SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo lato predplačan 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i gld., ia jtdaa mesec 1 gld. 40 kr. x V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., ia pol leta 6 gld., za fietrt leta 3 gld., za jeden meiec V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 30 kr. ve« na leto. Posamne Številke po 7 kr. I«aa* | I 1 gld. f Naročnino ln oznanila (incerate) vsprejema npravniStvo in ekspedielja t ,.Katol. TIskarni", Vodnikove uliee it. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, itvzemfli nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 296. V Ljubljani, v torek 24. decembra 1895. Letnik XXIII "Vabilo na naročbo. S I. januvarijem pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. „SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Vse leto 12 gld. Četrt leta . 8 gld. Pol leta 6 „ Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan: Vse leto . 15 gld. Pol leta . 8 „ Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „ Upravništvo ,,Slovenca j__ Božič. Vsakoletni spomin na oni velepomenljivi dan, v katerem je Sin božji s svojim rojstvom kot Bog in človek posvetil našo revno zemljo, s skrivnostno silo prenavlja našega duha iti poživlja naša srca. Božič je mejnik za zgodovino človeštva; štetje časa pred in po Kristusu že po zunanje kaže, da je najpo-menljivejši dogodek v svetovni zgodovini, katerega nam predstavlja Božič. Človeški rod je bil prenovljen, na novo prestvarjen. Tu ne govorimo o duhovnem življenju, kateremu je Kristus začetek, sredstvo in konec, tudi ne o neštevilnih telesnih dobrotah, katere prejemamo iz Njegove dobrotne roke, ampak govorimo o javnem in zasebnem in državnem življenju, ki ne more ob- stati brez Kristusa, govorimo o vedi, znanosti in umetnosti, katera tudi le t Njem obstoji, a brez Njega pade. S svojim naukom o jednakosti vseh ljudij povzdignil je Zveličar dostojanstvo človekovo, katerega so poprej manj cenili, ko živino, kakor nam dovolj kaže stara zgodovini. S tem, da je združil v sebi človeško in božjo natoro, postal je naš brat, nam jednak. Poganstvo imelo je sicer svoje polbogove, to je^fljudij katere so bogovi v svojo vrsto privzeli, a Kristus, Bog sam, postal je človek in s tem je človeško natoro tako visoko povzdignil, kakor se poganom niti sanjalo ni. Kristus stri je tudi okove telesnega suženjstva in dal milijonom bednih ljudij zlato slobodo. Naš brezverski čas, ki se je obrnil od Kristusa, trdi, da je to le delo razvijajočega se čuta humanitete in bratstva, da bi bilo človeštvo samo od sebe prišlo do telesne svobode. Toda to ni res. Kdo bi pač rad dal slobodo človeku, kateri mu vse stori, posebno če sam ni vajen dela, kar mu ukaže, in če ne stori, ga lahko po svoji volji kaznuje? To kaže tudi srednji vek, ko ste se trudili duhovna in posvetna gosposka, odpraviti izvrševanje pestne pravice: nikdo se ni hotel odpovedati pravicam nad drugim, uaj si so bile še tako krivične. Ako bi ne bil Kristus prišel na svet, bi bili še vedno le dve vrsti ljudij: prosti in telesni sužnji brez vseh pravic in slobode. Socijalizem, ki sicer obeta revnim stanovom že na tem svetu nebesa, v resnici ne teži drugam, kakor da bi dostojanstvo človekovo zopet uničil in ga storil zopet žival in pa le jednim pridobil nadvlado nad drugimi, ki naj bi bili sužnji po telesu, po denarju in po duhu, torej s u ž n o s t, nič boljša od rimske, to se obeta delavcem od socijalistov. Kolikor bolj se Na sveti večer. Črtica. Spisal K. Odbila je ravno polu noč. Stolna cerkev veli-cega mesta pa je bila sijajno razsvitljena in mogočno in ubrano so se glasile orgije s kora in veličastne pesni orile so se proti širnemu nebu ; zlato-krili angel;ci pa so nosili slavospev človeštva pred nebeški prestol večnega očeta .... bil je sveti večer I Blizu stranskega oltarja prostorne cerkve, ki je bila polna vsakovrstnih ljudij, vidimo staro ženico revnega stanu, katere žalostni a vender zaupanja polni pogledi pričajo, da ji težka skrb ali pa bridka nesreča teži trpeče srce. Na nje razorauo čelo in koščeni obraz črtala je usoda vže mnogo let one črte in poteze, katere so značilni nasledki bede in pomanjkanja. In zares! Ako premisli svoje življenje, pač mora priznati, da jo je vedno preganjala usoda. Vže pri ranjcein možu ni imela nič dobrega, odkar pa je umrl on, in je morala pomoči iskati pri sinu Andreju, strastnem igralcu in zapravljivcu, od tedaj se ji godi še vedno slabše in slabše 1 Oh, kolikokrat je vže prosila in rotila spriienega sina. naj se poboljša, kolikokrat se je v britki žalosti zatekala tu sem v sveto zavetje in v vročih solzah in plam-teči molitvi tožila Vekovečnemu srčno bolest, — vse zaman! In ravno danes, na sveti večer, prosila ga je bila zopet, naj ne hodi mej sprijene tovariše, naj ne zapravlja trdo prisluženih novcev, naj ne skruni svetega večera 1 Toda brez vspeha 1 Z zaničljivim zasmehom zasukal ji je bil hrbet in odšel v temno noč — po svojih potih. Ona pa se je bila zopet zatekla v svetišče in tu pri stranskem oltarju, kjer je bil nje navadni prostor, kleči sedaj in v iskreni molitvi skuša sebi tolažbo pridobiti, sinu pa rešitev in spreobrnitev ! In čeprav s početka ni mogla vsled presilne žalosti svojih mislij zbrati v dovolj gorečno molitev, posreči se ji to sedaj vedno bolje, in bolj ko bu-čijo orgije in bolj ko se razlegajo slavospevi, tem bolj rase nje zaupanje. Danes mora uslišana biti — danes je sveti večer 1 In ko tako zaupljivo obrača oči proti nebu in gleda v veličastne cerkvene oboke in v velikansko kupolo v sredi, zdi se ji, da se širijo oboki in kupola gori do sinjega ueba, in zdi se ji, da prihaja iz neba truma zlatokrilib angeljev, in da se ne glasijo več orgije in ne več človeške pesni, ampak da je to godba nebeških godcev in da poj6 angeljske trume: „Slava Bogu v višavah in mir na zemlji ljudem I" * * Temne ulice se križajo v predmestju. Le tu pa tam obseva slabotna luč mrkla poslopja. Vse je tibo in zapuščeno in le včasih se čuje iz kake gostilne zamolkel krik ali pa divje petje. oddaljujejo ljudje od Kristusa, toliko bolj sovražni so človeški slobodi iu obstoječemu socijalnemu redu. Brez Kristusa bi bilo socijalno življenje še mnogo slabše in le v Kristusu, v njegovih zapovedih pravičnosti in ljubezni je rešitev socijalnega vprašanja. Krščanstvo je ublažilo tudi lepe umetnosti. Največji umetniki vseh časov zajemali so idejale za svoje umotvore ravno iz verskih skrivnostij, katerim se naš materijalistični čas tako protivi, in stvarili so umotvore, katere še vedno občuduje svet. Ne le slikarstvo in kiparstvo, ampak tudi glasba je bila po Kristusovem nauku posvečena višjim, božjim stvarem in postala je prava nebeška hčerka, dočim je stregla preje le človeškim strastem in slastem. Naturalistično ali bolje rečeno pogansko teženje v moderni umetnosti pa zopet hoče nastopiti stara pota, ki peljejo v greh, in te vrste umetniki pogrezujejo se toliko bolj v blato umazanosti, kolikor bolj se oddaljujejo od Kristusa. Prava, zahtevam lepega ustrezajoča umetnost mogoča je le v Kristusu. Brez Kristusa pa je umetnost večinoma le igrača, včasih še zelo nevarna, le golo posnemanje narave, ki vender ni najvišji cilj umetnosti. V Kristusu stoji prava umetnost, in pade brez Kristusa. Bavno tako veda in znanost nima brez Kristusa nobenega stala. Kakor so se lovili modrijani starih časov in so padali v zmoto, tako tudi učenjaki našega časa rajši izhajajo iz še tako neumnih principov, ko da bi pripoznali Boga. Zato je pa tudi njih veda puhla in če se jim spodmakne slabo sestavljeni in nedokazani temelj, zruši se cel njih sestav. Kako trdna pa je veda, če se naslanja na temeljni kamen, ki je Kristus ; nič ji ne more spodmakniti tega te- Na koncu dolge, samotne ulice stoji gostilna „pri rudeči kaplji." Ne se, ali je to ime v zvezi z rudečim vincem, katero se tu toči kaj ceno, ali pa z mnogoterimi krvavimi čini, ki so se že prigodili tu notri. Ljudstvo imenuje ta zloglasni kraj kratko „peklo" in vsak poštenjak se ga izogiba, ker je od nekdaj zbirališče potepuhov in ljudij dvomljivega značaja. V stranski, proti dvorišču obrnjeni sobi „pekla" sedi okoli dolge mize kacih deset mo2, srednje starosti in zelo zanikerne vnanjosti. Jedino sobino okence je zadelano, duri so dobro zaklenjene in slaba svetilka razsvetljuje za silo mali hram. Možaki v „peklu" igrajo neko prepovedano igro. Vsak ima pred seboj nekaj kvart in kupček denarja, glavna svota, takozvana banka, pa leži sredi mize. Divja strast se kaže na razvnetih obrazih. Na koncu mize sedi v umazani, oguljeni suknji mož premetenega obraza s kljukastim nosom in z majhnimi, lisičjimi očmi. Ta mož vodi banko. Krog ust«n mu igra često ciničen, skoro zaničevalen smeh in z lokavim pogledom ozira se včasih na banko, koje vrednost od trenotka do trenotka narašča. Poleg njega igra mlad človek, najmlajši v družbi, katerega nazivsjo tovariši Andreja; mladi mož je izgubil že skoro vse, toda videti je, da hoče zvest ostati igri do zadnjega peneza. Andrejev sosed pa je koščen možiček, zoper-nega, podolgastega obraza, tudi ta je že skoro vse izgubil, tcda on igra dalje z nekako malomarnostjo f meljna, vse ji lahko klubuje, a nikdo ne more dokazati neresničnosti, nedoslednosti. V Kristusu in njegovem nauku ima vsaka redi svojo najtrdnejšo podlago, brez njega je le delo omejenega človeškega uma in kaj hitro zaide na napačna pota. Dandanes v politiki ne vlada več načelo pravičnosti, ampak sebičnost in nevcščljivost vlada mej ljudstvom in državami. Druga preži na drugo ; da le količkaj katera država se počne razvijati v blagostanju, koj so druge nad njo i tako je bilo v starih časih, tako je še zdaj. Samo da je takrat ta ne-vošljivost kazala se javno iu odkritosrčno, dandanes pa državniki imajo najslajše besede na jeziku, a najbolj črne naklepe v srcu. Iu to vse zato, ker so vrgli iz državnega življenja pravičnost, zavrgli Kristusa, gledajoč vsak le na svoj dobiček. Kaže nam pa zgodovina tudi, da so države, ki so raztegnile svoje meje po krivici, kmalu postale žrtev raznih notranjih prekucij. Ce namreč načelo pravičnosti iu ljubezni ne velja v državnem življenju, čemu naj bi veljalo v zasebnem? Zato pa smem storiti, kar hočem, naj si bo za državo dobro ali slabo, da le jaz ne trpim škode, tako so mislili in še zdaj delajo, iu posledica tega? Denarui polom v državah, potem prekucije in prevrati, nazadnje razdor države same. Podlaga urejenemu javnemu življenju je pa družina. Družina je država v malem in tudi ona obstoji le v Kristusu. Ako je jeden zakonskih brez-vereu, ali pa celo oba, kakšen zakon je to, kakšni še le otroci I Koliko gorje izvira odtod potem za naslednje družine in potem za javno življenje, si niti misliti ne moremo. Ako hodita vsak svojo pot, mož svojo, žena svojo, ne meneč se za Kristusovo zapoved ljubezni, razpade družina iu veliko zla se rodi iz tega. Po tem tudi teže socijalisti, da bi najprej razbili družino, s tem da preveč povzdigujejo žensko nad moškega in tako sejejo med nju prepir i n druga zla. Kako žalostna podoba, če se je družiua odvrnila od Kristusa ! Kako veselo pa je pogledati v družino, katera se to noč zbira pod božičnim drevesom ali pred jaslicami, moleč Božje Dete, ki je prišlo na svet, da si ga osvoji in postane po besedah prerokovih „Oče prihodnjih časov". Ne samo danes je Kristus središče družini, ampak vedno in povsod. Posebno pa ob praznikih velikih skrivnostij zbero se udje družine v domači hiši, naj si bodo še tako raztreseni po svetu. Srce se mora človeku topiti, ako pogleda danes pod božično drevo : otrokom žare se lica veselja in radosti nad darovi, katere jim je prinesel ljubi Jezušček in pazljivo poslušajo besede materine, ki jim pripoveduje o revi Božjega Deteta, ki se je to noč rodilo, oče pa zadovoljno se smehljajoč gleda na svojo veselo družino in srce mu radosti utriplje in skrivoma se mu ukrade solza na lice, ko se spominja svojih mladih let, ko je sam stal kot otrok pod božičnim drevescem. Želeli bi, da bi kržčauske družine, sploh da bi in hladnokrvnostjo in le on ne kaže nobene razvne-tosti; mej igro pa ves čas ostro opazuje moža suk-narja na koncu mize, kateri je že dvakrat stavil in dvakrat dobil precejšne svote. Zdajci stavijo v tretje. Andrej stavi svoj zadnji goldinar, potegne kvarte in zakliče „17!" Drugi stavijo, drugi vleko, pa vsi imajo menj kot Andrej. Zdajci porine suhi možiček svoj zadnji petak, ki je ležal pred njim, v banko, vzdigne kvarte in zakliče: „191" Vse oči obrnejo se na suhega možička. Zdaj pa je mož v oguljeni suknji na vrsti. „Koliko staviš?" „Vso banko hop 1" Suknjar vleče, smrtna tišina zavlada v hramu. — „21 1" zagromi igralec. Zaničljiv nasmeh se mu kaže na ustnih, iu že hoče pograbili vso banko. Tu pa skoči suhi možiček kvišku: „Stoj lopov! Kje si vzel prej srčni as in kam si ga skril sedaj? Možje, primite ga, goljufal je, ponarejeno kvarto ima?" In že hoče prijeti moža v suknji, toda Andrej ga pahne nazaj. Tu pa vzkipi možiček: n Kaj ti, Andrijač, tirni boš hranil? Meniš, da ne vem, zakaj se poteguješ za goljufa? Da ti pomaga pri oni punici? Pa je ne boš imel! Pošteni stariši ne mečejo dekleta takemu volku, kakor si ti!" krščanska družba vsikdar iskala v sveti Družini svoj vzor, kar vzlasti t zadnjem času posebno priporoča Leon XIII. Ni namreč mogoče poprej preosnovati človeške dražbe na bolje, preden se ona ne zaveda svojih pravic jednako kakor svojih dolin ost i j. V pravem umevanju in izvrševanju razmerja mej pravico in dolžnostjo je skrita sreča človeštva. Pravice človeštva, torej vseh ljudij brez razločka, nam je zagotovil Odrešite)), kakor Bog in človek, označil nam je pa tudi vsestranske dolžnosti. Za-se Izveličar ni porabil svojih pravic, pač pa je v svoji ljabezni neskončno več storil, kakor je bila njegova dolžnost, zato naj tudi f j u b ez en mej nami kakor jeziček na tehtnici odločuje mej pravico in dolžnostjo. — Tako vrejena človeška družba je res krščanska družba in le iz take družbe glasi se harmonično z augelji božični slavospev: Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje! Politični pregled. V Ljubljani, 24. decembra. Gosposka zbornica je v včerajšnji zadnji seji odobrila budgetni provizorij za čas od 1. januvarija do 31. marca prihodnjega leta ter več manjših predlog. Predlog gospodarske komisije glede poljedelske enkete se je po daljšem pojasnilu ministra grofa Ledeburja vsprejel. Cas prihodnje seje se naznani poslancem pismenim potom. Obrtni odsek državnega zbora je izvolil za poročevalca o obrtni noveli dr. Exuerja, ki je dobil 8 glasov; konservativec dr. Ebenhoch je s 6 glasovi ostal v manjšini. Ta izvolitev je obžalovanja vredna, ker bode liberalec Exner gotovo skrbel, da noveli izbije dno. Isterski deželni zbor. Cesar je imenoval deželnega posl. dr. Mat. Campitellija deželnim glavarjem za Istro in poslanca dr. Andr. S tan-gerja njegovim namestnikom. Zalaganje armade. Neštevilnokrat so poslanci in časniki priporočali vladi, naj država kupuje živila in druge potrebščine za armado direktno od producentov brez velikih prekupcev, ki so večinoma židje in bogatč na stroške ljudstva. Vlada je sicer obljubila ustreči tej pravični želji, toda izvršiti ne more svoje obljube, dokler nimamo gospodarskih zadrug ali jeduacih zvez. V Nemčiji je zveza Raiffeisenovih posojilnic prevzela to hvalevredno in koristno nalogo. Sklenila je namreč z vojno upravo pogodbo za zalaganje s klavno živino. Božična voščila pri sv. Očetu. Včeraj opoludne je vsprejel sv. Oče več kardinalov, škofov in prelatov, ki so mu izrazili svoja voščila povodom božičnih praznikov. Na nagovor kardinala Monaco je odgovoril papež, da vsakdanje mnogoštevilne skušnje, katere mora prestati sv. Cerkev, nalagajo dolžnost vsem vernikom, da pomuože svoje molitve za ugoden uspeh v mnogih narodih probujenega katoliškega delovanja, za povratek odpadnikov k sv. „Molči žaba, da ti ne zavijem vratu!" rohni Andrej. „Kaj tebi mar Lenka?" in zgrabi razgrajača. „Meni, meni, — saj bi jo jaz imel, pa si mi jo požrl, ti — goljuf! Pa če si me opeharil v ljubezni, me pa ne boš v igri — nahudirl" in s težkim kolcem, ki ga je mej tem zagrabil, trešči Andreja po glavi, da se mu kri vlije iz ust. Grozen krik nastane. Razkačeni možic zavihti vnovič kolec, da bi razklal Andreju glavo. Ta pa se je bil mej tem splazil k steni, z desnico pritisne ob zid, in glej I — male skrivne duri se odpro, Andrej se potisne ven ter jih bliskoma zapahne za sabo; rešen je bil gotove smrti! Notri čuje divjo kletev. On pa se plazi, kolikor hitro mu dopuščajo skeleče bolečine, čez dvorišče in po dolgi, samotni ulici proti domu. Grozno ga peče rana v glavi, ves je že krvav! Oj te bolečine! — Pa hvala Bogu, tam že vidi hišo, v kateri stanuje. Se par korakov in pred vežo je. Toda te bolečine I Grozua slabost se ga loti, tema se mu dela pred očmi . . . zaklicati hoče, pa glas mu zastane v grlu in nem in trd se zavali v sneg ravno pred vežnimi duri. Vroča kri pa mu lije iz rane in rudeči in topi beli sneg. V stolni cerkvi je minula slovesnost in ljudje se vračajo proti domu in ž njimi tudi stara ženica, ki je klečala pri stranskem oltarju. Se vedno ji je v mislih sin Andrej, — pa kako se prestraši uboga Cerkvi in za srečno zmago na brezbožnim duhom ki .je naperjen proti volji Najvišjega iu proti verski vzgoji mladine. Konečno je sveti Oče spominjal navzoče, da so knezi in narodi vselej javno klicali Boga na pomoč, kadar so hoteli storiti važne korake in izogniti se nesrečam. „ Dobri Bog", sklenil je sv. Oče svoj govor, „kako neobhodno potrebujemo v sedanjem času tvojega blagoslova!" Italija. V soboto je senat s 87 glasovi proti 5 dovolil 20 milijonov kredita za vojsko v Afriki. Iz Masave se poroča, da so Soanci izpustili vse vjete italijanske vojake. Ti poročajo, da sovražnik nima živeža in da je imel pri Ambi - Aladiji jako velike zgube. Turčija. Turški sultan mora v sedanjem položaju imeti uprav jeklene živce. Iz vseh krajev propadajoče njegove države prihajajo dan na dan poročila o nemirih in vstajah, zastopniki evropskih držav določajo mu obroke, v katerih naj naredi mir, doma pod svojo streho ima nezanesljive osebe, državnika pa nobenega, ki bi mogel Turčijo rešiti popolnega razpada. Bivši veliki vezir, Said-paša, najspretnejši sedanji turški državnik, priporoča vedno potrebne reforme v državi, zato ima mnogo nasprotnikov med takozvanimi Staro-Turki. Bal se je za svoje življenje ter iskal varstva pri angleškem poslaniku. Pravijo, da mu je sultan ponudil prejšnjo čast in tudi stanovanje poleg svoje palače. Ko se je Said-paša hotel preseliti, dobi brezimno pismo: »Reši se!« Koliko je na tem resnice, ne moremo ugibati. V Turčiji je stara navada, da marsikdo nenadoma dobi svileno vrvico kot naznanilo nasilne smrti. Tako je bil Miclhat-paša, jeden najboljših državnikov, kar jih je imela Turčija, odstranjen. Sultan ga je poslal v Smirno, češ, da je sokriv nenadne smrti sultana Abdul-Aziza. Iskal je varstva v francoskem konzulatu, toda izročili so ga turški vladi, ko je obljubila, da se mu ničesar ne zgodi. Obsodili so ga na smrt, sultan ga pomilosti na dosmrtno prognan-stvo v južni Arabiji. Tam je umrl lakote. Said-paša so je gotovo spomnil na Midhata, ko ni hotel prevzeti sultanove ponudbe. Dolžili so ga, da je on provzročil vznemirjajoče lepake v obližju sultanove palače. A ti lepaki so gotovo delo neke stranko sultanovih uradnikov, ki s tem strašijo sultana, da ustreza njihovim željam. Torej same spletke in intrige! V takih odnošajih pa gine vsako upanje, da Turčija napravi stalen red v svojih deželah. Španjcem na Kubi se je, kakor je razvidno iz zadnjih poročil „Heralda", obrnilo nekoliko na bolje. Ob reki Calmen so se sprijeli španjski vojaki z vstaško četo, ki je štela blizo 4000 mož. Boj je trajal nad dve uri. Vstaši so osemkrat napadli španjske posadke, toda vselej so te odbile napad ter konečno zapodile v beg svoje nasprotnike. Trdi se da so vstaši izgubili blizu 100 mož, poleg tega so jih Spanjci še mnogo vjeli. Poslednji imajo le nekoliko raujeucev. K tej zmagi je veliko pripomogla mati, ko stopi pred vežne duri in ga vidi krvavega in kakor mrtvega ležati v snegu. Prestrašena žena kliče na pomoč in še le po dolgem trudu in s pomočjo dobrosrčnih sosedov posreči se ji, ranjenca obuditi iz nezavesti. Skrbno mu izpira rano ter mu streže, kolikor more. In če prav je žalostno njeno srce in zbegano radi nepričakovane nesreče, vendar hvali Gospoda, da je ohranil sinu življenje in hvaležno ji šepečejo ustni: „Slava Bogu v višavah in mir na zemlji ljudem!" * # * Mnogo let je minulo mej tem. Danes je zopet sveti večer. Neštete zvezde iskr^ se v sinjih višavah kakor luči nebeškega božičnega drevesca. V cerkvi zopet slovesne pesni ter ubrano svi-ranje orgelj. Ako pa pogledamo k stranskemu oltarju, ne vidimo več one stare ženice . . . „požela jo je srepa smrt." Mesto nje pa kleči pri stranskem oltarju mož in žena srednje starosti in zraven nje dvoje cvetočih otrok. To je Andrej in njegova žena Lenka. Ono usodno sveto noč, ko je bil tako čudežno otet, obljubil je materi, da bode vsako leto na sveti večer v cerkvi pri polnečnici in sicer ua onem mestu pri stranskem »ltarju, kjei je mati toliko let v veselju božične noči britko jokala zaradi njega. dobro izvežbana in oborožena artilerija. Premagani vstaši bo nato opustošali vse, kar jim je prišlo pod rok«. Amerika. Senator Hale je predložil načrt zakona, da Zjedinjene države kupijo šest novih vojnih ladij za obrambo obrežja iu 25 torpednih ladij. — Vsled zadnje odločne izjave predsednika Clevelanda proti Angliji je bila ua ameriških borzah velika kriza; Američani so baje zgubili do 800 milijonov. Vsled tega je velika nevolja proti Clevelanda. Socijalue stvari. Kmečko vprašanje. (Dalje.) C. Carinske razmere. Dokler ni bilo železnic, so tvorile posamne dežele gospodarsko celoto, ki je bila odkazana sama na-se. Branile so se tujemu duvozu z velikimi carinami. Ko so pa Angleži po napoleonskih vojskah jeli izsesavati svoje naselbine in si ustanovili svojo pomorsko trgovsko družbo in ko so se jele staviti železnice, so brž začeli premeteni špekulantje kričali v svet, da mora biti trgovina prosta in da se mora zato odstraniti vsaka carina. Posledica temu je bila, da so slabše države prišle v gospodarsko odvisnost bogatejših. V Avstriji začenjamo z novejšo trgovinsko in carinsko politiko z letom 1848, začetkom liberalizma in železnic. Liberalizem je brž skušal razdrobiti stare zgodovinsko utemeljene temelje našega narodnega gospodarstva in je naposled po 1. 1866 slavil svoje zmagoslavje v trgovskih zvezah, ki jih je sklenila Avstrija z Nemčijo, Francosko in Angleško. Naša država je tu odprla malo ne ua stežaj naše meje tujim obrtnim izdeUom na škodo domačemu, vzlasti malemu obrtu. Letine so bile tista leta precej dobre; našega žita se je obilo izvozilo v tuje države. Špekulacija se je teh razmer polastila; jela je bobnati o neizrekljivem gospodarskem napredku v naši državi, delniške družbe so kar rastle iz tal; kjer je bilo kaj denarja, so ga pobrali agentje za najraznovrstnejša ..dobičkonosna" gospodarska podjetja in konec temu je bil — grozoviti deuarni polom leta 1873. Svetovni trg se je tedaj že bistveno izpremenil. Preje je zakladala naša država Nemško in Angleško. Po letu 1870 je pa rusko in ameriško žito naše skoraj popolnoma izpodrinilo s trgov teh držav. Vrh tega je naše žito vedno padalo v ceni in s tem je propadal kmet, in celo tuje žito je v vedno večji množini prihajalo k nam. Zato se je sklenila varstvena carina leta 1882, ki se je nekoliko izpreme-nila leta 1883 in 1887. Vspeh teh carin se je brž pokazal. Leta 1877 se je k nam uvozilo za 275 milijonov gld. sadežev, leta 1888 pa le za 199 milijonov; torej za 27 odstotkov manj. Izvozilo se je pa leta 1877 za 407 milijonov in leta 1888 za 420 milijonov, torej za 4 odstotke več. Ostalo se je povžilo doma. Carina je bila tako le razdeljena ua jeden me-trični cent: Pšenica in rž . . . 1 50 gld. V zlatu oves..... 0'75 n n ječmen .... 0-75 n n n turščica .... 0-50 n n n slad..... 1-50 n tt n moka..... 375 n tt n vino v sodu . . . 20-- n H n vino v steklenicah . 20'— n n n jeden vol ... . 15-— n ti ti jedna krava. . . . 3-- n n n sir...... . 5-— tt n n meso ..... 6-- rt tt n mast..... . 16'- n ti n Pri nas se je carina že še izkazala, ker ima naša država dovolj svojih poljskih pridelkov, toda slabše se je godilo v tem oziru Nemčiji. Bismarck je hotel z visoko carino potlačiti Avstrijo. L. 1879 je spravil svoj grdi načrt v veljavo in 1. 1881 je carino že zvišal. A slabo se mu je to spodneslo. Manjšim kmetom ni ničesar koristil, škodoval je pa ogromno vsem revnejšim stanovom, ker jim je podražil kruh,*) ki ga Nemčija doma dovolj ne pridela, in s tem je na tisočo delavcev pridobil socijalni demokraciji. Druzega ni pomagalo nego da je morala Nemčija carino znatno znižati. Sedaj pruski junkerji vzdihujejo in država jim ne more pomagati. ») V Berolinu se je n. pr. kilo kruha podražil od 21 na 80 kr. Nemčija si je hotela pomagati na drug način, ko z varstveno carino ni ilo. Izpoznala je, da država, ki sama nima dovolj poljskih pridelkov, ne inore zapirati svojih mej potrebnemu tujemu uvozu. Zato je svrtala trgovsko pogodbo I. 1892 z našo državo. Avstrija je tedaj sklenila pogodbe tudi z Laško, Belgijo in s Švicarskim. Nemčija je pri tem skrbela, da so se naše meje nemškim obrtnim izdelkom odprle. Mi smo bili pri tem zopet tepeni. Laško vino vsled nesrečne klavzule, inozemsko žito in nemški obrt so jeli delati pri nas dobičke. Vsakemu slepcu dovolj jasno pričajo številke našega izvoza od trgovskih pogodeb sem, kako škodljive so bile te pogodbe za nas. Izvoz za I. 1894 je v Avstriji za 86 milijonov gld. višji, nego dovoz, a za 50 milijonov gld. manjši od I. 1893. Dovozilo se je k nam žita, moke, sočivja za 2 9 mil. metr. centov vrednih 21'/» mil. gld., I. 1894 pa 6l/s mil. metr. centov, vrednih 36l/, mil. gid. Zato se je p* zmanjšal naš žitni izvoz z 10 mil. metr. centov. I. 1893 vrednih 102 mil. gld. na 77/10 mil. metr. centov, vrednih 73'/» mil. gld. Sladkorja se je izvozilo 1. 1893 za 97 mil. gld., 1. 1894 pa samo za 74 mil. gld. Tudi izvoz zelenjave in sadja je padel (za 5 mil. gld.), ravno tako masti (za 5'2 mil.) in konoplje, lanu in jute (za 31 mil. gld.) Naš izvoz bi se bil splošno še mnogo bolj znižal, Če bi ne bili oddali v inozemstvo nekoliko več živine, nego preje. Krmljene živine se je izvozilo za 50 mil. gld., drugih živalskih produktov pa zal 1'/» mil. gld. več. A živinski izvoz bi bil še mnogo večji, če bi nam nemška finančna in zdravstvena gosposka tako brezozirno ne nagajala. Vse možne sitnosti delajo nemški financarji pri izvozu naše živine z očitim namenom, da bi ga omejili. Vspeh trgovinskih pogodeb nam jasno kaže, kako znajo naši državniki na Dunaju braniti naše zadeve.**) (Dalje slždi.) **) Jako podučne 80 podobne Študije. Dokazujejo nam, da v naši nesrečno raztreskani državi res nimamo stranke, ki bi branila Avstrijo in njene koristi. Vsaka brani le seba in svoje; brani se — kapitalizem, — židje - gnjili liberalizem, - - nemštvo i. t. d., a države kot take nobeden ne brani. K tornu je po poročevalčevi sodbi sposobna samo odločna, samostojna, močna katoliška stranka. Vsi dosedaj obstoječi klubi, razven kršč.-soeijalnega, so v gospodarskem oziru neizmerno zagrešili. Slovstvo. Književni dar „Matice Hrvatske" za 1.1895. Nedavno smo poročali, da so že natisnene knjigo »Matice Hrvatske". V kratkem bode prejel vsaki naročnik zopet lepo število knjig. Ker gotovo želi vsakdo zvedeti, kakošne knjige bode delila letos »Matica Hrvatska", bodemo gotovo ugodili, če navedemo naslove desetih knjig, katere hoče poslati med svet „Matica Hrvatska". Pred vsem moramo opozoriti naročnike, da bode presenetil letošnji dar „Matice Hrvatske" vse njene člane z raznovrstno in obiluo vsebino. Prejeli bodo naročniki osem originalnih del in le dva prevoda. Trije spisi (Kučera, Jagič in Lop*šic) spadajo v podučno, a Sedem v zabavno stroko, če prištejemo zadnjim še prevod Sofoklovih tragedij. Med zabavnimi knjigami so trije novi hrvatski spisi (Tomič, Vojnovid in Hadžid Mi-ličevid), dva sedaj prvič zbrana v knjigo (Bogovid in Harambašid), a dva prevoda (Potapenko in So-foklej). Kako ugaja vsebina, bodo odločili čitatelji sami. Bazun teh desetih knjig je dala natisniti »Matica Hrvatska" tudi drugo popolnjeno izdajo svojega »hrvatsko-slovenskoga riečnika". Ta besednjak bodo prejeli vsi lanski in letošnji novi slovenski naročniki. »Poučni del" obsega letos tri knjige. Na prvem m^stu je spiš prof. O. K u č e r a , ki je že spisal za Matico zanimivo knjigo o »magnetizmu in elektriki". Sedaj nam podaja pisatelj novo knjigo: .Naše nebo. Črtice iz astronomije", ki obsega 441 str. in 142 podob s štirimi prilogami. Ob jedrnem je prva popularno pisana astronomija v hrvatskem jeziku. G. pisatelj je že znan kot veščak in marljiv pisatelj. — Vrsto »slik iz svetovne književnosti" nadaljuje veleučeni vseučiliščni prof. V. J a • gid s knjigo: »Ruska književnost v osam-naestom vieku". Spisa ni treba hvaliti, ker ga stori zanimivega že pisateljevo ime. — Tretja znan- stvena knjiga je: »Oko Kupe i Korane" s 23 podobami in jednim zemljevidom. Spisal jo je biv&i podpredsednik »Matice Hrvatske" pok. Rad. Lopa š i e , a popolnil je spis £. Laszovvski. „Zabavna knjižnica" nam podaje letos originalne spise in sicer pred vsem Jos. E. To m i da, povest »Za kralja — za dom (drugi del, v katerem nam pripoveduje o vladanju Jožefa II. v kraljevini Hrvatski. Potem sledi Ive V o j n o v i c a letos obdarjena in predstavljana drama »Eavinocij" in povest Osmana H a d ž i d a in Ivana M i 1 i č i d a (»Bez nade" iz Mostarskega življenja za časa avstrijske okupacije). Razen teh leposlovnih del je izdala »Matica Hrvatska" tretjo (zadnjo knjigo: »Bo rg o vide v i h pjesničkih djela" z daljšim uvodom in oceno Bogovičevega knjiž. delovanja od Miliv. Srepela in »Izabrane pjesme" Ang. Harambašida. »Slovanske knjižice" tretji zvezek obsega letos dve povesti Potepenkovi (»Generalova hči" in »Sev-ski roman") v prevodu Iv. G e j t a n a. Potem je še natisnen dvanajsti snopič »Prevoda grčkih i latinskih klasika" iz peresa prof. K. Raca, ki nam do-naša prevod vseh tragedij Sofoklovih z daljšim uvodom o grškem gledišču v obče in posebei o Sofoklu in njegovih tragedijah. Iz tega lahko vsakdo spozna, kako obilno nas zopet obdaruje „Matica Hrvatska". Za bore tri goldinarje bode prejel vsaki član deset knjig v obsegu 200 tiskanih pol z mnogimi podobami in prilogami. Prepričani smo, da bode v kratkem spečanih vseh 12 000 izvodov in zopet bude prejelo občinstvo s t o -indeset tisoč (110.000) knjig od prekoristne »Matice Hrvatske". Seja mestnega zbora ljubljanskega. Po oznanilih župana G r a s s e 11 i j a se vsprej-meta kot ljubljanska meščana mesar Janez Črne in krovec Korn ter napravita obljubo. Odbornik Senekovič predlaga v imenu šolskega odseka, naj se gojencem I. mestnega otroškega vrta dovoli za božičnico iz šolskega zaklada 100 gld.; po predlogu dr. Gregoriča se dovoli 150 gld. Božičnico oskrbe učiteljice I. mestne dekliške šole in vrtnarica. Odbornik dr. K r i s p e r stavi predlog , naj stopi županstvo glede načrta za regulacijo mesta v dogovor z zunanjimi strokovnjaki, ki naj pregledajo načrt in o njem izreko svojo sodbo. Odbornik dr. Gregorič opozarja, naj se pri načrtu za regulacijo ne pozabi tudi na kanalizacijo, ki je velike važnosti v zdravstvenem oziru ter predlaga, naj se tudi glede tega povprašuje izvedence. Odbr. dr. vitez B I e i w e i s je proti predlogu dr. Krisperja, ker je nevarnost, da se s tem stvar zavleče in ker tuji izvedenci ne poznajo naših lokalnih razmer. Tudi glede kanalizacije so se že zaslišali izvedenci. Odbornik Hribar je za to, da se pokliče v ta namen izvedenec Bauman. Odbornik S u b i c je tudi za to, da se predlog odkloni, ker je v enketi za napravo regulacijskih načrtov tuliko domačih izvedencev, da se lahko nanje zanesemo. Odbornik Petričid pravi, da ti izvedenci glede načrta niso jednih mislij, zaradi tega je za to, da se zaslišijo drugi izvedenci. Odbornik Trček omenja, da ljudje komaj čakajo načrta, ker jim do tedaj ne morejo stavbeni mojstri napraviti načrta za grajenje hiš, stvar je nujna in zato je on proti vsakemu zavlačevanju. Po pojasnilih župana, kaj je že enketa v zdravstvenem oziru vkrenila, je bil predlog odbornika dr. Krisperja odklonjen. Odbornik Hribar predlaga, naj se proračunski provizorij mestni podaljša do konca februvarija. Ta predlog je bil vsprejet in kaže, da je mestni zbor ljubljanski vsaj v tej točki podoben državnemu zboru. Nadalje se sklene zaradi večje varnosti napraviti še tretji kotel pri zajemalnici v Klečah. — Mestui zbor po poročilu odbornika S u b i c a določi stališče glede vetanovnega pisma pri neki vstanovi, namenjeni učencem višje obrtnijske šole. Potrde se računi ravnateljstva višje realke za 1. 1894 in vodstvu II. mestne šole se dovoli dotacija za popravo harmonija. Na vprašanje odbornika dr. Gregoriča, ali so že mestni uradniki dobili dekrete, odgovori župan, da vsi še ne, pač pa jih dobe ob novem letu, ker se bodo izdelali mej božičnimi prazniki. Ce se bodo ? Odbornik Kalan prosi z ozirom na pritožbe nekaterih prebivalcev iz Barja županstvo, naj bi vplivalo na to, da se božična darila po potresu poškodovanim bolj jednako dele, da ne bodo premožui dobivali daril, reveži pa lačni gledali, kakor se je to zgodilo na Barji. Tudi se čudi, da je pri razdelitvi daril posredoval izmej barjanov jedini g. Peruzzi, ki niti ne spada v mestno občino; v to naj bi se določil vsa) tudi kak mož, ki spada pod mestno občino. Odbornik Hribar, ki je po nalogu pomožnega odbora delil denar, skuša opravičiti svoje postopanje. Ako pomislimo, da se je pri darovih za potresene mnogo darovalcev oziralo posebe na bar-jane, opravičeno je, da se jim vsaj božično darilo nakloni, ker glede prejšnjih podpor ni bilo čuti o kaki izredni meri. Na to je bila tajna seja. Dnevne novice. V Ljubljani, 24. decembra. (Vesele božične praznike) vsem svojim p. n. naročnikom in bralcem I Želimo jim obilo blagoslova od božjega Deteta. Prosimo vse, naj bi nas krepko podpirali duševno in gmotno, da bo .Slovenec" mogel tem vspešneje izvrševati nalogo katoliškega časnika, kateremu morajo biti načela Kristusova vodilo za njegovo delovanje v vseh strokah javnega življenja. Stališče katoliškega lista je težavno, ker se mora boriti proti toku brezverskega javnega mnenja, zato potrebuje tem zdatnejše podpore od svojih somišljenikov. Hvala Bogu, da ima takih požrtvovalnih prijateljev prav lepo število, ki se vedno množi. — Prosimo jih, naj nam pridobe tudi kaj novih naročnikov. Ljubljenemu svojemu narodu, za katerega blagor delujemo, želimo, naj mu božje Dete podeli vsega v obilnosti, kar potrebuje za svoj gmotni in duševni napredek, vzlasti želimo, da vsikdar živi v mejsebojnem božičnem miru, ki je najboljše zagotovilo lepše prihodnosti. (Lokalni vlak med Ljubljano in Št. Petrom) bode začel voziti s 1. majem 1896. Odhajal bode iz St. Petra ob 6. uri 30 minut zjutraj ter prihajal v Ljubljano ob 8. uri 45 minut; iz Ljubljane se bode vračal ob 8. uri 10 minut zvečer ter prihajal v St. Peter ob 10. uri 45 minut. (Iz Škofje Loke.) Odlok, s katerim jc okrajno glavarstvo v Kranju naznanilo pritožnikom, da so občinske volitve v Škofji Loki razveljavljene, se glasi: »Visoka c. kr. deželna vlada v Ljubljani je z odlokom dne 11. grudna t. 1., št. 16.212, na pritožbo Ivana Omana iz Zminca in tovarišev proti vršivšim se občinskim volitvam občine Škofja Loka v III. in II. volilnem razredu, katera volitev se je vršila dne 5. in 6. novembra t. 1., to volitev v vseh volilnih razredih razveljavila ter zaukazala novo volitev občinskega odbora na podlagi vže pravo-močnih volilnih listov, in to iz sledečih razlogov: Vsled nagovora komisijskega uda Nikola Lenček-a v \olilnem lokalu pred volitvijo, da ni potreba, da bi bili pri tej volitvi tudi zastopniki iz kmečke občine voljeni, ko je pričakovati ločitev občine, in bi tako itak po končani ločitvi voljeni morali izstopiti iz občinskega zastopa, — izvršilo se je resnično pomotno vplivanje na volilce glede njih volilnih pravic, kar je dokaz, da se od 233 volilcev podobčine Zmine ni niti jeden udeležil glavne volitve, in se iz tega razvidi, da je bil nagovor Lenček-a — akoravno ni bil agitatoričnega značaja — vendar le upliven na volilce. Ker je tako zakonitost volilnega akta postala dvomna, morala se jo na to, da je bil celi volilni razred izključen od volitve — le-ta spoznali kot neveljavno. Po § 22 obč. v. reda mora predsednik volilne komisije volilce pozvati, da morajo oddajati svoje glasove po svojem prepričanju brez kakih postranskih namenov, po svoji najboljši vednosti in prepričanju za dobro občine. To je edino postavno uplivanje na volilce; vsako drugo uplivanje jc nepostavno in so tudi na podlagi lega izreče neveljavnost volitve.« (Delavcu I) Ta socijalno - demokratični po .Arbeiterzeitung" v slabo slovenščino prelagajoči listič se lotuje dne 20. dec. našega pojasuila glede ua njegove in Narodove laži o kanoniku Klunu. Ves je iz sebe, ker vidi, da to pot vender ne bo pridobil tobačnih delavcev zase. Mi jednostavno izjavljamo, da se je Delavec zopet trikrat zlagal: 1. Piše: .Zapisnik ne omenja niti besedice, katere je Klun govoril v seji proračunskega odseka, temveč je le ueki proračun troškov za prihodnje leto natisujen v njem". To je debela laž ! Kar smo navedli 7. dec., smo do- besedno prevedli iz poročila. Kdor ne veruje, naj piše na Dunaj ponj. ali naj ga pride gledat k nam I — 2. Delavec piše, da smo mi pisali, da so ta-bačni delavci a .plačami lahko zadovoljni". — Obrekovanje, ki smo je dne 10. dec. jasno slutili, prihaja tu res na dan. Zapisali smo: .Ker je pa pri ,Narodu' vse mogoče iu nam utegne celo podtikati, da smo trdili, češ, v Ljubljani so dovolj plačani tobačni delavci, izjavljamo, da govorimo tu le o ,Narodovem' neumnem dokazovanju, ne pa o upravičeni zahtevi, naj se plače po tobačnih tvornicah primernejše vrede in zadostno povišajo". — 3. Delavec pravi, da je .Slovenec" nekaj zamolčal iz besedij, ki jih on podtika kan. Klunu. Kdor ni slep, naj vzame Slovenca z dne 7. t. m. v roke in naj ga bere. Videl bo, da smo do besede ponatisnili Delavčevo opazko in tudi vse tisto, o čemer prav>, da srno zamolčali. — Delavcu odgovarjamo zato, da ne bo treba .Narodu", ki iz Delavca z&jemlje, posebej. .Narod" in .Delavec" si sedaj vzajemno pomagata. .Narod" ponatiskuje iz .Delavea", .Delavec" pa iz .Naroda" najnovejše psovke in laži o f . . . ih. Do besede je ponatisnil zadnjič (20. dec.) Delavec obrekovanje nekega jezuita po Narodu skorej do besede. Umazana povest, ki sama o sebi pričuje, da je neresnična, je povzeta po judovski N. Fr. Presse. Kedor verjame judovskim časnikarskim lopovom vse, kar pišejo proti kat. cerkvi, je sam zato odgovoren, mi ne. List pa ki z očividnimi obrekovanji kat. redovnikov zaklada socijalne demokrate in slov. .iz-obraženstvo", dokazuje s tem, da je po njegovem trudu vender že prišlo mej nekatere Slovence, vsaj mej njegove bralce, precej judovskega duha. — Na Dunaju se čistijo javni prostori židovskega časnikarskega blata, pri nas pa kupujemo odpadke, ki so jih drugod že zavrgli. (Za kaj se gre?) Brez opazke ponatiskujerao iz .Delavca" nekaj stavkov: .V primer vzemimo tu papeža. Ta sveti mož je milijonar, dasi različni duhovniki trdijo, da njihovo premoženje ni tega sveta, vendar je tako brezvesten, da sprejema po svojih „žegnanih hlapcih" od gladu umirajočega ljudstva sprosjačene takozvane .Petrove fenige". Večkrat je jedna ali druga preslepljena ženica prodala zadnji svoj predpasnik, samo da je pomagala .revnemu svetemu očetu" ter ga rešila pred poginom lakote, kojega mesečni izdatki so toliki, da bi par tisoč ljudi se lahko preživelo s tem denarjem. Socijalni demokratje bi ne mogli takega denarja vsprejemati ter lahkomiselno zapravljati, ki je poln krvi ubozega ljudstva. Ker že omenjamo tega svetega moža, ne smemo na nekaj pozabiti, kar je že .Delavec" pri neki priliki poročal. Ta mož je namreč v neki zadnji okrožnici natančno izrazil pravo črno klerikalno željo in delovanje. On, kot neomejeni vladar v verskem oziru, je poročal v tej okrožnici, da dandanes ni pravega miru na svetu in da se vse zanaša le na bajonete. Zdihriil je nadalje, kako prijetno bi bilo, ako bi se vse stvari prepustile cerkvi in bi vse zadeve reševali evropejski plemiči, škofje in on sam. — No, tu pač lahko vsak Bam sprevidi, kaj zahtevajo klerikalci. Oni bi radi zadobili tisti srečni čas, v katerem bi papež na čelu vseh nekdanjih ljudskih izvoljencev — bolje rečeno, otrok nekdajnih roparskih vitezov, vsiljeval ljudstvu pokorščino. Radi tega pojasnila .Petrovega namestnika" se več ne čudimo, ko naši župniki in kapelančki vpijejo raz lec, da je vera v nevarnosti in da je papež v ječi ko več nima vojakov, da bi prostovoljno z klerikalci trpečemu ljudstvu zapovedoval ter mu obešal na vrat suženjski jarem in ga tako storil srečnega. Torej prave misli te jedino zveličavne stranke so ljudi odirati in jih fizično ter moralično vuičevati — ne-pokomeže pa kar na cesti pobiti, kakor steklega psa. Oh, to bi bili srečni časi po papeževem mnenju, ko bi on z celo duhovščino iu knezi, grofi in baroni gospodaril nad življenjem in smrtjo trpečega ljudstva." Kaj je čudovitejše, vprašujemo po teh besedah? Ali razuzdano sovraštvo do vsega svetega pri nasprotnikih, ali naša — malomarnost in brezbrižnost v njegovo obrambo? (Poprave v kranjskem mnzejn) so končane; trajale so skoraj osem mesecev. (Is Trebnjega) 22. dec.: Prosi se najuljudneje, da bi v Vašem cenjenem listu natisnili to le: Županstvo, katero v^, kje je cigan Franc Grill, muzi-kant, naj bi blagovolilo naznaniti županstvu v Trebnjem na Dolenjskem. (Iz Novega Mesta) 22. decembra: Pozno pridem sicer, ali biti mora Jvender, kajti prezanimive so naše liberalne občinske volitve. Doba občinskih volitev v našem mestu je potekla že meseca julija, ali naš župan, prijatelj Slancu, Sukljetu, Tavčarju — vsacemu liberalcu, jih ni maral razpisati; zakaj, to v6 pač on sam najbolje. .Daj račun od Bvojega hiševanjal" mu je donelo po ušesih. To se pa le rado odlaša. Občno je šel glas po mestu, da mora priti do novih volitev. Gospod župan je razpoložil volilni zapisnik že pred tedni — ali volitev ni razpisal. Slednjič je bilo že našemu sicer ne preurnemu okrajnemu glavarstvu preveč : zahtevalo je, da morajo biti razpisane volitve, pretilo je celo z veliko denarno kaznijo. Tega se je gospod vender ustrašil — razpisal je volitve. Pa kako ? Dal je prilepiti na desko občinske hiše : ta in ta dan po volitvp. Nihče se ni brigal, kaj je na onej deski, kakor se sploh nikdo ne zmeni za take reči. Velika večina ne le navadnih volilcev, marveč celo več nego polovica uradnikov ni do zadnjega dneva nič vedela o tem. Pa kako tudi — vsaj celo odborniki, da svetovalei niso čuli o volitvah nobenega glasu ; le malo šte-vilce liberalcev je bilo tako srečno, da je prišlo do županovih skrivnostij. Brž se je zbobnalo nekaj pristašev liberalne stranke k gosp. advokatu dr. Slancu ; sestavila se je volilna lista po receptu g. doktorja iz večinoma čistih liberalcev, ki je tudi prodrla pri volitvah. Čudili pa se temu ne bodete, ako povem, da je volilo v tretjem razredu celih 47 volilcev (vseh je nad 300,) v drugem 12 in v prvem 13 volilcev kojih vender samo ta razred šteje na 100. Ni li to glasen dokaz, da volilcam volitev ni bila pravočasno in postavno razglašena ? Zakaj se je gospod župan tega tako bal? Zakaj ni dal vsaj v naš listič .Dol. Novice", ko so vendar izšle ravno pred volitvijo? Odgovor: Celih pet let ni dal nikacega računa od svojega delovanja. Nadejal se je, da bede liberalua njegova stranka molčala, da bode mož še dalje hrez računov vozil mestni voz. Toda nezvesti so mu postali niegovi najboljši prijatelji, kakor v Liubljani Hribar, tako tukaj dr. Slauc — zahtevali račun. Gospod župan ga je dal zadnji večer pred volitvijo, kakov je, ne vem. Samo to mi je znano, da bode nemogoče hitro pregledati tako obširne račune, kakor ro v Novem Mestu ravno zadnja leta; kakor tudi dobro vem. da so zadnje naše volitve neveljavne iz mnogih vzrokov. Cujem, da se v tem smislu podpisuje protest po mestu. * * * (Iz štajerskega dež. šolskega sveta.) Deželni šolski svet je izrekel priznanje ravnateljem v Dubrovniku imenovanemu, bivšemu profesorju v Celju, g. M. Z a v a d 1 a 1 u ; dovolil ločitev ljudske šole v Slov. Bistrici v štirirazredao deško in stirirazredno dekliško ljudsko šolo. Nameščeni so : podučiteli A. G 1 a s e r v Remšuiku kot šolski vodja v Pernici ; Frid. Lan g na nemški ljudski šoli v Vojniku; A. Hofbauer na nemški ljudski šoli v Vitanju; Fr. Schonherr na tretji mestni deški šoli v Mariboru ; na ljudski šoli v St. Petru pri Kozjem Fr. C e r n e i i č v Brežicah in I. M e d v e d na Ponikvi ; na ljudski šoli pri Vel. Nedelji učiteljica M. M e i -ber v Kostrivnici, pri Sveti Kunigundi učiteljica Ana J a n ž a r. * * * (Sreberni drobiž po 10 kr. in 5 kr. avstr. v.) velja v promttu še do konca prihodujega letu. Pri c. kr. blagajuicah in uradih bodo ta drobiž jemali v polni veljavi jo konca 1. 1898. (Župnik Kneipp) je v svojih govorih in zasebnih razgovorih jako dovtipen. In dasi njegovi dovtipi niso vedno »izbrani«, vendar vsakdo rad posluša njegove osoljene govore. Nedavno so ga prosile mnoge gospe, naj jim da kaj v spomin. — Prelat Kneipp v zadregi: »Saj nimam nič, kar bi vam mogel dati.« Ko pa ga le nadlegujejo, zasmeje se po svoji navadi ter pravi: »Dobro, vsaka sama naj si iz moje tobačnice vzame ščepec tobaka.« Dame po vrsti nosljajo, a kmalu tudi kakor v koru kihajo. Kneipp hudomušno: »Seveda, damo morajo v vsako stvar vtakniti svoj nos!« (Pri poštni hranilnici na Taljauskem) vredno je omeniti sledečo posebnost: Ista pobira denar po posameznih poštah, kakor je to tudi pri nas v Avstriji, ali razven tega ima zavod še posebne .posredovalnice", t. j. urade, ki posredujejo med vlagatelji in med poštami. Kaj takega bi se meuda brez težave dalo uvesti tudi pri nas po tistih krajih, kjer občinstvo nima .pri roki" pošte. Skrb za to bi gotovo radi prevzeli duhovniki in učitelji. Takih posredovalnih SiJbiraluic so leta 1888 v Italiji imeli samo 993 , skoz iste se je v hranilnico poslalo 'V o S17.040 lir in 05 centezimov; leta 1898 imeli so :že 1421 posredovalnic, te so nabrale 1,026.401 liro in 85 centezimov. Začetkoma so posredovalnice smele vzprejemati v ime jedne vloge na dan in knjižico samo po 50 lir, od dne 1. aprila 1890 smejo pobirati in izplačevati po 100 lir. Pri nas bi to pe bilo nemogoče. Pisale« teh vrstic je sam že povzročil neke vrste posredovalnico. Dokler v kraju njegovega bivališča še ni bilo pošte, krajanom-varče-valeem ui bilo treba osebno hoditi jedno uro daleč do pošte. Slavno vodstvo c. kr. poštnohrauilničnega urada na Dunaji je primerno vlogo rešilo tako, da je bližnji c. kr. poštni urad bil pooblaščen, da nekemu katehetu, torej učitelju, izroča loliko vložnih knjižic, kolikor jib katehet potrebuje za šolarje in za druge varčevalce, ki želijo poštnohranilnično knjižico. In v teku prvih štirih tednov je katehet raz-pečal 13 knjižič, a pošta samo jedno. Taki slučaji naj bi se torej nekoliko bolj uradno raztegnili in bi dobili »posredovalnice- po vzgledti onih pri poštni hranilnici na Taljanskem. (Telefon v Islandiji.) Naposled je dobila tudi Islandija svoj teltfou, ki bode spajal med seboj v snegu zasute kraje. Mogoče ni bil nikjer tako potreben telefon kakor ravno na Islandiji, kjer še sedaj ni prometnih sredstev, kjer je še vedno konj v uporabi. Neki Amerikanec postavlja na Islandiji telefon (islandski ga imenujejo »talatraodu") od Rejkjavika v Akureyri v Nurdlandu. Stroški znašajo 100.000 kron. Mogočo bode v kratkem po brzojavu spojena Islandija v Evropo. Neki Amerikanec je predlagal islandskemu zboru (althing), da postavi brzojavno žico od Islandije do šetlandskih otokov. Stroški bodo znašali 1.800.000 kron, razun tega še vsako leto 180.000 kron podpore, katero bodo dajale Angleška, Francoska in Združene države. Navedene države imajo veliko dobička od ribjega lova pri Islandiji in gotovo bode zanje velikega pomena \sako poročilo o ribjem lovu in vremenu na Islandiji. V Rejkja-viku bodo uvedli tudi električno razsvetljavo. Konečno naj še omenimo, da je norveško mesto Ham-merfest na skrajnem severu električno razsvitljeno za časa polarne zime. Društva. („8 lov. učiteljsko društvo v Ljubljani") priredi v petek 27. t. m. na predvečer občnega zbora v klubovi sobi „Pri s.lonu" »zabavni večer" na čast zunanjim društveuikom. Predavala bodeta gg. Fr. Crnagoj ia A'. Kecelj. Začetek ob 8. uri zvečer. Vsi prijatelji društva dobro došli. — Drugi dan v soboto ob 9. uri dopoludne bode v magistratni dvorani »o b č ii i ibor" z običajnim dnevnim redom. (Katoliškemu društvu za mladeniče v Ljubljani) so darovali gg.: Neimenovan dobrotnik 20 gld; Karol Pollak, trgovec, 10 gld.; And. Kahn, 10 gld.; L. Jeran, kanonik, 5 gid.; dr. J. Lesar, alojzijeviški vodja, 5 gld.; J. Vrhovnik, mestni župnik, 2 gl. 50 kr.; J. Oblak, mestni kaplan, 1 gld. — Mili Bog vsem obilno povrni in obudi zlasti sedaj o božičnih praznikih in novem letu mladeiuu društvu -obilno dobrotnikov 1 (Vabilo) k občnemu zboru »Slovenskega učiteljskega društva", ki bode dne 28. dec. 1.1 . ob 9, uri dop. v mestni dvorani z nastopnim dnevnim redom : 1. Predsednikov ogovor. 2. Tajnikovo poročilo. 3. •Blagajnikovo poročilo. 4. Poročilo pregledovalcev računov. 5. Knjižničarjem poročilo. 6. Poročilo o dohodkih za A. Praprotnikcv spomenik. 7. Kako bi praznofali petdesetletnico Nj. Veličanstva cesarja Fr&nca Jožefa I.? (Poroča g. J. Dimnik.) 8. Vre-ditev učiteljskih plač na Kranjskem. (Poroča gospod Luka Jelene.) 9. Osnovanje zaveze okrajnih učiteljskih društev na Kranjskem. (Poročevalec gospod j. Dimnik.) 10. Volitev odbora. 11. Volitev pregledo--valcev računov. 12. Volitev delegatov za prihodnje zborovanje »Zaveze slovenskih učiteljskih društev". 13. Samostalni predlogi. — Na predvečer, t. j. dDe 27. decembra bode v klubovi sobi »Pri slonu" ob 6. uri zvečer občni zbor »Društva za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani" z nastopnim dnevnim redom: 1. Predsednikov ogovor. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Volitev odbora. 5. Volitev pregledovalcev računov za 1. 1895 in 1896. 6. Predlogi in nasveti. — p0 občnem izboru bode ravno tu skupščinarjem na čast zabavni večer »Slovenskega učiteljskega društva", pri katerem bosta predavala gg. Fr Crnagoj in Al. Kecelj. Gosti dobro došli! — K obilni udeležbi vabi odbor. (V korist družbi sv. Cirila in Metoda) odkupili so se v Kranji od novoletnih voščil sledeči gg.: Bregant M., Cimerman J., Crobath Fr., Drukar A., Florian K., Golob Jos., Globočnik V., Hočevar I, Jeglič M., Keršič G., Kokalj R., Kon-šek J., Korošec A., Korun Val., Kreuzberger A., Luznar Fr., Majdič J., Majdi<3 V., Matajc L., Mayr Pet. ml., Mayr Pet. st., Mayr M,, Novak Fr., Omersa Fr. ml., Omersa Fr. st.. Omersa V., Pavšlar T. ml., Perne Fr., Pezdič I., Pire C., Ploteršnik J., Polak F., dr. Prevc Fr., Pučnik K., Puppo K., Rakovec I., Rihar Št., Sajovic F., Štritof A, dr. Šavnik E., Šavnik K., Šinkovec A., Šiška J., dr. Štempihar V., Žumer A (Šaleška čitalnica vSoštanji) imela bode redui občni zbor due 29. t. m. ob 3. uri po poldne v svojih prostorih z navadnim duevuim redom, potem prosta zabava, h kteremu uljudno vabi odbor. Tržne cene v Ljubljani Telegrami. Dunaj, 28. decembra. Grof Badeni je doposlal obema zbornicama dopis, s katerim se z najvišjim dovoljenjem zaključi državni zbor. Budimpešta, 23. decembra. Cesar je odredil, da se dvobojna zadeva mej notranjim ministrom in poslancem Andreanszkyjem ne obravnava po obstoječem zakonu. Belgrad, 23. decembra. Reka Drina je na mnogih krajih prestopila svoje bregove. Berolin, 23. decembra. Cesar je podelil avstro-ogerskemu poslaniku Szegyenyju veliki križ reda rudečega orla. Pariz, 23. decembra. Senat se je v včerajšnji seji jel posvetovati o proračunu. Finančni minister Dumes je izjavil v odgovoru na nekatera vprašanja, da vlada v proračunu za bodoče leto popolno ravnotežje mej dohodki in troški. Pariz, 23. decembra. Po poročilu nekaterih časnikov je zaplenil policijski komisar na gradu Autet, čegar posestnica je nekdanja prijateljica Artona, precejšno števib raznih pisem, ki se tičejo panamske afere. Jeden del omenjenih papirjev so zakopali globoko v zemljo. London, 23. decembra: „Times" poroča : Govorica, da bode Clevelandov govor in njegovo postopanje provzročilo vojsko, vedno bolj potihuje. Poprej bi bil posodil Berolin zveznim državam 50 milij. in Pariz 25 milijonov dolarjev, sedaj bode pa Amerika le za visoko ceno mogla dobiti denar. New-York, 23. decembra. Včeraj so bili po raznih cerkvah Zveznih držav govori, v katerih se je povdarjala pogubnost vojske in se priporočal mir. New-York, 23. decembra. Kakor se iz Caracasa brzojavno poroča, vlada tam veliko sovraštvu nasproti Angliji. Splošno se želi, da se odredi popolna mobilizacija. Kupci silijo vlado, imi prične trgovinsko vojno z Anglijo. Foulard-svila 60 kr. do gld. 3-35 meter, — japonska, kitajska itd. v najnovejših vzorcih in barvah, tudi črna, bela in barvena Henneberg-s vila od 35 kr. do gld. 14-65 meter — gladka, progasta, križasta, vzorčasta, damasti itd. (ok. 210 razn. kakovostij in 2000 razn. barv, vzorcev itd.) Poštnine ln oarlne prosto na dom. — Vzorci prosto na dom. — Dvojnati pismeni poito v Švico. Tovarne za svilo G Henneberg 44 e. in kr. dvorni zalagatelj, Curlh. 17-17 2 Umrli so: 22. dec. Marija Dežman, sobnega slikarja hči, lb mes. Kurja vas 17, ošpice. — Adolf Pustaverh, delavčev sin, 14 mes. Karolinška zemlja 21, božjast. V hiralnici: 21. dec. Marija Kos, posestnica, 72 let, ostarelost.' 22. dec. Ježef Palme pisar, 4t> let, kap. V otroški bolnišnici: 22. deo. Ivan Slanovo, Btražnikov sin. IV« let.t, ošpice. due 21. dnjeinbra. Pženica, m. st. Ret, Ječmen, „ Oves, „ Ajda, Proso, „ Koruza, „ Krompir, „ Leča, hktl. Grah, Fižol, Maslo, Mast, Špeh svež, kgr. gl.lkr. Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo „ , Jajce, jeduo . . , Mleko, liter . . . Goveje meso, kgr. TeleCje Svinjsko „ „ . Koštrunovo „ „ . Piščanec . . . . Golob..... Seno, 100 kgr. . . Slama, 100 „. . Drva trda, 4 kub ra. „ mehka, 4 „ ,, glTfkr. 61 90! ? 64 60 58 36 18 60 50 60 '10 Meteorologi čno poročilo. a K čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tenipera-| tura Vetrovi po Culziju . t Nebo -•a I!« » 2* 9. zvečer 7.12-1 4-2-5 | tr. zah. oblačno 24 7. zjutraj 2. popol. 731-6 7310 -j-1'7 Isr.zahszah. + 15 | » [oblačno dež 0 1 Srednja normalom. včerajšna temperatura , in za 5 0 nad Mrižcv pot ličnim okvirom vred, 95 cm. visok, popolno izgotovljen, je na prodaj za nizko ceno F R. TOIAJf, podobar in pozlatar v Ljubljani, Krlževnlški trg it. 1. 74H 3-3 Učenec iz dobre hiše se sprejme takoj v špecerijski prodajalnici v Ljubljani. Natančneje pove iz prijaznosti vredništvo tega lista. 719 6-5 I JS* f gm & Prečast. duhovščini za liturgično uporabo najboljo priporočeno V. A.Vinding-a v Bistrici ob Dravi na Koroškem patentovano. na posebni način prirejeno oglje za kadilnice 100 komadov gld. I 80, poštni zabojček po 150, 200 in 300 komadov. Pri naročilih blagovoli naj se posluževati nemškega ali latinskega jezika. Dobi se tudi patentovani stenj za večno luč. Priznanje. Pri Vas naročeno in prejeto oglje za kadilnice smo porabili. Vaša iznajdba ;e res krasna, namenu popolnoma zadoščujoča in praktična. Blagovolite mi poslati zopet zabojček s 30 J komadi — Malteški redovni konvent v Pragi, III., Itad-ga?se 4, v maju 1895. I b 1, t. č. superijor. 19 52-40 W11S0H undGUT Naznanilo in priporočilo. Preč. duho-šr-ini in si občinstvu z mesta in na deželi javljam n«juljudneje, da sem po potresu 16. aprila opustil prodajalnico v Glndališki ulici v Ljubljani, ter imam odslej glavno zalogo 336 52 — 83 najraznovrstnejših klobukov cilindrov, čepic, slamnikov itd. D*" samo na Starem trgu (pod TiaaloJ št. I poleg čevljarskega mosta Priporočam so ob jednem v obilo nakupovanje zagotavljajoč dobro blago po nizki ceni. Velespoštovanjem J. S0KLIČ y Lj ubl j iv n i, Stari trg. št 1. Konrad Hopferwieser-jev c.!kr.Pnv. zavod za izdelovanje orgelj v Gradcu, Lendplatz 7, se priporoča v izdelovanje novih orgelj v poljubni velikosti (s patentovano tipalno regištraturo), pa tudi v prenavljanja ln popravljanja starih orgelj. Ker sem se strokovno izvežbnl v največjih in najalovitejših zavodih »i izdelovanje orgelj v Nemčiji, kakor so: E. P. Waloker v Ludwigsburg-u, W. Sauer v Frankobrodu in F. O. Welgie v Stuttgart-u, torej morem tako glede na umetniško izvršitev in trpeinost, kakor tudi glede na uporabo naiboljših priznanih novostij kar najboljšo ustreči. — Priporočilna pisma so na razpolago. — ST Dolgoletno jamstvo, zmerne oene. poitena postrežba. "Mi 23 26—8 mm^mm^m^mmmmm^mmmm^^mmm gPBIPOBOČMA NAZNANILA domačih konservativnih obrtnikov in trgovcev, katera naj oenj. naši naročniki in Čitatelji »Slovenca" blagovolijo uvaževati. Fr. Petrič g v LJubljani, & Špitalske ulice priporoči veliko svojo zalogo vsakovrstnega IW blaga za moške in ženske obleke vzlasti domačega in brnskega sukna, razno volnena blago za ženska oblačila, rumburško platno, ceflr, tkanino, vsakovrstno hlače-vino, vso podlogo in potrebščine za krojače, dalje svilnate, piketaste, platnene in bombažast« jtfl^v:**.«* * ■»- ■■ i«', a^ Izborno, trpežno črno sukno za duhovniške obleke, talarje, haveloke itd. Ostanki najraznovrstnejšega blaga so v veliki izberi po zelo znižani ceni na razpolago. \AAAAA/\fAA izdelovatelj cerkvenega { orodja In posode -'t Ljubljani, Poljanska cesta št. 8, pol. Alojzljevlšča .priporoča se preSa Rti ti duhovščini. eer-J klenim predstojništvom in dobrotnikom v \ najnatančnejše izdelovanje C monštranc, ciborijev, ke-lihov, tabernakeljev, svečnikov, lestencev, križev itd. iz najboljše kovino po poljubnem slogu in po nizki e e n i. Filip Fajdiga Jmm BI Kili mizar in založnik pohištva v Ljubljani Slonove ulice št. 50 opozarja preč. duhovščino in si. občinstvo na izborno zalogo najraznovrstnejšega pohištva izdelanega natančno iz dobro osušenega, trpežnega, mehkega ali trdega lesa. Izvršuje tudi naročila na vsakovrstno hišno opravo po nizki ceni. liistrovnni ceniki so na razpolago. Največja in najcenejša tvornica stolov in klopij za gostilne, kavarne, stanovanja, sprehajališča, vrtove, kopelišoa, zavode itd. itd. Andreja Boucona v Ljubljani, Dunajska cesta 7. II. dvorišče 8 . S h .T: ca X) f-eS a o 135 X Fr. Breskvar pr. Sverljuga X X knjigovez v Ljubljani J ♦ Stolni trg 6 (poleg Katoliške Bukvarne) * GABRIJEL OZELJ | t tapetar ? Ljubljani, Tržaška cesta št. 19 $ )jf se priporoča preč. duhovščini in si. ob- ^ K činstvu v izdelovanje vseh v njegovo stroko ^ ^ spadajočih predmetov, kakor: garnitur, J. ^ divanov, žimnatih in modrocevna peresih S « itd. ter jamči za trpežno, dobro delo po M najnižji ceni — Ponudi se tudi v tapeci- ^ a, ranje in dekoriranje dvoran in sob, ka- a, M tere tudi špalira. Osobito se priporoča za « /p delo na deželi. ^ Josip Rebek preje Ahčin iltiT Jlfc imnlaHi IT Q Anton Belec-a d dolalnioa kleparskih, kllučarsklh in kovino- 2 Specijalist tiskarskih del Specijalist v Št Vidu nad LJubljano za kritje zvonikov in raznih streh; za izdelovanje železnih vzidanih štedilnih ognjišč. 3 Cerkvene svetilnice so na izbero v raz-9 ličnih velikostih in oblikah. r Friderik I*aucr pek n > Ljubljani, Sv. Petru ccsla štev. 50 I H priporoča slavnem, občinstvu vsakovrsten, | H trikrat na dan svež I| kruh in razno pecivo. •sns t \ ac: : ac a«E a: ac a: ac ac aV V Ljubljani le na Starem trgu 21 v Rudeževi hiši pri SCŽf* Jakobu Zalazniku dobiva se vedno svež in ukusen kruh, flno namizno in sladščičarsko pecivo iz različno moke po nizki ceni. — Dobijo se vsak dan raznovrstni štruklji domača potvica tudi v kosih in kruh na vago. — Priporoča se za naročila ob' prl-micijah, svatovščinah, imendneh in raznih slovesnostih. FR, | pozlatar v Ljubljani, Streliške ulice št. 14 K j se priporoča preč. duhovščini in si. ob- S; ! činstvu v i7.vršitev vseh pozlatarskih del fe i in prenavljanja altarjev, tabernakeljev, £ ! križevih potov, podob svetnikov itd. za- J? ; gotavljajoč zanesljivo delo in nizko ceno. p HENRIKZADNIKAR Izdelovatelj oerkvene posode v Ljubljani Sv. Petra cesta st. 17. priporoča proč. dtihovščini vzgledno svojo zalogo ;y-oerkvene posode, svečnikov, lestenoev, svetllnio, kadilnic itd. t raznem zlogu izvršenih. Vsprejema tudi naročila na nove predmete ter prenavlja staro, obrabljene. Delo pošteno iz zanesljivo kovine po nizki ceni. FRANC VELKAVERH $ sedlar in Jermenar v Ljubljani S?. Petra cesta St. 34 I priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini in osobito kmetijskim gospodarjem svojo vzgledno izvršene sedlarske in jermenarske proizvode | in sicer: vsakovrstna sedla, konjsko opravo, biče itd. itd. Vsprejema tudi vsa naročila in poprave ter jo izvrši po prnv nizki ceni. t Franjo Toman > t podobar ln pozlatar, Križevniškl trgi, Ljubljana jj J? se priporoča preč. duhovščini za izdelo- g $ vanje cerkvenih in sobnih del po nizki JJ ceni in priznano natančni izvršitvi. V za- £ J logi ima sv. razpela, okvire (Goldleisten), fj Jj slike, cofe, krogljice za vrvi itd. J + Karol Hinterleehner + J čevljarski mojster v Ljubljani J T Francovo nabrežje št. 23 ▼ T priporoča preč. duhovščini in si.občinstvu i t svojo mnogo let na istem mestu poslujočo 2 f čevljarsko obrtnijo zagotavljajoč t y pošteno, trajno deio in dplu primerno ceno. T U I> r- a g. I\i n, t li o v i 6 (i brivec in vljasuljar v Ljubljani. Stolni trg štev. 11 se priporoča v najtančnejše izvrševanje vseli v brivsko in vljasuljarsko obrt spadajočih del. Postrežba je uljudna in vsestranski pozorna. e^JS i—^a ■oooooo#ooooooa 0 Lorenc Blaznik 0 A v Ljubljani, Stari trg št. 12 ^ priporoča si. občinstvu in prečastiti du-A hovščini svojo izborno . X — zaloga galanterijskega blaga — 2 V po najnižji ceni od 6 kr. in višje. v Q Zaloga in prodaja smodek in raznega tobaka. Ij ■0000004000000Š JERNEJ CERMELJ trgovina z južnim sadjem in zelenjadjo v Ljubljani, Semenišče (za vodo) priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu svojo bogato zalogo vsega v gospodinjstvo spadajočega blaga po najnižji ceni. _____£ »pri angelu" |j v Ljubljani, Dunajska eesta a.ajboljdi.h. Ko.adi3ssa*».Ga.,fco^p. -v, >-rvv Alojzij Erjavec pr. Zor čevljar — Ljubljana, čeljarske ulice 3 se priporoča prečastiti duhovščini in si. občinstvu v naročevanje raznovrstnega obutala katero izvršuje od najpriprostejšega do najfinejšega, iz zanesljivega blaga prav trpežno in cen6. | EVaaao IBoaS&E' I | pleskarski mojster, v Ljubljani, Rimska cesta 9 f U se priporoča preč. duhovščini in si. ob- i p činstvu v mestu in na deželi v vsa v ple- £ tskarsko obrt spadajoča dela, osobito pri * novih stavbah, katera izvršuje zanesljivo j j; incen6.Prenavljatudiobrabijenepredmete. J IVAN ŠTRUKELJ slikar v Ljubljani - na Dunajski cesti štev. 7 - se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v vsa slikarska dela. Bodisi dekorativna, cerkvena ali fina sobna slikarska naročila izvršuje naj-natančneje. Na razpolago so krasni kolo-rirani vzorci od najpriprostejšega do najfinejšega. Osobito razna cerkvena dela izvršil je vže večkrat v popolno zadovolj-nost naročnikov. Cene dokaj nizke. ^ Mej dobrimi stvarmi najboljša Je kemiiino 6lstl zdravllstvenl i; iz planinskih zelišč * J. Klauerja v Ljubljani ,pri voglu'pr.Skofijo Ta speoijallteta prve vrste gleJ5 dobrote in vplivanja na prebavne ..organe ^e dc.biva pri izdelovateljn in v f vseli boljših »(.ecerijah iu v kavarnah. Aleksander Gotzl I podobar in pozlatar v Ljubljani | Gledlške ulice št. 8 ' opozarja preč. duhovščino in si. občinstvo j | na svojo izborno urejeno podobarsko in I | pozlatarsko delavnico v kateri izvršuje vsa | dela natančno incenb. Obrisi na razpolago.1 m Lekarno, Trnk6ozy, Dunaj, V. Doktorju pl. Truk6czy-ja zeliščni sirop imenovan tudi soK za usi, plU m zorer kašelj prirejen iz planinskih zelišč in lahko razstop-ljivega vapnenega železa. Steklenica z navodilom o porabi 56 kr,, 12 stekl. 5 gl. Dobiva se v 734 4 lekarni TrnkAczy-|evi poleg mestne hiše v Ljubljani. Pošilja se z obratno pošto. Lekarna Trnkoczy v Gradou. Št. 30432 Ustanova. 717 3-3 Pri podpisanem magistratu podeliti je za tekoče leto Marije Kosmačeve ustanovo za sirote v znesku 100 gld. Prošnje za podelitev te ustauove, do katere imajo pravico uboge sirote uradnikov iz Ljubljaue, ki so ženskega spola iu pa lepega vedenja, vložiti je do konca decembra, 1895 l. pri podpisanem magistratu. Mestni magistrat v Ljubljani, 5. decembra 18(J5. Vsi stroji za kmetijstvo, vinarstvo in moštarstvo! IG. HELLER, Dunaj, 2/2 Praterstrasse 49. 1S2 15—15 M v. uui sr Liniment. Capsici comp. 18—1 iz lekarne Bichter-jeve v Pragi 296 priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. v vseb lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 726 70-5 Richter-jev liniment s,sidro' ter sprejme i/, previdnosti le v steklenicah z znano varstveno marko ..sidro" kot pristno. Richter-jeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. E5 d Lekarna Trnk6czy, Dunaj V. Medicinalno Dorševo ribje oli* E5 S ..olb, vselej ..„» s pridejanim tiavo-rJ.66 15-13 plinovi tovarni. t i ♦ ♦ K i cM. cBafiičeva prodajalnica s sveže asortiranimi lesnimi izdelki, jerbasi, siti in konjsko žimo se je premestila vsled deraoliranja meščanske bolnišnice v zidano barako v šolskem drevoredu nasproti dosedanjim prodajalničnim prostorom in prosi nadaljnega obiska od straui p. u. odjemalcev z zagotovilom točne in solidne postrežbe. Semkaj se je preselila tudi 763 5—2 Jos. Strzelbe trgovina s perilnim in toilletnim milom, ter svečami. % i 'i ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ r^v^v^jjrir^r avaTavy't^Tm^gn, T_▼_— ^ — ^— Ustanovil leta 1767 Joh. Jak. Samassa Y O. in kr. w clvorni zvonar i2~ia Albert Samassa v Ljubljani. Livarna harmonično in melodično ubranih SSJT ZTOnOT. Zaloga cerkvene priprave iz masivnega brona, svečnikov, lestencev, svetiljk, altarnih križev, kanon-tablic, loncev za cvetlice itd. najboljše konstrukcije za razno uporabo : za pivovarne, tovarne, rudnike itd. itd. Vodnjake (štirne) popolne vodovodne naprave, kletne sesalke in potrebščine, cevi iz kovanega železa, cevi iz gumjja in ko-nopne cevi, kot: različne pipe in ventile, predmete za sklepanje in zapiranje pri napeljavah cevij, priprave za kopališča, varnostne priprave za parne kotle, mazilne priprave itd. Livarna za medenino in kovino po modelih. L> ti n »■ j ss U e. b o r a; e,. Dne 23 deoembra. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska ziata renta 4%....... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista .......... HemSki drž. bankovci za 100 m.nem. dri. velj. Ž0 mark............ Ž0 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci C. kr. cekini 99 gld. 99 kr. 20 „ 120 35 . 99 20 „ 120 70 „ 97 29 „ 978 — „ 346 50 . 121 25 „ 59 27 V 11 85 „ 9 60 „ 44 5 75 „ Dn6 23. deoembra. 4* državne srečke i. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke b% ... ■ Dunavsko vranavno posejilo 1. 1878 . , Posojilo goriSkega mesta...... . kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . n „ južne železnice 3% , južne železnice 5% . dolenjskih železnic 4% 140 gld. — kr 153 — 188 9 — n 99 20 134 _ 50 128 — 105 — 112 1» — n 98 n 40 »» n 218 75 a 162 50 n 131 50 n 99 « 50 n Kreditne srečke, 100 g- srečke dunav. parobr. u... , .. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. h Rudolfove srečke, 10 gld.......23 Salmove srečke, 40 gld........68 St. Gen6is srečke, 40 gld.......70 VValdsteinove srečke. 20 gld......53 Ljubljanske srečke.........23 Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. . 154 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3220 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 440 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 91 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 61 Montanska družba avstr. plan.....70 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 144 Papirnih rubljev 100....... • 25 75 25 75 25 SJT Nakup in prodaja Tfctt vsakovrstnih driavnlh papirjev, sre6k, denarjev itd. 5 Xav*rovanJe za zgube pri žrebanjih, pri izzrebanjv najmanjšega dobitka. Kulantna izvršitev narodil na borsl. Izdajatelj : Dr. Ivan JaneilA. Menjarnična delniška družba „91 K R C U R" Voilziili it. 10 Dunaj, Hariahilferstrasss 74 B. Odgovorni vrednik : Iv«« Raksveo. jfiUT PoJa»nlla*«tt v vseh gospodarskih iu finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špokulaoijskih vrednostni papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega .)brestovanja pri popolni varnosti gf" n n 1 o ž u 11 1 h s larnlc. Tisk „Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.