Marko Snoj InStitut za slovenski jezik Frana RamovSa ZRC SAZU 0 prevzetih besedah, tujkah in izposojenkah V Clanku terminolobke narave avtor poskuga prevzete besede z eksaktnimi merili razmejiti na ~izposojenke- in ~tujke- . Razmejitev ni samo teoretitnega, temvet predvsem praktitnega pomena, saj je od ustrezne definicije termina >>tujka<< odvisno, kaj sodi in kaj ne sodi v dober slovar tujk. The author of this terminologically oriented paper attempts to define in exact terms the distinct- ion between "borrowings" and "foreignisms". The distinction is not merely theoretical, but of practical importance, as the definition determines what does and does not belong in a proper dict- ionary of foreignisms. 0 V slovenski znanstveni, pa tudi v poljudni in drugi uporabni literaturi niti skozi zgodovino zadnjega stoletja niti danes ni enotnega mnenja, kaj je to ~ t u j k a ~ , kaj ~prevzeta beseda~ in kaj ~izposojenka<<. 1 ZaCnimo na sredi, kjer je najmehkeje: vsi se bomo strinjali, da je za nas pre- vzeta vsaka beseda, ki ni nastala v kontinuiranem razvoju slovenSCine, nekoC od davne pradavnine do danes, ki torej ni motivirana s slovenskimi (oz. slovenSCini predhodnimi) besedotvornimi sredstvi. Za besedo rac'un ugotavljamo, da je prevzeta, ker ni nastala v slovenskem jezikovnem kontinuumu, ampak je v srednjem veku prevzeta iz neke romanske predloge, ki se je razvila iz lat. toiilnika rationem, spa- dajoCega k imenovalniku ratio 'raCun, obraCun' in 'razum'. Beseda je motivirana v italSCini, saj gre za tvorjenko iz pridevnika, ki se ohranja v lat. ratus 'preracunan, veljaven, doloten, potrjen, odmerjen', ta pa je s praindoevropskimi besedotvornimi sredstvi tvorjen iz glagola, ki se ohranja v lat. rert 'raCunati, misliti'.' Ta glagol po- mensko Se najbolj ustreza praslovanskemu "c'isti, " c 'b t~ , iz katerega imamo danes Stt- ti. Beseda rac'un oz. lat. predhodnica romanske predloge je torej motivirana v jezi- kovnem kontinuumu latinSCine, njen prvotni pomen je "'ratunanje', tj. *'razmiSljanje o kolitinah, o Stevilkah'. 1.1 Nasprotno pa beseda rac'unalnik ni prevzeta, saj je motivirana v slovenSCini. S slovenskimi besedotvornimi sredstvi je tvorjena iz glagola rac'unati (kakor je npr. kuhalnik prek imena orodja kuhalo tvorjen iz kuhati), ta pa je prav tako s sloven- skimi sredstvi tvorjen iz prevzete, pa vendar i e slovenske besede rac'un. 2.1 Besedno zvezo na posodo vzeti je za ljudske izposojenke uporabljal i e Fran Erjavec, npr. v Letopisu Matice slovenske za let0 1879, piSe na strani 186: 'Be- seda sak je u ie davno v slovanska nareCja vzeta na p6sodo.' Zveza v tej rabi je se- veda kalk po nemSkem glagolu entlehnen, slovenska tvorjenka izposojenka pa po- enobesedena (s tujko univerbizirana) iz zveze izposojena beseda, ki je kalk nemSke zloienke Lehnwort. Uporaba korenskega morfema s pomenom 'izposoditi si' v tej zvezi se nekaterim ni zdela primerna, CeS da izposoja pomeni le zaCasen prevzem v ' Walde, Hofmann 1938-56: 11, 418 114 Slovenski iezik - Slovene Linguistic Studies 5 (2005) last ali posest z namenom, da se ista ali enakovredna stvar vrne prvotnemu lastni- ku, takega namena pa pri prevzemu besed ni. Zato je Joie ToporigiE v drugi polovi- ci 20. stoletja kot sinonim terminu izposoditi si uvedel termin prevzeti, ki je prav tako kalk, tokrat nemgke besede iibernehmen. Od tedaj je nprevzeta beseda<< krovni izraz, ki obsega vse besede nekega jezikovnega kontinuuma, ki so vanj prigle od zunaj, iz kontinuuma katerega koli drugega jezika. 2.2 Besede tujega izvora se i e pri Antonu Brezniku delijo na izposojenke in tujke. Izposojenke so zanj 'besede, ki si jih je izposodil preprosti narod, obEujoE s sosedi, ter jih vzel za svoje, ko jim je tuje zvenete glasove spremenil v bliinje do- mate'. Tujke so za Breznika 'vse one besede, ki jih rabimo navadno v znanstvu, v tehniki in sploh v omikanem svetu ter jih pozna le tisti, ki je zvedel zanje po izob- razbi, po kakrgni koli ie'.' 2.3 Breznikova delitev prevzetih besed na izposojenke in tujke vsekakor ustre- za, njegovi definiciji pa le deloma. Pri izposojenkah Breznikovo definicijo deloma preseie Ramovgeva formulacija, uporabljena v napotkih za izdelavo Etimologkega slovarja slovenskega jezika, kjer pravi, da naj bi slovar vseboval tudi vse izvorno tuje besede, ki jih je iivi jezik po svoje prekvasil. Vendar tudi to Se ni absolutno merilo, saj imamo tudi ljudske izposojenke, ki se v slovengEini Se danes glasijo tako kot v izvirnem jeziku, npr. oliva iz it. oliva ali pzif iz furl. puf. Izposojenka je toEneje izraieno 'beseda, ki si jo je preprosto ljudstvo izposodilo iz enega sosednjih jezikov.' To pomeni, da je izposojenka praviloma beseda, ki je iz enega sosednjih nareEij (benegke italijangEine, tergestingcine, furlangEine, bavarske, tirolske nemSCine, za- hodne madiargtine, kajkavske ali Eakavske hrvagEine, romgEine) pregla v sosednje slovensko nareiije in od tod eventualno v druga slovenska nareEja ter v knjiini jezik. SloyenSEina je tako besedo po svoje prekvasila le po potrebi, in sicer: 1. Ce je tujejezicna predloga vsebovala slovenSCini tuj glas ali glasovno skupino, naj- pogosteje podvojitev, npr. bakla iz srvnem. vackel (slovenSEina tistega Easa ni imela niti glasu f niti spirantitnega b, ki se je v srvnem. zapisoval z v), cimet iz star. nem. Zimmet, danes Zimt. 2. Ce je bila potrebna morfoloSke prilagoditve, npr. pdnev iz stvnem. pfanna, cbpra- ti iz bavarsko srvnem. zoupern, kar ustreza girie srvnem. zoubern, frajla iz bav. nem. Frailein, kar ustreza knjii. Fraulein, ldjbic' iz bav. nem. Leiblein 'telovnik'. 3. Iz drugih, manj opredeljivih razlogov, npr. marajbn prek majarbn iz furl. maja- ron. Do nepritakovanega premeta soglasnikov je tu v nekaterih slovenskih nareEjih priglo zato, ker prevzete besede v jeziku prejemniku niso motivirane. Del nagega ljudstva si je besedo preprosto slabo zapomnil in iz prvotnega majarbna ,,po pomotia naredil marajbn. 4. Dodati je treba, da je marsikatera sprememba v slovenSCini le ~avidezna, saj ne smemo izhajati iz sosednjega knjiinega jezika, temveE iz nareEja. Ce reEemo, da je pdvola iz nem. Baumwolle, je to le delno res in nikakor ne toEno. Pdvola je iz na- reEne avstrijsko-bavarske besede pa(um)wolle 'bombai', ki ustreza nemgki knjiini Baumwolle. Tudi pdnk ni iz nemgke besede Bank, temveC iz bavarske ponk, ki se je po bavarskonemgkih zakonih razvila iz srvnem. bank 'klop, miza'. 3 Pri tujkah se tuji glasovi zamenjajo z nagimi pribliiki, beseda pa prilagodi nagemu morfologkemu sistemu. V besedi brintta, ki je iz frc. brunette, se je tako tu- Breznik 1906: 149, ki namesto danes ustaljenega krovnega izraza rprevzeta besedac le beino uporabi izraz rtuja besedac. M. Snoj, 0 prevzetih besedah, tujkah in izposojenkah 115 jejezitni glas ii zamenjal z naSim pribliikom i. Poleg tega se je beseda zaradi na- ravnega spola poimenovanega uvrstila v produktivno iensko sklanjatev. Tujka se v slovenitini prilagodi le v zgoraj navedenih totkah 1) in 2), tj. tujejeziEni glasovi, ki jih slovenSEina ne pozna, se nadomestijo z nagimi pribliiki, in tujka se rada prej ali slej vklopi v nag morfologki sistem. NepriEakovanih glasovnih razvojev tipa marajbn pri tujkah ni in tudi nareEnih posebnosti tujega jezika tujke praviloma ne izraiajo. Breznik ima prav, ko trdi, da se tujke navadno uporabljajo v znanosti, v tehniki, v omikanem svetu, da so posledica izobrazbe, vendar to ni zaprta definicija, zlasti pa ne zadoSEa danes, ko nekatere tujke, kot npr. avto, sodijo med prvih deset besed, ki se jih nauEi otrok Se v plenicah. Tujke je zato bolje definirati kot 'besede, ki so jih slovenski izobraienci vpeljali v slovenski knjiini jezik iz tujih knjiinih jezikov'. Ne- kaj so jih prinesli i e protestanti v 16. stoletju, npr. ctdra, elem&, velika vetina pa je prevzeta Sele v drugi polovici 19. stoletja in kasneje. Zaradi te veEine po obtutku sodimo, da so tujke pri nas mlade besede in s tem delamo krivico onim, ki imajo pri nas knjiino tradicijo i e tri ali Stiri stoletja. Pri Janezu Svetokrigkem npr. beremo S. Joannes Apoltel njega l a shilo, ali puls prime. Tujka pulz je torej pri nas stara i e vsaj 300 let. 3.1 Osnovna razlika med izposojenko in tujko je torej ta, da je izposojenko preprosto ljudstvo vpeljalo iz sosednjega nareiija tujega jezika v svoje naretje, tujka pa je prevzeta beseda, ki jo je v slovenski knjiini jezik iz tujega knjiinega jezika vpeljal izobraienec. Povedano Se krajSe: izposojenka je ljudska, tujka pa knjiina prevzeta be~eda .~ 3.1.1 IzhodiStna pozicija izposojenke je govorjeni jezik, praviloma nareiije, iz- hodiSEna pozicija tujke pa napisani, praviloma knjiini, pogosto strokovni jezik? Iz izhodigtne pozicije si je prevzeta beseda lahko ali pa ne utrla pot tudi v druge zvrs- ti: majarbn je kot prvotna izposojenka naSla mesto tudi v knjiinem jeziku, avto pa kot prvotna tujka tudi v pogovornem jeziku in nareiijih. Motiv za prevzem je pri izposojenkah in tujkah enak. Preprosti tlovek ali izobraienec je besedo, ki jo je sli- Sal oz. vide1 zapisano v tujem jeziku, uporabil v svojem jeziku, ker je z njo hotel poimenovati stvar, pojem ali dejanje, za katerega v svojem besednem zakladu ni na- Sel ustreznega poimenovanja; bodisi da za ustrezno besedo v svojem jeziku ni vedel, bodisi da je dejansko ni bilo. 3Poznamo primere, ko imamo iz istega izhodiSEa izposojenko in tujko, npr. iz frc. reine- -claude si je preprosto ljudstvo prek avstr. nem. Ringlotte izposodilo ringld (nekdo je ob tem po hiperfrancoski maniri izpustil konEni -t, tako kot ga preprosto ljudstvo danes izpuSEa v pomfri, Eeprav ga Francozi v svoji besedni zvezi pommes frittes Se kako jasno izgovarjajo), uEeni pomolo- gi pa renkldda neposredno iz francoSEine. 4NaSa tujka se torej le delno pokriva s tem, kar je Italijanom voce dotta, Francozom mot sa- vant, mnogo bliie je temu, Eemur pravijo Nemci Fremdwort. Razlog je predvsem v tem, da so Ita- lijani in Francozi lahko uEene neologizme v veiji meri tvorili iz avtohtonih morfemov z lastnimi ali vsaj latinskimi besedotvornimi sredstvi, ki spadajo v njihov jezikovni kontinuum, da so se te besede potem kot internacionalizmi Sirile v druge ne (bliinje) sorodne jezike, medtem ko Nemci, Slovani in drugi vzhodnjaki nismo imeli take moinosti. NaSi neologizmi praviloma niso migrirali na Zahod. Podobno kot v romanskem svetu je tudi v novi grSEini, ki ima veliko neologizmov, tvorjenih celo zunaj GrEije, ki pa jih Grk vseeno obEuti kot motivirane, npr. ngr. zqhbqovo iz stgr. z q h ~ 'daleE, v daljavi' + qovq 'glas, zvok'. Beseda je bila za potrebe poimenovanja nekega akustiEnega aparata tvorjena leta 1834 v francoSEini kot tdlkphone. V danaSnjem pomenu se naj- prej pojavi v angleSEini leta 1876, ko je Alexander Graham Bell z njo poimenoval svoj izum. 116 Slovenski iezik - Slovene Linguistic Studies 5 (2005) 3.2 Tako je tujke sicer bolj na intuitivni kot na eksplicitni ravni pojmoval France Verbinc v svojem znamenitem Slovarju tujk. V tem delu le izjemoma najde- mo geselske iztotnice, ki ne ustrezajo podani definiciji, in le izjemoma pogregamo kako tujko, ki je bila ob izidu leta 1968 v vsaj malo Sir5 rabi. 3.3 Zakaj je pravzaprav treba tako na giroko pisati o netem, kar je vsaj pri Brezniku i e dobro zastavljeno, kar je pri Verbincu i e uporabljeno v praksi in kar bi danes potrebovalo le Se manjgih popravkov? Razlog je v tem, da sta slovenska jezi- kovnoteoretiCna misel v zadnjih desetletjih, v najnovejgem Casu pa v Se veiiji meri slovaropisna praksa, zaCeli tujko pojmovati drugace, po mojem uvidu manj ustrezno. V Enciklopediji slovenskega jezika ToporiSiC pige, da je tujka ,,I. prevzeta beseda, ki ni povsem prilagojena slovengCini, npr. jazz (kot sposojenka diez)* /...I ~ 2 . v starej- Sem pojmovanju iz zahodnoevropskih ali klasiCnih jezikov prevzeta beseda, npr. avto, kros /.../a.5 Prva ToporiSiCeva definicija je dragocena zato, ker pri tujkah izpo- stavlja pisani jezik. Vendar pa se ni mogoCe strinjati z nazorom, da bi bila ditz druga beseda kot jazz, paC pa sta to samo alografa iste besede, kot sta alografa npr. tri'krat in 3-krat. Beseda je namreC sestavljena in morfemov, morfemi pa iz fonemov in vse to so pojavi psihitnega sveta. Kakor je fonem predstava o glasu, ki ima po- menskorazlikovalno vrednost, tako je tudi beseda, ki jo v konCni konsekvenci se- stavljajo fonemi in ne glasovi ali celo Crke, zgolj psihiha kategorija. Podobno kot se fonem lahko realizira v obliki glasu ali Crke, tudi besedo lahko realiziramo na vet naCinov, lahko jo izgovorimo, napigemo, nakaiemo ali nanjo samo pomislimo. Dalje so po prvi definiciji tujke le citatno pisane besede, po drugi so to vse iz zahodnoev- ropskih in klasiCnih jezikov prevzete besede. Skupna slaba stran obeh definicij je, da postavita v isti koS uCene besede tipa ntvma, kloramfenikdl, ki so prilagojene na- Semu jeziku (nevmo pigemo z v , kloramfenikol pa s k in f ) in ljudske izposojenke tipa mdlha, hi'Sa, iltmprga, fdjmoiter, ki so prevzete iz zahodnoevropskih jezikov. 3.4 Na takih teoretitnih izhodigtih ni mogoEe napisati slovarja tujk, saj bi bil upoStevaje prvo definicijo neuporaben zato, ker bi vseboval premalo besed, namreC le citatno pisane tipa jazz, judo, knockout, ketchup, manjkale pa bi podomateno pi- sane, npr. demokracija, ntvma, kloramfenikdl; upoStevaje drugoomenjeno pa bi mo- ral vsebovati preveE besed, ki spadajo le v splogne razlagalne slovarje, npr. hiSa, fdnt, pfnca, Se vedno pa ne bi vseboval besed, kot so Eernozjdm, d fma ali haztna. Zato sestavljalci Velikega slovarja tujk na str. XII, kjer sicer priznavajo, da slovar vsebuje tudi izposojenke, tujko pojmujejo kot besedo, ~ k i je bila v drugi polovici 19. stoletja ali v 20. stoletju izposojena v slovenski jezik (in Se druge jezike) iz tujega knjiinega, lahko tudi i e mrtvega jezika, ter se uporablja le v knjiinem jeziku in temu najbliijih jezikovnih raminah.