarodnemu letu mladine, bodo skušali sensibilizirati javnost na temo nabornikov, ki so v zaporu, ker iz moralnih razlogov niso hoteli služiti vojaškega roka.
Vendar so tržaški člani Al posvetili veliko dela tudi šolski mladini. Po številnih nižjih in višjih srednjih šolah so razpisali natečaj na temo človečanskih pravic, priredili pa so tudi razprave in ožja srečanja. Ideje o spoštovanju človeka in svobodi so med malčke otroških vrtcev vnesli člani novoustanovljene mladinske sekcije.
•	Z uprizoritvijo operete »Rose Marie« se bo jutri, 11. t.m., zaključil tradicionalni festival operete. »Rose Marie« bo na sporedu tudi danes v gledališču Rossetti.
•	Šentjakobski rajonski svet se bo sestal v ponedeljek, 12. t.m., ob 19.30 na svojem sedežu v Ul. Caprin 18.
Tržaški glasbeniki v Falconari Marittimi
Na povabilo občine Falconara Marittima (Ancona) bo tržaško glasbeno združenje »H posto delle fragole« danes in jutri sodelovalo na vsedržavnem nastopu »Musicomotiva«, na katerem nastopajo mladinske glasbene skupine.
Tržaške glasbenike bosta predstavljali skupini Musika in Boato, poleg njih pa bodo nastopile še skupine iz Pesara, Ancone, Rima, Isernie, Bergama, Mantove, Bologne, Turina in
Obvestilo
Kmečke zveze
Kmečka zveza obvešča svoje člane, da bodo njeni uradi zaprti 15., 16. in 17. avgusta. Z rednim delovanjem bo Kmečka zveza začela spet v ponedeljek, 19. avgusta.
Ob izgubi dragega očeta izreka iskreno sožalje Mirjani in Saški
KD Lipa
»Črn četrtek« za lastnike: tatovi okradli 4 stanovanja
Vse kaže, da je ljubitelje tuje lastnine v četrtek dopoldne zajela pravcata protizakonita delovna mrzlica: obiskali so kar štiri stanovanja in se okoristili z izdatnim plenom denarja in dragih predmetov.
Sredi dopoldneva so si z izvijačem utrli pot v stanovanje 77-letne Primavere Bront vd. Gali v Ul. S. Nicolò 30. Prebrskah so vse sobe in iz spalnice odnesli dva prstana in dve verižici. Lastnica je policijskim a-gentom izjavila, da je ob povratku domov srečala na stopnišču dve dekleti stari približno 16 do 18 let, ki sta se hitro oddaljili.
Tatovi, ki so nenapovedano obiskali stanovanje 79-letnega profesorja Velimira Djerasimovića v drugem nadstropju poslopje na Trgu sv. Antona 7, so nemara postavili pravcat rekord v tovrstnem prepovedanem »športu«. Djerasimovič je zapustil stanovanje le za slabe pol ure (med 10. uro in 10.30), kar pa je bilo nepridipravom dovolj, da so vdrli v stanovanje (z udarcem z ramo so spravili vrata s tečajev) in iz predala pisalne mize pograbili milijon 800 tisoč lir, iz kuhinje pa še dodatnih 300 tisoč lir.
Dobro uro zatem so bile stanovanjske miši že spet na delu v stanovanju 65-letne Lidie Zugna Vidah v Drevoredu XX. septembra 24. Tudi tokrat so se poslužile izvijača. Iz spalnice so odnesli poročni prstan, tri drage prstane, par uhanov, uro
in 800 tisoč lir. Ko so tatovi brskali po stanovanju, lastnice seveda ni bilo doma.
Trije prstani, kolajna in prstan s tremi briljanti in zafirom pa je plen, ki so ga neznani tatiči nagrabih v stanovanju 27-letnega Franca Pantalea v Ul. S. Maurizio 14. Okradenec je policijskim agentom izjavil, da je odšel iz stanovanja ob 9. uri ob povratku približno ob 14. uri pa je takoj opazil, da so bila vrata njegovega stanovanja odprta.
Cepljenje proti ošpicam in rdečkam
Tržaška KZE je z avgustom začela v bivših občinskih zdravniških službah, otroških posvetovalnicah in službah za cepljenje v Ul. Fameto 3 kampanjo za cepljenje proti ošpicam in rdečkam. Ti nalezljivi otroški bolezni so do prod kratkim smatrah za nenevarni, z razvojem medicine pa so ugotovih, da lahko pustita resne posledice.
Cepljenje je brezplačno in spada v okvir programa OMS »Zdravje za vse v letu 2000«.
Podrobnejše informacije nudijo šole (Servizio Medicina Scolastica), bivše občinske zdravniške službe, o-troške {»svetovalnice in služba za cepljenje in profilakso v Ul. Fameto 3 (tel. 7765021; 7765025; 7765026).
Skavtski tabor v Viškom - priložnost za spoznavanje stvarnosti Beneške Slovenije
Po uspešnem taboru starejših članov slovenske zamejske skavtske organizacije, so v teh dneh v polnem teku še zadnji tabori. V Zabičah, vasi, ki stoji kakih 12 km južno od Ilirske Bistrice, ' so se 29. julija utaborili izvidniki in vodnice, udeleženci tabora B. V petek, 2. avgusta pa so v istem kraju le nekaj kilometrov daleč postavili svoje šotore udeleženci tabora volčičev in veveric, se pravi najmlajših članov Slovenske zamejske skavtske organizacije.
V ponedeljek, 5. avgusta pa se je končal tabor A izvidnikov in vodnic, ki je bil od 22. julija do 5. t.m. v Viškorši v Kamajski dolini. Po namenih skavtskega vodstva naj bi tabor v Beneški Sloveniji postal vsakoletna stvarnost, saj je to priložnost za člane skavtske organizacije, da se seznanijo s stvarnostjo v Benečiji in obenem s svojo prisotnostjo in delovanjem podprejo domačine, naše sorojake, v njihovem boju za uveljavljanje naših pravic tudi v teh krajih.
Tržaški skavti so se v Viškoršo pravzaprav vrnili, saj so na istem travniku pri cerkvici sv. Trojice, taborili že leta 1982. Delovanje na taboru pa je bilo značilno skavtsko, seveda pa je bilo namenjeno spoznavanju kraja in razmer, v katerem smo postavili svoje šotore. Udeleženci so imeli priložnost, da iz ust domačinov slišijo o zgodovini vasi, o gospodarskem stanju v Viškorši, o potresu in posledicah po njem, o tem, kako so živeli na začetku stoletja, o izseljeništvu in posledicah, ki jih je ta pojav prinesel in še mnoge druge stvari. Dogodek zase je bilo srečanje s prof. Viljemom čemom, ki je skavtom govoril o sedanjem stanju v Benečiji. Izleti v bližnje vasi Bardo, Zavarh in Kamahto pa so nam približali te kraje. Izleti so namreč priložnost, da se skavti in skavtinje tudi konkretno seznanijo s stvarnostjo in spoznajo nove ljudi. Posebno lepo je uspel izlet na Veliko glavo. Na goro nas je spremljal starejši doma-
čin, gospod Erminio, ki nam je po poti povedal veliko zanimivega o življenju v teh krajih, ter mnogo zanimivosti o zdravilnih rastlinah in živalih, ki živijo na gori. Posebno doživetje pa je bilo tudi sodelovanje pri ne-' deljski maši, tako v Viškorši kot tudi v Bardu. V sreda, 24. julija, pa nas je na taboru obiskal tržaški škof Lorenzo Bellomi, ki je udeležence pozdravil in jim spre-govoril o pomenu, ki ga lahko imajo skavtski tabori pri oblikovanju mladega človeka.
Taborni ogenj, pevske vaje in dan namenjen izražanju pa so potrdili, da ima skavtska mladina velik smisel za družabnost, petje in uprizarjanje prijetnih prizorčkov. Še posebej so se potrudili v nedeljo, 28. julija, ko so pripravih kar dva taborna ognja. Prvi je bil popoldne, namenjen je bil staršem in onim skavtom, ki so prišli v Viškoršo na obisk. Zvečer pa so se udeleženci zabavali z bolj sproščenim in sproti oblikovanim sporedom, ki je zbudil veliko smeha in zabave.
Veselo vzdušje pa je vladalo tudi na taborni olimpiadi, ki je predvidevala vrsto šaljivih preizkušenj, ki so poleg spretnosti zahtevale še smisel za šalo, podobno je bila pripravljena tudi velika igra, le da je ta zahtevala še nekaj znanja topografije in orientacije.
Ostali del tabornega delovanja je potekal po običajnih tirnicah. Lepo je uspel dan, namenjen odkrivanju naravnih zanimivosti kraja. Topel odziv pa sta imela tudi oba dneva namenjena duhovnosti. Prvega so ' namenili razčlenjevanju evangelija o pomnožitvi kruha, druga pa je bilo priložnost za razmišljanje o prijateljstvu in tem, kar lahko prijateljstvo pomeni za obogatitev vsakega človeka.
Skavti in vse vodstvo bi se prisrčno zahvalili družini Blasutto, ki je veliko pripomogla, da je tabor dobro uspel.
Marljivi srnjak
gledališča
ROSSETTI
Do 11. avgusta bo v gledališču Ros setti »FESTIVAL OPERETE 1985«.
Danes, 10. t. m., ob 20.30 šesta predstava operete »ROSE MARIE« F. Fri-mia in H. Stotharta. Ponovitev jutri, 11. t. m., ob 18. uri: zadnja predstava.
Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Poletna violinska šola
Od 21. do 30. avgusta: šolo bosta vodila prof. Igor Ozim in njegova asistentka Christine Hutcap. Vse podrobnosti o vpisu dobite s Cankarjevem domu, tel. 003861/212-492 ali 221-121, int. 432 in 433.
koncerti
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. V torek, 13. t. m., ob 20.30 koncert: ČRTOMIR ŠIŠKOVIČ (violina), pri klavirju Mojca šiškovič. Na sporedu Bach, Schubert, Paganini, Honegger, Saens. Vabljeni!
kino
Ariston 21.15 »Urla del silenzio«. Režija Roland Joffè. Sam Waterston, Dr. Haing, S. Ngor, Craig T. Nelson in John Malkovich.
Eden 15.30 — 22.15 »Voglie giovani«.
Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale Dvorana št. 1 16.00 — 22.00 »Josephine 4«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2	16.30 — 22.00 »Im-
pulsi.«
Dvorana št. 3 16.30 — 22.00 »Fuga scabrosamente pericolosa«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Mignon 18.00 — 22.00 »Purple rain«. Prince
Grattacielo 18.00 — 22.00 »A. 007 - Dalla Russia con amore«. Sean Connery. Capitol 16.00 — 22.00 »Micky e Maude«. Radio 15.30 — 21.30 »Innocenza impudica«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom.
V sredo, 14. t. m., ob 20.30 premiera izvirne poučno-zabavne predstave posvečene ljubezni BESEDA ’85. Tekst in režija Drago Gorup, pri klavirju Cveto Grgič.
razstave
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. RAZSTAVA OBUKOVANJA PLETENIN KERMAUNER - MANDELJC - SELAN je ob delavnikih odprta od 16. do 20. ure, ob praznikih od 15. ure dalje.
izleti
SPDT prireja jutri, 11. avgusta, izlet z osebnimi avtomobili na Krnsko jezero. Zbirališče je ob 5.00 pred tržaško sodno palačo (Foro Ulpiano). Planinci se bodo po izbiri podali na Bogatin ali Km. Hoje bo pet ur. Vabljeni!
KD Slovan priredi v nedeljo, 1. septembra, enodnevni izlet na ŠUŠTARJEV SEJEM v Tržič in v sotesko Vintgar. Vpisovanje pri Darku in Oskarju Grgiču (tel. 226-286 ali 226-351) do 28. avgusta.
ŠD ZARJA - Bazovica vabi na
ŠPORTNI PRAZNIK
danes, 10., in jutri, 11. t.m., na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici
Oba večera, z začetkom ob 20. uri, ples z ansamblom DOMAČI FANTJE iz Ilirske Bistrice.
Jutri, 11. t.m. ob 8. uri MEDNARODNI BALINARSKI TURNIR. Praznik se bo nadaljeval tudi 14. in 15. avgusta.
Zveza borcev Boljunec
vabi na
5. POLETNI PARTIZANSKI PRAZNIK
danes, 10., jutri, 11., in v ponedeljek, 12. avgusta, na Gorici
DANES: ob 19.30 koncert MUJA D.O.C. BAND; ob 21. uri ples z ansamblom POMLAD.
JUTRI: ob 18. uri povorka z Gorice do vaškega spomenika in polaganje vencev koncert godbe na pihala BREG; ob 20.30 ples z ansamblom POMLAD.
PONEDELJEK: ob 20.30 ples z VESELIMI GODCI.
Razpis za 2 mesti čistilk v hotelu
Na pokrajinskem uradu za delo sta razpisani dve prosti delovni mesti čistilk prostorov v hotelu v devinsko-nabrežinski občini.
Kandidati, ki želijo podrobnejše informacije naj se obrnejo na urad za zaposlovanje v Ulici Fabio Severo 46/1, soba št. 2 od 8.30 do 12. ure.
šolske vesti
Srednja šola I. Cankar sporoča, da bo urad za šolske knjige zaprt do 3. septembra.
VAŠKI PRAZNIK ŠD VESNA V KRIŽU
DANES, 10. AVGUSTA: ob 17.00 odprtje kioskov ob 18.00 turnir v briškoli od 20.30 dalje ples z ANSAMBLOM LOJZE FURLAN
4---------------------------------
Danes stopata na novo življenjsko pot
KRISTINA in SAŠKO Vse najboljše jima kliče
KD Skala iz Gropade
4
Danes se poročita
KRISTINA in SAŠKO Svoji odbornici in njenemu izvoljencu vošči vso srečo
ŠZ Gaja
J
Danes se na Padričah poročita
KRISTINA in SAŠKO Obilo sreče in .zdravja v skupnem življenju jima želi
stric Karlo z družino
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Dante 7, Ul. deUTstria 18, Ul. Alpi Giulie 2, Ul. S. Cilino 36, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1).
(od 8.30 do 13.00 In od 16.00 do 20.30) Ul. Ginnastica 6. UL Cavana 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1).
čestitke
Danes stopata na novo življenjsko pot NEVJA in MAURO. Da bi bila na tej poti vztrajna jima želi Slovenska zamejska skavtska organizacija - Trst.
Draga NEVJA in dragi MAURO! Vod Srn vama iskreno čestita in vama želi mnogo sreče in medsebojnega razumevanja na novi življenjski poti.
4	'	—
Š/ Sloga iskreno čestita MILENI KRIŽMANČIČ in MILOŠU COTIČU
ter jima želi obilo sreče v novem življenju.
Jt---------------------------~
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje iskreno čestita
MILENI KRIŽMANČIČ in MILOŠU COTIČU ob sklenitvi poroke.
4
Danes stopata na novo življenjsko pot
MILENA KRIŽMANČIČ in MILOŠ COTIČ
Obilo sreče in zadovoljstva jima želita teta Zora in Marija z družinama.
4
Danes se vzameta
MILOŠ COTIČ iri MILENA KRIŽMANČIČ
Svojemu trenerju in njegovi iz-■ voljenki želi obilo sreče na novi življenjski poti
ŠK Kras
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 10. avgusta
LOVRENC
Sonce vzide ob 5.59 in zatone ob 20.21 — Dolžina dneva 14.22 — Luna vzide ob 0.37 in zatone ob 15.57.
Jutri, NEDELJA, 11. avgusta ALEKSANDER
Vreme včeraj: temperatura zraka 23,4 stopinje, zračni tlak 1013,2 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 62-odstotna,: nebo jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja 24,8 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Roberto Pillin, Alex Antonini, Sheila Corrado, Alex Geretto, Jean Christopher Apollonio, Francesca Maraspin, Claudia Barnaba, Beatrice Gelsi, Ebsa Famea, Francesca Bencich, Alberto Franchi, Elisa Berdon, Caterina Pikiz.
UMRLI SO: 71-letna Albina Skrk, 63-letni Mario Colli, 75-letna Vanda Giau-me vd. Gombani, 81-letni Attilio Piemonte, 81-letna Giovanna Ciac, 83-letna Maria Vascon, 76-letna Anna Penso, 83-letna Margherita Furian, 74-letni Leopoldo Pastrovicchio.
OKLICI: uradnik Fabio Groppazzi in uradnica Franca Sestan, uradnik Loris Battistel in delavka Marilena Salvador, avtoprevoznik Roberto Sibema in univerz. študentka Chiara Devegba, tiskar Dario Laghi in solnica Fulvia Coloni, delavec Giovanni D’Aliesio in uradnica Nicoletta Fantin, uradnik Claudio Tre-visàn in gospodinja Fiorella Magrini, Marcello Callegari in Gabriella Reder, uradnik Roberto Cianciolo in uradnica Marina de Ferra, ribič Alberto Balzano in točajka Barbara Zitani Venni, ladijski strojnik Marino Vidach in gospodinja Ingrid Inge Waltraut Beckmann, gradbeni izvedenec Franco Rumiz in trgovka Chiara Verbitz, tehniški urad-
nik Oscar Gregori in šolnica Neva Fer' luga, delavec Furio Bernardini in radnica Daniela Chermaz, agent J. >' Vincenzo Cola jarmi in prodajalka Ga' briella Esposito, Lucio Leani in keinu1 Livia Mognol, delavec Giusto Pregar* in gospodinja Paola Turina, delavec Gianfranco Strohmayer in gospodinj® Maria Teresa Vania - Zilli, skladiščni» Fabio De Pretiš in prodajalka Mirya® Belleli, mehanik Roberto Parove! ^ prodajalka Sabrina Bonetta, trgovec D' vio Ferbsi in trgovka Cinzia Fergnanr mizar Albino Orlandini in pomočnic® Marisa D’Agnolo, delavec Tommaso Zaccariello in brezposelna Eleonof® Ticic.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure t"* 7761; predpraznična od 14. do 20. Urt in praznična od 8. do 20. ure.
LEKARNE V OKOLICI ,
Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel' 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan-tel. 299-197.
mali oglasi
OBIŠČITE OSMICO pod lipo od dane« do 2. septembra pri Borisu Škrku Velikem Repnu št. 130.	.
ODDAMO v najem frizerski salon : Križu. Telefonirati v večernih ur®11 na št 040/220-213.
HIŠO Z VRTOM, tudi staro, ali ZA' ZIDUTVO ZEMLJIŠČE iščem v T*' stu ab okobci. Alpe-Adria, tel. & št. 794-672.
MOTOR KAWASAKI »Z 500« prodan1' september ’83, prevoženih 11.000 W1' z raznimi pritiklinami in 4 gumami' odbčnem stanju, 3.300.000 lir. Tek & št 414-542.
NATOČIMO NATANČNO KOLIČINO (do kg ali litra)
PETROJLCHI MICA
ADRIATICA
F. MALE
Najprimernejši čas po najugodnejših cenah za nabavo tekočega goriva
TRST - DOMJO 145 - TEL.: 817395 - 824400
TRGOVINA ČEVLJEV IN USNJENIH IZDELKOV
Madotto
KRIŽ pri Trstu štev. 200 - Tel.: 220340
VELIKA SEZONSKA RAZPRODAJA
POPUSTI od 20 do 50°^

Obvestilo občini 15.7.1935
mobili elio
PROSEK (TRST) TELEF. 225277
Vedno na uslugo svojim klientom
elio
se zahvaljuje za zaupanje
ter obvešča, da bo trgovina pohištva zaprta samo
od 12. do 19. avgusta VSE ZA DOM IN VRT
	film - film - film
	ureja kinoatelje
	filmi na tv zaslonu
Marat SADE - 1983. Režija: Bru-n° Cirino. Igrajo: B. Cirino, A. Bag-^I> R. Bisacco in drugi igralci zadruge »Teatro Oggi«. Rai 3, v so-Doto, 10. avgusta, ob 20.30.
Film in teater. Kar vam predla-Samo je le filmski posnetek znane-Sa in klasičnega teksta nemškega dramatika Petra Weissa. To je nje-Sovo najboljše delo in je značilen Primer gledališča v gledališču, v ko ukor predstavlja gledališko predsta-v°, ki jo uprizarja Sade v umobolnici, kjer je preživel zadnja leta živ-Ijenja. Sade predstavlja samemu se-W umor Marata, tako se veliki po-uiralec krščansko-meščanske morale ^ugestivno pogovarja z izrednim i-ueologom francoske revolucije.
»Marat Sade« je doživel velik u-sPeh v 60. in 70. letih. Mnogo reži-serjev ga je uprizorilo. Eno najbolj Pomembnih postavitev je izvedel an-Sješki režiser Peter Brook, ki je tu-® pripravil filmsko verzijo. Ta pri-codba je dobro znana med ljubitelji teatra in filma in gotovo boljša kot Pričujoča. Vendar mislimo, da je tu-ui Cirinova inačica vredna ogleda.
REBECCA - 1940, Režija: Alfred tURhcock. Igrajo: Laurence Olivier, »an Fontane. TV Koper, v soboto, "•avgusta, ob 21. uri. pSYCHO - 1960. Režija: A. Hitchcock. Igrajo: Anthony Perkins, Ve-a Miles, Janet Leigh.
GLl UCCELLI - »The Birds« 1963. Ree. Režija: A. Hitchcock. Igrajo: Kod Taylor, Tippi Hedren.
FRENZY - 1971. Režija: A. Hitchcock. Igrajo: John Finch, Barbara Rc'gt Hunt, Alee McCowen.
TOPAZ - 1971. Režija: Alfred Hitchcock. Igrajo: Frederick Stafford, Uany Robin, Michel Piccoli.
Zadnji 4 Hitchcockovi filmi so na sporedu na omrežju Itaba 1, v netijo, 11. avgusta, ob 20.30, 22.30, °-45 in 2.05.
»Vse v eni noči. Poletni maraton z Alfredom Hitchcockom.« Tako pred-atavljajo programisti Berlusconijeve Izreže tole posebno močno revijo ne-najboljših hitov tega mojstra Omske kamere in grozljivke. Te fil-"te smo sicer zadnje čase videvali Vei° pogosto na sporedih vseh itali-1 anskih (in jugoslovanskih) televizij ht smo tudi nanje že večkrat epocali..
^°rda ne bo odveč, če osvežimo spomin naših nadebudnih cincfilov, •P »si ne izgubijo nikoli enega Hit-chomka«. REBECCA je umrla žena ekega angleškega plemiča, ki je ^Lpe more nikakor pozabiti. V PSY-VUU nori protagonist zabode še kar Cedno Marion kar pod prho. Ptice ^ nekem malem in podeželskem me-,^cu začenjajo množično in nerazumno napadati ljudi. V FRENZYJU osumljen za umor mlade ženske njen bivši mož. Končno TOPAZ -J* je zagonetna vohunska zgodba, . Jcnteri francoski tajni agent polzenje za CIA če so na Kubi res amestili sovjetske rakete. Res pri-n užitek za vse ljubitelje velike-ga »Hiteha«.
EFFI BRBEST - 1974. Režija: Rainer Werner Fassbinder. Igrajo Han-na Schyguila, Ulli Lommel, Karle-heinz Bohn. Rai 2, v ponedeljek, 12. avgusta, ob 21.35.
Izjemno delo v obširni filmografiji nedavno umrlega nemškega režiserja. Predvsem zaradi svoje dodelanosti: snemal ga je dve leti, med 1972 in 1974. Pa zaradi svojega skopega sloga, ki je daleč od običajnega nasičenega in baročnega Fassbinderja. Effi Briest je krasna, črno-bela in sončna preslikava velikega romana Teodora Fontaneja, ki nosi •isti naslov. Nekateri so primerjali knjigo z znano Flaubertovo Madame Bovary, vendar je ta povezava precej površna in cenena. Fontane prikazuje v tej še kar konvencionalni zgodbi »kaznovanega prešuštva«, e tiko, psihologijo, navade ene dobe in družbe in to počenja z lahkim, prefinjenim in nenasilnim pisanjem. Fassbinder pa to prevaja dokaj nevtralno in zvesto v filmske podobe, z istim ravnotežjem in mero, kot mu je to uspelo tudi pri Doblinovem Berlin Alexandèrplatzu. Zelo svetla ' in nežna interpretacija mlade Sehy-gulle.
LA PALOMA - 1974. Režija: Daniel . Schmid. Igrajo: Ingrid Čaven, Magdalena Mcntezuma, Bulle Ogier, Rai 3, v ponedeljek, 12. avgusta, ob 22.50.
VIOLANTA -	1977. Režija:	D.
Schmid. Igrajo: Maria Schneider, Lucia Bosè, Lou Castel, Ingrid Čaven. Euro TV, v četrtek, 15. avgusta, ob 20.30.
Švica nima velike filmske tradicije. Od njenih avtorjev sta znana predvsem Alain Tanner in Claude Goretta. In še ta dva režiserja uživata precejšen sloves med rrrlàdo publiko v Evropi zaradi osebnih in problematičnih potez svojih del, ne pa zato, ker bi izražala določeno, narod no kulturo, oziroma »švicarskost«. Tanner je še posebej priljubljen zaradi svojih filmov o JONASU in bo predstavil svoj zadnji film NO MAN’S LAND.
Prav tako zanimiv in avtorsko »o-seben« je D. Schmid. Režiser in i-gralec, ki je prej študiral literaturo in zgodovino v Berlinu in Kaliforni ji in nato film zopet v Berlinu. Tu je spoznal Fassbinderja in je igral v več njegovih filmih. Kritiki so govorili predvsem o »vizionamosti« in »temačnosti« njegovih del. LA PALOMA je vzdevek pevke, ki se boji, da bo umrla zaradi jetike in zato sprejme dvorjenje nekega grofa. Po mnenju nekaterih je to njegovo najboljše, oziroma najznačilnejše delo. Film o filmskih klišejih in pa o ljubezni, o. težavah z ljubeznijo, o ljubezni in smrti. VIOLANTA je pa starejša gospa, ki pripravlja poroko svoje hčerke. Toda ta se v strastnem in mračnem zapletu zaljubi v svojega polbrata. Nekaj podobnega se • je zgodilo tudi z njeno materjo Violan-to, ki jo je ta spomin travmatiziral in ožigosal za vedno...
Padriška cerkvica
radiotelevizija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
11.15 Televideo - poskusni program
13.00	Poletni maraton:
Trnjulčica - balet 2. del
13.30	Dnevnik
13.45 Eleonor e Franklin - 1. del TV nadalj.
15.25	Športna sobota
16.20	Avanture na dnu morja
17.00	Giovani ribelli - TV film
17.50	Grisù il draghetto - risanka 18.05 Izžrebanje loterije
18.25	Grisù il draghetto - risanka 18.40 Ciao amico
19.35 Almanah in vrejmenska slika
20.00	Dnevnik
20.30	Sotto le stelle - varietejski program
21.50	Dnevnik
22.00	Una festa per il teatro - oddajo vodi Pippo Baudo
00.35 Dnevnik 1 - Zadnje vesti
Drugi kanal
11.15	Televideo - poskusni program
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.15	Dnevnik 2 - Lepa Italija 13.45 Izžrebanje loterije
13.50	Due e simpatia
Che fare? - 3. del nadalj.
15.20	L’estate è un avventura
King Rollo e il Lagno - King Rollo e la ricerca - risanka Klimbo - risanka
Ljubljana
13.55	Poročila
14.00	Kuža laja mjav - lutkovna predstava
14.15	Beli ciganček -TV nadalj.
14.45	Nepomembno in pomembno -TV nanizanka
15.00	Miti in legende - srednjeveški miti: Kralj Artur
TV nanizanka
15.15	Poletavček - TV nanizanka
15.45	Puščava Blaca
16.15	Živi planet: Džungla - dokumentarna serija
17.10	Galeje z zakladi - film
18.40	Boj za obstanek - dokumentarna serija
19.10	Risanka
19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19 30 TV dnevnik
20.00	Očividec - film 21.35 Zrcalo tedna
21.55	Koncert Billyja Joela - 1. del
22.40	Poročila
CANALE 5
8.30	Ralphsupermaxieroe - TV film
9.30	La rapina del secolo - film
11.30	Lou Grant - TV film
12.30	Peyton Place - TV film
13.30	Menzogna - film
15.30	Nessuno mi può giudicare -film
17.30	Freebje and thè Bean -TV film
18.30	I confini dell’uomo - dok.
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Love Boat - TV film
20.30	II buon paese - nagradno tekmovanje
23.00	Lo scudo dei Falworth - film
RETEQUATTRO
8.50 La fontana di pietra - TV novela 9.40 La schiava Isaura - TV novela
10.15	Giorno per giorno - TV film
10.40	Alice - TV film
11.05	Mary Tyler Moore - TV film
11.30	Brazil - TV novela
12.00	I giorni'di Brian - TV film
12.45	Giorno per giorno - TV film
13.15	Alice - TV film
13.45	Mary Tyler Moore - TV film
14.15	La fontana di pietra - T Vnovela
15.05	Blue Noah - risanka
15.30	Spaco Ghost and Dino Boy -risanka
16.00	Mi benedica padre - TV film
16.30	Lancer - TV film
17.30	La squadriglia delle pecore nere - TV film
18.30	I giorni di Brian - TV film 19.25 La schiava Isaura - TV novela
20.00	Amore dannato - TV novela
20.30	Che succede al povero Allan -film
22.30	Lo sciopero delle mogli - film 00.10 L’ora di Hitchcock - TV film
ITALIA 1
8.30	Risanka
9.00 Quella casa nella prateria -TV film
9.45 Follia - film
11.15	Gli eroi di Hogan - TV film
11.40	Sanford and Son - TV film 12.10 Cannon - TV film
13.00	Wonder Woman - TV film
14.00	Šport - basket - prvenstvo NBA
16.00	Bim Bum Barn - otroška oddaja Destardly and Mutterly - risanka Piccole donne - risanka
17.15	Una romantica avventura - film Igrajo Assia Noris, Gino Cervi, Leonardo Cortese
18.30	Dnevnik 2 - Športne vesti
18.40	Samurai scalza padrone -TV film
Meteo 2
19.45 Dnevnik 2 - Vesti
20.20	Dnevnik 2 - Šport
20.30	Tramonto di un idolo - film Igrajo Stephen Boyd, Elke Som mer, Eleanor Parker
22.30	Dnevnik 2 - Vesti
22.40	Dionne Warwick na koncertu
23.35	Boks
Ob koncu Dnevnik 2 -Zadnje vesti
11.15	Televideo - poskusni program
Tretji kanal
11.15 Televideo - poskusni program
16.55	Plavanje - evropsko prvenstvo
18.30	Jazz club
19.00	Dnevnik 3
19.20	Dnevnik 3 - Deželne vesti 19.25 Filmska kamera in spomin
19.40	Speciale Orecchiocchio:
Bruno Lauzi in Rodolfo Ban-chelli
19.55	Geo - Antologija 3000 krt človeštva
20.30	Marat-Sade - TV priredba
22.35	Dnevnik 3
23.00	Jazz club
Zagreb
13.55	7 TV dni
14.25 Narodna glasba
14.55	Poročila
15.10	Dosje - dokumentarna oddaja
15.55	Evropski pokal v atletiki
19.30	TV dnevnik
20.00	Tat zločinov - film
21.45 V soboto zvečer: 25 let Festivala »Ohridsko poletje«
23.15 Program plus: Benny Hill, Koncert Johna Lewisa
Koper
15.00	Jack razparač - film
16.30	Combat - TV film
17.30	Soko - TV film
18.00	Nepremagljivi Shogun - risanka
18.30	Kenguru Slcippy - TV film
19.00	Atletika - evropski pokal
19.30	TVD Stičišče
20.00	Vaterpolo - evropsko prvenstvo Italija - Jugoslavija
21.00	Rebacca - 1. del filma
22.00	TVD Vse Danes
22.10	Rebecca - 2. del filma
23.30	Combat - TV film
Fio la piccola Robinson -risanka
Cuore - risanka
18.00	Musica è - glasbena oddaja
19.00	Be Bop a Lula - glasbena rubrika
20.00	Rascal il mio amico orsetto -risani film
20.30	I ragazzi del computer -TV film
21.30	La banda dei setto - TV film
22.30	Manimal - TV film
23.30	Šport: Grand Prix
00.15 Video estate 85 - glasbena oddaja
TELEPADOVA
15.50 Operazione ladro - TV film
15.40	Gli amori di Angelica -film
18.00	Vultus 5 . risanka
18.30	Le nuove avventure di Pinocchio - risanka
19.00	Sam il ragazzo del West -risanka
19.30	Belle e Sebastien - risanka
20.00	Cuore selvaggio - TV film
20.30	Attenti a quella pazza Rolls Royce - film
22.15	Sesto senso - TV film
23.15	Barnaby Jones - TV film 00.15 West Side Medicai - TV film
TRIVENETA
9.00	Risanke
9.30	TV film
10.30	TV film
11.00	Un fiero capo indiano - film
12.30	Primo mercato
14.30	Filmske novosti
14.45	TV film
16.00	Dokumentarec
16.30	TV film
17.00	Dražba
20.45	La regina degli straccioni -film
1.00 Q.P. Coupon Estate
TELEFRIULI
16.30	La piccola Nell - risanka 17.00 Shogun - risanka
17.30	The Bold Onqs - TV film 19.20 Športne vesti
19.30	Poročila v nemškem jeziku
19.40	Disperatamente tua - TV film
20.30	Bestione .Superstar - film
22.15	TV dnevnik
22.30	Amore amaro - film
RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7'.20 Dobro jutro po naše: Koledarček -Narodnozabavna glasba; 8.10 Poletni mozaik: Kulturni dogodki - Iz arhiva mladinske dramatike: »Otroka kapitana Granta«. Lahka glasba.
10.1Q Kogojevi dnevi 1984: Pihalni kvintet RTV Ljubljana v Kulturnem domu v Novi Gorici; 11.00 Melodični orkestri; 11.30- 13.00 Opoldanski zbornik: Beležka - Na počitnice - Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah;
14.10	-17.00 Popoldanski program: Za ta letni čas - Včeraj, danes, jutri -Ena bolha me grize - Glasbeni listi;
17.10	Klasični album; 18.00 Dramska vetrovnica: František Langer: »Številka 72«. Kriminalka.
RADIO KOPER (Slovenski program)
6.00,	6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme - prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 6.50 Objave; 7.30 Jutranji servis; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.15 Zamejska reportaža; 17.40 Glasbena starinarnica; 18.00 Zaključek programov.
RADIO KOPER (Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijske vesti; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30 14.30,
16.30,	17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev programov; 6.30 Jutranji koledar;
6.35	Vremenska napoved za pomorščake; 7.00 Dobro jutro v -glasbi; 9.03 Ultra light; 9.15 Edig Galletti;
9.32	Pisma Lucianu; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Prost vstop; 11.00 Gulp;
11.30	Na prvi strani; 12.00 Glasba
po željah; 12.35 Pičice na i; 14.35 Popoldanski program; 15.45 Glasbeni weekend; 16.33 Film in glasba; 16.55 Pismo iz...;	17.00 Disco magic;
17.30	V dvoje je bolje; 18.00 Bili so popularni; 18.30 D New Yorka; 20.00 Zaključek programov.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbena matineja;
9.00	Vikend; 10.5 Glasbena srečanja z Mino; 11.44 Čudežna svetilka; 12.26 Zgodovinske osebnosti - Ooco Chanel; 13.20 Master - glasba dan za dnem;
14.00	Old blue eyes: Frank Sinatra;
15.00	Pod soncem in nad luno; 16.30 Dvojna igra; 17.30 Od zgoraj navzdol, od spodaj navzgor; 18.00 Objektiv Evropa; 18.30 Glasba; 19.23 Freezer; 20.5 Kantavtorji; 20.25 Večerni spored; 21.03 »Z« kakor zdravje; 21.30 Večerna kriminalka; 22.00 Nocoj v »Sgombru« z Rosso in Lucio; 22.27 Zemlja čudežev; 23.05 Telefonski poziv; 23.28 Zaključek programov.
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30,
12.30,	13.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Lahka glasba; 8.00 Šola in vzgoja; 8.05 Radio 2 predstavlja; 8.50 Tisoč in ena pesem; 9.32 Za nas odrasle; 11.00 Glasba; 12.45 Glasba;
15.00	Radijska zgodba; 15.35 Glasba;
16.32	Izžrebanje loterije; 16.37 Tisoč in ena pesem; 17.02 Radijska priredba; 17.32 Neposredni prenos iz Lagune; 19.50 Prijetno poslušanje;
21.00	Radijski koncert; 22.40 Prijetno poslušanje; 23.28 Zaključek programov.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	14.00, 19.00 Poročila; 6.00 Prometne informacije; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije (Ljubljana, Koper, Maribor); 7.25 Dobro jutro, otroci;
7.35	Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Pionirski tednik - vmes: Počitniško popotovanje; 9.05 Z glasbo v dobeh dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Sobotna matineja; 11.05 Svetovna reportaža; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Iz naših krajev - Iz naših sporedov; Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 14.05 Kulturna panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10-15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00, Zuna-njepohtični magazin; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 D dela Glasbene mladine Slovenije; 19.25 Zabavna glasba;
19.35	Za naše najmlajše; 19.45 Minu-
te z ansamblom Atija Sossa; 20.00 Slovenci po svetu; Mladi mostovi; Naši kraji in ljudje; 22.50 Literarni Nokturno - • Marko Klasinc:	Vsak
dan; 23.05 Od tod do polnoči.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE DOSTAJE
Dela napredujejo
brez zastojev
Od 29. avgusta do 1. septembra
Odsek državne ceste št. 55
bodo odprli do konca septembra
Odsek državne ceste št. 55 med Rupo in Gabrjami, kjer gradijo nov most na Vipavi in kjer urejajo tudi okrog dva kilometra cestišča, bodo predvidoma odprli za promet že do konca septembra. Dela so do zdaj v glavnem potekala po načrtu in ni bilo občutnejših zastojev, čeprav je bilo treba okvirni načrt, zlasti kar zadeva urejanje dveh odsekov ceste pred mostom, nekoliko prilagoditi. Dela na mostu so v glavnem opravljena, saj so prejšnje dni že zalili vrhnjo ploščo. V kratkem pa se bodo lotili manjših posegov, ki bodo
objektu dali dokončno podobo: ureja-ne pločnikov, nameščanje ograje, u-rejanje odtokov itd. čez kakšen teden bodo na objektu opravili poskus nosilnosti.
Da bi zadostili roku glede izročitve objekta, so delavci gradbenega podjetja delaK tudi ob praznikih, kar se običajno bolj redko dogaja. Na gradbišču te dni nanašajo material za u-reditev dveh odsekov pred mostom. Cestišče bo namreč precej višje od starega (ker je za skoraj dva metra višji tudi most) nekoliko spremenjena pa je tudi trasa ceste z name-
nom, da se ublažita ovinka neposredno pred mostom. Seveda zahteva taka ureditev tudi nekatere dodatne posege: podaljšanje prekatov za odtok vode ob morebitnih poplavah, ureditev križišč z občinskimi cestami, zagotovitev dostopov na nekatera zasebna zemljišča, ki bi sicer ostala o-drezana in brez dostopne poti. Po dokončanih preureditvenih delih bo na tej cesti zagotovljena predvsem večja varnost, saj bo cestišče širše, na novo pa bodo uredili nekatera križišča, zlasti tisto pred nekdanjo gostilno Pavletič. Po zagotovilih predstavnikov podjetja ANAS in državne geodetske službe pa bo skoraj v celoti odpravljena možnost poplav. Iz struge so bili namreč odstranjeni nosilci starega mostu, ki so občutno ovirali reden odtok vode. Ob ponovnem odprtju ceste se bodo oddahnili zlasti Sovodenjci in Gabrci, ki so v teh mesecih imeli opravka z zelo gostim prometom, tudi težkih tovornih vozil, pa čeprav slednja ne bi smela voziti po obvozu. Naj ob koncu zabeležimo še vest, da zelo dobro napredujejo tudi dela na podobnem objektu, na drugem koncu goriške po-krajine, na mostu na Idrijci pri Dolenjah. Nov most gradita v dogovoru goriška in videmska pokrajinska u-prava. Omogočil bo hitrejši in varnejši promet, skoraj povsem pa bo odpravljena nevarnost poplav. (Na siila : gradbišče na državni cesti pri Rupi).
Zbori iz dvanajstih držav na tekmovanju Seghizzi
Goriški september bo tudi letos bogat s kulturnimi prireditvami, od katerih velja omeniti tradicionalni folklorni natečaj ter parado po mestnih ulicah in zborovsko tekmovanje Seghizzi, ki bo tudi tokrat povezano z mednarodnim seminarjem.
Šestintrideset skupin iz dvanajstih držav sveta se bo letos od 29. avgusta do 1. septembra udeležilo 24. mednarodnega natečaja zborovske pesmi, ki ga prireja pevski zbor Cesare Augusto Seghizzi. Letošnja pobuda, ki bo potekala ob, evropskem letu glasbe, bo povezana s 16. mednarodnim seminarjem, ki bo tokrat posvečen metodologiji glasbenega pouka. Kar zadeva pevski natečaj, velja omeniti, da ga bodo pripravili v preurejenih prostorih goriškega telovadnega združenja na Trgu Battisti, na njem bodo nastopila skupine iz Italije, Jugoslavije, Madžarske, Bolgarske, Čehoslo-vaške, Romunije, Poljske, Avstrije, Argentine, Belgije, Zahodne Nemčije in Nizozemske. Jugoslavijo bodo predstavljali moški zbor Lesarji iz Logatca, Logaški oktet. Ljubljanski oktet in Oktet Vitra iz Ribnice. Na prireditvi pa bo letos prvič nastopil tudi Tržaški oktet, ki ga vodi Janko Ban. V okviru seminarja, ki ga bodo pripravili v konferenčni dvorani sejmišča Espomego, pa bodo odprli antološko razstavo o založniški dejavnosti na glasbenem področju. Sicer velja omeniti, da bo na goriškem gradu v soboto, 31. avgusta praznik prijateljstva, na katerem bodo nastopile vse skupine, ki tekmujejo na goriški manifestaciji.
Uspeh razstave Tiepolovih del
Zanimanje za razstavo risb in tiskov Giandomenica Tiepola na goriškem gradu, tudi v zadnjih dneh in tednih ni usahnilo. Po številu obiskovalcev sodeč, zanimanje celo narašča. Razstavo, ki bo odprta do 8. septembra, si je do zdaj ogledalo nad 16 tisoč oseb. Veliko obiskovalcev je iz raznih krajev naše dežele, sosednjega Veneta in celo iz Lombardije.
Drevi, s pričetkom ob 18.30 ho na goriškem gradu predavanje prof. Giandomenica Romanellija, ravnatelja mestnih muzejev v Benetkah. Govoril bo na temo »Giandomenico Tiepolo med- ironijo in obupom«. Predvajali bodo tudi diapozitive.
DANES V RONKAH
Pobratenje med krvodajalci
V okviru poletnih prireditev, ki jih pod skupnim imenom Agosto ronchese pripravljata društvo Pro Loco in občinska uprava, bo danes zvečer srečanje krvodajalcev iz Ronk in Nove Gorice. Ob tej priložnosti bodo pred) stavniki obeh društev podpisali tud1 listino o pobratenju kot prispevek Prl' jateljstva in sodelovanja teh dobrodelnih skupin na obmejnem področju-
CIPI priznal poseben status
Rahle možnosti za obnovitev proizvodnje v tovarni Laterila
Trčenje v Moram usodno za priletnega upokojenca
Po več kakor poldrugem letu izredno težke krize v podjetju Laterila v Vilešu, se zdaj vendarle odpirajo, čeprav zaenkrat še zelo majhne, možnosti za obnovitev proizvodnje. Prvi korak je bil storjen pred kratkim, ko je medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje (CIPI) priznal za podjetje poseben status, na podlagi katerega bodo delavcem lahko izplačali posebno denarno nadomestilo. Vedeti je treba, da so delavci brez dohodkov in v stanju skrajne negotovosti že od januarja lanskega leta. Lastnik podjetja je neka družba iz Bergama, ki ima tudi druge tovarne gradbenega materiala v raznih krajih. S priznanjem posebnega statusa se zdaj odpirajo možnosti za obnovitev proizvodnje. Vsekakor bi moral podjetje prevzeti nov lastnik. Sindikalni predstavniki delavcev so prepričani, da ni bila proizvodnja gospodarsko rentabilna in nedeficitama, saj razpolagajo v tovarni s precej sodobnimi stroji in opremo, kar je seveda velikega pomena, zlasti v industriji gradbenega materiala. Odprto vprašanje ostaja le nabava, oziroma dobava surovin (ilovice in peska). To vprašanje bi morali rešiti skupaj z deželnim odbomištvom, kakor tudi z upravitelji občin kjer naj bi omenjeni surovini črpali. Ukrep medministrskega odbora za gospodarsko načrtova-
nje zadeva nekaj nad 60 bivših delavcev.
Ob tem velja zabeležiti, da je bil podoben ukrep kakor za podjetje Laterila, sprejet tudi za podjetje Tec-friuli v Krminu, kjer še zmeraj niso bile odpravljene vse posledice globoke krize, ki traja že več let.
S kanujem po Patagoniji
Tomaž Devetak, goriški slovenski študent, se je odločil za novo pustolovščino. S prijateljem Maurom Gua-dagninom, prav tako iz Gorice, je odpotoval v Argentino, kjer ju čaka petmesečna avantura. Sicer je Devetak že znan zaradi takih in podobnih podvigov. Pred dvema letoma se je s kanujem spustil po reki Jukon, od izvira do izliva.
Tokraten podvig je zanimiv tudi zaradi tega, ker ni menda še nihče o-pravil poti, ki jo nameravata prehoditi in preveslati goriška prijatelja. Iz jezera Buenos Aires, bosta odšla peš, približno 500 km, prehodila pot, ki ju bo popeljala do jezera Viedma, sredi Patagonije. Od tod bosta v kanuju prevozila 400 km dolgo reko Santa Cruz in ob njenem izlivu nadaljevala pot v kanuju do Hushuaje na Ognjeni zemlji. To pomeni tisoč kilometrov južno od Buenos Airesa.
Žal je nesreča, o kateri smo poročali že v včerajšnji številki, zahtevala smrtno žrtev. 68-Mni Dante Azzalini je namreč umrl nekaj ur potem ko so ga prepeljali v bolnišnico v globoki nezavesti. Poškodbe, ki jih je zadobil ob trčenju so bile zelo težke.
Nesreča se je zgodila v bližini pokopališča pri Moram, dinamika pa še ni povsem pojasnjena.
Azzilini se je, kakor smo že. poročali, peljal na motornem kolesu, v križišču, v neposredni bližini pokopališča, pa je pjrišlo do sOovitega trčenja z avtom mini 90, ki ga je upravljal 36-letni Marino Vouk iz Gorice, Ul. Cadorna 32.
Z avtom povozil priletno žensko
Zelo huda prometna nesreča se je v četrtek, okrog 20. ure, zgodila tudi v Ronkah, v Ul. Redipuglia, kjer je 22-letni Marco Trevisan iz Gradišča, Ul. Martin Luther King 5 z avtom povozil 73-letno Marijo TeE vd. Violin. Ženska je, vsaj po ugotovitvah obhod-nice karabinjerjev iz Tržiča, prečkala cesto v bližini svojega doma, kjer stanuje v hiši s številko 13. Trevisan je z avtom pripeljal iz smeri Redipu-glie, namenjen proti centru Ronk. Ob trčenju je Tellova za dob) la zelo hude poškodbe na glavi in prsnem
košu ter so jo, p>o prvi zdravniški pomoči v bolnišnici v Tržiču, premestili na nevrokirurški oddelek bolnišnice na Katinari, kjer p« so si zdravniki pridržali strogo prognozo.
V ZVEZI Z NEURJEM
Interpelacija KPI v senatu
Senatorja Battello in De Toffol sta ministru za kmetijstvo in gozdarstvo naslovila pismeno vprašanje v zvezi z neurjem, ki je 21. julija letos hudo prizadelo širše območje goriške pokrajine in še zlasti Brda. Ponekod je bil pridelek uničen v celoti, pvosledice pa se bodo pokazale še tudi v prihodnjem letu. Kmetje in vinogradniki so se tako znašh v zelo težavnem položaju, saj bodo prikrajšani za dohodek, deloma ali v celoti za tekoče leto.
Prav je, da se tudi v tem primeru poseže po sohdamostnem skladu v smislu državnega zakona štev. 590 iz leta 1931, vendar je treba predvideti tudi druge oblike pomoči, ugotavljata parlamentarca in predlagata, da je treba poskrbeti za odgoditev plačevanja socialnih in drugih pristojbin (te obveznosti bi kmetje morah plačati že v prihodnjem mesecu), in odgodi-tev vsaj za tri leta, plačevanja obrokov posojil, ki so jih kmetje najeh za posodobljenje, povečanje ah specializacijo svojih posestev.
• Ministrstvo za notranje zadeve generalno ravnateljstvo za civilne službe, je razprisalo natečaj za odg1' nalne monografije socialnega podro-čja. Predvidene so štiri razEčne te" me. Prve tri najboljše uvrščene fri' spovke od vsake teme bodo odkupil1-Nagrade so predvidene v višini W oziroma tri miEjone lir. Podrobnejša pojasnila nudijo v tajništvu prefektu-re vsak delavnik od 10. do 12. ure.
razna obvestila_________1
Katoliška knjigama je ponovno odprta z naslednjim umikom: od 8. do 12.30 in od 15.30 do 19. ure.
_____________izleti_____________
Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 18. avgusta, vzpon na Prl! sojnik z Vršiča. Prevoz z lastnin)1 sredstvi. Odhod s Travnika ob 6. uP-Informacije pri pn-edsedniku društva in odbornikih.
Društvo slovenskih upokojencev n) Goriškem obvešča, da je še nekaj prostih mest za avtobusni izlet v L®' garsko dolino, 25. avgusta. Prijave1 do ponedeljka, 12. t.m., na sedežu društva.
kino
Gorica
CORSO 18.0(1-22.00 »Rambo«.-
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30—20.30 »Grozljivi vikend«!
22.30 »Resnične zgodbe 8. del«. SVOBODA Danes zaprto.
DESKLE 19.30 »Newyorški piarač«-
Marko Waltritsch
Revma, Oslavje in Štmaver skozi stoletja	zs.
Člani razpuščenih prosvetnih društev, ki niso več smeli prirejati veselic, so hodih na izlete tudi pod pretvezo romanj. Povedali smo že kako je bho s Štmavrci, Oslavci so se kmalu po razpustu društev podali na Sv. Katarino, kjer so se sestali s Podgorci in Goričani, potem pa še na Sv. goro, na Mengore, na Vrhovlje in na Lokve, Srečanja so izkoristili, da so poleg nabožnih posmi prepevah tudi narodne slovenske posmi.
Slovenske posmi so prepovali tudi takrat, ko so fantje odhajali k vojakom. Ob takih prilikah so priredih tudi ples in na njem seveda ni manjkalo slovenskega potja. Naborniki so šli na naborni urad v Gorico v spremstvu prijateljev iz iste vasi. V avstrijskih časih so ŠE na nabor z okinčanim vozom, kajti na nabor so* ŠE vsi fantje istega letnika iz neke vasi. To se je le delno ohranilo pod ItaEjo, kajti nabornike so v Gorico khcali pio abecednem redu. To pa so vaški fantje izkoristhi tako, da so imeli več takih piohodov v Gorico, saj so px>samezne nabornike spremljah večkrat. Marsikdaj so šli z okinčanim vozom, tu pa tam pieš v spremstvu harmonikarja. Izkoristili so prhožnost, da so p» mestnih uEcah prepievah slovensko. Sei-veda so se pošteno opih, px)tem so se pred karabinjerji reših, tako, da so jim piovedali, da so pijani, in tako so jim ti odpuščali slovensko pietje, ki je bEo takrat sicer prepiovedano.
Peli so tudi v cerkvah. V Pevmi je cerkveni zbor vodE Lojze Levpušček, ki pa je dobh ob koncu dvajsetih let opximin goriške kvesture, da ne sme več vaditi slovenskega pietja in da je v cerkvi dovoljeno le cerkveno latinsko pietje. Marsikdaj so bile vaje zbora v kakem skrivnem prostoru. Pevce v štma-vru pa je vadE že prej omenjeni Franc Vendramin.
Na Oslavju in tudi v Pevmi ter v Štmavru so prodajali vino tudi v osmicah. Takrat, še zlasti ob nedeljah, je prihajalo v te osmice precej Goričanov in Podgorcev. Pridrveli pa so v vas tudi fašisti, ki so domače ljudi večkrat pretepah, ker so govorili slovensko. V pretepanju pa se niso izkazah samo
Leta 1931 je Ela Klanjšček odšla v Argentino. Pred odhodom se je sUkala s člani cerkvenega pevskega zbora v Pevmi, ki ga je vodil Lojze Levpušček. Na sliki je tudi takratni župnik Jože Abram
fašisti itaEjanske narodnosti, marveč, in to že v začetku dvajsetih let, tudi slovenski fašisti iz Števerjana in iz Cerovega ter Kojskega. PrihajaE so na Oslavje, oblečeni v črne srajc®’ in 'z dolgimi pahcami pretepah domačine. Ko so se nekoč fa šisti piozno pionoči vračah iz Gorice proti Števerjanu, so J1} fantje na Oslavju piočakali v zasedi in jih piošteno pretep11-O tem napadu na števerjanske fašiste je takrat ogorčeno P°rf" čalo goriško fašistično časopisje in napovedovalo kazensko 6 špedicijo na Oslavje. V zadnjih letih fašistične vladavine s° tudi po gostilnah in trgovinah v Pevmi in na Oslavju razob®' sih plakate z napisom »Qui si parla solo itahano«. Marsiko0-ki je kljub temu govorE slovensko, je dobil zaušnico. Med 11. stimi, ki so jih dajali, so bih na žalost tudi nekateri domacl slovenski snoparji. Marsikdo med starejšimi domačini se 16 šb spominja, kako so se šopirili po vasi z značko fašistične stranke v gumbnici.
Narodno zavest sta v vasi gojila in ohranjala tudi župnik3 Jože Abram in za njim Anton Rutar, cenjeni osebnosti v Soriškem življenju. Rutar je prišel za župnika v Pevmo P016,. ko je bil več let podravnatelj v goriškem semenišču in ^ tam vneto zagovarjal slovensko bogoslužje. Za časa župnik vanja v Pevmi je Anton Rutar vodil tudi domačo posojil111®0' Nekaj časa ga je itahjanska fašistična vlada tudi konfinira*3: V Štmavru pa so v medvojnem času bih kot župniki duhovn1 Koršič, Kodrič, Ferjančič, Pelat, Kranjc in Obit.
Zaradi slabega gospodarskega stanja in pohtičnega šikan1'
izseEjo. Neka1®
ranja so se nekateri domačini odločih, da se	-- , .
so sicer že prej ostah onstran meje v Jugoslaviji že od c ^ prve svetovne vojne, drugi pa so šli tja v tridesetih letih-koncu dvajsetih let so ŠE nekateri v Argentino. Pred odhofl so se sešU s prijatelji, peli slovenske pesmi in se tako P slovEi.
Odprla bo do konca septembra
Iz Goriške kulturne zakladnice Razstava v muzeju v Kromberku
• k Soriške kulturne zakladnice. Tak J naslov zanimive razstave, ki bo jutri pa do konca septembra od-Rv ,V Goriškem muzeju, v gradu omberk Gre za iztpr v glavnem ko°--h del in umetno - obrtnih izdel-vi P ..so bili prikazani na razsta-j Goriška pričevanja, v Cankarjevem fflu v Ljubljani. Zbirko so priredi-k se obogatili z dodatkom starih opisov in knjig, ki so nastali v morskem prostoru. Na razstavi so sponati, ki po nastanku zaobjcffna-?frn5azb°bje _civeh tisočletij: od pra-godovine preko antike, srednjega in kn Ve^a b° polpretekle dobe. Tabo! S1 k***0 obiskovalci lahko ogledali, kjne® drugega, poznoantični bronasti sk;.c jpiške z Mosta na Soči, roman-leta i^ec *z Lokve pri Divači (okrog n „ 12°0). glagolski zapis iz Vipave, Prve polovice 14. stoletja, več kožno S^ednieveških fresk, skupino po-nih TSkifl io Pred kratkim restavrira-»Cn SkulPtur. dve dragoceni knjigi jS^ooiori della Moscovia« iz leta ne? ? ^Saerum promptuarium« Jakah , bvetokriškega, tiskano v Benet-sta\n'e^a ^eio bogato je na raz-(rn-ri. Podstavljeno baročno obdobje ta iRo?lonak|i kriz iz Dutovelj iz le-kip Janeza Krstnika iz Kobrami-	Cebejeva slika iz Do-
e'j (1768)), starejši zapis prise-(17qm sI°venske!m jeziku iz Vipave j, i' Precej je likovnih stvaritev
12 Polpretekle dobe.
reišiP°Sebnern oddelku je razstava sta-dobit* zernijevidov in grafičnih upo-kortGV kraiev na Primorskem. Ka-sta srno že uvodoma zapisali, bo raz-Sj .a odprta do konca septembra in daj» ,.v tem času, prav gotovo ogle-veliko obiskovalcev. Razstava je
postavljena samo v delu grajskih prostorov, medtem ko si obiskovalci'spotoma lahko ogledajo še stalne muzejske zbirke. Urnik obiska je ob delavnikih od 7.30 do 14.30 (ob sredah do 16.30). Ob sobotah je muzej zaprt. Ob nedeljah pa si je razstavo mogoče ogledali od 13. do 17.30.
Urnik vlakov iz Nove Gorice
Na možnost udobnega prevoza po železnici smo v zadnjem času precej pozabili, še vedno najraje sedemo za volan, če je že treba stopimo na avtobus, zelo neradi pa na vlak. Pa vendar ima železnica tudi svoje prednosti, recimo razmeroma hiter in poceni prevoz. Res so včasih težave z umiki, zamudami itd., vendar ne bi zaradi tega kazalo povsem pozabiti na vlak. Zlasti sedaj {»leti. Problem umikov vam bomo pomagah rešiti z objavo voznega reda odhodov vlakov z novogoriške postaje. Velja do konca maja prihodnjega leta. Odhodi za Jesenice: 3.29, 5.46, 7.00, 11.32, 15.35, 19.40. Za smer Aj dovščina: 5.02, 13.09, 15.17 (vlaki na tej progi ne vozijo ob sobotah in nedeljah). Za smer Sežana: 4.21, 6.51, 12.45, 15.33, 18.45, 18.52.
• Društvo za varstvo živali, ki ima sedež v Ulici Boccaccio 6 v Gorici išče novega in skrbnega gospodarja za nekaj živali (psov in mačk), ki so jih našli v raznih krajih na Goriškem. Interesenti naj se zglasijo na omenjenem naslovu.
Vsakoletni izlet v Dolomite
S planinskim društvom tokrat na poti ob vnožju Treh Cin
Tre Cime so nekakšen simbol Dolomitov, skupina pa je prav gotovo med najbolj znanimi na celotnem območju Alp. Obisk treh sester, od katerih najvišja meri 2998 metrov, zato ni mogel izostati iz programa Slovenskega planinskega društva v Gorici. Seveda obisk neposredne o-kolice Treh Cin., oziroma krožna pot okrog lepotic, saj je dostop na vrh še zmeraj domena izkušenih plezalcev, ki tu, v poletnih mesecih, pa tudi v zimskih razmerah preizkušajo sposobnosti. Edino na Veliko Cino je speljana (po južni strani) za zelo izkušene in dobro opremljene plezalce tako imenovana običajna pot, vendar tudi ta dovolj zračna.
Tisočem obiskovalcev iz raznih kra-
jev Italije in inozemstva — o tem pričajo registrske tablice avtomobilov na ogromnem parkirišču planinske postojanke (hotela) Auronzo — so se ob koncu prejšnjega tedna pridružih tudi Goričani, člani SPD. Pravzaprav kar lepa skupina petnajstih oseb, ki si je želela iz neposredne bližine ogledati čudo Dolomitov. Izgledi glede vremena v soboto niso bili najboljši. Že ob prihodu v planinsko postojanko, do koder je speljana zelo strma a lepo asfaltirana pot, je celotno območje zajela zelo gosta megla, znak bližajoče se nevihte. Silovito neurje z vetrom, sodro, grmenjem, ki se je razbesnelo ponoči in Id marsikomu ni dalo zatisniti očesa, je napovedovalo bolj
klavrn zaključek izleta. Kljub takim obetom, pa se je vreme proti jutru izboljšalo in na zahodu so se začeli trgati oblaki.
Hladno jutro in negotovost, kako bo z vremenom sta imela za posledico, da je skupina odšla proti zavetišču Lavaredo nekoliko kasneje, kakor je bilo sicer predvideno. Pa je že na poti do Lavareda posijalo sonce, ogrelo ozračje, še bolj pa razpoloženje u-deležencev, tudi najmlajšega, komaj štiriletnega Maria.
Na sedlu nad zavetiščem Lavaredo se je skupina razcepila: večina je nadaljevala po stezi proti zavetišču Locatelli, manjša skupina pa se je odločila za nekoliko zahtevnejšo zavarovano pot preko 2746 metrov visokega Patemkofla. Pot je deloma speljana skozi zaklonišča iz prve svetovne vojne, mimo vojaških postojank, zelo zanimiv pa je spust z grebena proti zavetišču Locatelli, saj je treba skozi okrog 700 metrov dolgo kaverno, še pred enajsto uro so se vsi spet srečali pri zavetišču Locatelli.
Ker je vreme držalo, so nekateri člani skupine izkoristili priložnost še za vzpon na Toblinški steber (močno utrjeno avstrijsko postojanko v prvi svetovni vojni) in za ogled bližnjih jezerc. Drugi pa so se nastavljali soncu — resnici na ljubo je nekoliko nagajal hladen veter — in uživali ob pogledu na severno stran Treh Cin. K zavetišču Auronzo so se vrnili zgodaj popoldne po stezi, ki je speljana na severni strani lepotic, pod navpičnimi stenami.
Odstraniti je treba nevarni material
Lovski koledar za sezono 1985/86
ču , .Vsf°pu na »passerelle«, mosti-tnj’ L’ Povezuje Podgoro s Stražica-zariat° ** ^ namestili tabli, ki opo-na i La’ da podjetje Rades iz Rima tu Predelu Soče odstranjuje voj-b . atenaL predvsem razne bombe Pa^nrf ?Yet°vne vojne. Druga tabla Hadzofšča. da dela potekajo pod nistr<ifVom Posebnega urada mi-Va za obrambo. Da bi se sa-
mi prepričali, za kaj gre, smo se prejšnji dan podah na mostič in pod njim opazili skupino ljudi, kakih deset, ki so pozorno brskah p» brego-vih Soče, drugi pa v gumijastem čolnu ter v potapljaški opremi opazo-vali strugo reke. V pogovoru z e-nim od delavcev rimskega podjetja, smo izvedeh, da so z iskanjem stre-liva pričeli zadnje dni julija in da
bodo na tem kraju še nekaj časa, saj je treba nalogo opraviti dokaj natančno.
S posebnim inštrumentom, nemške izdelave, preiskujejo celotno področje, ki je razdeljeno na razne predele. V trenutku, ko naprava zazna kovinsko telo pod zemljo in gruščem, sproži alarm. Z veliko previdnostjo odkopljejo grušč in drug material ter ugotovijo, če gre za topovski izstrelek, mino, letalsko bombo ali drugo strelivo. Doslej so namreč že našli nekaj nevarnega vojnega materiala, iz zemlje pa so potegnili tudi druge nevarne kovinske predmete, ki jih je magnetska naprava zabeležila.
Nekoliko teže pa je delo v sami strugi, saj je treba biti zelo pazljivi, da tok vode ne spremeni smer magnetske sonde.
Seveda se je marsikdo spraševal, zakaj le v tem delu poteka iskanje streliva. Dejstvo je, da sodi čiščenje terena v okviru priprav za gradnjo jezu, ki ga predvidevajo osimski sporazumi, in ki je doslej dvignil precej prahu in nezadovoljstva. Zlasti glede lokacije.
Pokrajinski odbor za lov, je te dni objavil koledar za lovsko sezono 1985 - 1986, ki je pravzaprav že v veljavi. Od 1. junija, je namreč dovoljen selektivni odstrel srnjaka. Od 11. avgusta dalje je odprt lov na kakih trideset vrst vodnih in drugih ptic. 15. avgusta se zaključi selektivni lov na srnjaka.
Glavna lovska dejavnost pa se bo začela pravzaprav šele septembra in oktobra. Koledar je naslednji: 8. septembra začetek lova na merjasca in na srnjaka, vendar je odstrel v o-kviru načrta, lei ga pripravlja pokrajinski odbor za lov. L oktobra začetek lova na fazana (tudi samice) in na srne (ža slednje je treba u-poštevati načrta pokrajinskega odbora za lov). 31. oktobra konec lova na fazanke in srnjake. 1. novembra odprtje lova na divjega zajca; 10. novembra konec lova na kosa, 15. decembra konec lova na divjega zajca. 31. decembra se konča lov na fazana in merjasca, 12. januarja na srno, 31. januarja pa na nekatere vrste ptic, med drugim na škrjančka in škorca. 1. marca se zaključi lov na divje race in nekatere druge vodne ptice.
Na obalnem območju je lovski koledar urejen z odlokom luškega poveljstva v Tržiču. Lov na morju traja od 16. septembra do 28. februarja. Poleg rokov za odstrel posameznih vrst divjadi, obsega lovski koledar še nekatera posebna in splošna določila, sankcije za kršilce itd.
Kolikšna bo lovska dejavnost je v tem trenutku še težko reči, saj je na stalež divjadi vplivalo več dejavnikov, med drugim letošnja zelo huda zima, kar se bo najbrž poznalo predvserh na staležu vodnih ptic. Glede gozdne stekline velja zabeležiti, da nevarnost ukužbe še ni povsem mimo. Še zmeraj velja zato prost odstrel lisic, ki po krivem ali ne, veljajo za glavnega prenašalca nevarne bolezni.
Praznik v Podturnu
V Podturnu se danes pričenja vsakoletni poletni praznik, ki bo trajal do prihodne nedelje. Poleg vrste zabavnih in drugih prireditev, pripravljajo v tem kraju jutri tekmovanje v pritrkovanju, sredi tedna pa veliko tombolo.
Prijateljstvo in sodelovanje med mladimi iz vsega sveta
nujgjjj SvY.*-u obstajajo različne, ime-cijg P. 7'h dobronamerne, organiza-delov, *' 80 si kot primarni smoter s°v rnSa iX)stav'le izboljšanje odno-IjiU na narodi. Le ti naj bi teme-razutn,. rnY^sei>ojnem spoštovanju in Sovra4nVaa.iu.- Živimo v obdobju vojn, kričecf~!!s“ nasilja, kar je vse v -, nasPr°tjU z dejanskimi in-^užbenc °veštva. Proti takšnemu čen, c- ernu trendu se razvija določi orJ*av intonten odpor soi pa turrito nizac'ije, ki se temu tudi od-in Se ^Postavljajo. Te so številne
hovo aZi aneva v dan množijo, uelo'
Nji-
včasih • vanje pa ni vedno jasno, Politif-rd tudi protislovno in večkrat Primeru. ‘;endenciozno. V določenih otipljiv'k Se	naasko splošnih, ne-
ni, na . smernic skrivajo konkret-si. p,K, alost tudi ekonomski, intere-
Ai ^oinPvni	___r	_•_v _•
v dezni interesi se izražajo tu-, " dole"- —	-
dualizma
di v ------------
òaperiai- °òendl oblikah kulturnega dih vnvf11151 ài vsiljevanja kultur-dar, ge a.n°t zahodnega sveta. Ven-Se sveti-res’ da >>ni vse zlato kar Piiioge G j® tudi res, da opravljajo
Pos,^ ^med teh organizacij važno boj », d Saj združujejo med se-?kupne d16 subjekte, izpostavljajo u,terknr>flemente in postavljajo most di s temUnik-aci-ie med narodi. Tu-djega jo rešujejo protislovja današ-Prvj _ oia, čeprav z majhnimi, na ClSVrrm- neP°membnimi, dejanji. •Per Vili bildren International Sum-?eiovani1aSes'* spada med slednje. O zUje m te organizacije, ki zdru-adino v preko 80 državah
sveta smo se pogovorih z Annama-rio Pasquarielk» por. Peric, ki je spremljala skupino goriških otrok na enomesečnem taboru v Romuniji, E-vo Orzan in Alešem Waltritschem, ki sta vodila izmenjavo goriških o-trok na Finskem oz. v Kanadi, ter z Lizy Gomez, Mehičanko, študentko Zavoda združenega sveta v Devinu, ki je tudi sama že dalj časa članica CISV. V dveumem pogovoru so nam predstavili vse oblike delovanja CISV.
CISV je bila ustanovljena v Cincinnatiju (ZDA) leta 1951, deset let kasneje pa so v Bologni odprli tudi italijansko sekcijo. Poglavitni cilj CISV je združevanje otrok iz raz-ličnih družbenogospodarskih sistemov, medsebojno spoznavanje in združevanje. S tem naj bi otroci že od mladih nog spoznali, da so si resnično med seboj enaki, čeprav živijo včasih v zelo različnih pogojih.
Prva oblika udejstvovanja otrok pri CISV je v sodelovanju na taborih. Raznih taborov se udeležujejo otroci stari 11 let (dva fantka, dve punčki in voditelj sestavljajo delegacijo iz vsake države), ki v enomesečnem skupnem bivanju skušajo dati vse najboljše od sebe, svojo državo predstavljajo v obhki brošur, narodnih noš in iger. Organizatorji pazijo, da je žarišče interakcije postavljeno na takšne temelje, ki čimbolj omejuje vlogo jezika, saj udeleženci taborov prihajajo iz 10 - 15
T- --:L-	p,rej nimajo n|_
različnih držav in
kakršnega skupnega jezika, če se u-deleženci tabora med seboj posebno dobro razumejo lahko ponovno čez nekaj let organizirajo tabor. Tako se je pred štirimi leti Aleš na Nizozemskem srečal s petindvajsetimi u-deleženci tabora v Cincinnatiju. Povedal nam je, da so bili jasno vsi zelo razhčni od takrat ko so bili v ZDA, vendar je bilo srečanje res nepozabno, saj so takoj ustvarili vzdušje izpred šestih let.
Če je udeležba na taboru predvidena le za otroke stare enajst let, ni za izmenjavo nobenih striktnih starostnih pogojev. V tem primeru otroci stanujejo pri vrstnikih v tujini, ki jim nato obisk tudi vrnejo. Takšen obisk traja od dveh tednov do meseca dni, odvisno pač od oddaljenosti dežele in torej od stroškov prevoza. V Gorici krijejo stroške za prevoz družine same, bogatejše sekcije pa poskrbijo tudi za to.
Za odrasle organizira CISV seminarje na katerih člani diskutirajo o najbolj perečih vprašanjih v zvezi z delovanjem organizacije in nasplošno o problematiki, ki je udeležencem seminarjev najbolj pri srcu. Na seminarjih nimajo namena iskati trajnih pravičnih in neoporečnih rešitev, saj verjetno take ne obstajajo. So le tribuna za primerjavo mnenj in konfrontacijo z različnimi pogledi prisotnih.
V Gorici je skupina CISV precej močna, saj šteje preko 70 aktivnih članov. Leta 1979 je goriška sekcija
Annamaria, Eva, Lizy in Aleš
organizirala tabor v Medeji, finančno pa je pobudo podprla dežela Furlanija - Julijska krajina. Razen prevoza mora namreč kriti vse stroške taborov organizator, le ti pa niso prav nizki, čeprav pri CIVS nikoli ne težijo k temu, da bi organizirali posebno luksuzne tabore. Ena izmed važnih postavk pri CISV je namreč tudi ta, da mora biti udeležba omogočena čim širšemu krogu otrok, zato da bi se finančne stroške znižalo na minimum in bi torej ne bila le organizacija za otroke premožnejših družin. Pri CISV radi poudarjajo, da niso njihove pobude le dobro organizirane in poceni počitnice in zato skušajo pri njih obdržati določe-
no kontinuiteto v delovanju skozi celo leto. Izkušnje so pokazale, da o-stanejo dolgo navezani na organizacijo tisti člani, ki so k njej pristopili že od mladega, medtem ko se starejši sorazmerno hitreje naveličajo. Zato je izbira voditeljev raznih pobud izredno važna, saj morajo i-meti voditelji, poleg potrebnih psihofizičnih lastnosti tudi smisel za delo v skupini in seveda morajo obvladati angleščino. Ob koncu so nam povedali, da bodo leta 1987 ponovno organizirali tabor otrok v Gorici in s tem bodo skušali čimveč ljudi zainteresirati za to organizacijo, ki je v naše mesto doprinesla pomembne novosti na področju vzgoje otrok.
Na 16. evropskem plavalnem prvenstvu v Bolgariji
Danes v vaterpolu tekma Italija - Jugoslavija
SOFIJA — Tudi včeraj je reprezentanca NDR osvojila levji delež kolajn. V moški konkurenci je prišlo do nekaterih presenečenj. Zopet pa so razočarali Italijani. V vaterpolu sta bili v petem kolu uspešni tako ItaUja kot Jugoslavija. Italijani so po dokaj izenačeni tekmi premagali Madžarsko, Jugoslovani pa so po pričakovanju odpravili Španijo. Derbi današnjega vaterpolskega kola bo gotovo srečanje med Italijo in Jugoslavijo. Zmagovalec bo že danes imel eno od kolajn v žepu.
Včerajšnji finali plavalnega sporeda so se pričel is tekmo na 400 m prosto, kjer pa sta bila odsotna najboljša predstavnika na svetu na tej progi: Michael Gross in Vladimir Saljnikov. Zmagal je tako Vzhodni Nemec Uwe Dasler pred rojakom Svenom Lodziewskijem. Italijan Stefano Grandi je bil v malem finalu peti (4’01”43), Jugoslovan Darjan Petrič (4’02”97) pa šesti.
Evropska rekorderka na 100 m delfin, Sovjetinja Tatjana Kurnikova ni uspela preprečiti, da bi prvi dve mesti na tej progi odšli v NDR. Zmagala je namreč Komelia Grebler, druga pa je bila Birte Weigang.
Na 200 m prsno je prišlo že v kvalifikacijah do velikega presenečenja. V finale se namreč ni uvrstil Britanec Moorhouse, ki je na tem EP zmagal na 100 m prsno. Sovjet Dimitrij Volkov je imel tako odprto pot do zlata, za veliko presenečenje pa je poskrbel Portugalec Alexandre Yokochi, ki je osvojil srebrno kolajno. V malem finalu je Italijan Marco del Prete z 2’22”64 osvojil četrto mesto.
Bolgarki Tanji Bogomilovi ni u-spel podvig tudi na 100 m prsno. Zadovoljiti se je morala z bronasto kolajno. Prvi dve mesti pa sta seveda osvojili Vzhodni Nemki. Sylvia Gerasch je bila z odličnim časom r08”62 prva, njena rojakinja Horner-jeva pa druga. Italijanka Simona Bri-ghetti je v malem finalu osvojila s časom 1T4”15 tretje mesto.
Štafeta 4x100 m prosto je osvojila ZRN pred NDR in švedsko. SZ pa je s četrtim mestom razočarala.
REZULTATI FINALOV
400 m prosto - moški: 1. Dassler (NDR) 3'51”52; 2. Lodziewski (NDR) 3’51”54; 3. Henkel (ZRN) 3’51”79; 4. Pfeiffer (ZRN) 3’54”51; 5. Szilagy (Madž.) 3’57”46; 6. Escalas (Šp.) 3’ 57”51; 7. Day (VB) 3’58’’35; 8. Se-menóv (SZ) 4’02”12.
100 m delfin - ženske: 1. Grebler (NDR) 59”46; 2. Weigang (NDR) 1’00”43; 3. Kurnikova (SZ) 1’01”73;
4. Cooper (VB) 1’02”14; 5. Van Ben-tum (Niz.) r02”15; 6. Gospodinova (SZ) 1’02”39; 7. Plewinski (Fr.) 1’ 2”43 (fr. rekord); 8. Pironkova (Bol.) 1’02”90.
200 m prsno - moški: 1. Volkov (SZ) 2’19”53; 2. Yokochi (Port.) 2T9”63; 3. Dagon (Švi.) 2T9”69; 4. Buttgert (NDR) 2T9”85; 5. Grzywutz (NDR) 2’20”61; 6. Buswell (VB) 2’21”39; 7. Stockygt (ZRN) 2’22”40; 8. Romero (Šp.) 2’22”44.
100 m prsno - ženske: 1. Gerasch (NDR) 1’08”62; 2. Homer (NDR) 1’ 8”95; 3. Bogomilova (Bol.) 1’09”46; 4. Van Stavuren (Niz.) 1’11”84; 5. Lem-pereur (Bel.) 1’11”84; 6. Volkova (SZ) ri2”18; 7. Brownsdon (VB) 1T2”18; 8. Della Valle (It.) 1’12”31.
4x100 m prosto - moški: 1. ZRN
(Schowtka, Gross, Schadt, Fahrner) 3’22”18; 2. NDR 3’22”32; 3. Švedska 3’22”41; 4. SZ 3’23”49; 5. ČSSR 3’ 24”91; 6. Švica 3’26”45; 7. Francija 3’26”58; 8. Nizozemska 3’26”70.
SINHRONIZIRANO PLAVANJE
Končna lestvica: 1. Wilson (VB) 184,634; 2. Hermine (Fr.) 182,467; 3. Worisch (Av.) 180,000 ; 4. Boss (Švi.) 175,199 ; 5. Lang (ZRN) 170,251; 6. Philipsen (Niz.) 169,849; 7. Jacobson (Šve.) 164,617; 8. Potenkina (SZ) 164,566.
VATERPOLO
Skupina A. Izidi 5. kola: Italija -Madžarska 8:7; SZ - Nizozemska 8:6; Jugoslavija - Španija 7:3; ZRN - Grčija 10:6. Lestvica: SZ 9 točk; Jugoslavija in Italija 8; ZRN 7; Madžarska 6; Španija 2; Nizozemska in Grčija 0.
Skupina B. Izidi 5. kola: Belgija -Malta’ 13:5; Poljska - V. Britanija 6:5; Francija - Švedska 7:7; Romunija - Bolgarija 12:4. Lestvica: Romunija 10; Bolgarija 7; Švedska 6; Francija, V. Britanija in Poljska 5; Belgija 2; Malta 0.
KOLAJNE
z s b
Vzhodna Nemčija 11 13	3
Sovjetska zveza	5	3	5
Zahodna Nemčija	4	3	2
Velika Britanija	2	10
Bolgarija	113
Francija	110
Madžarska	10	0
Nizozemska	0	13
Švedska	013
Portugalska	0	10
ČSSR	002
Italija	0	0	1
Avstrija	0	0	1
DANAŠNJI SPORED PLAVANJE: 9.00 kvalifikacije; 17.00 finali: 800 m prosto ženske, 200 m mešano ženske, 200 m delfin moški, 100 m hrbtno moški, 4x100 m mešano ženske, 1.500 m.
VATERPOLO: 14.00 SZ - Madžarska; 15.00 Nizozemska - Grčija; 16.00 Španija - ZRN; 20.00 Italija - Jugoslavija.
SINHRONIZIRANO PLAV ANE: 9.00 kvalifikacije; 19.00 finali.
Milanski prvoligaš že zjutraj na treningu v Bazovici
DREVI TRIESTINA - INTER
Drevi bo ob 20.45 na tržaškem občinskem stadionu »Pino Grezar« prijateljska nogometna tekma med dru-goligašem Triestino in pa velikim favoritom za osvojitev naslova državnega prvaka, milanskim Interjem. Za to tekmo vlada veliko zanimanje, saj so Rumenigge, Farma, Tardelli, Ber-gomi, Altobelli in drugi vedno privlačni za nogometne sladokusce in porok za lepo igro.
Baje bo Inter igral v standardni postavi, prav tako tudi tržaška ekipa. Vsekakor bo Triestina skušala doseči prestižni rezultat proti izredno močni ekipi, pa čeprav verjetno še ni v najboljši formi, kar sicer lahko rečemo tudi za milansko moštvo, ki je v svoji zadnji prijateljski tekmi le s težavo premagala Trento s pičlim 1:0.
V Triestini bodo spet zaigrali poškodovani Romano, Di Giovanni in
Med številnimi Interjevimi asi bo drevi na Grezar ju tudi Pietro Panna
Dal Prà. Trener Enzo Ferrari bo tokrat spet poizkusil Braghina v vlogi
prostega branilca, predvsem pa bo preveril, kako se bosta v napadu znašla Cinello in De Falco. Prvi je, kot znano, že v formi, medtem ko se lanskoletni tržaški »bomber« verjetno še ni »ujel« s novimi soigralci. S to tekmo bodo tržaški igralci uradno zaključili priprave v Asiagu in bodo od jutri naprej za tri dni prosti.
Inter bo danes ob 9.30 opravil zadnji trening pred tekmo s Triestino na igrišču ŠD Zarja pri Bazovici. Naše športno društvo je z veseljem dalo na razpolago milanski ekipi svoje igrišče, Interjev trening pa si lahko ogledajo vsi.
Tudi Udinese bo igral danes v Piacenzi prijateljsko tekmo s solidnim domačim moštvom. Trener Vinicio bo tokrat poskušal »štafeto« med napadalcema Barbadillom in Chiericom.
Univerzitetne igre v Kobeju
Italija z množičnim predstavništvom
RIM — Včeraj je bila v Rimu pred; stavitev italijanske reprezentance, 1° se bo udeležila bližnjih univerzitet nih iger v japonskem kraju Kobe.
Italija bo v Kobeju nastopila skup’ no z 227 tekmovalci in tekmovalka’ mi. Naj omenimo, da bodo ZDA in16' le v Kobeju 381 tekmovalcev. S" 302, Japonci 300. Skupno bo nastopit0 približno 4.000 tekmovalcev in tekmovalk iz 100 držav.
Vseučiliške igre pa bodo od 24. avgusta do 4. septembra. Naslednja igre bodo leta 1987 v Zagrebu.
Plavanje: prvenstvo ZDA
Biondi le drugi na 50 m prosto
MISSION VIEJO — Glavni junak ameriškega plavalnega prvenstva ja novopečeni svetovni rekorder na m prosto Matt Biondi se je moral na 50 m prosto zadovoljiti le z drugiaj mestom. Na tej progi je namreC zmagal Tom Jager (22”63). Od osta' lih rezultatov velja omeniti Američana Pabla Moralesa na 20“ m mešano z letošnjim najboljšia1 časom (2’02”98). Ostali boljši rčsjl; lati: 400 M PROSTO: Matt Cetlins» 3’53”26; 200 M MEŠANO - ŽENSKE-Michelle Griglione 2T7”42; 400 N PROSTO - ŽENSKE: Kim Bro«» 4T1”74.
Kolesarska dirka po Danski
Slavje Italijana Morena Argentina
KÒBENHAVN — Italijan Moren0 Argentin je zasluženo osvojil končn° prvo mesto na mednarodni kolesar' ski dirki po Danski. Italijanski ko}6' sarji so dopolnili slavje s četrti*11 mestom Guida Bontempija in peti*11 Francesca Rossignolija.
KONČNI VRSTNI RED: 1. Arg«1' tin (It.) 25.36’22”; 2. Andersen (Dah;' po 21”; 3. Dewilde (Bel.) po 58/ 4. Bontempi (It.) po 1’56”; 5. Ro551 gnoli (It.) po 2’40”.
Hagler ob naslov
PANAMA — Mednarodna boksal' ska zveza WBA je, kot je napovedal?’ odvzela Američanu Marvinu Hagle?P svetovni naslov v srednji kategorij1’
kratke vesti - kratke vesti - kratke vesti - kratke vesti
Favoriti naprej
STRATTON, MOUNTAJN — Izidi 3. kola mednarodnega’ teniškega Grand Prix turnirja; McEnroe (ZDA) - Sadri (ZDA) 6:4, 7:6; Lendl (ČSSR) -Tim Wilkinson (ZDA) 6:4, 6:4; Con-nors (ZDA) - Teacher (ZDA) 6:2, 7:5.
Reggijeva izpadla
TORONTO — Na mednarodnem ženskem turnirju v Torontu je Čehoslo-vakinja Hanna Mandlikova v osmini finala premagala Italijanko Raffaello Reggi s 6:2, 6:2.
Zdravstveno stanje
Vatanena se slabša
HELSINKI — Finski pilot Ari Va-tanen, ki ja imel težak incident med avtomobilskim rally jem Argentine, trenutno leži v neki helsinški bolnišnici. Zdravnik Aame Kauste, ki zdravi nesrečnega pilota, je izjavil, da se
je zdravstveno stanje Vatanena poslabšalo in da je sedaj že kritično.
ZRN in Nigerija finalistki
PEKING — ZRN in Nigerija sta finalistki svetovnega mladinskega nogometnega prvenstva »under 16«. Polfinalna izida: ZRN - Brazilija 4:3; Nigerija - Gvineja 5:3 po enajstmetrovkah (1:1).
Američan Norris
pri Benettonu
TREVISO — Za letošnjo košarkarsko sezono v A-l ligi je Benetton iz Trevisa najel ameriškega centra Audiea Norrisa iz Portlanda (206 cm za 110 kg).
Jabbar v Hollywoodu
LOS ANGELES — Eden najpopularnejših ameriških košarkarskih i-gralcev, Kareem Abdul Jabbar, se je odločil za filmsko kariero. Že s
prihodnjo sezono naj bi namreč zapustil košarko in se povsem posvetil igralskemu poklicu. Nevarnosti, da ga gledalci ne bi opazili, res ni, saj je visok 2,15 m.
Longevi prva etapa kolesarske dirke po ZDA
GRAND JUNCTION — Francozinja Jeanni Longa je osvojila prvo mesto- v prvi etapi mednarodne kolesarske dirke po ZDA za ženske. Druga je bila Američanka Rebecca Daughton, tretja pa njena rojakinja Barbara Dolan.
Rekord na 100 km
MIT .AN — Italijanska kolesarka Francesca Galli je z rezultatom 2 uri 31’28” postavila nov svetovni rekord na 100 km (39,611 km na uro). Prejšnji rekord 2.37T6” (38,149 km na uro) je pripadal rojakinji Menuz-zovi.
Zelo pestro delovairje TPK Sirena
Na vec frontah
Jutri balinarski turnir v Bazovici
V okviru športnega praznika Zarje bo balinarski odsek jutri priredil velik balinarski turnir, na katerem bo nastopilo 16 ekip s tostran in onstran meje: štiri bodo iz zamejstva, in sicer dve postavi domače Zarje, Kraški dom in Gaja, vse ostale pa iz Slovenije.
Zbirališče babnarjev bo že ob 7.30 v Bazovici, srečanje pa bodo na baliniščih Zadružnega vrta v Bazovici, na Padričah in v Gropadi. Turnir bo trajal ves dan, nagrajevanje bo zvečer v Bazovici.
Sergej Bubka demantira
MOSKVA — »Žal mi je, ko berem take novice. Nikakor nisem v nemilosti sovjetske atletske zveze pa tudi iz drugih razlogov nisem nastopal zadnje čase kot iz tega, da sem ta počitek že {»red samo sezono programiral,« je izjavil sovjetski skakalec s palico Sergej Bubka in tako demantiral vesti zahodnih časopisov.
Bubka bo seveda nastopil na finalu EP, Id bo 17. in 18. t.m. v Moskvi.
Danes in jutri se bodo jadralci TPK Sirena v razredih laser in eu-ropa v Tržiču udeležili regat za pokal Colussi in Bepi Parovel, v organizaciji tamkajšnjega jadralnega kluba Oscar CosuHch.
Sirenini kadeti v razredu optimist pa se bodo jutri udeležili področne regate v dveh preizkušnjah pri Nabrežini. Regata je v organizaciji jadralnega kluba »Sezionò nautica Aurisina sorgenti«.
Andrej Ferfolja, Sirenin jadralec v razredu optimist, je odpotoval v Livorno na povabilo italijanske jadralne federacije - FIV. V Livornu se bo 15. avgusta udeležil regatnih treningov pod vodstvom zveznih trenerjev. (A.D.)
Največji hipodrom v Italiji
LIGNANO SABBIADORO — V teku prihodnjega leta bodo med Latisano
in Lignanom zgradili največji hipodrom v Italiji. Proga bo dolga 1.350 m in široka 30. Na voljo bo kar 300 prostorov za konje, prostora bo tudi za parkiranje 4.000 avtomobilov, na tribuni pa bo lahko 4,500 gledalcev. Poleg prog za treninge bodo še velika restavracija, teniška igrišča, bazen, velik vrt in druge infrastrukture.
V Furlaniji velik
balinarski turnir
VIDEM — Na 29 furlanskih balinarskih stezah bo danes in jutri veliki državni turnir, na katerem bo nastopilo kar 128 četverk iz vse Italije. Med udeleženci bosta tudi svetovna prvaka Benevene in Granaglia.
Azzurra v Portu Cervu
PORTO CERVO (SASSARI) — Azzurra je včeraj priplula v Porto Cer vo, kjer bo opravila vrsto temeljitih treningov za bližnja tekmovanja.
Atletika: danes in jutri B finale EP
Jugoslovanska vrsta brez posebnih ambicij
Po vrsti mednarodnih atletskih mitingov, ki so dali v prejšnjih tednih nekaj izjemnih svetovnih rekordov, bo danes start ekipnih tekmovanj za evropski pokal. Ta atletski vikend bo namenjen kakovostno šibkejšim postavam, medtem ko se velesile pripravljajo na veliki finale, ki bo teden dni kasneje v Moskvi.
• Tekmovanja nižjih skupin bodo danes in jutri v Budimpešti v Schwe-chatu pri Dunaju in v izlandski prestolnici Rejkjaviku.
B finale, ki bo v Budimpešti, bo imel polno zasedbo osmih ženskih in prav toliko moških ekip. V ženski konkurenci bodo startale poleg domačink še Danska, Finska, Francija, Nizozemska, Romunija, Jugoslavija in Švedska, v moški pa bodo merili moči Madžarska, Bolgarija, Finska, Grčija, Norveška, Španija, Švica in Jugoslavija.
Finska, Madžarska in Bolgarija se bodo pri moških verjetno potegovale za prvo mesto. Ob verjetni manjši vnemi pri tekih se največ pričakuje od tehničnih panog. Bolgar Markov (troskok) bi lahko bil junak tega tekmovanja v panogi, ki se je letos v svetovnem in evropskem merilu dokaj razživela.
Ženska konkurenca izgleda ugodna za Romunijo, ki razpolaga z dokaj izkušeno ekipo, v kateri prednjačijo tekačice na srednjih progah. Iz francoske ekipe pride v poštev zapreka-šica Elloy (12”79 na 100 m), pri kopju pa bo zanimivo preveriti možnosti povratka v svetovno elito bivše rekorderke Lillak iz Finske.
Jugoslavija bo v obeh konkurencah startala brez posebnih tekmovalnih ambicij.
V avstrijskem Schvvechatu bodo pri moških tekmovali poleg Avstrije še Luksemburg, Nizozemska, Portugalska in Romunija, pri dekletih pa poleg domačink še Grčija, Portugalska, Španija in Švica. Na stezah bo precej zvenečih imen: od Nizozemca
Druppersa (800 m) do portugalsk1 dolgoprogašev, od avstrijskega sk® kalea s palico Fehringerja (5,70 P1' do portugalske tekačice Cunhe .
V daljnjem Rejkjaviku, kjer bo teii movala skupina C-2 bodo pri mošp11 startale Islandija, Belgija, Dans^J Irska in Švedska pri dekletih pa 0 domačinkah še Belgija, Irska in veška. Na papirju je tudi za to_ srf Čanje na razpolago precej zvenečih men. Domačini razpolagajo z izj610. nim metalcem kopja Vilhjalmssonrt1 (letos 91,84 m), Švedi s skakalcen) . višino Sjobergom (238 cm), BelfPA s sprinterjem Desruellsom, ki j® s cer dosegel precej »čudnih« 10”02 h 100 m, Irci pa z dolgoprogašem Tre cyjem (13'19’T1 na 5000 m). Vpras» nje je, v kakšni meri se bodo te zve„, de odzvale ekipni dolžnosti, ki v P* sprotju z mitingi ne prinaža ded31 nih nagrad.	.
Ženska konkurenca v tej skupri1, bi lahko nudila v norveški vrsti d° goprogašico Kriastiansen, ki pa ne imela prav nobene vredne nasprotnic „
A-finale, ki bo 17. in 18. v Moskvi, bo pri moških združil f ' NDR, ZRN, Vel. Britanijo, ItahJ0; Francijo, Poljsko in ČSSR, pri z.° skah pa SZ, NDR, ZRN, Vel. nijo, Bolgarijo, Italijo, ČSSR in P° sko.	Bruno Križrnah
Coe ne bo potoval
na finale EP v Moskvi ■
LONDON — Sebastian Coe se še 3 opomogel po poškodbi in se tako ^
bo udeležil z angleško reprezentah
finalnega dela evropskega prvensP ki bo 17. in 18. avgusta v Moskvi-
Acuita ni uspel	j
CASABLANCA — Maročan S31 Aouita ni uspel izboljšati svetovne® rekorda na 1.500 m. Aouita je n3 j reč na panarabskih igrah prete11 to razdaljo s časom 3’35”62. Sveth ni rekord Angleža Grama P3 J 3’29”67.
[ Obisk pri športnih organizacijah na Goriškem
Pri Briškem griču obnavljajo nekdanjo športno dejavnost
Pri Briškem griču gojijo namizni tenis in miniodbojko. Na sliki: dve ekipi mladinskih odbojkarjev
^ Števerjanu se športno delovanje r’ebuja. V Brdih ni bilo namreč ni-k°1ì velike športne tradicije. Pretrdo Kmečko življenje, ki nima urnikov, j'1 dovoljevalo športnega udejstvovala. Treba je tudi upoštevati, da po elodnevnem naporu, ljudje niso ime-dosti volje do športa. Poleg tega [ia gričevnato področje Brd ni prikrilo za športne objekte. Tu ni kot Furlaniji ali v nižini, kjer je domi ograditi travnik in že imaš no-Sometno igrišče. Pobočja v Števerja-u niso primerna za to, vrh tega pa a bile vse ravne površine izkorišče-in obdelane, časi pa se spreminja-j 0 tem smo se pogovarjali z re-k^ntom za šport pri društvu Briški k?, Rudijem Koršičem.
Koršič pravi, da ni bilo na tem Kmečkem območju veliko zanimanja k'1 šport, še sedaj je veliko težav, er ni športnega igrišča ali ustrez-ega prostora. Kljub temu pa se šte-erJanci trudijo. Pri Briškem griču ,? namreč začeli z miniodbojko. E-'Pa trenira v Štandrežu, kjer je r, mia na razpolago telovadnico. So-g6|oyanje s klubom Val je dobro. ,athi so se ponudili in dali na razpo-S° prostore, da so lahko konkreti-mali pobudo. V tej ekipi je dva-„rk miniodbojkarjev, število pa bo fkV0 naraslo. Do sedaj je ta ekipa
a samo treninge, v*.-X. jeseni pa mislijo
o-ocii pa mislijo organizirati tur-Cek v tej kategoriji. V tem okvi-
ru mislijo povabiti nekaj ekip. Igrali bi na ploščadi na Dvoru, kjer so ponavadi prazniki. Če bi se dalo, pa je prostor tudi pred osnovno šolo. Mladine je na razpolago precej in dobro je, da se ji nudi možnost u-dejstvovanja v domačem okolju. Imajo namreč ljudi, ki sodelujejo pri Juventini, kar se tiče nogometa, pri Našem praporu pa kar zadeva odbojko. Nekaj jih je tudi, ki se ba-Vijio s športom drugje v Gorici. Do tega je prišlo, ker doma ni bilo možnosti.
— Delovali ste tudi na namiznoteniškem področju. Kako je sedaj s to panogo?
— Treningi so bili na Bukovju v prostorih nekega skladišča. V bližini pa bi moral nastati kulturni sedež. V tem okviru bi morala biti tudi dvorana. Prav tu bi radi nadaljevali s to panogo. Vsekakor namiznoteniški odsek deluje že dve leti. Za ta šport se zanima približno deset otrok, strokovno vodstvo pa ima novogoriški trener. Nastopi so bili zaenkrat le domačega značaja. Ko bo ustrezen prostor na razpolago, bo ekipa nastopala tudi v prvenstvu. Zaenkrat pa bomo imeli le moško ekipo.
Leta nazaj je bila tudi ženska odbojkarska ekipa. Moštvo je propadlo, ker je bilo malo volje do resnega dela. Dejstvo pa je tudi, da je bilo pomanjkanje trenerjev in predvsem prostora.
— Problem objektov je res pereč. Kaj ima morda nova občinska uprava že kaj v načrtu?
— Ne vem, če je že kaj v programu. Vsekakor pa sem prepričan, da se bo občinska uprava potrudila na vseh področjih, seveda v mejah svojih zmožnosti.
— Ali društvo prireja še kaj drugega?
— Mislim, da v športno dejavnost spada tudi organizacija spominskih pohodov. To je rekreacija, ki zaradi svojega netekmovalnega značaja prikliče veliko število ljudi.
— Kaj pa glede sredstev, ki jih imate na razpolago?
— Do sedaj smo shajali samo s pomočjo, ki ga je nudilo društvo. Vse drugo je prišlo iz žepa posameznikov. Prav na tem področju pa imamo nekaj zamisli. Možnost, da dobimo sponsorja, je že zelo konkretna. Mnenja pa sem., da bo treba poskrbeti tudi za pingpongaše. Načrtov je mnogo in so vsi dobri. Edini problem je zaenkrat glede prostorov.. Poleg že omenjenega Dvora je nekaj prostora tudi pri osnovni šoli. Prav ta dva kraja prideta najbolj v poštev, in ju je vredno uporabljati in ovrednotiti. Zavedati se moramo, da samo s športom lahko spravimo mladino na pravo pot.
Marko Jarc
Poziv Radia Opčine
Ffejeli smo s prošnjo za objavo:
v Rodio Opčine je prva in edina slo-eoska zamejska zasebna radijska °staja, ki neprekinjeno deluje že ',ra3 tri leta. Dve športni sezoni kljub težavam stalno prenašali j,-0 tekme združene košarkarske e-Pe Jadrana. Sledili smo jim ne tu!?0 m domačem igrišču, ampak l ? na vseh tujih igriščih. Tako so ^.oko Jadranu sledili vsi navijači, ,’i,niso. mogli iz raznih razlogov sle-rl,ekipi in tekmam na igrišču, pfdoj ko je Jadran uspešno presto-Zah? R ^9° je naša naloga vse bolj Otevna Ker bo Jadran v nasled 0,, .sP°rtni sezoni igral tekme v bolj goljenih krajih, se bodo tudi naša Tr^oojo, telefonski in drugi stroški rč*110 Povečali. Kot je že vsem zna-• Se Radio Opčine vzdržuje izključ-
no s sponsorizacijo oziroma reklamo raznih trgovcev in podjetij ter s prostovoljnim delom sodelavcev. Tudi prenos tekem v prejšnjih sezonah so nam omogočile razne trgovine in podjetja. Upamo, da bomo tudi letos kos tej težki in zahtevni nalogi.
Zato pozivamo vse trgovce in podjetja, da nas podprejo. V zameno nudimo že uveljavljeno reklamo med tekmami, ki ima velik učinek zaradi velikega števila poslušalcev. Kljub naši dobri volji pa v primeru, da ne bomo dobili dovolj sponsorjev za kritje stroškov, ne bomo na žalost mogli prenašati letošnjega prvenstva. Prosimo zainteresirane trgovine in podjetja, da se obrnejo na redakcijo Radia Opčine pismeno ali telefonsko.
S spoštovanjem redakcija Radia Opčine
obvestila
ŠD BREG
vabi vse mladince, ki bi se radi ukvarjali z nogometom, da pristopijo k društvu. Za prvenstvo cicibanov pridejo v poštev rojeni do 1.7. 1975, začetnikov od 1. 7. 1973 do 30. 6. 1975, naj-mlajši od 1. 7. 1971 do 30. 6. 1973 in naraščajnikov od 1. 7. 1969 do 30. 6. 1971. Informacije po telefonu št. 281-069 vsak torek, sredo in četrtek od 18. do 20. ure.
S P D T
vabi svoje člane in prijatelje, da se udeležijo izleta z osebnimi avtomobili, ki bo jutri, 11. t. m. Cilj izleta je Krnsko jezero, planinci pa se bodo po lastni izbiri podali še na Bogatin ali na Km. Zbirališče bo ob 5.00 pred tržaško sodno palačo (Foro Bipiano). Vabljeni!
Volja po vzponu se je stopnjevala in dosegla svoj višek, ko smo odpotovali v Nepal. Ko sem prekinil z mislimi na preteklost, sem pogledal kvišku. Šerpe so že zdavnaj od-plezali težki raztežaj in počivali nad njim. Pohitel sem do njih, tudi sam sedel v sneg in pokadil ponujeno cigareto. Nadaljevali smo skupaj do začasnega tabora.
Kot sem pričakoval, v njem ni bilo nikogar. Tovariši so skušali prodreti do grebena in postaviti prvi višinski tabor. Poklical sem jih po imenu, ker sem upal, da niso zelo daleč. Oddaljen največ sto metrov, mi je iz megle odgovoril Milič. V nekaj minutah je prišel do nas in tožil zaradi močnega glavobola. Odločil se je, da sestopi do baznega tabora. Pokazal nam je pot, katero so zjutraj sledili in naročil, naj vzamemo s seboj tudi šotore za primer, da dosežemo določeno mesto.
Še z večjo težo na ramenih smo sedaj nadaljevali po novi poti. Po nekaj metrih položnega snežišča, kjer smo se z velikimi ovinki izogibali razpok, smo se zopet začeli dvigati preko strmega ledu. Gumijasti podplati gojzerjev niso na trdem ledu našli zaželene opore, tako sem se večkrat kar z rokami povlekel za fiksno vrv. To je zahtevalo velik napor, tako da sem še zmanjšal itak počasni ritem napredovanja. Vedno gostejša megla, ki je pokrajino o-barvala z enolično sivo barvo, je še bolj žalostila naš napor. Na moč u-trujeni in potrti smo končno dosegli Lenarda in Cergola, ki sta se pravkar lotevala novega raztežaja.
Samo tedaj, ko sem stal tik poleg njiju, sem opazil, da je tudi na drugi, nasprotni strani isti prepad. '»Torej, dosegli smo greben!«, sem zakričal Lenardu, ki se je v odgovor le rahlo nasmehnil. Ko sem se malo odpočil in je tudi moj razum začel bolje delovati, sem sprevidel, da se mi ni treba preveč veseliti. Greben smo resnično dosegli, toda bil je ravno v nasprotju z našim •pričakovanjem. Oster kot nož, izpostavljen močnemu vetru z zahoda in poleg tega ni bilo v bližini videti niti dva kvadratna metra ravne ploske, kjer bi lahko postavili šotore. Nenadoma je začelo snežiti in pritisnil je oster mraz. Snežinke, ki jih je nosil veter, so nas zbadale v obraz in dvojne rokavice niso zadoščale, da bi si zavarovali otrple prste. Cergol je še naprej vodil navezo in še z večjo naglico iskal primeren prostor za tabor, toda zaman. Do kraja izmučen, sem nekje na polovici raztežaja zdrsnil in obvisel na vrvi nekaj metrov niže. *
Ko sem zgpet dosegel varen položaj, sem opazoval našega sirdarja, ki me je gledal kot kamnit kip, ne da bi mogel zaradi hudega mraza črhniti besedice. Ustnice je imel temno modre in ves se je tresel. Obrnil sem se do Cergola in mu dejal, da nam bodo šerpe zmrznile, če jim ne takoj dovolimo, da stečejo v bazo. Tragičnega položaja se je tudi sam zavedal in tako poprosil Yonga, naj potrpi samo še nekaj minut. Na srečo je Cergol z naslednjim raztežajem dosegel manj strmo stran grebena.
Sklenili smo, da si tam skopljemo poličko v snegu in postavimo šotore.
Bili smo na južni strani grebena, na varnem pred vetrom. To je bilo izredno važno, ker bi sicer močan veter prav gotovo odpihal naša platnena bivališča. Dolgo smo kopali najprej sneg, nato goli led, in si uredili mesto komaj za en sam šotor. Od utrujenosti se nisem več držal na nogah, zato mi je Cergol naročil, naj se spravim v šotor in začnem pripravljati večerjo. Hvaležno sem se takoj spravil v komaj postavljeni šotor in začel rezati slanino in topiti sneg za čaj.
Ko smo postavili tudi drugi šotor, sta Cergol in Renard legla poleg me-
Zdravnik Vilko Batistič pri napornem plezanju
ne in začela še je običajna razprava o komaj minulem dnevu. Vodja odprave se mi zdi nekam preveč živčen in uspe mu, da me spravi v slabo voljo. Res je, da obračun dneva ni najboljši; ves dan smo plezali, ne da bi dosegli tiste skoraj mitične višine 5600 m, toda vseeno bi lahko bil nekoliko bolj prijazen.
Ob sedmih zvečer smo po radiu klicali bazo. Fausta nam je povedala, da dr. Simunič ni dosegel baze. Verjetno ga je zaustavilo zasneženo pobočje, za katerega bi bil porabil precej časa. Tako je samo Vilko govoril z njim in mu povedal novosti glede odprave, ki naj bi jih kasneje Ivan posredoval v Trstu vsem, ki so pričakovali naših novic. Iz baze so nam tudi povedali, da si je Milič opomogel in da bo že jutri dosegel višinski tabor. Za naslednji dan smo zahtevali samo nekaj živeža in seveda cigarete, vse drugo je bilo, kot smo takrat dejali, »okay«.
Pred spancem sem globoko zamišljen poslušal grmenje plazov. V mislih nisem imel zalih deklet ali tropskih otokov in plaž. Mislil sem na Lucijana Miliča in na njegov pogum. Pred odpravo je vestno treniral, skrbno pripravljal načrte in aktivno sodeloval pri uresničitvi zamisli. V Himalajo je prišel fizično najbolje pripravljen, čeprav je bil izmed vseh najbolj vezan na družino, saj je doma pustil ženo in dva otroka, je bil trdno prepričan, da bo opravil vzpon.
NEW YORK
NEW YORK
NEW YORK
Branko Lakovič
7.
RASIZMA V ŠPORTU NI?
P°govor je kar dobro stekel. Kot pivo sicer, ki Sa je sogovornik stalno ponujal. ob. “Sam si športnik. Moram reči, da nikdar nisem da bi na športnem igrišču prišlo do neso-Sll zaradi rasnih problemov,« sem namignil, kil “Rasizem in šport v Ameriki je poglavje zase. jj. res, da'ni bilo nesoglasij tudi v športu. Pozna-(L Primere celo z olimpijskih iger. Na športnem po-VidClu Pa je vprašanje povsem drugačno. Pri indi-tgj.X'Poìh športih je seveda problem postranski. Sam šp0X|uieš in z belci nimaš nič skupnega. Pri ekipnih Se ? P P Pa je zadeva drugačna: tako belci kot črnci vsi avedajo, da bo njihovo moštvo uspelo, le ko bodo je vl°žili maksimalni napor. Tudi v ekipnih športih Pa Pri^° do prepirov zaradi rasnih problemov. Bili s° to le naklučja. Vzemimo moj primer. Igram
košarko in seveda moja želja je, da bi kdaj igral med profesionalci. Zavedam se, da se na treningih in na tekmah moram držati trenerjevih navodil. Vselej moram dati vse od sebe. Niti na pamet mi ne pride, da bi na primer pri podaji okleval in bi žogo dal svojemu "bratu”. Žogo podam belcu ali črncu, ki je bližji košu. Enako velja za belca.«
»Kaj pa po končanem srečanju ali treningu?«
»Vsakdo ubere svojo pot. Svoje bele soigralce sicer prijateljsko pozdravim, moram pa priznati, da se nato raje družim s svojimi "brati”.«
»Nekateri menijo, da se belci spomnijo na črnce, le ko na olimpijskih igrah osvajajo kolajne...«
»Zavedamo se, da smo si z muziko in športom odprli marsikatera vrata. Mi črnci smo seveda ponosni na svoje športne ase kot tudi na naše slavne pevce, želeli pa bi, da bi nas belci cenili tudi zaradi drugih vrlin. Žal pa ni tako. Ko je Carl Lewis ali prej kdo drug osvajal kolajne na olimpijskih igrah, je bila bela Amerika ponosna ne nad Carlom Lewi-som, temveč nad Ameriko. Mi pa smo bili ponosni predvsem na Carla Lewisa. To je razlika, ki jo vi Evropejci težko razumete.«
»Mislim pa, da ste v boju za vaše pravice premalo izkoristili vaš ogromen športni potencial in moč.«
»Verjetno. Imeli smo in imamo sijajne športnike, ki jim je naš narod pri srcu. Imeli pa smo in imamo tudi take, ki mislijo le na svoj uspeh in žep. Prepričan pa sem, da je šport za nas le eden od možnih
virov v boju za naše pravice. Le ko bomo gospodarsko močnejši, le tedaj bomo belcem enakopravni. O tem sem, ponavljam, globoko prepričan.«
In kako ne bi bili tudi mi?!
DISKOKLUB NI LE PLESIŠČE
Newyorški diskoklubi niso le zbirališča za plesalce ali za »lov na prijetno družbo«. Priložnost so tudi, 'da v le-teh spoznaš več zanimivih ljudi. Vzemimo na primer disko »Red parrot«, ki ne sodi med najdražje v tem mestu (vstopnina od 10-15 dolarjev). Ambieht je vabljiv, muzika odlična, v njem pa se zbirajo najrazličnejši tipi ljudi.
Kar začuden sem bil, ko sem na pločniku v središču New Yorka zagledal mize s šahovnicami. Na sliki: črnca, ki šahirata
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11 nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st . viš . 23 mm) 43 000 lir. Finančni m legalm oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali ©glasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20%. IVA 18% Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah- SPI
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja L. At\T	If'ìrfSl ^lanlta,iians,ca
in tiska p _^Trst	IH 13 |J zveze Časopisnih
J	^	UJJV založnikov FIEG
10. avgusta 1985
Pred 20 leti krvav upor v črnskem mestu Watts
Zaskrbljenost zaradi padca številčnosti židovske skupnosti v Veliki Britaniji
LOS ANGELES — Pred dvajsetimi leti je v kalifornijskem mestecu Watts izbruhnila iskra upora. Watts je bil pravzaprav črnski geto, kjer so čmopolti Američani živeli povsem zapostavljeni. Upor je trajal teden, končni obračun pa je bil 34 mrtvih, od teh 29 črncev, 200 povsem zoglenelih poslopij, kakih 400 pa požganih in oropanih. V enem tednu je v Watt-su izbruhnilo 700 požarov.
Vse se je začelo še kar nedolžno: policaja sta ustavila čmopoltega Mar-quetta Freya, ki je vozil v nekoliko vinjenem stanju. Možakar ni hotel pokazati dokumentov in začel zmerjati policaja. Na kraju prerekanja se je takoj zbrala majhna množica ljudi, ki so prodajali zjala. Prišlo je še nekaj policijskih patrulj, ki so jih prisotni dočakali z zmerjanjem. Frey je med tem časom postajal vedno glasnejši, tako da so enemu od policajev popustili živci in ga je udaril s pendrekom po glavi. To je bila kaplja, ki je izbila sodu dno.
Množica gledalcev je začela obmetavati policijo s kamni, do večera pa so se nemiri razširili po vsem Wattsu, ki šteje 400 tisoč prebivalcev. Neredi so se nadaljevali ves te-
den. Skušal je poseči tudi znani borec za črnske pravice in Nobelov nagrajenec Martin Luther King, vendar niti njemu ni uspelo vzpostaviti mir. Upor v Wattsu se je končal po enem tednu,
LONDON — Obstoj židovske skupnosti v Veliki Britaniji je v resni nevarnosti. Tako vsaj kaže poizvèdova-nje, ki so ga izpeljali Židje sami in iz katerega izhaja, da se njihove vrste čedalje bolj redčijo; osip je še
zlasti zaskrbljujoč med mladimi.
V Veliki Britaniji so lansko leto našteli natanko 337.000 Židov, obenem pa samo 1.153 porok v sinagogi, kar pomeni, da se je mnogo parčkov vzelo po civilni poti. Gre za najnižje šte-
vilo porok v sinagogi od začetka stoletja. Nasprotno je umrljivost med Židi dosegla stopnjo 15 od sto, medtem ko znaša ustrezna stopnja v vsedržavnem merilu 11,8 od sto. Kot da bi odklon od vere in naraščanje u' mrljivosti ne zadostovala, se veča tudi število Židov, ki zapuščajo Veliko Britanijo: 13.000 jih je odšlo 7 Izrael, a ravno toliko v Kanado.
Medtem ko se ameriški Židje imajo za etnično skupnost (francoski pa v prvi vrsti za kulturno), se britanski smatrajo zgolj za versko skupnost-kar 80 od sto jih je včlanjenih pri tej ali oni sinagogi (dvakrat več kot Jj ZDA in trikrat več kot v Franciji), °d tod tudi tolikšna zaskrbljenost zaradi redčenja cerkvenih porok. Sledni6 se je začelo približno sredi 70. l6*1 to je 10 let potem, ko so se s tem javom soočile vse druge veroizpovedi*
Kje so vzroki? Morda v dejstvu, d3 Židje pripadajo mestni buržoaziji i® jih je kriza torej zadela pozneje. Morda v tem, da se vedno več mladii' odloča za sobivanje brez poroke in celo za omožitev ali oženitev z osebo druge veroizpovedi in tudi z neverno. Mogoče pa je temu botroval feminizem. Verjetno je to posledica vse» navedenih dejavnikov.
SPOMINI ZALOŽNIKA PLAYBOYA
NEW YORK — Hugh Hefner, založnik revije Playboy in »izumitelj« istoimenskih klubov, ki so širom po svetu znani po »zajčkih« v črno-beli obleki (če lahko tistim kvadratnim centimetrom blaga sploh pravimo obleka) bo pisal avtobiografijo. ■
že leta se širijo govorice o tem, da bo, Hefner pisal svoje spomine vendar je prav pred kratkim kazalo, da teh spominov ne bo, saj je bogatega Američana zadela srčna kap, obenem pa ga je režiser Peter Bogdanovich obtožil, da je kriv za smrt nekega dekleta. Včeraj pa je Hefner uradno potrdil, da je z neko založbo podpisal pogodbo za izdajo svoje avtobiografije, ki bo izšla najkasneje v letu 1987.
Hefner, kj so ga večkrat označili kot največjega revolucionarja na področju ameriških seksualnih o-bičdjev, je dejal, da je na pragu šestdesetih let skrajni čas za pisanje spominov. Knjiga se bo začela z zgodovino njegove družine, kmečke prote-
stantske družine in nadaljevala z vsemi dogodki njegovega življenja, ki v glavnem, kot je sam dejal, »zadevajo lepe ženske«.
Mnogo poudarka je namenjenega binomit Hefner - Playboy, spominom njegove dolgoletne kariere milijarderja, zavisti in občudovanje ljudi vsega sveta. Med temi zgodbami je pomemben še zlasti zapis o izdaji prve številke revije Playboy, leta 1953, ko je bil Hefner star 27 let. Fotografija meseca je takrat prikazovala Marilyn Monroe v njeni kuhinji v Chicagu.
Kot zanimivost Hefner navaja, da takrat na reviji ni bilo ne številke ne datuma, saj ni vedel, kdaj bo lahko izdal naslednjo številko in tudi ne, če bo druga številka lahko sploh izšla, saj ni razpolagal s sredstvi za nadaljnje tiskanje. Hefner pa spominov ne piše sam, ampak z njim sodeluje pisatelj Leo Janos, ki je že znan po sodelovanju pri pisanju biografij raznih osebnosti.
Barriet Mteecher Statve
ss.	Koča strica Toma
v/	\/
SE EN C7AN UE AAINIL, A. BEGUNCEV NEjO NASLU-
LE&REH OU UEZ.E IN PREVEČ PDACE NI MOGEL ZASPATI.«
LEG REE <3E V z^VLTIENaU NI NIČESAR BOLO BAL, KAKOR DUHOV...
Poletni meseci - raj za stanovanjske miši
RIM — V mesecih juliju in avgustu imajo tatovi po Italiji največ »dela«. Za tarčo si večinoma izberejo vile ali stanovanja v premožnejših okrajih, pa tudi trgovine, ki so zaprte zaradi letnih dopustov. Statistika je pokazala, da se približno 60 odstotkov kraj zgodi ravno v teh dveh poletnih mesecih.
Razne kvesture v Italiji poudarjà jo, da so za kraje po stanovanjih in trgovinah krivi tudi ljudje sami. Ko odpotujejo na počitnice, marsikdo pozabi zakleniti vrata ali zapreti kako okno. Trgovci večkrat ne vključijo a-larmnega sistema in ne prevzamejo niti najosnovnejših varnostnih ukrepov.
’ Policija v Rimu posebno v poletnih mesecih sistematično patruljira cone, ki so zaradi kraj najbolj prizadete. »Psihoza kraj« je nedvomno zelo razširjena. Zaradi tega se prebivalstvo predvsem v mesecih juliju-avgustu čedalje v večjem številu zateka k raznim organizacijam zapriseženih paznikov. V Rimu je v to službo angažiranih okrog 3000 paznikov, ki neprekinjeno kontrolirajo stanovanja, ura-
de, trgovine in banke.
V mesecu juliju je bilo število k»" cev alarmnih naprav izredno visok»* samo v Rimu jih je bilo 1.650 (t.j. P11' bjižno 40% več kot v zimskih mes6" cih). Večkrat sicer ni šlo za tatvi»6’ pač pa se je alarmni sistem sprož® iz drugih razlogov (ker je bil nap»6' no naravnan, ali zaradi velikih livov ipd...).
Za preprečitev tatvin je seveda P0-trebno tudi sodelovanje državljani* Kdor odide na počitnice, naj pusti s®" sodom ali znancem duplikat hiši»® ključev. Prepričati se mora tudi ®® alarmna naprava res dobro deluje, K' govci pa morajo po trgovinah izprazi»' ti izložbe in vključiti alarmno naprav®-
□ RIM — Na državni cesti Aureli» je prišlo včeraj ponoči do hude P»®' metne nesreče, v kateri so izgub» življenje štiri osebe. Nesreča se je Prl' pelila pri Rimu in ji je najbrž botr®" vala visoka hitrost dveh od treh »v' tomobilov, ki so bili v nesrečo vpl6*® ni. Dinamika nesreče je za sedaj 5 neznana.
Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka
pršut v kosih - pleče - kotleti - jetra - srce - ledvica * jezik • tace - repi • rebrca - sveže svinjske klobase -kuhan pršut praga • hrenovke - kranjske klobase ' vse vrste kuhanih In surovih salam.
PRŠUT - dobro sušen po 9000 lir kg
vključen davek I\A
INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d’oro 332 (Dolga krona)
Tel.: 820334-5-6 Telex: 460237 avtobus: 23-40-41 PROSTORNO PARKIRIŠČE
J
D uk E
grandi marche