f,- :
3l xhaja
liifer^tiaiecUnt iorek,ceMe!tf soboto.
iWU ed.
three times a week-
Tazs cicuj fTh >irs cl<t v
5odurdai{.
__GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE POD PORNE DRUŽBE SV MOHORJA V CHICAGO
ŠTEV. (No.) 41.	---*--
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 5. APRILA — THURSDAY, APRIL, 5, 1923.
LETO (VOL.} IX.
YIKAR BUČKEVIC
USTRELJEN.
Kljub protestom, ki so prihajali iz vseh strani sveta, je moral generalni vikar v smrt. — Včeraj zjutraj so ga tirali pred vojaško četo, ki ga je ustrelila.
Moskva, 4. aprila. — /Tukaj š-ni Tisti so prinesli včeraj dopoldne notice, da se je smrtna kazen nad škofijskem generalnem vikarjem Bučkevičem izvršila. Umorjen je bil prav na sličen način, kakor bivši petrograjski nadškof Beniamin. ki so ga bolj-ševiki umorili zadnje poletje, ne da bi bila publika vedla več mesecev po izvršbi smrtne kazni.
Javnost vse Evrope je bila do kraia prepričana, da se bo za-prineslo tudi generalnemu vikarju. kakor se je to odpustila smrtna kazen nadškofu Zeplia-ku, ki se mu je mesto smrtne kazni dal meni za
smrtna ječa. Nadškof Zepliak ie precej pri letih in velik čudež bi bil, ako bi prenesel ječo, v katero je obsojen za deset let.
KITAJSKA ODPIRA TRŽNA VRATA TUJEZEMCEM.
Canton, 4. aprila. — Kitajska vlada je zopet dovolila investiranje ameriškemu in angleškemu kapitalu na Kitajskem v razne industrijske naprave kot v grajenje železnic itd. Dr. Sun je baje naklonjen investiciji tujezem-skega kapitala na Kitajskem, dočim.so kitajski starini nasprotni vsaki taki akciji, ki pa v sedanjem času že ne pridejo toliko v poštev.
Z ZASEDENEGA RURA.
Direktorji Kruppove izdeloval-
nice bodo morali pred vojaško
sodišče. — Ob.dolženi so, da so
nahujskali delavstvo na odpor
proti francoskem vojakom.
Essen, 4. aprila. — Štirje
Kruppovi direktorji so že pod
ključem in bodo postavljeni
pred francosko vojaško sodišče,
kjer se bodo morali zagovarjati,
, .... zakaj so dovolili delavcem zapu-ilo io-letno jeco, ki po- titi svoje prestore, da so §,; nad
osivelega^ nadškofa do- I francoske vojake.
Cela stvar se zdi jako komplicirana in Francozi jo tolmačijo po svoje, dočim Nemci na drugi strani vpijejo v svet na ves glas zvračujoč vso krivdo na Francoze. Račun, ki ga je pusti-
KRATKE AMERIŠKE VESTI.
— Komisija za ohrano goz-
NADŠKOF ZEPLIAK NE BO USMRČEN; MORA PA V 10-LETNO JEČO
Moskva, 4. aprila. — Smrtna obsodba, ki je bila izrečena od
JUGOSLOVANSKE NOVICE TURKI zfaer°ebnnCevo kon"
DR. ŠUSTERŠIČ CIH.
V SKRIP-
darstva, ki je proučevala zadnjo : J^jševikov nad ruskim katoli-leto naše gozdarske razmere iz-|sIum nadškofom Zepliakom je javlja, da Zedinjene države bodo! spremenjena v deset-letno ječo.
v prihodnjih dvajsetih letih pričele trpeti pomanjkanje lesa. a-ko se ne podvzame pravočasno potrebnih korakov za nasade novih gozdov. Tako torej plove tudi Amerika, dasi ima obširne gozdove proti izčrpanju lesa.
—	Tekom meseca januarja se je produciralo v Zedinjenih državah 623.823,337 galonov olja, kar presega vse rekorde prejšnjih mesecev v zgodovini proau-ciranja olja.
—	Komisija za parobrodstvo poroča, da se nahaja po raznih ameriških pristaniščih blizu de-
Druga poročila govore, da znajo boljševiške oblasti izgnati nadškofa za vedno iz Rusije. Druga poročila pa govore, da bo moral najbrže v prognanstvo v Sibirijo.	1
FOSTER IMENOVAN V 1 SOVRAŽNIKOM REPDBLIKE.
I Mož je vendar
predrznostjo naletel na človeka, ki mu je pošteno uro navil.
Stvar je takale I povpraševali v
Najostrejši protesti so prihajali iz Poljske, ki so grozili ce-
lo s prekinjenjem diplomatičnih |a za seboj minula vojna, ni pri-zvez. ako se obsodba nad nad- jeten za Nemcema Francozi zalv škofom Zepliakom in"'general- tevajo, da se ga "pTača in nobenim vikarjem Bučkevičem ne o- no izgovarjanje Nemcev ne po-
mili. Kaj bo storila sedaj Poljska vlada, ko so enostavno izvršili boljševiki smrtno obsodbo nad generalnim vikarjem je za enkrat še vprašanje.
Angleškemu komisarju, ki je izročil protest Anglije v. Moskvi je sovjetska vlada ostro odgovorila, da protesti tujih držav pomeniio intervencijo odzunaj, katero je sovietska Rusija že enkrat temeljito porazila.
Vse časopisje razven skrajno radikalnih rdečih listov odločno obsoja nastop sovjetske vlade. Blazni boljševiki, ki so jtljani od komunističnih sanj, niti za trenutek ne pomislijo, da so se spravili na predstavnike tistih ljudi, ki so izposlovali za Ruse in njih gladno deco, da je Vatikan podaril za gladne Ruse sto-tisoče lir, da si jih reši pogina in gotove smrti. Boljševiki so kakor znoreli psi, ki popadajo tudi tisto roko, ki jih hrani. Katoliške organizacije so se žrtvovale. da so šle mej bedne Ruse in tamkaj rešujejo, kar se da rešiti pred gladom, ki mori med ruskim narodom na debelo. Za zahvalo so boljševiki vrgli v ječo katoliškega nadškofa in 16. drusrih duhovnikov, ker niso dovolili. da bi jim boljševiki pobrali cerkve, ki so last Rimsko Katoliške Cerkve. Ker so branili cerkveno last zato so morali nastopiti krvavo pot na Kal vari io in generalni vikar Bučkovič je moral umreti včerai zjutraj na dvorišču neke kaznilnice V Moskvi, ko je na njega ustrelila vojaška četa na povelje sodnijske-ga odloka, katerega so odredili "izvoljeni" komunisti, katerim je Katoliška Cerkev največji trn v peti.
-_o-
ŠPANSKI PRELAT UMRL.
Iz, Madrida poročajo,, da je tamkaj preminul znani prelat Msgr. Javier Vales Failde, ki je bil zadnje leto imenovan za vrhovnega generalnega vojaškega kaplana v španski armadi. Prelat je bil obenem spovednik kraljeve španske družine.
-o-
ŠIRITE LIST EDINOST
maga. Ker Nemčija ni nameravala prostovoljno plačati tega računa, si Francozi sami iščejo odškodnino v Ruru. da se z surovim materialom odskodyje-jejo. kar jim Nemčija dolguje.
Dva nadaljna Nemca umrla.
Iz Essena nadalje poročajo. <ia sta v Kruppovi bolnišnici u-mrla danes dva nadaljna ranjenca, ki sta bila ranjena v spo-nadu. ki se ie za vršil zadnjo soboto pred Kruppovo izdeloval-nico.
Padle žrtve pokopane danes_
Duesseldorf, 4. aprila. — Padle žrtve so bile pokopane danes ob veliki udeležbi Kruppo-vih uposljencev, ki so se korpo-rativno udeležili sprevoda. Baje nad 25 tisoč delavcev se je udeležilo pogreba. Ob krstah so govorili razni nemški delavski voditelji, ki so ogorčeno protestirali proti Franciji, ki je inva-dirala Rur iz kar izvira ves nered in prepir.
Kruppova izdelovalnica zaprta do danes.
Essen, 4. aprila. — Po ukazu glavnega direktorja Kruppove izdelovalnice Herr Schaffer-ja je ostala Kruppova izdelovalnica zaprta in vse delo je počivalo v njej do danes, radi padlih žrtev, ki so padle pri spopadu zadnjo soboto. Nekako 54 tisoč delavcev je imelo tri dnevni praznik.
Francozi zasedli nadialjno ozemlje na Porenskem.
Iz Mannheima se poroča, da so Francozi zasedli na vzhodni strani reke železniško postajo Neckar in tamošnjo avtomobilsko tovarno. Mesto Mannheim samo pa je neokupirano, ker ba-ie ne tvori posebne važnosti za Francoze.
-o-
BOLGARSKI VLADNI U-
RADNIKI OBSOJENI V JEČO.
Sofiia, 4. aprila. — Šest bivših kabinetnih članov bolgarske vlade je bilo te dni obsojenih v dosmrtno ječo, kot politični zločinci. Vsi so obdolženi, izdajstva in protivladnega sčuvanja.
St. Joseph. Mich. 4. aprila. — William Z. Foster je bil včeraj vet sto parnikov. ki niso za no-| proglašen od njegovega pravd-beno rabo. Ti parniki stanejo |nega prosekutorja Charlesa W. vlado do tri milijone letno, da se j Gore, za "velikega sovražnika" iih zdržuje v dobrem stanju j republike. V svojem končnem proti rji itd.	! govoru v katerem je dokazal ne-
— V San Francisco. Calif, je šteto dejanj., ki jih je izvršil.baje
zadela poulična kara v brzojavni drog, ter se je pri tej nesreči preobrnila okoli. Na kari so se nobile šipe in 18 potnikov je bilo nevarno obrezanih od zdrobljenih šip.
— V Tallula, 111. je predsinoč-njem zgorel tamkajšni najmo-
tnihoteL-Kejr. je pa-f^ip-oo denarne globe.
žarna bramba prihitela takoj na lice mesta, je dobršni del poslopja rešila pred plameni, vendar materialna škoda se ceni nad 70 tisoč dolarjev.
—	Na deželi blizu Stockton, Calif, je udarila strela v tamoš-nii letoviški hotel. Eden je bil od strele na mestu ubit. dva pa sta bila. od zračnega pritiska za vee ur omamljena v nezavestno-sti.
—	V bližini Portland, Oregon
Foster v prilog revolucijonarne propagande v tej deželi, ie odločno zahteval zasluženo kazen, za političnega radikalnega kriminalca Fosterja. Njegov predlog je bil, da se pošlje Fosterja za najmanj deset let v ječo in poleg tega se mu naloži še $5,-
Prosekutor Gore je povdarjal in folmačil ustavo komunistov, ki jasno pokazuje, da komunizem je za sistematično, moralno in vztrajno podpiranje nasilne revolucije, v kateri podpira svoje pristaše za prevrat v kapitalističnih državah. Nadalje ie dejal : "Amerikanska komunistična stranka je komunistična stranka sveta ,ki ne pozna ne narodnosti, nobene religije in nobene domovine. Njegova nesreč-
je skočil s tira osebni vlak naina filozofija uči nagonski raz-
progi Spokane & Chenney Ry. (Več železniških vagonov se je ^razbilo pri nesreči. En potnik je našel smrt in več je občutno poškodovanih.
—	Iz New Yorka poročajo, da ,se tam pripravljajo na veliko .kampanjo suhači. Ustanayljajo 1 posebno organizacijo, ki bo fir nancirana od bogatašev. Naloga ,te organizacije bo predavati po deželi v prilog prohibiciji in izdajati razno literaturo.
—	V Lewiston, Pa. je zgore-jla tamkajšna velika garaža Le-hvinston Motor Co. Ogenj je u-pepelil precejšni del poslopja in 26 avtomobiloy, ki so bili last raznih najemnikov v dotični garaži.
—	V Dubuque, Ia. je bil te dni imenovan Rev. Father Michael Sullivan dosedanji škofijski kancelar, za škofijskega generalnega* vikarja dubuqueske škofije.
—	V Harlan, Ky. se je završil te dni spopad mej munšajnarji. Streljanje je na dnevnem redu in dosedaj ie že osem oseb ustreljenih. Oblasti so na delu in so razposlale več deputijev nad bo-jaželjne munšajnarje, da jih u-krote in njih jezo ohlade.
—Družba The New Haven Hosiery Company v New Haven, Ind. je povišala svojo glavnico za $200.000.00. Znamenje, da je družba krasno napredovala zadnje čase. Pa pravijo, ca business ne gre!
—	Največ tujezemskih nase-Ijenk prihaja v Ameriko iskat mož. Tako izjavlja naseljeniška komisija, ki izprašuje razne dekleta in device, ki prihajajo iz Evrope v Zedinjene Države. Bajgalfl, pa pravijo, da so ženske lahko brez mož!
redni boj in morjenje. On uničuje in razjeda srečo družinskih domov v družbi."
Nadalje je doprinesel pri obravnavi prosekutor dokaze proti Fosterju. ki pokazuieio, da se ie baje Foster prisvojil izmišljeno ima na konvencijo ameriške komunistične stranke. Tudi s tem ima opraviti sodnija. Nadalje Foster ie uradnik strokovne unijske izobraževalne lisre. katera je baje del komunistične stranke. Vse to mu je prosekutor Gore dokazal na sodni j i.
S tem je pa tudi Fosterjeva
lastna trditev, da on ni komu-
nist neresnična. Kako se izjave
prosekutorja in Fosteria ujema-
jo lahko ,vidi vsak. Foster je navihanec. ki je mislil, da bo ce-
lo vlado potegnil za nos. toda Uncle Sam ima preoprezne oči in se ne da prevarati tako hitro, kakor kak nevedni ruski mužik.
-o-
LENIN V VEDNO SLAB. ŠEM STANJU.
Riga, 4. aprila- — Poročila iz Moskve naznanjajo, da ie Nikolaj Lenin v vedno slabšem stanju in da smrt zna nastati vsak čas. Nahaja se pod strogim nadzorstvom zdravnikov, ki ga baje z umetnimi zdravili zdržujejo pri življenju.
EKSPLOZIJA PARNEGA KOTLA UBILA DVA DELAVCA.
Philadelphia, Pa. 4. aprila. — V tukaišni mestni pralnici je eksplodiral parni rezervar iz katerega so rabili paro za gladenje perila itd. Eksplozija je bila tako silna, da je na mestu ubila sopara, ki je bruhnila iz tanka dva delavca, ki sta se nahajala v -neposredni bližini rezervarja.
Domoljubu". ! odkod dr., Šusteršič dobiva o-gromne svote denarja za svoje časopisje, ki jih brezplačno razmetava po Sloveniji kar na koše. To stane sto- in stotisoče. "Slovenec' 'pa je prinesel iz Bel-grada poročilo svojega poročevalca. da je dr. Šusteršič sklenil pogodbo s Pašičem, da razbije SLS. Pašič pa da vse plača.
Nato se je dr. Šusteršič močno razjezil in razpisal 100.000 kron tistemu, ki mu dokaže, da res prejema denar za svoje liste iz Belgrada. Ko nikogar ni bile po nagrado, je mož udaril po mizi in zagromel: Obrekljiva", kje ste, pridite po denar!
In zgodilo se .je. da je prišel. Franc Žužek, tajnik I. del. kon-sumnega društva v Ljubljani je pisal dr. Šusteršiču pismo: Jaz se potegujem za teh 100.000 kron in bom nastopil dokaz resnice. Toda zahtevam.Ma 100.000 kron založite pri sodišču, in sodišče naj razsodi, če se bo meni res posrečili dokaz resnice.
Pameten in edino resen predlog! Zakaj dr. Šusteršič ne bo nikdar priznal, če se tudi dokaz l*resnice posreči in ne bo hotel iz-1 ročiti razpisane svote.
Toda, kaj se je zgodilo? Dr. Šusteršič je v "Ljudskem dnevniku" odgovoril, da naj Žužek nikar ne uganja predpustnih šal in da denarja ne založi.
Ljudje pa so ob tej dr. Šus-teršičevi zajčji korajži še boli začeli zmajevati z glavo in se vpraševati: odkod denar?
Nevaren cerkven tat. Policiji se je posrečilo v Ljubljani, da je prijela nevarnega cerkvenega tatu Matko Rasbergerja. Mož je policiji dobro znan. Zasačili so ga ravno, ko je praznil puščico v frančiškanski cerkvi. Rasberger je okradel bržkone tudi nabiral nik v cerkvi sv. Jožefa. Na vest pa ima možakar še druge grehe.
V	gostilni pri Rusu je pil č^trt vina in je, mesto da bi plačal ce^ ho, odnesel natakarici 3000 kron.
V	gostilni "Pri Vitezu" na Bregu je ukradel na podoben način 1300 kron. V zaporu, iz katerega se mu je posrečil pobeg, pa je ukradel svojemu sojetniku 10.000 kron. Ta je bil namreč zvit tihotapec in posrečilo se mu je, da je vtihotapil denar celo v zapor.
Nesreča pri vojaških vajah. Pri artilerijskih vojaških vajah v firenški okolici je eksplodiral en izstrelek takoj pri izstopu iz topa. Kosi izstrelka so zadeli o-kolu stoječe vojake ter sta dva vojaka ostala na mestu mrtva, dva sta pa bila težko in več lahko poškodovanih.
Za izgradbo zagrebške medicinske fakultete. 5. m. m. so priredili zagrebški medicinci protestni shod, ker vlada zavlačuje izgraditev zagrebške medicinske fakultete. Fakulteti manjkata še dermatološka in pedijatrična klinika ter zavod za sodno medicino.
Angora, 4. aprila. — Turška vlada je sklenila, da zopet poŠ-j 1 je svojo delegacijo v Lausanne (na konferenco, ki se prične baje enkrat s svojo ;z-. aprjia Kdo bo načeloval turški mirovni delegaciji na prihodnji konferenci dosedaj še ni znano. Izmet Paša baje odklanja načelstvo kakor tudi svojo Mi smo vedno ; prjsotnost na konferenci.
DEVER IZVOLJEN ZA CHICAŠKEGA ŽUPANA.
Kakor smo že prerokovali v zadnji številki našega lista, da si je demokratski kandidat za župana mesta Chicago William E. Dever osvojil srca chicaških vo-lilcev, se je to resnično tudi pokazalo včeraj, ko so se vršile županske volitve našega mesta. Chicaški politični listi so že zadnjo nedeljo prerokovali, da bo Dever zmagal za najmanj 175 tisoč glasov. Ako je zmagal v resnici tako sijajno se za enkrat še ne more ugotoviti, ker vsi glasovi ob tej uri niso še sešteti. Vendar dognano je, da je zmagal, večino je dobil.
William E. Dever je vzoren mož in ima za seboj krasno zgodovino vzornega moža. Kot tak je deloval v vseh uradih, kot večletni mestni sodnik, občinski svetovalec itd. Splošno se prav lahko trdi. da Chicago je dobila sedaj župana moža, ki bo v resnici gledal za prospeh mesta in vseh meščanov.
Tako je prišla uprava mesta Chicago zopet enkrat v roke večine demokratov. Republikanska stranka, ki je imela dosedaj mestno krmilo v svojih rokah jo je pošteno zavozila. zato je pa prejela zasluženo ptačilo, katerega je že zdavnej pošteno zaslužila!
-o-
JAPONSKI PRINC UBIT V AVTOMOBILSKI NEZGODI.
Pariz, 4. aprila. — Japonski princ Narihisa Kitashirakawa, svak japonskega sedanjega cesarja je izgubil življenje, ko sta "predvčerajšnjim trčila skupaj . |/lva avtomobila, v katerem enem se je nahajal on. Princ je zado-bil tako hude poškodbe pri ko-liziji. da je v par urah za tem v bolnišnici izdihnil.
V Parizu se je nahajal nekaj nad dve leti. kjer je proučeval moderno vojaško vežbanje v častniškem kolegiju v Parizu. Po vojaški stopnji je bil artala-rijski major v japonski armadi.
Ničesar ni za tvojega soseda lažje; kakor ti dajati nasvete, ko se nahajaš v nesreči.
DENARNE POSILJATYE.
VČerajšne cene so bile jugoslovanskim dinarjem:
100 — Din. ______$ 1.3s
500 — Din.......$ 5.90
1000 — Din.......$11.60
2500 — Din.......$29.00
5000 — Din....... $57.00
* Za italijanske lire:
50 — Lir ........ $ 3 25
100 — Lir ......... $ 5-75
500 — Lir ........ $27.00
1000 — L-ir ........ $54.»o
Pri večjih sv»taht ki presegajo 3» 5 tisoč Din. ali 2 tisoč lir, damo 5e po-
_ . . t»i • 1 • t\ L « j s Ani popust Predno pošljete denar
Tatvini na Blejski Dobravi. V^ ^ ^^ 8pomnite oa
naše podjetje, ki bo Vam poslalo Val denar v stari kraj ceneje m hitreje, kakor kje drtigje. Nase cene so vedno najnižje I
Vse pošiljatve naslavljajte na: BANČNI ODDELEK EBINOS1 z«40 W. aand. St Chicago, 13
Kropo pristojni Edvard Pogačnik je bil že 23-krat kaznovan. Dne 11. februarja je ukradel hotelirju Avguštinu Zajcu na Blejski Dobravi do 5000 kron denarja. Sedel bo za to 13 mesecev v težki ječi.
'EMHeST*
EDINOST
(UNITY.)
Izhaja vsak torek, četrtek In soboto. — Issued every Tuesday Thursday
and Saturday. PUBLISHED BY:	»
Edinost Publishing Company
i«49 West zand Street, CHICAGO, ILL. ____Telephone: Canal 0098.
Cene oglasom na zahtevo
Advertising rates on application.
NAROČNINA: Za Združene Države za celo leto............................$3-0*
Za Združene Države za pol leta................................$i-5®
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto_____$3.5«
Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta .	$1.75
JUBSCRIBTION: For United States per year ...........................$3.SS
For United States for half year.............	$1.5«
For Chicago, Canada and Europe per year..	$3.50 ___- Chicago, Canada and Europe for half year^.	$1.75
Številka poleg vašega naslova znači do kdaj je
plačan list.
Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš novi naslov in poleg tega tudi vaš stari naslov. S tem prihranite nam mnogo dela.
Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do 12. ure dopoldne v s^oto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne ▼ torek in za sobotno številko do 12. ure v četrtek dopoldne.
Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chicago, 111., under the act .of March 3rd 1879.
Zato delavec izobrazuj se. Čitaj mnogo dobre časnike in knjige. Zakaj le izobrazba te bo povedla naprej in ti bo snela suženjske okove iz tvojih žuljavih rok, ki ustvarjajo vse bogastvo, ki ga posedajo kapitalisti.
% IZ SLOVENSKIH NASELBIN. *
+ ---
+
* * *
Chicago, 111. — Mnogokrat skih narodov. Sem radoveden
V izobrazbi je delavska zmaga.
Da je dela vstvo strašno izkoriščano od kapitalistov, za to resnico menda danes zna že sleherni delavec na svetu. Delodajalec koče nagrabiti velikanske dobičke v najkrajšem času, njegova lakomnost ga tira za dolarji za dobički, in pri tem niti za trenutek ne pomisli na svojega bližnjega, na delavca, ki gara za njega in mu ustvarja te dneve dobičke. Da, nekateri in to v večini so tako ozkosrčni in neusmiljeni, da bi prijeli celo za bič in bi delavca naganjali pri delu kot ubogo živali, ako bi le tega ne zabranjevala postava današnjih dni. V prejšnih časih suženjstva in tlačanstva so delodajalci imeli strahovito oblast nad svo-. jimi sužnji ali delavci. Biči so padali po delavskem hrbtu in jili gonili k hitrosti pri delu, da se je par izvoljenih po raznih gradovih na njih račun lahko veselilo in živelo razkošno in udobno življenje. Moderne reforme so odpravile ta sistem, toda delovnih mas iz suženjstva še niso rešile. Kot je na svetu vse novi čas moderniziral, tako je modernizirana tudi sužnjost, v kateri se zvijajo delovne mase, prenašajoč prav iste težkoče in trpljenje. Sedanjo dobo bi delavstvo prav lahko imenovalo modernizirano suženjsko dobo. Mesto, da delodajalec vihti nad teboj bič, te s plačo, ki jo daje tebi za tvoje delo priganja, da mu storiš veliko za to kar ti plača s par beliči.
Dokler niso šole, v katere so poklicali slednjič tudi le vendar delavca, odprle oči tudi delavcu, da se je usedel in pričel računati, koliko je vredno njegovo delo in kako velikanske dobičke kujejo kapitalisti iz tega, kar naredi delavska roka. toli ko čask, tudi ni bilo mej kapitalisti in delovnim razredom toliko sporov in bojev. Ko so se pa pričeli delovnim masam odpirati oči. ko je na podlagi številk ugotovil tudi delavec, koliko je nje«-govo delo vredno, tedaj je pričel tudi misliti s svojim lastnim razumom in načrti delodajalca, ki so v glavnem verižništvo in [7. izkoriščanje delavstva, so se pričeli križati z načrti delavca, ki je tudi človek, in ki si po naravi prav tako zaželi boljšega življenja, kakor oni, ki poseda milijone po zaslugah delavstva, ki za njega gara in se muči. Tako spoznava v današnjih dneh tudi delovno ljudstvo, kljub vsemu opevu današnje moderne svobode vidi, da se še vedno nahaja v suženjstvu, ki je na zunaj modernizirano, a v bistvu je navadno suženjstvo, ki uklepa in tlači delovne mase na moderni način k tlom, prav tako, kakor jih je tlačilo nekdanje dni.
Za vse reformacije, ki so se izvršile v prid delovnih mas, se ima delavstvo zahvaliti edino izobrazbi. Kolikor bolj postaja delovno ljudstvo izobraženo, toliko bolj se zaveda svojih pravic, do katerih je upravičeno na podlagi naravnih in božjih postavah.
Za zgled si vzemimo Rusijo. Čebi bilo rusko delovno ljudstvo izobraženo, če bi bil ruski mužik vsaj toliko izobražen, da bi znal dobro citati in računati, bi ta kmalu temeljito izračunal, kako ga vara in vleče za nos Lenin in Trockij s svojimi blaznimi idejami. Toda ruski mužik je za civiliziranem svetom precej zadaj, to seveda po krivdi bivših ruskih tiranov, katerim je bila narodna sreča in blagostanje havadna španska vas. Ponovno pravim, da v Slovanski Rusiji bi Rusi lahko imeli nebesa, kakoršne se pač mora imeti na zemlji, toda neizobraženost je tista tema, ki ruskemu narodu veže roke, da te svobode ne more doseči. Narod, ki v veliki večini niti čitati ne zna, kaj on ve. kaj piše časopisje, kaj on ve, kaj ukrepajo o njegovi usodi v Moskvi kaki pritepenci židje. Takemu narodu je lahko vladati. Drugače pa je vladati ono ljudstvo, ki je kolikor toliko izobraženo, ki zna misliti samo zase.
Za delovno ljudstvo je največja potreba dobro zanesljivo in močno časopisje, ki piše v prilog delavstva, ki mu dnevno raz-krinkuje načrte in nakane delavskih sovražnikov in mu kaže sliko položaja tako, kakoršna je v resnici. Tisto časopisje, ki zna samo hujskati na upor je najslabše časopisje, ki si ga more kdo omisliti. Časopisje, ki podaja stvarne slike, a zraven podaja tudi nauke, na podlagi katerih bi se dalo razmere izboljšati, takega časopisja se naj delavstvo oklepa in ga podpira. Če družba ne bo izboljšala razmer mirnim potom in na podlagi izobrazbe, znanosti, na drugih jih ne bo, najmanj pa z upori uničujočimi revolucijami itd. kar tako vneto priporočajo nezavednim masam radikalni rdeči elementi. Izobrazba uči družbo in njene ude, da se revolucijo — preobrat — Lahko izvrši tudi mirnim potom s pametno mislijo, in ne v krvi, kot to priporočajo rdeči elementi.
Izobrazba in pa ljubezen do bližnjega sti možne zgraditi most, do prave preureditve v družbi. Delavstvo potrebuje veliko porcijo izobrazbe, da bo znalo soditi s svojim lastnim razumom. Delodajalci pa potrebujejo veliko porcijo ljubezni do bližnjega do delovnega ljudstva in kadar pride do tega, bo prepad, ki razdvojuje delodajalca in delavca premosten, živela bosta oba v miru in zadovoljstvu, spoznavajoč, da je Bog vstvaril svet ze vse, ne samo za ene; da je zapovedal Stvarnik roditi zemlji kruh za vse ljudi pridnih rok.
sem že nameraval kakšen dopis poslati v slučaju, da bi vam prostor dopuščal istega objaviti v Edinosti toda vsikdar sem odlašal, misleč, da je to bolje prepustiti sposobnejšim osebam za to.
Za danes hočem si ogledati nekoliko politiko naših nasprotnih delavskih zagovornikov. Po listih se laskajo, kot prijatelji, zagovorniki in branitelji delavstva in naroda ter zabavljajo zoper duhovščino, zoper kapitaliste, zoper plutokracijo, a po ložah skrivnih družb si ti judeži roke stiskajo in poljubujejo s kapitalisti in s plutokracijo. Zakaj je dovoljena žaloigra nad ruskim narodom pod vodstvom Lenina in Trotzkija. ne dvomim več o neki izjavi, da samo zato ker je dovoljena od mednarodnega — amerikansko — angleškega prostozidarstva za posku-šnjo (Experiment) komunizma ali boljševizma. Ker kaj takega bi se ne dalo izpeljati brez o-gromne škode na Angleškem ali pa v Ameriki. Prepričan sem, da igrajo vsi eno in isto vlogo pod različnimi vlog-ami toda za isti cilj naj si bo že Lenin. Trotzki, Poincare. Millerand. Clemenceaw. Bonar Law, Cur-zon, Llovd George, Mussolini. Gabriel D'Annunzio — Rappa-nort. Sonino, Orlando, Adler, Zeitz, Rotsohild. Karolv, Bela Kun. Pašič. Trumbič, Kramar-Masaryk, Beneš, Bratinu, Morgan, Gompers, Harding. Low-den, Denneu, Lueder, Brundale, da pridam še . Kristana in Zavertnika. Kaj je njim mar če narodi od gladu poginejo, če se od njih organizacij vnetega and skuhanega sovraštva do belih kosti oglodajo, samo. da le služi mednarodnemu judovstvu t. i. prostozidarstvul Med obema je le malo razločka, ker prvi je rojen j ud drugi pa je ponarejen j ud. razlika, je le. da navedem primero kot med postavnim in ponarejenim denarjem. S prvim veš s čem imaš opraviti, z drugim pa boš še v ječo pahnjen če si zasačen pri izpečavanju istega, in če še pridam njih geslo: Pridobi si denar če moreš poštenim potom, če ne pa po krivi poti toda pridobi si ga (Get the money if you can honestly its good, if not get it any other way but get it) in s tem mislim, da je vse povedano tudi glede današnjih političnih razmer naj si bo že v katerem koli kotu sveta. Ustanavlja se vSake vrste zakone in postave v vstrahovanje in izzivanje ljudstev ter urade in uradnike ki naj gledajo na to da se postave po njih mišljenju in kapricah izpolnjujejo. Eno krdelo koritarjev si žepe maši z u-kradenim in prigoljufanim denarjem drugo krdelo pa zbornice slepari za denar, da se pri preiskovalnih zadevah uče od prvih goljufati in krasti denar od ljudstva, ako v tem že niso mojstri. In za vsa ta izvrstna dela si drznejo pred ljudi kedar je čas volitve, da jih zopet postavijo za oskrbnike molznih strojev. Ni čuda, da si upajo udrihati po ubogi masi če jim ona ploska za njih zasluge, katere so bile uravnane po geslu: Ljudstvo bodi prokleto! (People be damned!) Nisem menil Vam tega razlagati toda v izjavo mojega mišljenja. Mogoče sumite, da sem preveč zastrupljen od nemškega duha in ne zanikam da je Vaša sumnja v nekoliko opravičena. Četudi je bilo toliko strupa razlitega za časa zadnjih let mi ni zastrupil prepričanja, da če se more kje o narodni poštenosti in moralnosti govoriti je iste mogoče veliko najti v nemškem narodu. Če se ne motim je nekdo pisal, da je zadnja vojna bila osvoboditev Slovan-
kaj bo ta osvoboditev prinesla, toda dozdeva se mi, da že*sadove kaže tako na Češkem proti Slovakom kar v Srbiji proti Slovencem in Hrvatom tako v Rusiji in na Poljskem. Bilo je le razcepljenje katoličanov v majhne skupine, kjer se z njimi lahko postopa kakor se tem apostolom svobode bratovstva in enakopravnosti poljubi. Čitamo o kulturnih bojih po vseh koncih in krajih ne izvzetnši Jugoslavije. Ni še dolgo kar sem čital v nekem poročilu, da se bo v bližnji bodočnosti posebna pozornost obrnila na Jugoslovansko ženstvo, ker ono da je še glavna ovira proti razširjenju prostozidarstva v Jugoslaviji. "Ys-hodna Zvezda* 'še sicer ni vsta-novljena toda se delajo priprave za ustanovitev tega ženskega reda. Skoro vse povsod rastejo društva pod različnimi imeni z visokodonečimi frazami za obrambo domovine, svobode, demokracije in raznimi drugimi pretvezami toda. če se jih bližje pogleda so vse v istem natfrie-nu, da služij okot krinka njih mojstrov akoravno oni to zani-kujejo je samo kot pesek v oči nezavedni masi. Proti katoliški šoli veri in nravnosti, za zbesne-nje in poživinjenje ljudstev in pa svetovno ljudovladov bolje rečeno suženjstvo, odvzemši čas za časom zblaznelim masam male drobtine pravice, ki jih še imajo in jim postaviti diktatorje kot n. pr. Lenine. Mussolini. Trotzki, Obre^on. Poincare -itd. Gospodje niso proti veri, tudi lisica ni proti kokoši dokler je ona na ograji, tudi jud je katoličan ako se nadeja zabitega kristjana opehariti, da oni so kristjani samo da Kristusa ne priznajo kot kako vzvišeno bitje ampak ga spoštujejo kot velikega moža v zgodovini.
Želeč Vam najboljši vspeh pri listu.
Somišljenik. Dav. Mochnig. -o-
Leask Sask, Canada. — Cenjeni urednik: — Ker so dopisi iz farm jako redki, vas prosim, da meni dovolite prostora za nekoliko vrstic. Saj od nas iz severa tako malo pride v slovensko javnost. Kakor po drugih krajih, tako tudi v naši farmar-ski naselbini jako radi beremo dopise iz farm, ter se jezimo na druge farmarje, zakaj da tako po malem pišejo dopise, sami se pa le ne moremo odločiti za dopisovanje. Ker sem farmarske razmere že zadnjič nekoliko opisal, hočem to pot opisati nekoliko naše verske razmere.
Že pred dobrim letom sem po- j pisal glede romanja v naš novi I Lurd. ki je oddaljen 30 milj od naše naselbine. Kakor vsako leto tako se je tudi zadnje poletje bila ta dan naša naselbina v velikem številu udeležila romanja, katero se vrši 16. julija vsako leto. Zadnje poletje je bil ta dan ravno na nedeljo in zato je bila udeležba še toliko večja, kakor druga leta. Toliko ljudstva se na našem severu nikdar ne zbere, kakor se ga je lansko leto na 16. julija 1922. Rad bi vedel kaj si mislijo naši nasprotniki, kateri se tudi nekateri prisiljeni udeleže, radi tega, ker katoličani nfhiamo zadosti svojih avtomobilov, zato smo pri-morani najeti arugoverce in še celo "orangemane" tukajšne največje katoliške nasprotnike, kateri, kakor vaši rdečkarji, misliio, da bodo našo sv. vero zatrli. Ob tej priliki gotovo mislijo, da taka stvar ne bi šla tako gladko in gotovo ne, ako smo prav v veliki manjšini v Sask, kjer posebno anglikanci nas presegajo po številu. Toda mi katoličani smo pa toliko bolj stano-
vitni. Navadni človek po mestih bi mislil, da se farmarji ne brigamo za cerkev in sv. vero, toda bi se jako motil-, kajti kmetje so povsod ostali najzvestejši sinovi veri in cerkvi. In. tako tu-v naši naselbini, kjer farmar vidi in je priča čudežem, kateri se takorekoč godiio vsak daji.
V "rudnikih je takorekoč naravno in prisiljeno; tam dela človek, kakor se mu ukaže in stori kar se mu veli, on je nekak stroj, ter vidi kako stroji izvršujejo svojo nalogo, večkrat še bolje kot človeška roka. Tam ne rabijo Boga ali blagoslova^bož-pega, vsaj tako si veliko delavcev misli, katere je prevzel duh rdečih bratcev. Vendar od časa do časa jih moti, ker jim delodajalec premalo plačuje, dasi ravno on poseduje milijone, ter si mislijo, kako nepošteno je na svetu, da nekateri mora trdo delati. drugi pa le ukazuje, ter več zasluži, kakor delavec. Večina je res krivična. Toda ako bi A-merika ne imela kapitalistov, bi bilo tudi jako malo delavcev, katere plačuje kapitalist. Delavstvo zlasti svobodomiselno vidi le stvari, katere je storila človeška roka s zdravim razumom, toda od kod je človek prejel svoj razum in svoje pridne ro-ke tega ne pomislijo niti za trenutek. Kdor samo tako misli, Dotem ni čudno, da ne misli na Boga več in tudi misli, da Boga ne rabimo več. Toda tukaj na farmah, kakor sem že omenil se čudeži godijo vsaki dan. Kaj nam pomaga orati zemljo, jo ra-hlati. sejati in obdelovati, ako nam Bogf o pravem času ne pošlje dežja in g-orkih solnčnih žarkov. V takem slučaju bi bil ves naš trud zaman. Kadar žito, ki je najbolje obetalo, ter je farmar že računal, koliko mu bo prineslo dobička kadar bo prodano uniči mraz, nevihta ali toča itd. tukaj se človek hitro prepriča, da je nekje neka druga mojsterska roka, ki vlada svet in naravo.
Toraj mi smo ostali še katoliki. kakor smo to dokazali. Pa imamo še en dokaz. Slovani združeni z Francozi smo sezidali krasno katoliško cerkev, ki je v kras in ponos celemu meste-cpK Leask. Ni seveda kaka posebnost, kjer stala je samo nekakih $10.000.00 vendar hiša bož. je in protestanti, katerih je veliko več po številu nimajo take na daleč na okoli. Cerkev si je izbrala za
svojega patrona sv. Henrika. To pa nekoliko radi tega kertn ime ima naš škof, ki je nastopu lansko poletje svojo pastirsko službo v tej škofiji. To je bila prva cerkev zgrajena v času odkar so oni za nadpastirja v nasi škofiji. Lanskega septembra so nam blagoslovili ogelni kamen ob kateri priliki so sami prei škof darovali sv. mašo, ter in li prekrasno pridigo, kar na pro-stem. Oltar je bil narejen kar iz pšeničnih snopov. Udeležba pri slavnosti je bila velikanska, ker je bil posebni vlak pripeljal več vernikov na to slavnost iz bliž-njih mest največ iz mesta Prince Albert.
— Mrs. Helena Vrbanec je prodala vso premičnino na javni dražbi zadnji teden, ker se bo preselila z družino v New Du-luth, Minn. Na pot se je podala 26. marca. V New Duluthu ima svojega soproga Josepha Ver-banca, kateri se tam nahaja že od novega leta.
Sprejmite najprisrčnejše po-zdrave za velikonočne praznike vsi pri uredništvu in upravni-štvu lista, kakor tudi vsi čita-telji in čitateljice lista Edinosti.
John Rejc.
-o-
Chicago, 111. — TingI — tangi j— tingl — tangi — tingl — tangi ... pa še lepše so peli chi-caški zvonovi zadnjo soboto, ko so pričeli že skoro ob pol 8. uri zvečer vabiti skupaj farane sv. Štefana. Vsi smo vedeli, kakor hitro smo začuti lepo ubrano pritrkavanje, da se to vrši poti spretnim vodstvom Kosmačove« ga ata in to zadevnim strokovnjakom Mr. Anton Kremescom. Že lepo ubrano pritrkavanje zvo-nov je govorilo, da ta večer bo nekaj posebnega, da je to neki nenavadni dan — dan, ko je Zveličar premagal smrt in vstal iz groba. In res občinstva je prihitelo skupaj, da že kmalu ne tako. Skoro bi bili stali okoli cerkve, kakor na kakem starokraj-skem žegnanju. ko ljudje ne morejo v cerkev. Vstajenje se je vršilo v lepem redu. NaiprČ? so korakali šolski otroci. Prvi dečki. za njimi belo oblečene deklice, ki so trosile cvetlice pred sv. Rešnjem Telesom. Tudi naši pevci so se imenitno odrezali to pot. Zakar jim gre vsa čast!
— Po poročilih, ki smo jih (Dalje na 3. strani.)
VABILO
NA ZABAVNI VEČER
v nedeljo, 8. aprila 1923
ob pol 8. uri zvečer
V EWING HALL
Veselični večer priredi
ŽENSKO PODP. DRUŠTVO
Marija Čistega Spočetja
So. Chicago.
V stopnica za odrasle : 50c. Vstopnica za mladino: 25c.
V s p o r e d:
1.)	Kratek pozdrav in nagovor.
2.)	Vesela igra v dveh dejanjih :
Jeza nad petelinom.
OSEBE:
Vladka ........................ Mrs. Samotarčan Josefi
Len5ka....................... .....Mrs. Teringer Ms
.................................. Miss. Stone Mi
Nežika................................Miss. Span AnJ
Katrm............................. Mrs. Maholick Agi
3.)	Resnična obsodba petelina.
Prireditev je v korist cericve, da se preslika.
SE PROSI ZA OBILNO UDELEŽBO 1
ODBOR.
"EDINOST"
/
Bo£ jim dej dobr dons mister editor! Dons se mi še vse nekak v glav vrti. Kak b se m pa tud neb, k smo se v praznike tko dobr imel, de nekol tega. Več mujih, prjatlov sm obiskov in vsak m je več perhu dav, pa tud žejo smo gasil, kokr se za take prazenke spodob.
Muj prjatu Zafrknik na Lawn-dale so bi i tko dobre vole, de so kar ukal na velkonočn pondeljk So djal. tko že nism biv vesev odkar sm se od Figa berta v Iblan poslovil. "Tam sm biv včas vesev," so djal oča Zafrk-ni. k smo ajzenponarske mašine pucal, tkat smo se še dobro i-mel. a po tistm mal kdaj. No, še enkrat se spominjam, de sm tud dobre vole biv, to je pred par mesci, ki smo ajmozno Re-publičanskega fonda tajlal, tedaj smo se ga tud nekolk prvo-ščil pa tud par smo jeh rekel, kokr se za take čase spodob."
Mister Mulek je pa djav: "Veš Pavle kokr nalašč. Tebe smo vsi prčakval, de boš nam katero po-vedu, k jeh tolk zmeraj zveš. Veš Pavle v naši soseščini se je te čase odkar te ni blo k nam velik spremenel. Jaz sem te dni predavu o socijalnem vprašanju. Veš naš Kranjc. k sva jeh z o-četom Zafrknikom pofarbala so me tku poslušal, de so kar zejal. Predavu pa sm o več stvareh, tudi družinske razmere sm v ro|ce vzev. Ampek tu me je pa fratal, ves spomnu sm se na svoje razmere, sa mi pa solze v uč pršle, de nism mogu nič več go-vort."
Gospud Zajček, k je ravnil suj perh v kotičk glodu me je tud prov prjazen sprejev. Je djav: "Tko sm te vesev muj dragi Pavle de nikdar tega. Used se poleg mene, de mi ktero poveš. Jest sm tko zmeraj sam. O-ča Zafrknik k me mal boje, prov tko tud mister Mulek, ker misl, oe mu čem menda žab prevzet, v de b ga spodrinu iz njegovega požišna pr Prasvet, ker prov dobr zajema iz sujga koritca. Zatu nečm mnogo se družiti z njima. Taku m je na velkonočn pondelk potožu 'ubogi osameli Jajček s kratkim repčkom in oslabelo pametjo."
V drugem kotičku je pa krulu kokr kak golob Zgunka Navak. Hej prjatu kok se pa imaš kaj dons na velkonočn pondelk?" 'Slabu Pavle, slabu!" je djav
prov žalostn. Jaka Zupanšček m je pozišn pažeru pr Minki. Zdej sm pa sam brez perhu in nehče me ne pagleaa." Revček s me je smilu, pa stp se mislu sej s sam kriv, nikjer ne morš ostat.
Zvečer sm pa iz Najjorka dobi v brzojavn sporočil, od mujga bratca Pe-Terčka. Ta mi je pa drugačno zaigrav na suje citre, kokr pa lawndalsk gospodje. Ta je m je pa tko le zagodu: "Neč perhu, neč potic, ampek poštene brezovke ti voščm za prazenke!" Jest sm telegram prebrav in na konc je blu še zapisan. "Pa tud povejd tistm lawndal-skim petelinom, de sm jest velik bel rdeč, kokr so pa oni, k se tku rad postavljajo s sujo rdečo farbco." Ko sm na eno stran zgotov je blu pa še na drugo stran zapisan: "Pa jem tud povejd, de na družinske razmere se pr nas velik bel zastopmo kokr pa na Lavvndak"
Take le stvari so mi vidte razkladal muj ožji prjatl. Za ta prve m še ni tolk. Ampek za voščil mujga bratca Petra mi je pa vseglih. Kaka muha ga je neki vščenila, da mi je brezovko voščil za praznike. Ti salabolski Peter ti, to imam od njega za zahvalo, k sm ga doma zibav pa pestvov. Mrha je bla že tkat tko sitna, de sm vedu de s s panža ne bo nekol nič prida. In res ni. Pa strašansk nevoščljiv je, gr-dobec hoče še celo očeta Zafrk-nika zafrkavat, k so vendar tko fejst dečko, de malo takih pod suncem. Kdo b pa potem kranjce z rdečo farbco farbu če b očeta Zafrknika ne blo. Na to Pe-Ter-ček sploh ne pomisl. Če b le mal pomislu, neb kaj tacga zbleknu proti lawndalskemu očetu. Da, strašansko je samoglav in srbo-rit; ta Pe-Terček. Druzga zdravila za njega sploh ni, kakor, da b ga rekrutiral v srbsko vojsko, tam b ga kak srbsk*major obso-du na 25 palc vsak dan. Poštena leskovka b ga znala še oz-dravt drugeh medecinov pa sploh za njega ni!
To je vse mister editor, kar vem za dons. Ampak te novice nej lepo za sebe obdrže, če je kaj možaka v njih. Ce mi le eno povejo komu, potem se nej le aufpasajo kadar pridem do njih. Sej je pa vendar že čas, de se naučite kako držati vaška ta nabrušenega za zobmi. To vam svetuje
Vaš
Pavle Zgaga.
SPREJME SE TISKARSKI VAJENEC.
Lepa prilika, da se nauči dobrega rokodelstva. Plača po dogovoru. Katerega veseli naj se zglasi, ali pa piše na urad:
"EDINOST" 1849 West 22nd Street,
CHICAGO, ILL.
DELO DOBIJO DEKLETA!
Takoj dobi delo par deklet. Delo lahko na strojih in ročna dela, kot sestavljanje raznih izdelkov. Delu se je lahko priučiti. Plača po dogovoru.
Potrebujemo tudi dva fanta.# v starosti od 16. let naprej. Delo primerno in plača po'dogovoru.
Vprašajte osebno pri: BAN ROW COMPANY 2230 — So. Wood Street.
CHICAGO, ILL.
IZ SLOT NASELBIN
Nadaljevanje s 2. strani.)
prejeli znaša baje velikonočna kolekta nad $2,000,00. To je vse kakor vesela vest za naso far o, ki zadnje čase tako krasno napreduje.	*
—r Kakor se čuje se je zadnje dni priselilo zopet par novih družin v našo naselbino. Odkar i-mamo svojo lastno farno šolo se naša naselbina veča od dne do dne. Če bo šlo tako naprej bo v bližini cerkve kmalu pristna slovenska soseščina. Tako je prav. Slovenci vkup, kolikor nas je!
—	Zadnji teden se je vrnila iz starega kraja chicaškim rojakom dobro znana Miss Katie Triller, ki se je zadnjega oktobra podala v staro domovinb na kratek obisk. Miss Triller pravi, da se je jako dobro imela na počitnicah v stari domovini. Miss Triller je vneta in navdušena Slovenka, ki smo jo v njeni odsotnosti zelo pogrešali, zato ji zopet o tej priliki kličemo prisrčno dobrodošla!
—	Prihodnjo nedeljo bo v slovenski cerkvi sv. Štefana prvo sv. Obhajilo za naše šolarje. Nekako 70 otrok bo na ta dan pristopilo prvikrat k mizi Gospodovi pri pol 8. sv. maši v nedeljo zjutraj.
—	V nedeljo popoldne na dan 1. aprila je doletela Šinkovčove-ga ata nesreča. Korakajoč po Blue Island avenue in nič hudega sluteč med Hoyne ave. in Ro-bey street-om se ustavi za njim avtomobil iz njega stopi neki priliznjeni človek in povabil Mr. Šinkovca na avto, da bi se z njim popeljal na veselo kratko vožnjo po mestuT Mr. Šinkovec, ki je vstal doma ravno od dobre naložene mize, je mislil, da predlog ni prenapčen, zato je sprejel ponudbo in sede v avtomobil, da se po južini malo prepelje po mestu in istega ogleda. Vozil se je precej časa in slednjič so prišli ven iz mesta na koncu 63-te-ga streeta. Tam se je pričelo drugo dejanje te igre. šinkovče-vega očeta so potegnili iz avtomobila, eden izmed prijaznih prijateljev jim je pomolil samokres pod nos, ostali pa so pridno čistili očetove žepe, v katerih
HIŠA NA PRODAJ!
Proda se lepa hiša iz proste roke. V hiši je prostora za štiri družine in za dve družine od zadaj na Alleji, v leseni hiši. Vse skupaj na front in na Alleji nosi renta $84.00 na mesec Proda se za $8,000.00. Za nadaljna pojasnila vprašajte pri:
1925 W. 21st Streetu.
DRUŽBA SV. MOHORA
izda za 1. 1923 sledeče knjigi:
1. Koledar za leto 1924.
1. Življenje svetnikov. 4. mopič.
3.	Slov. Večernic 76 zvezek.
4.	Kemija.
Udnina 'stane 1 dolar. Kdor želi še vezani molitvenik doplača 30 centov.
Oglasite se približno do 5 marca 1923.
Zastopnik Družbe sv. Mohora v Ameriki:
REV. J. M. TRUNK, P. O. Berwick, N. Dak.
so našli dve dobre zlate ure in zlato verižico. Ena ura je vredna skoro $40. Denarja v gotovi-, ni ravno niso imeli veliko seboj nekaj okoli dva dolarja drobiža, kar so jim prijazni prijatelji rekvirirali — zaplenili na podlagi njih pravil. Šinkovčevega očeta so pustili osamelega na o-samelem prostoru. K sreči je neki drugi avtomobil prihitel zadaj ravno ko so -lopovi svoje delo izvršili in jo potegnili s svojim avtomobilom, ta je Jiitro obvestil policijo, ki je prihitela na lice mesta s svojim policijskim avtojem in odpeljala okradenega očeta na policijsko postajo, odkoder so se za tem pripeljali domov na svoj dom. Na tak in sli-čen način se pojavljajo lopovi po vseh mestnih vogalih v Chicago. Velike previdnosti je treba pred temi lopovi!
— Društvo sv. Štefana, št. 1. KSKJ. priredi na Belo nedeljo v novi šolski dvorani svojo zabavno veselico s plesom. Pričakuje se obilne udeležbe, ker to bo prva prireditev po velikinoči.
da Japonska nima pravice 'obdfr-žati si to ozemlje, čigar prilasti-tev je popolnoma protizakonita. -o
Sklepi turškega parlamenta.
V Angori še vedno niso znani sklepi turškega parlamenta. Najprej so poročali, da so zavezniški predlogi sprejeti, potem, da so zmagali ekstremni nacijo-
nalisti, ki se ne dajo Ustrašiti niti z novo vojno, — in sedaj se zopet govori, da je stavljen predlog polletne odgoditve mirovnih pogajanj med tem pa naj bi se razpravljalo o gospodarskih in finančnih vprašanjih.
^ ŠIRITE LIST EDINOST
Rusija ne more pomagati Nemčiji.
V nemškem državnem zboru je obrambni minister Gessler odgovoril na razne interpelacije o vesteh glede ruske pomoči, da Rusija v svojem sedanjem položaju ne more dati nikake vojaške pomoči nemškemu proletari-jatu, ker jej njena gospodarska situacija tega ne pripušča. Ni zadosti, da ima kdo topove in bajonete. treba imeti tudi živež.
-o-
Kitajska zahteva Port-Artur.
Iz Pekinga poročajo, da je kitajski parlament soglasno sprejel resolucijo, v kateri zahteva od Japonske, naj izprazni Lia-odunski polotok s Port-Artur-iem. ki ga je dobila 1905. leta od Rusije in ki ga je imela Rusija samo v najemu za 96 let. Sovjetska "Izvjestija" pa pišejo,
ZAJTERK! KOSILOJ VEČERJA!
Te tr ipotrebujemo sleherni dan. Da se pa oskrbi dobro hi okusno zajterk, kosilo in večerjo, je potreba dobiti kakih dobrih stvari, zlasti dobrega mesa itd. Tega pa dobite najboljšega, če ga greste kupiti k:
MATH. KREMESEC
SLOVENSKI MESAR
1912 West 22nd Street,	Chicago, IU.
Phone: Canal 6319.
Pri njemu se dobi vedno najboljše vsak dan sveže meso, suho po domačem načinu pre-kajeno meso in prave domače
" Kranjske klobase," doma narejene po slov receptu. Gospodinje zapomnite si tot
KI
POZOR IGRALCI HARMONIK
Izdelujem slovenske, nemške in kromatične harmonike, enako lca-korsi kdo želi. Popravljam vsakovrstne harmonike, delo garantirano, cene so zmerne. Pišite po naš cenik. Se priporočam rojakom sirom Amerike za naročila. S spoštovanjem
ANTON MERVAR, 6931 St. Clair Avenue, CLEVELAND, O. V zalogi imam tudi vsakovrstne LUBASOVE HARMONIKE. £
POZOR! Velika razprodaja! POZOR!
- ----———■——^ ™M
se prične dne 10. aprila t. L v prodajalni.
BEN J. EICHHOLZERU!
Razprodaja bo trajala samo tri dni. Vse se bo razprodalo po znižanih cenah. Vsa razna kuhinjska oprema in pohištvo boste dobili te dni pri nas po izvanredno nizki ceni, kakor tudi vse dru-stvari
** S Imamo veliko izbero loncev, ponev, kotlov vsake vrste in tudi vsakovrstne druge posode in potrebščine, ki }ih potrebujete v vaših kuhinjah in za vaš dom. Torej ne pozabite te lepe prilike! S spoštovanjem
BENJ. EICHHOLZER,
527 - Main Street,	FOREST CITY, PA.

KLANEC«
težka pot
K USPEHU
za tistega ki ne hrani.
Ali mogoča in dosegljiva je za onega-
ki redno daje na stran del svojega zaslužka. Nobena stvar ne raste tako hitro in sigurno kot dobro naložen
prihranek.
•
Varčnost je potrebna za dober napredek, ki pa,mora biti že vnaprej zavarovan. Prihranjeni denar Vam daje možnost poslužiti se dobre prilike vsak dan, vedno v do-Če si želite zagotoviti hiter način k dobrem uspehu, začnite hraniti pri nas še DANES.
KASPAR STATE BANK
1900 Blue Island Ave. in vogal 19. ceste CHICAGO,	ILLINOIS.
Največja Jugoslovanska Banka v Združenih državah.
IMOVINA $14,000,000.00
lo deu&r v Jugoslavijo po najnižjih cenah. Prodajamo parobrodne listke za v stari kraj in nazaj za vse linije.
"EDINOST"
Aron je še bolj prebleael. Tedaj je zagledal ženo Estero, ki je pravkar stopila na prag in se jozrla gor po ulici, pač v nadi, da zagleda kje moža. Ko ga je videla prihajati, se je naslonila ob podboj vrat; lica je z rokami zakrila. Žid in gvardijan sta videla, kako so tudi ostale ženske brisale oči.
Tedaj sta vedela, da se je dopolnilo.
Aron je planil naprej ; a že po drugem koraku se je zrušil na tla; s čelom je tresnil ob cestno kamenje, da je jeknilo.
"Mrtva! Mrtva!"
X.
Soparen večer koncem avgusta ...
Na gradu sta stala gospod Dominik in kastelan Kozma.
"Strašno nemirno mi je nocoj srce. Nesrečo slutim."
Dominik, shujšan od nemira in napora zadnjih mesecev,, je z blodnimi očmi begal po ravnini gor proti Hejdini. Istotako potrt je bil kastelan.
"Nesrečo slutite, gospod Dominik? O, saj je je vsepovsodi dovolj, več nego dovolj ! Kaj bo z nami, če se srd božji ne umiri?"
"Vsi umremo! Včasih bi rad. Legel bi, zatisnil oči za vedno! In končano bi bilo vse trpljenje, vse to grozno pričakovanje in upanje." _	>
Dolgo sta stala drug ob drugem tesno, da sta se z ramami drug drugega dotikala. Kakor bi ju bilo strah v tem strašnem svetu, ki je bil že skoro ves smrti zapisan. Še bolj žalostno nego ob prejšnjih večerih sta strmela nocoj v mračno noč, ki je pošastno mežikala z redkimi ognjenimi očesi, kar jih je še gorelo v daljavi, a še ti so tleli leno in zaspano, kakor bi tudi umirali. Malokdo se je še potrudil in jih kuril. Čemu naj naznanja komu smrt, ko pa jo poznajo v slednji hiši? In kaj naj zažiga ogenj v znamenje življenja, ko pa ne ve, ali bo še drugo jutro med živimi! Ali proti smrti? Poprej bi se jih ustrašile divje čete Turkov nego črna smrt. Le v največjih samotah so jih še žgali, kjer so na oddaljenih posestvih še živeli posamezniki. Da so si nekoliko odganjali strah in grozo čudno molčečih večerov in noči, so jih kurili.
Kastelan se je zdrznil. Z rokami si je zakril oči.
"O Jezus, da bi res vse ljudstvo izumrlo?"
"Kdo ve . .
Noč ob njima, ves svet in vsa priroda pod njima, vse je molčalo v zlovestnem, strašnem molku. Zdelo se je, da ta trdovratni molk potrjuje neusmiljeno obsodbo: "Vsi umrete!" .
• "Tudi ona? Tako je še mlada, tako cvetoča!" — je z bridkostjo razmišljal Dominik. Glasno pa je iznova zaprosil kaste-lana:
"Oče Kozma, če bi zagledali ognje, sporočite mi nemudoma, prosim."
"Sporočim! Ali danes niste dobili nikakih sporočil?"
"Nikakih. In težko mi je pri srcu, da bi umrl. Slutim nekaj
B8š


Starokranjske kose in drugo orodje.
EDINA AGENTURA ZA CELO AMERIKO CENE SO:
Kose močnejše Mol-douke z rinko in klučem, po $2.75, po 6 kos skupaj, ali več po $2.50; dolge so po 26- 28- 30 in 32 palcev.
Kose malo ožje Po-leranke po $2.00, 6 kos skupaj ali več po $1-75.
Klepanje po $1.50, ta težje po $2.00. Brusilni kamni po 50c., ta veliki po 75c. Kosišča po $i-75 in po $2.00.
Oselniki plehnati po 50c. leseni po 75c. Srpi lepi, veliki za klepat $1.00. M o tike ročno kovane (Struške) $1.50. Motike fabriške, močne po $1.25.
Ročno kovane plankače na Kranjskem, 3 funte teske za na desno roko $3.00.
Ta velike plankače z obema rokama tesati 6—7 funtov
težke $6.50.	„
Pošljite denar aH poštno nakaznico z naročnino na.
STEPHEN STONICH, 105 Like St.,	CHISHOLM, MINN.
V zalogi imam tudi najboljše vrste Lubasove Harmonike iz Jugoslavije, tri in štiri vrstne, po štirikrat ogla-šene, kakor tudi fine literne steklenicer močne šlifane, pol litra cena $1.00 — en liter $1.50 po dva litra $2.00. Poštnino jjlačam na vse kraje.
Vse blago popolnoma garantirano. Prodajamo tudi na debelo trgovinam.
Pišite po naš cenik!
DOMAČE PIY0!
Si naredite lahko po svojem okusu, ako kupite pri NAS:
"HMELJ IN MALT" Zraven damo navodilo, kako zvariti dobro domače PIVO!
Prodajamo Malt in Hmelj na debelo in drobno. MAL-TEEN-MALT—EXTRACT CO.
strasnega: jaz ali — ona."
"Upajmo najboljše, gospod Dominik. Sicer pa — kakor nam je usojeno in pisano od Gospoda Boga. On je Gospod . ..
Še žalostneje nego ob drugih večerih se je Dominik poslovil nocoj. S težjim srcem se je vračal v mesto in z nemirnejšo dušo nego kdaj dosedaj.
Na Hajdini pa se je tedaj odigravala žalostna drama — kakršna je bila od Gospoda Boga zapisana, bi rekel sivolasi kastelan.
Tisto popoldne je Rozika obolela. Slabo, utrujeno se je čutila že nekaj dni. A tisti dan proti večeru jo je hipoma prijelo z vso silo, da je bruhala kri.
Naglo se je po vasi razširila vest, da se je oglasila črna smrt tudi pri Rajavcu. Mnogi so biLi povsem nedovzetni za novico, ker so otopeli za vse.
"Kaj smrt! Kaj življenje. Oboje je brez pomena."
Drugi so mlado deklico milovali:
"Škoda je! Tako mlada je še, tako lepa iri blaga."
Tretji so videli v bolezni le pravičnost božjo.
"Nič ne pomaga Roziki njena lepota. Ko bi Bog na to gledal ! A kako more, če je pravičen!"
"Tudi Rajavčevo bogastvo zdaj ne bo koristilo. Pred smrtjo smo vsi enaki, bogatini in berači. In prav je tako. Enaka pravica za vse! — Rozike je sicer škoda, a vendar . . ."
Najgloblje in najresneje je o ti novi nesreči razmišljal Mar-tinek Mlakar, krojač in godec. A ni prišel do nikakega jasnega zaključka. Obilica misli, spominov, slutenj in čustev mu je s tako močjo in divjo naglico hitela skozi glavo, dalje bilo vse zmešano in zmedeno.
Razmišljal in tuhtal je pri Brodnjaku v krčmi. Ker kaj naj bi delal doma? Prazna je bila hiša, od Boga udarjena. Le žena Mica je sedeta v nji; ob Mici pa je sedela grenka žalost in ni odstopila od nje. Ker kamor je pogledala okoli sebe, vse ji je govorilo z žalostnim glasom, z bridkimi spomini; vse; postelje, miza, klopi, še tla in vsi koti . . . "Glej, tukaj, v ti sedaj prazni postelji — ker slamo in vso posteljno opravo sta z Martinkom sežgala — v ti prazni, zapuščeni postelji sta spala, drug ob drugem. Ali ne vidiš več kodrastih njunih glavic, glavic dveh an-
gelčkov? Glej, tukaj, ob mizi sta sedela in použivala pri kosilo; a vsa srečna in vesela ob njem, srečnejša nego k otroci ob bogato obloženih mizah, ob najdragocenejših j Tukaj, glej, na klopi sta ti slonela ob kolenih; zavzeta z čimi očmi sta poslušala pravljice, ki si jih jima pripovedoS ^ Saj pomniš se? Tukaj sta igrala. Tam v kotu sta se v prvem mra ku 'drug drugemu skrivala za očetovo obleko, visečo na klinu kotu . . . Saj pomniš še, o mati, kako radostno je zvenel ted po sobi zvonki njun glas, brezskrbni, srebrni smeh! Saj pomn še, o mati, kako so jima od veselja in pričakovanja sevale oči, ko si jima z lepo, ljubečo besedo dajala pred duši soh pravljiški svet. Saj pomniš še, o mati ... In zdaj? Kje sta Pod težko zemljo, o mati! .Odzvenel njun smeh, utihnil j njun glas, zaprle se za vedno mile, blage njune oči . . . Plak£j> Nesrečna mati!"
TO IN ONO.
Proti blaznim dirkačem.
Chicaška mestna oblast, mesto, da popisuje pridno vsak dan, koliko ljudi je pobitih od prehitro in neprevidnega vozarjenja avtomobilistov, naj bi naredila raje nekaj takega, kakor so naredili te dni v North Adams, Massachusetts. Tudi t^m . niso mogli dolgo časa ukrotiti in brzdati srboritih avtomobilistov. Sedaj so se izmislili nov način. Policaj stoji sredi križišča, ko vidi prehitro vozečega avtomo-bilista, glasno zažvižga, in če to ne pomaga, padejo kakega pol bloka od križišča posebne za ta namen narejene deske iz katerih gledajo dolgi jekleni žreblji. Av-tomobilist- zavozi na nje in na mah ima vse štiri gumije prazne in preluknjane. S tem krotijo v dotičnem mestu vspešno srbori te avtomobiliste, katerim pametna beseda in opomin ničesar ne pomaga. Tako bi morali narediti v vsakem mestu, pa bi se slučaji nesreč popolnoma odpravili.
stoletja!
Kam plovemo ?
Oblačilno blago vseh vrst j^l danes za 14. odstotkov draije kot je bilo v mesecu januarju leta 1921. Današnje cene obla~ čilnemu blagu so za celih 57 0d, 1 stotkov višje, kot so bile v let^ 1913. Tako poroča ekonomist Fischer. Iz tega lahko razvidi-mo, da je danes dolar komaj vre. d en svojih 63 centov v primeru, z njegovo vrednostjo pred vojno. Ta slika torej jasno zahteva da bi morale biti tudi delavske plače višje za celih 37. odstot« kov od leta 1913. Ali pa so?
"NE"!
-o-
Xekateri moški drže svojeglave tako pokonci, da mislijo, pri tem, da so sami vse, a drugi nič.
IZPLAČILA
-o-
Double Wear
POVABLJENI STE
da pridete v našo trgovino in si ogledate naše bogate zaloge vsakovrstnih oblek, narejene v vseh modah in velikostih!
Za može in mladeniče
OBLEKE Z ENIM IN DVOJNIM HLAČAMI
najnovejše mode', ki jih imamo na izbiro ,sedaj v naši trgovini, na različne načine narejene in v različnih barvah. Pridite v našo trgovino in našli boste fino izbiro, kjer si boste lahko izbrali obleko, ki bo vam krojila in ugajala. Mi krojimo obleke, da prija natančno vsaki postavi. Pri nas dobite obleke za vsako postavo, malo ali veliko, po sledečih zmernih cenah "	•
$22.50, $25.00* $30.00, $35.00, $40.00 in $45.00.
r
Jos. Bielak, lastnik
1942 W. 21st Street,
CHICAGO, ILL.
V torek, četrtek in soboto imamo odprto zvečer. Ob nedeljah imamo odprto našo trgovino dopoldne.
1800—1808 Blue Island Ave., Cor. 18th Street.
S®0®®®®®®®®®0®®®®®®®®®®®®0®®® * *
t Dolžnost Slovencev v Chicago %
Ali je mogoče?
Poroča se, da je tekom zadnjih 8 mesecev dezertiralo in bilo nečastno odpuščenih okoli 7 tisoč mož iz mornarice. Ako je to resm>r i** to nadvse škandalozno!	ni nekie v redu. Motijo se uiti, ki misli io, da se bodo ljudje 20-ga stoletja pustili vladati s fevdalizmom 16-ga
J. KOSMACH
1804 W. 22nd St. Chicago. 111.
Rojakom se priporočam pri nakupu raznih
BARV. VARNIŠEV, ŽELEZ-TA, KLJUČAVNIC IN STEKLA.
Prevzamem barvanie hiš zunaj
in znotrai, ookladam stenski oapir.
Naiboliše delo, nainižie cene Roiaki obrnite se vselej na svoieea roiakal
v ameriških dolarjih še vednc izvršujemo v zasedenem ozem-liu v Italiii. Nemški Avstriji i in drueod.
V fueoslaviii ie začasno nemogoče lokalnim bankam izplačevati ameriške dolarie, ker to sedai izvrši edino Narodna Banka v Beogradu. Vendar oa potnikom, ki rabiio dolarje za na pot preskrbimo dolarie.
Dolarske čeke pa še vedno, lahko izdajamo in iste vnovči-jo v stari domovini po dnevnem. kurzu v iugoslovanske krone.
_ Za dolarske pošiliatve računamo sledeče pristojbine: Si q.oo po qo centov. — od $1^.00 do $^0.00 po 75 centov, — od S30.00 do S^o.oo po $1.00. za izplačila, ki presegajo $qo.oo računamo 1 cent in pol od d<v laria. ali po $1.^0 >od sto dolar Jev. H tem pristojbinam ie ie * nridjati za vsako posamezno nino.
•^ošiliatev centov za Dfšt-
BANČNI ODDELEK EDINOSTI
1840 West 22nd Street.
CHICAGO, ILL.
***************** +	_	V
t List Edinost t
* * + * * + + + + +
je, da dajo svoje perilo oprati v SLOVENSKO PRALNICO "LAUNDRIJO." Ne podpirajte več tujcev, ko imate v svoji sredi svojega lastnega rojaka, ki vodi to obrt. Kadar imate pripravljeno svoje perilo, pokličite na telefon, da pride na Vaš dom voz Slovenske pralnice. Mi peremo oblačila in vse, kar je za prati. Čistimo obleke "Dry cleaning," čistimo karpete, zavese in sploh vse, kar se da čistiti. Kadar imate kaj za psati, čistiti, ne pozabite na naše ime. Pokličite nas po telefonu.
SOUTH—WEST LAUNDKL CO.
JOHN ČERNOVICH, lastnik. 255 W. 31st Street. -	CHICAGO, ILL.
Telephone: Yards 5893.
* * * * * * *

+ *
i *
+ + + + * + + *
c *
* + * +
2
je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro v vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine so nanj naročene, in ga pridno čitajo, ker v njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic ip zabavnega čtiva.
ZATO SO OGLASI V LISTU '»EDINOSTI" USPEŠNL
Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati v listu "-Edinosti" in prepričani smo, da bodo potem v Edinosti stalno oglašali.
DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA,
ako ob raznih prireditvah in kampanjah oglašajo v našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat. Po-služite se lista za Vašo reklamo, da j* list ponese na slovenske domorve pred oči slovenskih rojakov, da bodo znali, kaj prirejate in kdajl
NAŠA TISKARNA
je sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna ▼ Ameriki. Tiskarska dela izvršujemo lično in točno. Vsem slovenskim čč. gg. duhovnikom, cenjenim društvam, trgovcem in posameznikom, se najtopleje priporočamo, da se spomnijo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin.
Ničesar drugega ne prosimo Vas, kakor vprašajte nas za cene, predno oddaste naročilo drugam. Ako le to storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vase tiskovine mi!
Mi izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo še tako malo aH veliko. Poizkusite pri nasi
TISKOVNA DR. 'EDINOST'
* * *
»> * * *
1849 W. 22nd Street Chicago. 111.
Phone: Canal 0098. _