St 7.
VGoriei, v saboto 17. februvarja 1872.
II. tecaj.
,,8oe»"' izbaj* r«iko saboto Sn velja a posto prtjeinanaali v Goriri na duiit poiiljana  la, druiabmle  jk>!U. drustva
Vse tet.......f 4.™
Pol let*........"2. -
Cetrfc fctt......, 1.10
Ym l*t# .  '.   *   .   .". ' f'4'50
Pallet*........ifiUl
Cetrt Ut».......1.-.HI
PtMametne IteTilki! *-e ii..»»i%A|» i*» 111 twUfov ir ijfurk* pri Pabrmtllija in So-Juwrju; » Tntu » t*»Jwd«riiic4l» ..Via .K-i fM* alert 1*9-* in r„VU tMla cawrou* 60."
SOČA
Pri oziianilih se plafaje za navadno tristopno vrsfco:
8 kr., io so tiska 1 krat 7 ,. „ „ „ 2 krat 6   „   „   „    „ , 3 krat.
Za ve&o Srkc po jrostoru in vsaki Hot 30 kr. v.a kolck.
Narofoiina in doplsl nai 86 blago-voljno pofiiljajo uradniku: tffttoriu &• f«w» p Gorm, Contrada della croco 238, P|»JeL inetaro, kjor se nohaja tudi uprav-uistvo. —• llokopisi so «e vra<5ajo j doplsi n.tj b« blARovo^no frankujejo. — Dofal* cum mdrugim nopromoSnim so iiavocnlnA nriia, ako kc offlaso pri uradnlitvn.
Glasilo slovenskega politienega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic.
lotarska pcslava.
I.
25. jultja 1H71 se je progta*}!* in zdaj vc-!ja nova notarska pottatN, M, 75. kntern j«» prav Uobra, p&sehiio zatumiva za tin-* Sloveuce glede ttalega jeztktt.
$, 43, te postaw te glasi:
pXot»rsk» pinna te jmijo puali v dtv.«*ln«'in jezsku, kije navaden y okraju, v fcaUrem ima no-ur tT«*j ted**; Le je v ti«U<m ukraju ><»i* dtie'.* oih jezrftov * niMtt'li, iia*jo«<*ptMttvjvx<ku, kU-reg* ttranke iehju.*
ZopH iiuu dobili t tem eno |H)itavo, k«»ja je nan* Slovt?nc#tti pravtau, Treba je le, da ju gotpo«lj« nourji nftUnjuio irjK'juvjijo, in da Slo-veuci i»»lrd »» to gMftjo, iU ic bo itvrkvulii pa vftrb »l'i?tn-L h kr*jdi.
I'a tria takrajj morajd i!uvt>u»k» pisane btit Uke po^«>i!be v bis'ajukrm, tantiti»kein, n-rkSjau-tkfin okr»ji« tudt * k*fi*ltk<*mt •j<iov»kcm, ku* mouftkum iu wi*iukeui okr«j%
V tJortci, ? k«rmittnk<m in MjiififttMktm tikr*J4 pa mor»jo Skivrorj kmai iay«|4ia *> inia notartki «pts spiaati po «lovri^ko.
iSlutroci v gor^ki ukoWi, p< k.»? to Maj, da ite im» 4a va® je »i*r asrodm**U t;a«\ in |m»>1-ptrajle Uko &al« po«taoc<>« ki sy *<• tohko caua tradijn xa taA je*^k. Tirjajle ti>r<j Malno, m<>-4ko, da »e poftavuo p v-jo *aie |H>^«Jbe.
fjhsbjta loliko **¦% tl t «e v*un {«« /go li kaka Ikoda in kmica.
l>a m botta *a»lt tar^f*liif heritc ^s neklcrc ptr.tgrafe
§. $% te po»Ut«» pravi: ,Notanki 8j>s» »e •me r j**»kn, ki u*j r»ekot*ii t itch]*, v kltr* una noUr ttnj **d«-/, k takrat tf<i»atit k'd^r to j»d-gudmki urekwma tirjtjo, iu iVje uwtar tudj um'» u«*au tuirutc 2» it j.zk. ha jc t«,iuu tiko, mora sa ur^koraa * tpj§a |H»udati,*
:.x:^.T:r m^LKsmnm
§. 63t pa sadovodttje dalje: $n ena stran-k;i no raxumi jezika, v katvrem He notnnki spis piv% morn «« k p»Kajduianji klu'ati prisuften prettarljahe, kaU»ri una ob <*ncm vse lastnoyti zmo/tie pru'ti ihteti.
TMhnar pa   n»j  potridien,  n»   notni-  in   obe
pnci swijii jiv.ik ntrankf, in ro j« c. k.   niulsod-
, nija potidiln, ilu iiutnr sua  la di'dtulni joxik.   Da
jo t4»tmi tako,   mora   *e izrvkoma v xapwnik ssa-
piuitu"
§. CO, le ]>ostavo j) p.i najvnicmsi kajti on odiovujo, takwlf,
«Notariiki »pi*, kalcrt «« j<» npisal proti tom Itontavuttn Oillot-bam, tie velja kot /nrao pis»no.«
Ta i/r<*k i, c!a nijma ptymo tinttb prmlpi-jivii:, kaifn« iii»aj> not.irski i|u,si, a tukn posobiitt pra-vuo ho ia/iiovr-.ti)(> in vnbka dobruta atrankaiii jHiscliiio pri povulb.di, h ktcrimi «(o sviijimiiu %mn pmnuoitj** ptcdft, in inn uato/.i bionunn, pit /••Mitu h dogovfinh i. t, d.
Hgimo mi iier«du<Hti m skotlo zianti v (io-riti, kajti rnjsinu Bhiuli, da m ho. prestavljuvoi imciiiiv;ili, in tin »« priwgli. Tudi v« vsafc', da 2iia It* r«lt-n iiiiili nnUrjuv sloviniski in to h ah »ilo. Nujnu ji', da bt m dtibnr Slovcm-c imcnovul notarja, in da bt tukajf vlada v ia uaniufi m e-iu*ga poiniio/da stcvilu tch goHprjtlov.
II.
^ j> tr<kba priobftti po mimn ^-asopisu drngo nova po*tav<> 25. julija 1871. sit. 7<>, ; kat*»ni ukazuj«» v §. 1; da st! morajn nekten* jhcixlb*' pri ibitarjih skkMiiti i» moraju javn« piniua bili, k»kr w uwljavw, hi jib kdo druari spiv\ in fc»» s«»:
a) it'uitni d«>rf»»vi»ri, to) m»'d zakunskima sU«nj»'i}i* kupn»\ m»»jt»»% %.ij<*mii>» p»!?i)dl)C in v>ak«* pnzrmnjV kak»rsnt*ga koli dulssi, <*) po-trdiiVf.   da si« jo d'drila.   d»»ta,   h* s.4   iz-«la to
pismo '?mi ali drngi osobi; d) darilue pogodbe hm djaiiske prodavo, to jo, fio se nij podarjena reS podarjeucu procej uro(;ila;e) vsa pisma ob opravkih mod ?Jvinii, katore sklenejo elepi, glubi, ki ne ziuijo Citati, ali mutasti, ki ne Majo pisati, h) so pogodijo v lastnem imenu.
Da jo nova posl ava tako ukassala, jo prav dobro iu mi svetujemo Slovoncem So voC, to jo, da Id vsako valno pogodbo, tudi dolgne listo clali pisati po notarjili in to mslran rass-nih vzrokov.
VHakomu mora mar biti, da so pogodba no zgul)i, nnj'bolj jo pa sliranjona v liranil-nifii pri notarju, posobuo jo h torn ustrofcono kmotom.
fto bolj vaina jo pa ta okolinost. Kodar oiV svnjomu sinn promo^onjo oddA, isaveito ga in mu naloSi, da mora ob svojem (m\\ isspla-Mi dclAino (pavto) bratom, sostram, stricu itd. ali pa da iina dolgovo poplafiafci. Po tern ta-kom podolujo nfto tudi pravico drugim osobam, kaU»r« nijso bilo pricujofio pvi pogodbi. Oe je pogodba notnreka in ce left pri notarju, dolii pr«»pis po potrobi vsak, komur iz nje izvira kaka pravica. Oo jo pa kak drugi pogodbo spisal, dobi izvirno pogodbo navadno le en sam n. p. sin, iu drugi nijma jo v rokali niL, tudi no ooo, ki jo premozonje oddal. Ako mora potom ta ali uni toziti pri sodniji, njima original, in todaj niti najbojsega dokaza ne.
Pri notarju sklonjone p6godbo skrajfiajo pravdo, kor mora na doticno tozbo sodnija pro-cvj istdati plauilni nalog brez   vsaccga   naroka.
Po §. 3. not. po.stave se sine cel6 na podlagi wdno pisano notarske pogodbo tirjati oksi»kur:ja ali izvrsba, 6n jo dolznik izrekoma dovolil, da ima upnik  vsled te pogodbo tudi
L1STEK.
Odgovor ^odprtemu pl*mtiu v 5. it ,$o5e".
MsrtikUnmu se b&le pricuj<xi odg«i?ar zdil nepctreb«o in lull urn naraYtiii»t puvcin, da bi a tjrtji KJ^^alt da m .¦ gg, la^tuik in areduik ,2tore* '? pruu kuoca #voj«^a «'idprt«^a pttma* nsjita po-kutala aa boj Kcr teiaj ajoltaU ac uiiiaam in-%mk no iinem, ^Jem tkaial ctsfcu kr.ilko od> govonli, da ustrdtam tako pnjateljftki ta pre** tstsa tvuji lattm ztdji.
Najprej   toaraot  konttatavati, da noben slo-Teoiki list, niti ,Slor«&»ki Narod" nij mxrtborske .Zore*   taki  gorko  pnp<H&al iu «vojih  ciUteJj'if ¦ tako .resoo opomioj*!,* da $. T»teajakn mi obi-Umi naro&U ptiWka na pomod*, kakjr je to sto-  ¦ rila forilka .SoS** t *Y«jib prvih treh listth te- ' kodega leta. Vewdi me, da g. Twteujak to vpi*- \ mu do „S«^nega* aredmka »am pnznaira, ve»€li me pred vsmi zato,   ker se mora  velik del te^.i priznauja do^ledbo raztegiati tudi name, pi^atelja weh onih  nouc, ki so v 1. 2. in 3. §t   BSocc-priporodali wZora* sloveuskeinu ob<5;nstvu. Potreb-no te mi zdt, to samo zategadel koustatoyaii, da se gg. lastDik m ureduik  preprlcata,   da me je pi-Iomega kritiko 0 I. St. ,Zore, vodil samo <5ist iu bla§ namen, bstu koristiti, ga razsinti iumn ta-
ko doS;«i m pbtdiiti'Mno /.'M^tjo zag-itf>viti. Ako H<-m p;ik ,Z<»rM* ui/rnjaju. prcs«ji*vnj.' in pripo-«. nny vi t Xnm i?r« k-1 kako - morda rr!o opia-vi'hh) /»Jj«> 111 nuraviost o;>omeuil. kij »bi so x i>j.*j l.hko na Ih>1j»j prem.-ndo,* mntbin, da mi bo*l« Uf^piTrtU'iijuk UtUht inauje zamcril, ker I" ijifaf-lfflfllt'ij*' v wo !p, pHinu" opomiiijtt, l;t<^|r ito'lo duNevni ari»:okrati, drJcava ufin-" tadR^'pwatfiji'V, bi bil jaz protavil) «o *""" Dolwo! Z mo*A-iu, kt tuko m>-faUk'i bortti tn uadejam m, \t dobrn nam* ro pitane b««-:enili ah vsnj prav u in li. t^jtsika," ,lepa«ga papir-1,* za vse to sc z gg. lastni n7,<ire* ne morein pnckati, kajti v tej zidevi stojtnm na razlicnih stabscia, 9 k'lterib si no mnreni'i v roke seLi. Po in»jem mncnji im i vsak uredn k in urcdnik leposlovnega l.s'.a se posfbno nalog) in doUnost, da popravlja domi&ke ttapake (n. b. n-.glogal) svojih sotlelalcev, kajti, ce .iprcmeni spake: sitdol, oblnjic,Kigali, L t. d v pravilno oblike: sefi-.d, obhajnjo6, ^igf, t. t. d. « U-m fit? nik k«»r tin /. ili pisuteljevega slogrt, kakor imsli g. Tr»tenj«k; za take poprave nrcdniku §e nii treba biti nslovensk filolog," »ttci-t«lj gramatskc," fcGritnm,* ^Humbold* ali celo „universalgen e,tt nogi treba je samo, da zna pravilno pi*ati. In, za bogs, ol koga smemo zibtevati pravilne pisav, ako ne ol 4oven«3kih pisa-tcljcv! Kdor ne zna pravilno pisati, uau& se naj-
njal
vt ii  r?p /.%to  gn< »1h boj-" si'dsce 0
jaM i;i Tfi^ga. koni in uredntk »ra
pn j j^/.ika, pntnm stnprv pifiil — In ce sem fc~ UA „Zori" lepsega pnpirja in ciscegu tiska g. la-Mii'k pa piavi, da mj r8lovensk lvroesus," da tort j u<; more ustreei m<iji zelji, odpade vsako   be-siiilovanje o te) 8tvari. In, bugine,   poni^ue  zelje izrec: 11'ieiida nij tak kricec greh - v .republikji 1" Naposled moram, zalibog,   ostati  pri   svojih bcsedah, da si je ^Zora** daln faibo s tem, da je natisnila KNajvisi vrh naie zemlje.w Da je Licbard , ,u6en  mo>„ in  ni  nie   neuranega  pisal," jelah-ko mogote, a gotovo je, da se.v njegovi, v ^Zori" natisnjeiii   drobtinici   nahajajo   velike   nercsnice* '. Pise namrec: wU<iili smo se v go!i, da najvisi vrh ] naSe z<?m'jc je amcrikan.ski  Cimbomso, ah.... so \ zmerili, da v pogorji Oimbora<*a se jo vrh: Blokan ' de Aconcagua, 3.350 seznjev (!) visji.*
Na to omenim: t.) Vsakclnvck mora iz zgorenje-ga stavka posncti, da je zdaj Aconcagua nnjvi§a gora nose zemlje, karpa po Danielu (1863), Klodenu (18G2) Kozennu (1870) i. dr. n«i» Ameriki nij, kajti med tem ko po Danielu Chimborazo meri blizo 20.000* Aconcagua 2103S'9 ima lllampu pri So-rati poleg Titicaca-jezera 23.467' in Daniel gi\ naravnost imenuje najviSo goro v hmeriki. 2.) Chimborazo stoji na 1°-A7', Aconcagua pa 11* 32° j. Sirjave, torej no v Bpog.)rji Cimbprasa.u Mislim, da kakih 400-500 milj razlocka vdaljavitudi v Ameriki nij taka malost.
Dalje piSe Licbard: „Tudi' azijansk t gon Himalajo, ki se je dolgo 2a najviSo goro v Aziji imela, in siaer njen vrh: Davatagiti^ mora odstopiti
piswico do eksekncije; potem takem nij treba toLbe, ampak precej se poda prosnja as eksekucijo.
Zarad vsega tega gorko priporo&imo Slo-vencem, naj dajo svoje pogodbe le notarjem THsafci. Oai so mozje, ki postave poznajo, ki so prisegli, da bodo vse poSteno in postavno opra-vljali, in so odgovorni; zato daje postava nji-hovim spisom toko mo6.  ,
Zatorej*, kedar iniate pogodbe sklepati, hodite k notarjem, za pravde pa k advokatom, kteri so za to postavljeni. Popolnoraa pa po-pustite kotne pisace, ki so kuga vsaki dezeli, In zoper ktere so izdane ostre postave. Kako inoreiwstavnoveljavne pogodbe izdolavati ta, ki 8e poster nij n&ip Pa kakor vsakikrat tudi zdaj nnjn<> opominjamo Slovence, tirjajte od teh go-spodov, naj slovensko pifojo, kar imajo pisati 2a tas. V tem oziru mora tudi ljudstyo svojo dolznoat storiti^ da ne bo izgovora,
Vi gospodje notarji pa izvnsovajto nata-nko postave done glide* jezika, da ne bod > strafcke Skodo trpele, in Se ne znate dobro slovenski pisati, preskrbite si prisezene tol-maee, kakor postava veleva, da ne bodo vase pogodbe le privatni spisi po §. 60. in potem izvfrek raznih pravd, in da ne boste primor&v* pogodnikom porca&ti vse strosko po §. 181. nove notarske postave.
To pri&kujemo od vasega postenja. I'e hocete 2iveti pri Slovencih, spostujte nas na-rod, da bo on spostoval tudi vas!
Nova postava o javnih bukvah.
Ta so je izdala 25. jnlija 1872. St. 95. in je posebno imenitna za tisto, ki hofrjo svojo pravice intabulirati. Jfcalibog jo v goriski gro-ftji malo lastnikov, kateri imajo svoja posestva vpisana na svoje ime, Ceravno so bili leta 1752. vsi vknjizeni, nasledniki so pa zanemartli nadaljevati.
Bes, da so nekateri popravili zamudo po ediktalnih togbah, in za to priob&'mo prevazen §. 31. te postave, ki se glasi: „Vknjizba se more dovoliti le na podlagi javnih pisoni, in na podlagi privatnih to jo nejavnih pisem le tedaj, ee so podpisi poverjeni po sodniji all notarji.*
Od letos naprej mora torej vsak, ki pri-dobi za napremakljive reci all za kapitale itd. pravico prepisa ali intabalacije, skrbeti, da gre k notarjn pismo pisat, ali da vsaj notar ali sodnija potrdi, da so podpisi ali krizi tistih, ki ne znajo pisati, istiniti, to je, da jib porerje.
SVOJO prednost  holmu "; K'Mcajuvnnga ki je 4.400 seznjev visji nego; D, Htfatjirl"
Kratek odgovor: 1.) Vsak prvosolec ve, da Himalaya nij gora (berg) nego gorqvjc (gebirgssystem.) 2.) V*tem gorovji niti Dhawalagiri, niti Kincliinjunga nij najvisivrb,nego najvisa gora v Himalay'i in na nasi zemlji je Nount Everest ali Gmtnsankar, kteregaje 1856.1. obrist Wangh zmeril in 27.212* visocega nasel. 3.) Med 120. natanko zmerjenhni vrliovi jih je 57 (bsri: sedem >'» petdesei), ki sopo Adr. Balbiju (Allg. Erdbescb. 1871. II. 9) vsaj 21.570' visoki, torej visi nego Aconcagua, ktere-ga je Lichard v svojem Oasniku 1. 1857. za naj-viSi vrh nase zemlje razglasi!. S teoi, mislim, da sem povedal, akje hiba ticia in pokazal, kako nevarno je y sedanjem casn, v casu vedoo moo-zecih se odkritij in novih preiskavauj iz starih nucenih" knjig zajemati zemljepisne novice.
Koncaje svojo prisiljeno protikritiko, gosp. Trstenjaka zagotavljaui, da Brno z njegovim listom v Gorici po polnem zadovoljni, da nam od dne do dne bolje dopada, da smo prepricant, da je list ^izvretmh rokah in da se noben slovenski caso-pis nij prinaSal tako zanitnivih bistoncnih in posebno kttlturozgodovinskih stvari, kakor nam jih nosi BZora.tt Mariborska wZbraa je zdaj, ko slo-vensko leposlovje knzijo tako po gostem pHtvi, zdrav okiis kazeci in nobea okus kazodi leposlovni pojavi, Slovencem res prava jutranja zarija in clovekpjedva i5aka vsacega njenega lista.
Ne prickajmo se torej dalje za malosti, tim-vec podajmosivvsestransko podporo na§e BZore" prqiiteysko roko uvazevnje lepe besede: Clara pacta —boni amicil
V Gorici 16, feb. 1872.                         L
Namen postave je prav dober, ona hoce v okom priti nepotrebmm pravdam, ali celo sle-parijam. Ba ustrezemo tali mi bralcem, smo jo natisnili in pojasnili.
Pri te^ priltki izrekamo miAat da se bode kmala vladi poslal na*5rt deLe!nag% zbora, no katerem se imajo naSe knjige ponoviti, kertJa nze zadnji fas za to vsako leto bol j trzavno delo.
D 0 P J S I.
Iz gorilke okoliw. (two, dop / (j- I'astitpinu g. ilndreju Mak:iroviLn ? spomin). Venn sicer, *U% nij naloga VaSega casntka smrfopis ali n^krotog sle-hernega narofinika in uda .Soce" prin*4tti. 1^ vend:»r no mort.in si kuj, da no bi napisal vsaj ptr vrstic, ki utegnejo zlasti v narotlnom vzirn mar-aikteremn posebno pa So inlacn m dnhavarkom v izgted in pasnein rabiti. Knjti nahajajo se pa. 8«»bno tndi v naifcni stann iz star** in &n)ibog tu*!i nove Sole Se taki posvo<*enci (iuspodovt, ki ineni-jo, d:i vera in nurodnost ste ^i (Uarn'truliiD n.ts-protni refii, akopram jo prva kot clruga brcx dvombi bozje ustanov»«.
Na§ rajnik Anrlnj pi y bil v*s dnigog* ter pravnga prepr;c:«nja, po ktcreui se j;; v svoj^in •?.ivenj:» tudi vo.lel. Nrjmim sicer nj^govih veiikib fimov tu nuvesti, pa c« tudt takdi pri i»j«m po-givsuiuo, vt-ndar j« v svojem aict»r tosnem det»>-krogu mnogo za V7.biij»*nj« narodn >sti htonl. Ilo-j«Mi y*. bil ta blagi duhoviit in narodnjak 1*3^, v Podtra\ni pri Iv»Linjn. ^o na gimnnziji j*.» nj*>^oval slovensumo, a s) !k>1j se ja k >t bogo^lovcc v itj j uril. Kot tak je spisal molitveno knjigo v gta-ik: slovenfiuini za rabo bogosb>vcov in mladiii ij'i-li. Dopisalija t«daj .Novicam''* oslovenskoiuliitropi-su (stoiiogratiji) in kasncjc kot duhovuik pi m i» gokrat „I)anici.w Leto in dan jcsluzil kut podru-znik v Kanalii, (l8fifl-66) potain k>t k^plin dvo !eti v Volcah (IS(if)-G^) in pododnjo » leta in li in')H0cc pa kotvikar na Trnovcm (nail Kolxind(»m).
2lti v Kanaln jo zacol se tivojiin \n^ ittdjuni g. T. V. nirod k zavednosti bu.iit», zarad tty.i &> ma ui'k dali kanalski Ltluui tiaslov: , piedi Aklaf* (slov. dubovuik) s uemcr »c jo pa on le p miwal. Akopram pa* nij vofi o ftuu nstaaovlj»»nja kanal-ske citalnice tamkaj sluzliot'al, v*m<\ \v r?e sale, r<'6i, da j.« iraol pri torn »voj dclez, kt»r jo Kanal-ce Z(5 prej k titmu zbujal. I'o enoletirnn shizbova-nju v Katialu jo bil kot kapluu v prav pogirulo faro Voice poslati, kjtr se jtt iijfgovcnm n.-umor-nerau trudn in zrtvovanju pnsrecilo, dasejatanv kaj citalnioa nstanovila. I?ok!or j.; bit v Vob'di se je ova c;talnica z lcpimi t>bpsedami* pod njt»-govtm vodstvoin odlikovaln; a od tc-Ii malt ko je sel kot vkar na Trnovo, j<^ bilo malo vi-i: o njfj sl.sati. Ce je le mogt.d se je slebrno unrodne sl«>vesaostv(bescdj tabrov) udidezeval tor nij nobc-ne sebicnosti v s»-bi irael. Gorko jo cutiS raue, ktere jo usekalo tujstvo (in jih So nepre^ano so-ce,) nasemu zasu^njencmu raztrgantuu narodu. Kako je on hrepenel, da bi dozivel oziveuo zje-dinjeno Sloveuijo! R;.kel mi je o priLki, da bi potem rad umrl, ko bi dozivcl le vstajenje S!c>-nije, zi ktero je ves narod navdus no po tabr.h glisoval! V svojih lbtih do mene in u-itincnib p>-govorih jo verkrat nanus d govor na zattranjn narodnosti ter obzaloval, da su clt» nekton sn'adt duhovniki nahajajo, kterim j»» ljubav, djui-ska ljubav do nesreure domovine le pubE;t iVi»za, in ki so zraven vcre le za zvoj zep in in*buh vncti itd. Bil je namrcc o;ikritosrcnega znat^ja, za vero in varod vneti duhovnik, kakai§n h nij 5» dandonaSnjt odvec. V aialotu v.kiriatu na Troo-vem nij imel zarad svojega tosnega pnlrtHJa pri-lik<% da bi mogel, kakor je hrepprnd, Ottalnice o-saovati, ker mnogo mozkih gre zarad kramamy : po leti posvetu; pa vendar je podpirat se sv»jo malo-raastno placo vedno slov. slovstvo in c.i^ui-stvo in je dajal ijndetn cte*. Veckrat ^mar.i r>*-kel, kako more biti zalovoljen na m-ilko puste n Trnovem. A on mi odgovon, da bi bil S-j bo'j zudovoljen, nko bi bil, ce tudi nakukem enacem kraju, pa le bbze Goitce, n&mrec /.ato, da bi se zainogel aSocinih" zborov, fktero druzbenik je vedno bil) udehzevati; kakor tudi veco pluco si zfeli edino zato, da bi zainogel bolj zdatno naro-dne zadeve in nstanove podpiraU.
Nadalje je tudi mnogokr&t obzaloval, kako so nekteri Slovenci — med temi uokteri dubov idki - s Sasnimi reemi oblagodarovani, ali na ubogo mater Slovenijo se se ne zmishjo da bijej od svoje obilnosti k»j na zrtvenik polnfrli, in mar-sikaj tacega. Kot vikarja na Trnovem ga j»j ljud-stvo zlo fiislalo. Poleg pastirstva je opravljai tudi ziupanska posla, ker ondasnji zupan nij zinozen pisaDJa. Vra?a) je veSkrat v tujscini pisaue uradno dopis". Enkrat je nqki iz Ljubljane uradni nem-Ski dopis pffjel, ter v svojem slovenskem odgovo-
rn dej-t], da za prvik«at j* oni dopis sicer sprejel, in nanj o 'govoril, ali da ilrugikrat ne bode ved, ker jo Ljubljana sredisce Slovenije, a ne tarn v llajliu bhzo Scbweinfurta!
V druzbi ju bil vesei in v.sakt kdor ga je poznal, je rad z r.jim obceval, ker je imel tako uedolzne s-1-, in bil vedno veselega duba!
2e Ja»j>ko hto je bil budo zbolel, legar (ali g<diea po tominsko) ga je tlaeil, pa je vendar srecn«> ozdravil. bredi j.-mavarja t. I. pa se je neki pr« grel, da! si je pu&cati; pa niti nij pomagalo. Premmil jtt 5. t. m. v dovr5-.»nem s>ile3'd. letu svojega ziveaja. Ker je bil zlo milosrcuega z-.acaja, nij nidi, ako je eisto brez premozenja marl. II koncu teh vrstic ga priporocam vsem nj-'g-tviut znanceni in sosolem v blagi spominl >'aj v mini pitiva blagi duhovnik in ci.sti rodo-Ijub Andivj!
Vjci'ituja mu pamjat!
I          Trtl 10. feb. {Up dop) Zttp^t smo se enkrat
; prav d»br» wselli, namre<; pri   Vodiukuvi besedi
v roj:i!i"kt t.talnic; 4. t. m, ^koda,dajo uzepre-
pizno. da bi Vain \m to zares lepo besedo   po-
pi^aval.
I'tdit.iloih poNidmosti pri nas ta tudeu wjt le p-dicj-k* s'vz-', kakor sem ful 12 zaiu-sljivega ni.,, f> *d » o Utrantb, t*»r jo natn«*it«H h komu-i.aln r sfra/.o. Kike nasledku bo miela 11 »va or* gan '/ar»j i te .str;i/.e, tu* u&* laliko naprej lac.mi, »k(» b* i»» to sfra/.o st.stavih iz whwiov in uiorda , rtlo tt.jfuv LihiiV, kten didiajajo v Avstnjo h^oj : kruh ^u/.t'. in ktere zna in»'Htiio stated twtvo za : svoj namen prav dobro porablti. Vh: m\ leto 1H0H, od ziinne niN:ikc sem, so tr/.a»ki jodje na 1 poli-<ijo razsrj'u, ker je velnoznaia zabranjati nj h rovarhkn tiapadu na okdu'une in drug**, uik-ij bi-vnjorts Klovanc; najboije pa jih jc je/du to, da so pri puiit;;j«ki strazi vv(,\ del tSloveut'i, s ktertiui bc iif monjo brattti; v«»ek(at m je 11 id tern hu-doval uin->/..iui wi.Jitta 11110** ter nameiitnsstvii in i vladi orital, da tn bi inieli pohcaji btti I«abje, da so f.edanjt straAn.ki surovo vedo in bog vc, kaj si\ Ko pa »o ti rov.njt po-»amezno policaje, nie hude-ga Mutiv^o in inn no po svojih opravkih greduee z ImjiLIi in no/,; j.upiJali tn hu to raniSi, je pa BCitti«diii'i'> moral in sa v pe^t t»uieji!!
I>a pa ro'stni ^cetje u2u 4 leta to  ret:  na
; duuvui imA »pra\ljnjof ima pa zoput svoj't v/roke.
! V pivi  vr*ti Je   to,   da bo mesiito s'.are^uistvo
> moraio saaici watnandovati to gardo   Do sednj pri
\ tern mcsttio- stawSinstto nij imilo nobenu berjede,
ker je policij>k> vodstio delalo jiosvojeui prepri-
c.mji.za kar uiu mora v^akkomer jo kaj za var»tvoin
1 mir, hvalo v.nb t.. V dru^o pa je, da ne bode roogel
Slovemv, rdc> se inn bo Se tol.ka krivica go.hla,
;  crhniti.    Naravno je pa. d 1 ko bodo poltcaji od-
straejtMii, s« bole sc  boije  kialo in   ravalo,   ko
je se dozdaj.             __^^-,
U Fudmelca. 1». feb. (ht  d.p.)    Tali  do ttt
I ji» z« prisjal zor i.arudnegi duba. Mwlco somor-
i da ediaa v.is v tilminskih hr»bh, k-imor je pre-
I teeoua b t \ najvtu' sl>»v. novin   dahajalo.    I^an^ko
{ jfsen »e jo 5:j eelo  tuk'j   narodna-km»-t»j-ka  tV
' tahma o^ma!?i,    Pretet'-.-ni   poa le!j«k   12. t. in.
[ je n ipravila e ta'irea svojo prvo bc^'»lo ia pastuo
' iabave.    Vtw-daa   ^ je  vis la v lepctu   redu iu
sieer bo']1* v ne^o y b k* prrikovati: p^j-i so ^0
f.uitji* v tako  k?\i;k« m   ca>u jako   dobro   nauedi.
Po>obno j *   d.r» ,1a  ij 1 leiii igra .Mub-C;   pasa-
mezne iui >j,v m» se dobce zvrsile;   najveOa hvala
pa gii* Ami in Mimii-t,- ktri sle koiprviknt prav
dobm tjj   Ir. ibi hi nai tudi v prihMi.j*   vwck'at
r.jzvevhU! Zi\A\ Melf mj«, le napr.j 111
rkra no bo sad ob un dozurd."
Na dufcljeh (nad trnovim hribom) 11. febr, iter, thtp.) Pretcccnn nedeljo je napnivila dom-berika eitahiica v j .ko lepo okincani dvorani prekrasno besedo.
N.ijpred morara pohvaliti goapoda ti&telja Krizmanat kteri je svoje pevce veliko bolj izuril nego druge kratu Izur I je tudi dobrega soprana, mladega fauta, ki ima vrlo doberglas. Up?»ai da nos bo se svojim mthm glasom se veckrat razveselil. Gospod F. Perozzi je deklamiral Stritarjeve-ga ^Zgubljenega sina" tako ginljivo, da semi so skoro jokal. Tudi mlada gospodicua Vodopivceva, ktera nastopi oder pri vsaki besedi, je zadnji krat dekiamirala rDivjega lovca* prav dobro.— Ali to se mi vendar nij doradalo, da mlada gospo-dicina take reci d^klamuje, koje so le za krepke ntladunice. Pa m«»jem innenji nij prav, da 16 letni mladenic deklamuje „Slovo od mladosti* ali da dek'amuje 15 letno dekU »Divjega lovca.* Potem  so jo   predstavljala igra Rliavni pot naj
j boljsi pot."  Tudi pri ig-i se mora refii, da so g.
i igralci svoje naloge izvrstno izvrsil*. Vaeh igralcsv
gg.  Fr.   m Ant.  Vadoprvca, 5taz\ Grogoriea in Perozzja moraiu prav p dwuno omeniti.
Le tako naprej igraliv, da v.-is bom pohvnlil tudi prihodne. Zdaj pa pride vrsta na go-spudiine. G. Ivmdina Itojueisi jj nastopila prvi krat »a oder, pre»tavljala ji Tout', raueega ucite-Ijj. vdovc. Vel:ka pohvaU ji gre, kajti pokazala je, da se ob&nstva nie ne astrasi m da jej jo mar za slorenski napredek. Upain, da jo bodem videl se vtfukrut ca odru. Baronuvo kuharicu je predstavijaia geua. Malka Krse vanijeva. (grab je tako izvrattio, tta ji>j potiamn eastm vonei\ Obiskal seal vse c.taln.cv v okokci a!i tuk: igralke nijsem 5 s videl. Vahnjnjose res'tu'i taindobre igralke, uli one se tmafo le regissourjem zakvaliti, dajdt drugi caste, ona p» i»ij bda se v i;obc;iih rokah, ter jgnt le jmi svojem preprieanji. To nvom ne da bi kdo luislil, da se jej dtibrkam. Tisti, ki jo jc u/e sI.Sh!, b*> haS tako sndri, k«i jar. Dvoruna je bila najwlnj*Dt z osobaiai z vseh bltzivjili kra-jev, le 12 (tor re nij btlo hi sluha ni tbtbo. Tako iJorub* rzatu, le naprej potent smeto upati lepe boduinusti,             _____
iz Maribora 13 t'eh. (1% <hp.) (I) r u 3 t v o za o r g a a i za ci j o n a r o d n e s t ra n ko.) Na euo «itra« nafiega uaroinega de'ovanja so vse prema-lo pri iai Shivtravdj I'kJa: na ufganizacijo u!i vtr»tj«ije st!U'..k<*.
IN el kakiiu uv^ocem jo tu n-ki rodoljub t.ik p »>k«-i stoul nifft'ri na to, i»aj so v poaebno za to nsuov.'siu'm dru^tvu ravtio t< inu ponieisjkanju uryi.uA/.A*,i* v ok ni pr;de. Namen in didaIno!»t t»-ga drti^tva bi so m»j ni/tezda tie/, vm* alov L'aj rk.i; v Munbaiu 1»: b.l s<;dtz odbora, kten bi z /. ;jLU»ji!»3 udt tu peverp'mki drustva hiva! v doukt tit bi n>z\cb-r,i pojt'dtu:i miiiiiija o tej ali n«*j vswuii'j zad«*\i »biukotim skluvval «.bnd<», Jtli v MsrJii^ra ali j>:i v k;ik"in <lrug>-ui staji'ia>kein kiaju; k*,»jti y» t::ki» /vaiu rp<»t-)J! c;; ¦/.liovi'* (wan-dervt't^ammlit;,„'«;u> p d. dru^fevod fstuhinji-gfi ini-niill'.'sit a \<n/u,i:ii io tako vtaj vazoi pracctMloiiH (j»rtd«s*«bi: f»liu'-ij) storjt'ii.
K-kti va/na j<» oiffaiii/acija i'a j>ob(iko in javtio iiWMJ«.% m ti-iu gii\<rriti j>< s »\.Ana. N.ij ^^* iiio/.h', kt »*» »i «M;^anj<* nov« gi: dru^tva nul.-zsti, KiipiOk »«e «>tja>j't; p-mvimost in knmtuo.it ta-kuvoga d-.-lo\a.:|.» -<* juvJiava o1|kivhoL Il-i bode progr.itii t* tuu dra5uu u.> pra\o p>dl»go o^uovau, tiiko iiflMr.-', kt j' ia/-"»i'r.sin ii;iA«;-;a uamda, a nft fintazij'siu in d >m.^juiit t^»a a:i ont»^» statin prik!adnr;T trvba jrf«l ki»»ie«'ti'iu v>tatiOv!j«*t<ji-m n;*jvtlj.u!ujA- in — objt/kttvt.u {ivsujcmo) so«1vci* rtsibijubi' v pj?jft.t p.nulntL MiHtnnouze zdnjna bodocc vl.tvi!      _________
Iz Kornna. (/*r. <fiy.> iJesede rI) >pi^nku i. t. t\* v rfc»u\"* Atcv. -I. so tukaj uvnur a,<p.avile titij mozm: ob«::«-k«.v.a star* sjit^tva. Tudi odbvir-»rka, ra/i nlrjjk % ki j«» po^tv;:} iw<*z. si» pnsunil<\ ker je? *-jsor.{a\H'j svi^j prfgr. S-k. -r'e.bvFo ])rosi«j'> pn ztspansnu vlozii: r^L«viu zb.u! V >» jt d i** #21. d*'«< ;»,br.» is71. »,•¦»« |=nu,/;-i.» po l|ihani n-s ^tzrazc ra'/tl, kt'?r< w> slav..s zImi" z.drb. IN» :i--ki ,OS.)bi |M>ipi!>a;i ju jf-z •>'. m*w bd *u pr-'iia^'it wiu iz am iti j- ¦/.%. di .^m t»a tak i*a«'"H p«i-.Stent in s'-'v..ri5 .:!"=r r.s/za1;!. I'ms in twj n.-tj .on ri*'=j» i,.«»;*r zV> ;,* ij,dn pro-rt-V-k o.ljm^ti. t r ,ob;j tbt'jrm, iU *»¦* b d m t pnhil«;j* /rniroai !e ,»io U-ttrt^n pi»;r.tA:»ju ,m hi \t» f: .ip h'jvai-ju »dvoobrazJr k«».  jiitrno, peldf*.!i'» in tw o v-'Ud.-*
U if-jto-1 z:;p n Ant'n V« U" t*, k-'trt.ij). j;* mir i po-fteRJ•» ('•¦?. vis', j- t» k-'»j olb ral; fsi iiaz;-:.-nil in jih f»k!ii al d-i»* 4. f !«uvaija v n»jo. t'rj'in vlogo um*'Y»j pr-tritd. Hval vrvdaa jc veJtkndu-Snost vsfli oHj.»:r, k»v, k"r ti>oglasiw> so ixrckli: BOdpaw'?!io ms j"." r> icm s> pokizdi ijib ird-ro?jul»M>,t t i!.jbi-o«t4*!to>r, It-s, 1-po j«; za o I-pttscenje jro«i'\ a ^ ]»-p;i j- ojpu^titi. l*li do-piswk tz KfiRin i bj bo'je bit storil pogruiti pn-godbo s pbHi-cm ljab zrr, .n-g» tr^b;ti v tromb* iz Jer die.
Kom^nski i v to zupmstvo s^adaj Ci oboi-narji zdaj %*>\(% priduo sa*'e bor?, akacije j. t. d. na odlocutidi krajdi; pa se z ve&tni vese'jem b; delatiio v.l.ko u L bi v ttj zadevi storili, nko bi od violet' vladc d»bi'va!t veco podporo za na-praro potrbtuh vodnjakor.
ko je dr. Rieger v mestnom zastop\i nujno pred- '] lagal, da se dez. zboni predlo^i predlug o po-sojilu, flk-ijtiB uadaljeval je v srojem govoru, „sto-jimo pred koronovunjem kralja t5cskega, i ker se bode ta prekrasni dan tu v Pragi praznoval i slav-nost vvsila, bod>» tedaj uii>st<> tudi potrebovalo gmotne podpore.tt
Grof Ilidienwart bi bil tudi  brez  pomMeka
iH-nu piitrd.l, lor prosil eesarjn, naj privoli v to,
ki-jti mestno sfaresinstvo pra^lc:)   je postavni za-
stop   CiaU»ga  pt'ebiva'stva   praskega.    Se   ve,   da
je posojilo  takrat  znauienjido   koronovauje, delo
sprave i mint; ponavijenje  koione   mej cesarjeni
j;vstrijansk:ni   i   kraljctu   eoskim.    I  prav   zarad
toga, so bdi vsi tisli, ki s > bib proti spravi, tudi
proti  potrddu  ometij:*ncga prcdloga  za posojilo,
Posojilo to so u-ttavni  kriraci   ineSali v polittko;
cela neinskutarijn na C-eslcm  zdruznia z Duna-
; jfin, ji» kkda proti spravi, i dovoljenji ovrgst  po-
sojila. Glavnim racstoin p. n. Dunaj', so ji» povnlilo
j posojilo 40 milijonov, dalje Trstu, Pe$tt, NemSkemu
I gradcu, Lincu,  Solnogradu i. t. d.   Toda  pruski
j vobuni i podktipljenci so bili takoj po svetu raz-
| tvobdi,  da iz  toga posojila bode  Praga stavila
; Hohenwarttt, spomiuke, da se ima  nabrezje Vel-
tave imenovati Rioger MartiniR  i. t. d.   Rizum-
Ijivo jo, da tako ravnanje   vzlmja v srett prafikih
ine.^'anov- vse drug) nego ljabczon in 8p>5tovanjo
, do mrni'tpr tva.
\          Kakor  scdnnja  vluda  strogo  postopa  proti
| politiki IIolHMiwartovi, proti poravnanji dezote ce-| ako. pvav takojepoatopalo odlofno proti posojdu, j ki je imclo  uzo na  sobi  pp-?at  mini,   kor jo to z.nbtevnnje i ta  misol   izsla  iz  krogov,  kojt  so I znacajne moze   postonjuke  imenovali   dnstno rae-! stane   v  Pragi;   daljo  je   odobril   de^elni   zbor, ; knji jo osodo drzavo celonm svetn i vladarjn sa-, moniu odkril.   tn4varni   polo^aj v ndresi i funda-\ montaliiib   (•Ituikih.   ravno  zato so Auru-sporgovci . nap«*!i vsa ftcun,% da nij Win pianjilo  dovoljfno. ; Da! Tu jo zop<'t  lo odlofevala  polititsia  zavisti noin^kntarska strast  proti inestn, R cisto fdn>'aii-skim sfaroSinstvo:.!, polog togaftn jo pa 6isN> poza-bilo na potrc'bc nio^tn,   ki v.w Nonplom,   1'arizom ) i Li^abono slovi rotrto, zavadi krasoto. in bistori^ne , starosti na relent Bvetu.   Kar jo  vlada   podoliia ! nckd »j Dnnaji, Lincu, Gradcu, Tratu i. t. d. bila ; bi fie leltko Pragi in <Y,e*iki dezoli,  ktcro zgodovi-i narji imemijpj-) nijdrnzi biser v avstrijski koroni.
Iz Prage. I. febr. (lit dop.) Minnie dni so vse praske t.ov.ne pripovedovalo, da cesar ng potrdil pred!e>g:, vsled kojc»ga se kr. mestu Pragi dowdi posojilo petih miHjonov; nasprotno je ce-sftr dovolit mes-nnni! staresinstva praskfinu po-aojda 500.000 gold. Ko bibiio slavno ministerstvo •?* f*" ,*liSttJ^ k:iJ sc J* Rworilo po javnih kra-jib, kaki zbadljivi i zauicljivi posmehi so sprem-Ijali javno mnenje, gotovo bi g« bilo sram. Bib je ta za casa poravnanja, nekaj dni po glasovi-tera reskripta na fieskt de2.  zbor od 12. sept.
Politicni pregled.
Minister Lasser je prodlozil drzavnemu zhorn postavo o volitvah za silo. Ta postava aw glasi. .Ako iz de^clnoga zbora v drzavni ssbor voljcni poslauci v fiasu zasRdanja drzav-n«»ga zliora svoj mandat kot do/.nlni ali ddavni poslauci odlozci, ali so vslud dolzega izostanja imajo smatrati za izstopiv.^r;, moro cosar novo nepoHrednje volitvo zaukazati po krajib, mostih in skopr'inah in sic/-r po narodbt pistavo o ne-posrfdnib volitvah /a drzavni zbor."
1'razka «P»litika piso, da so Ctdii to po-stave prav nie no boje, ker bodo zmnrom tako volili, kakor ho dozdaj. Ta postava, pi.-ln rPo-litik* nadnljc. je rmrejena za Tirolce, Poljako, Sl)venm in splnh za dunajsko opozfeijo, kateri lto ta postava pomafala iz zadre^e, k(3r jej potent no bo treba pomisljevati, all bi sla v dr/avnj zbor, ali ne. To znaci, kakc misli i-mujo Colli o na-Alli drzavnili poslancih.
Ministerstvo pa siavi v to postavo veliko zanpanja in prifciktije od nje prav izdatne po-mofi. Po nasem mnenju bo tudi ta postavi male koristila in lo so bolj utrdila zavest in politirno edinost pri opozicionalnih narodih. Ministerstvo hoeo s to postavo volilco toliko casa mukati, to je, tolikokrat jc volitvam skli-covati, da se bodo navelieali in tako kandidato volili, ki pojdejo na Dunaj. A trmoglavo ministerstvo zna nalctcti tudi na trmoglave vo-lilce, katori bodo zmerom lo one in tisto vol.li, kakor so zdaj godi na Ccskem. In na vso zadflje: ali l)odo narodi mol6ali in trpeli, da se z njimi ugauja.ustavovcrna komodija. Eadc-vedni smo zdaf, kakoso bodo zadrzali Poljaki, Slov.uici in Tirolci pri razpravijanju te posta-ve, katcra jim gre naravnost do zivega.
Pododsek ustavnoga odbora je dokonilal svoje deloo galiski resolnciji. Med tern ko tirjajo Poljaki svojo dezelnomu zboru od^ovorno vlado, lastno najviso sodnijo, popolno postavodajstvo civilno in kazeosko, s kratka popolno  avtono-
mijo, (sauioupravo) se jim ponujajo same ina-lenkosti, kakor na priliko pauSali, eiiaki tiste-nm znesku, kar se je dozdaj za Galicijo izda-jalo; postavodajstvo ob ukusejim privoli samo v mejan drzavnili osnovnili postay in dovoli so jim, da bodo sedel en Poljak v minister-stvu. Tezko je verjetno da bi se PoljaM » temi mrvicami zadovolili, §e inanj pa je verjetno, da bi dez. zbor poljski potrdil in sprejel v de^eluo postave, kar bi drL. poslanei na 'tej podlagi sklentti. Po vsem ton* je razvidljivo, da no prido do nie staluega m da ministerstvo nima dobre prihodnosti.
Da ministerstvo prav slabo stoji, naj sluzi vest, ki se cita po raznili tSasnikih, da jo naDircc" Hohenwart na Dunaju, kjer se po-gaja in ima dogovore z merodajnimi osobami. Tudi v dvornilt krogih se dvomi nad zmago tega ministorstva. Ro6 je zdaj blizo pri kra-ju; od Poljakov, Tirolcev, Sloveneev i, t. d. je vse odvisno in ustavoverci jih skoro naravnost pod6 iz drzavnoga zbora. Nazadnje jim bo vendar zadosti in bodo Sli,
Madjarski listi pa trdijo, da je Hohen-warb ssaradi toga na Dunaji, da tirja zadosten-ja od ministra Auersperg-a, kateri ga je raz-zalil v odgovoru graSki doputaeiji, pri kateri priliki ga jo skoro naravnost imenoval izdajalca Avstrije.—
Ban Bedokovifi se je odpovedal.
Iz Zagreba poroBajo telegrami, da je Va-
kanoviC   imeuovan  za   banovega   namestnika,
i kar daj'a hrvatakim listom povod,  da se prav
| norca delajo  iz ogersko vlade,  ker je nekda
I Vakanovio eisto nosposobon za tako visoko mesto.
j        V prusko-nemSkom drzavnem zhoru dalje
; trajajo  boji  proti katolicizmu.  Potom kb je
i piY'V'ndnjic" Bismark voftkrat na bojifiCi bil, sto-
; pii jo zadnji(5 novi minister za bogo&istje Pilk
i na crder in izreeno povedal,  da je  nova borba
: Tsemcijo obrnena samo proti katoliskemu in ne
; tudi proti protostantovskemu  duhostvu.   Rekei
je namreS, da bodo protestantovski dukovni ostali
solski nadzorniki, samo katoliskt ne. Ako bi pa
ti v tako   »konfliktea  priSli,   kaktr  katoliSki
potom, so bodo drzava tudi proti njim obrnila.
In zopet vstane Bismark ter  ponavljaje doM
katolisko nemSko duhovnistvo, da nij narodno.,
Med Bisniarkom, kteri zdaj v svoji  osobi
predstavija celo novo Nem&ijo, in med Anglijo
zuga   nastati  razpor.    Anglija   namrec"   boCe
Helgoland vojno utvrditi in je ze priprave in
gradivo na za otok napeljala. Bismark pa proti
tenm protestira, ker Nemeija  nefie  pustiti, da
so iztok Labo zapro.
Na Francozkem  so  Ponapartisti  gibljejo
na vso mod; na otoku Kowika, rojstnem kraju
Bonapartov, jo bil pri zadujih povolitvah voljen
j Koulior, bivsi minister Kapoloonov za poslanca
I v narcdno, skupscino. — Tojevazen dogodek,
\ katerega sc boje republikanci, in v resnici  nij
! repubiika   na   Francozkem   ni<3   kaj   utrjena,
ker od one strani cakajo Bonapartisti, na drugi
pa Orleanisti, kako bi jo   zadu§ili.   Naj   tudi
omenimo, da jo veciua v   narodni   skupscini "s
predsednikom republike vrod le na videz reptt- v
blikanska. in da caka na prvo priliko, kakobi
Francijo spremenila  v   monarhijo   pod zizlom
Orleauske rodbino.
Mod Ameriko in Anglijo zuga boj. Sever-na Amorika zahtcva od Auglije veliko ^ od§kod-nino zarad skode, katero je zadnja prvi uzroci-la s tern, da je podpirala punt juznih ddav proti kongresu ali republikanski vladi in tako vojsko zdaljsala. Za velik del skode, katero je uzroCila ta vojska Ameriki, tirja zadnja odskod-nino, ki bi znasala ve6 nego znasa vojno od§MOL vanje Francijo prot Nemeiji tedaj cez 200& miljonov gold, v srebru.                              A. ;
Anglija se temu ustavlja, a Amerika pustSa to vprasanje zmerom odprto, in lca2e» da ho6e pri prvi dobri priloznosti planiti na  Anglijo.
Rusija in Amerika zvczani bi znali, An-
glezko v Aziji in Ameriki zatreti in potom po-
stane Anglija vlada druzega ali tretjega razreda.
Nadjati se jo tedaj, da bodo Anglezine-
varnost spoznali in rajsi veliko denara Lrtovali,
kakor pa se zapleli v vojsko z Amoriko, kate-ima najbrze v "
RAZNE VESTL
(Nova Klovensktt knjlR«.) „ib*stje, zbirka razlicnih pesmij, zloiila in zulozila L. Haderlp i Iv. Hribar." To je naslov zvezka, ki jc ravnokar na svitlo priSel in se pri zaloznikih prodaj-t. Ti-aek je iz tiskarnice F. Skaza in drugi v Mariboru.
CPtan* proti pivor«rJi-m> je nastal v Gra-dci, TamoSnji pivovarjt so nanireo ceuo piva pc-visali, zarad cesa se je kriciea mnozica pred stanovanjem graskega podznpana zbrala in tirjn-ln, naj podzupan poroaga, da se bode pivo po tjati ceni pilo, ko poprej. Podzupan je lastniko pivovarnic k sobi naprosil, pa rekli so, da ne rao-rejo shajati veC, ako piva po prejsnji ceni pro-dajajo, Kako se bode ta atvur koncala, se Se ne 76.
(Xaupnlce ffKOfw Holi«nw»rlN> poslano je podpiaalo muogo obcin, drusrev in posameznih veljavnih osob po Kranjskem, Stajarskem, KoroS-kem in Primorskem. Podpiaov stejejo „Noviee" blizo 800.000. Zmed katolisko-pohtiskih drustev na Stajarskem se iraonnje lo ono v Konjicab. Tukr.j v Mariboru in sploh v siovenskth goncab nijsmo bili tako srecni, zaupnieo za podpisanje v roke dobiti. Kuko da se was poverjeiuki tako izogibljejo?                                          (67. CrS)
(VojaXklh novincev) so bo za tekoce leto po postavi 800.000 odbralo, in seer takrnj Litavo 470.784, onkraj Litave ali na Ogerskem 329.216.
(Jnnkn i»itjir»> Jzbrani spisi", politi-cnegn, narodno-gospodarstvenega in naucuega so-drzanja so te dni priiUi na svetlo in so dobivnjo V Ljubljaui pri Lercberji iu v Mariboru pri >io-vaku; na debelo pak pri g. pisatelju. Knjiga ima tako liSno vnaujo obliko, da dela mariborski m\~ rodni tiskarniei vso Cast, a tudi njeno aodritanjo je tako mnogovrstno in zanimivo, da jo „Soca" iz vsega srea priporoca svojim eitateljem. Kedar nam bode prostor pripuscal, vee spregovoriuio o
(Stevllo lJos'AI na zemljl) znaSa po zadnjth stetvah 1288 miljouov. Od ten aas zivi v Kviopt 272 milj., v Aziji 270 miJj., v Ameriki 20() milj., v Afriki 89 milj., v Avstraliji 2 miljona. Evropa je torej n»jbolj ljudnati del zemlje. Vsled pii-merjajocih stetev umrje vsako leto okolo 32 mt-Ijonov ljudi, torej vsak dan 77,701, vsako uro 2653, vsako minutv 61; torej vsak trenutek 1 Slovek umrje.                                       (St. Narj
(i-opritvek) Oni gospod, katerega je zadela opazka pod dopisom „iz tominskih hnbcv,a se je oglasil pri urednistvu in izrekcl, da je on svojega poznejega kandidata res imenoval „izdnjalca do-movine„; pa da je s temi besednmi le bonmot napravil, kerse imajo razameti one besede kakor: izdavatelja ,,Doraovine".—
-Razstava goriSkih vin.
15. februvarja se je odprla razstava nasih vin v dezelni hisi. Poslaii to vinonjei okoli 400 botilj vsak po 2 ali 3 botilje. V Jconiisiji za pre-gtedovanje in presojevanje so razni izknseni vi-norejei; predseduje gospod profesor D. Rosier iz Klosterneuburga pri Dunaji kot zaupnik miuister-8tva za kmettjstvo, c. k. namestnija v Trstu je poslala gosp. x\Iajersbacha, tudi i« Maribora na Stajarskem je prisel gosp. dr. Mule veliki u>sest-nik; drugi so doina&*. Pni dan so pie.soje.vali &na vina potcm pridejo ua vrsto bela. Vsak " razstavljalee dobi svojo stevilko, in po tej lebko ?ve sodbo o poslanein vinu.
Ta presojevanje je kaj koristno, kajti, kdor pozna pomanjkljivosti svojega blaga, j« lahko po-pravit te rau jVmar, da pridela kaj boljsega, tedaj qe mu je mar, da dobi veS deuarja. Cudno se nam zdi, da so Krasevci in Brdei prav malo toffi razstavili, kakor da ne bi potrebovali po-duka. Ce so pa njih vina zares okusna, ce imajo dober duh m sploh izvrstna, toliko vee so jib morali poslati na razsta\o na§i slovenski dezeli t Cast m sebi v prid. Imena samo tistib se na-znanijo, ki dobe pohvalo, naj svet njih vina pozna da Jin bo rad kupaval in dobro plaeeval. _ Bojimo se, da nijso zastopani nekateri kraji, ki imajo tudi najokusnejsa vina. Cesa so so nstraSili ti mo2je, nij razumeti,ws»j bo sodba to-
liko bolj nata jena, ker se bodo bolja vina po-slala na sloveco vinsko solo v Klosterneuburg, da jih bodo tam tudi kemieno preiskali, to je raz-lozili, da vidijo, kaj ima vsako viao v sebi, zakaj je dobro, ali kaj mu se manjka in kobko, da bode izmtno. Po takem preiskovanji so naprc-dovali drug» narodi, Neroci, Fraucozi1 in z<I»j so zaeeli tudi na Ogrskem, zato so ze pf'proj sloyefix ogrska vina so bo!j§e ime prziltbila, in zdaj jth uze v daljse kraje prodajaj* nego so jib pr«*j. Vsak narod si pomaga kobkor je le mog«»6e, in poSilja v raznovrstne rastave svoje pridelke in izdelke, da dobi kupco, ati da se nauef, re kaj bolj^ga vkli; zatorej delajmo tudi -mi Slovcnci tako.
Leta 1873. bo na Dunaji razstava vsako-vrstnih reei za ves svet. Tam se bo nabralo ne-izrekljivo dosti blaga, kar bo za nas prekoristno. Mi Avstrijunci bomo po lantern pregledu do ma zvedoli. kje so po svetu najboljse reei dobivajo: a tujeem bomo tudi dotna pokazali. kaj imuuo mi dobrega ali izvrstnega na prodnjot Najveci dobicek bo pa ta, da bomo primerjah svoje blago s tojim blagoui, in 6e je tuje boljse, bomo svoje zboljgali, <;e je mogoce tako, da drug* §e preko-simo. Vidite, to je napredovanje. In Ce je kak zarod tako napredova?, da dosti odprodaja zuna-njim dezelam, ol njih pa malo ku^tije, dobiva vec denarja v dezelo, k.tkor ga odda, in obogati. Reven pa in vsako leto revnejsi postuja narod, kateri nasprotno vee kupuje m ra-mj prodaja; poensi se denar zgubi iz dczele, in on poitane tudi odvisen od tajcev. A prav se mu go.H, ker s tern dokaztiji*, da jc a!i neumen, ati lenub, ali pa obnje.                      mmmmmmmmmm^
Trgovske in kmetijske vest!
liistntca urodnlitvn.
Gosp.-a SmeSaof „Poslano" V:ez podpisa! — Vi nijste nas-a-t kateri je prebris&na glava. — Prijatelj-a- v zad-nji stevilki „Soceu je o&s dopisaik in se je sinej&l, ko se je bral r ,rSotf.'* —On se je aara izrazil, da je „skozi padeK— Monk se je tadi Vara kaj tjicega zgodilo, ker Vas nekara vest pefe, pa to nas nic ne briga. —
PoJtak obrnittf mi-se, Vam zna koristiti, ker Vaie a-r nonimtf) „P.wlan.>" ka2e, <la 8te se jako ^mUJi." —
tJicor p.i \v bit oni dopis puatiui, nedolzna barka.
CJosp. F . . . v (iorici. Tudi Vi hocete biti —a—? Za Boga, nazadajc je tec le —a—, to je znamenje, da so preteceni pust nk»rbic.i* k-t*le, kakor toca.
„SIiAWIJtL"
vzajomno zavarovalna banka v Pragi.
tzkaz izgotavljenih zavarovanj
za vs& od 15 maja 1859.
do 81. dwembri 1871.
A.   Oddelki zavarovanja za ilvenje.
Odd. I. (Zavarovanje za doiivetjej
Stcvilo druiabnikov 12U
Zavarovana i still a     .    .   93.950 gld. — kr.
ilavarovilniiia s postran»kiuii
pla<mi.....9.170   »   90   ,
Skode   ......
....        219   9   63   . ;             Odd. II. (Zavarovanje ga smrtj
Stevilo druzabnikoY 14.529
Zavarovana istina    .   6,925.618 gld. — kr. \ Zavarovalnina s postrac-!     sktmi plarili   .   .       274.812    .    54   .
; Skode.....          12.381    »    82   .
I       Odd. 1. & H. (Zararovanje dohodkov)
\ Stevilo druiabnikov 10
| Zavarovaui dobodki     .    .   2400 gld. — kr.
, Zavarovilnina s poutranskitni
!     platili......861    ,    06   .
GOIUGA, IB. februvarja.   Na nnSem daoaS-
njom trgu jc bilo lo bolj mrtvo, kaj tualo zita se  | Izpla&tlii dobodki
jo tu pripeljalo,  in sicer nt-knj  i^o.iice; tursice  | o<M. III. {Dru&va vzajemncga potiedoeanja)
rzi in jecmniii, ovsa in ajde n.j bilo, vzrok temu  j ^.^ aruzabnikov 12564
y. vecitlel slabo vreme; se j« torej malo konku-icntov udelezilo, vsljed toga soceno skoraj vsega bluga pri starem ostaie.
Tudi na zaditjm trzai^keni trgu nij bilo po-sebne zivahuosti, odjemalci mok, cio po ugmln.h koncesijab, nijho botoli kupovati v veeih partijub, temvec upaju na zni/.anje cen. Vsa prodaja se racuni na nekohko stotov srednjih in slabijib mok. Za dtobne otrobe po f. 3.40 50 se nj oglasilo kti])cevalcev. Dovazanje mok po zelezuici od 25. jan. do 7 febr. znasa % Ogcrskega 12.398 centov iz Hrvatekega 554 cent. \r. Nize Avstrje 1318 cent so Stirsk^ga in Kranjskega 4138 cent, iz Gorice 7223 eeutov. Izvazanje po monju pa: v Amenko 2400 soJcckov (po .150 //. cist.), v Aleksandrijo in Sirijo 2100 sod., v Bombaj 62 sod., v London GIG bul, v Glasgov 1820 bal, na Grsko 2G8 vrcc, v Istrijo, Dalmacijo its ^.Ibanijo 2705 vrtc, v Reko iu Sinj  113. vree.
V Sisku se jo pretekli teden zarad visocih cen in dezevnega vtemeua primerno malo skupilo, namree 20.000 vaganov raznega /.ita. Sedanje ceue so: pSenica po i*. 0.3O-75. vagan, tarstca stara f. 4.80-90. vag., nova po f. 4.20-30., oves po f. 3 35-40 cent., jecmen po f. 2.1H) do 3. f. vagan franko kolodvor Sisek.
Zdi so nam va/.uo, da navedemo se nrkoliko stevilk posnutih iz angleskib trgovskib i/k.izov, tako bodo nasi citatelji vidtli, kako nupivdujti anglesko trgovstvo od leta do leta. Vrednost izvazanega b'.aga v Angliji leta 1871 znnaa: 219.319.171 L. Sfc. (to jepo n:isem 243t.830.052 gold, v srebri) ali 10°/0 vee kakor leta 1670 in I5°/o vec kakor v 18(39. letu. Posebno veliko se izvaza svile, volne, premoga, zeieza in jekl. Na drugi strani nam kaze dovazanje zita leta 187 T. za 509 railjonov gold, proti 508 milj. leta 1870.
na goriskem trgu. Pscnica           polonik po gl    3.30
2.30
Tursica .            „           „        2.00
Jecmen, peban   n           „        3.—
eel       n           .        2.-
Fezol                  fl           B        a.20
Oves                   „           B        1.40
Ajda                   n           „       2.-
Rajz prvc vrste cent        „      11.50
¦.   druge „       n           „      10.50
Seno                    „           „        1.90
Slama                „           B        1.20
Slanioa (speh)    „           tt      35.—
Krompir             „           n       3 ~
Vino, belo brisko kvinc  „      13.—
«   crno furlansko w      ,      13.50
do gl.
3.40 2.50 2.65 3.40
3.80
1.60
2,20
12.50
11.—
2.10
1.40
38.-
3.50
13.50
14.50
Izdavatelj in odgovorni urednik: VIKTOR DOLENC. — Tiskar; PATERN0LL1 v CkfM.
I Vpiflaiia istina    .   .   5,601.943 gld. 50 kr. j Vlogo 8 postran.ski plarili   562.855    ,    35   ,
B. Oddelki iiv«ljrwgt zavarovanja.
Odd. IV, (Zavarovanjeproti skmlam po poiaiio) [ Stevilo protipisov 58.815 : Istina     ....   48,587.054 gld. - kr. ; Zavarovalnina v gotovosti ; i v rnenjicah s postran-
skimi placiti    .   .   .    810.805   ,    —   .
Skodf na vlastni n\h\n      65.104   .    08   , Odd. V. (Zavarotanje proti ikodam po toti)
&tevi!o protipisov 11.546
Istina.....6,378.585 gld. - kr.
Zavarovalnina v menji&ib
vi i gotovosti s postran-
skimi p!..M!i   .   .   .      114.425    .    19   ,
Skodo.....       76.923    »    23   »
Za rasa  dveh let i 6V1 nic*sece? je tedaj
sklmiih „Slavija„   97.H90 za\*arovmnj za iistino
7.589.650 gld. 50 kr. % dobmlki 1,773.030.95
dfloma v gotowiit denarji. deloma v nnuijicah. Vsc skwle obuasajo 154.628 gld. 92 kr.
POXOR!
V Rifeubergu v  MiMavih se  prodaja zi-
dana, s korci  krita  hi&i st. 57 na parceli 5t
116, ki meri lf>[] ^njpT.  HLsa itna pri Ueh
2 sobi in kubinjo, 2 kteti, eno za vino, drugo
j za ostaie navadno priddkt*: dalje y prvera nad-
: stropji tudi I pr^lsolw in 2 sobi, nad kterimi
I )o senjak. Poleg hise jetudi s korci krita Stala z
j dvori^Vm pod pare st. 112 in 119, kar obsegm
j 51 [] seznjev. Vse pobiStvo je ? najbo|j&m stanju.
1          Ihvye se prodaja:
; 1.) Njiva z vinogradom,   imenom  Tejca snb
pare. si. 1355, obsegajo6 220Q synjet. \ 2.) Senozet z drevljem, imenom Tejca pod pare 1354, obsegajo* 52[] seinjev. 3.) Vinograd na Mlaci,   pare. 2646, ki meri
223Q seznjeT. 4.) Pa§nik  v  Mlaci,   pare   2647, obsegajoc"
353[] seznjev. 5.) Hosta in vifiograd na Gukami, pare 1394, obsegajoc 1136[] seznjev. Kdor zeli to lepo posestvo kupiti, naj se oglasi v Gorici, v Rastelju h. 3t 291 (v Alvia-novi hiSi), v 2. nastropji, ali pa pri uredni-stvu ^Soce.* Kdor knpi, dobro in po ceni kupi, da bode labko zadovoljen.             ____