TRST, petek ls- aprila 1955 Let0 XI. . Št. 88 (3017) POMORSKI DNEVHIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638, 93-808, 37-338 k^37.M8STI0L„UL- MONTECCHI it. C, III. nad. — TELEFON 93-801 IN »4-638 — poštni predal 559 — UPRAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA it. 2» — Tel. NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat. ljudska republika J u 2<»1 a v i j a. 1 z vod 10, m“*j- no„ ^ ubravni in<7 '^1: od 8.-12.30 in od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno- Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tisk a, Urzav _ ; - w> osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 tržaškega tiska Trsi li-oJV* — sa muj: Agencija aanoKraucucga . vs. ne bo imel nič pro-N** 7e'o srečni zaradi bo „V konference in no-iHor SC 7,aključeno». i bit 3avliai° z Dunaja, se % ‘rijski ministrski svet -o |j a izredni seji v nedelj • aprila. Na seji bodo ii*>i»niih8aci^e Poročali o rbor V Moskvi, Poslanca Pa se bo sestala 27. aprila in na seji bo o pogajanjih. poročal kancler Raab. V diplomatskih krogih v Moskvi zatrjujejo, da je glavna točka, o kateri so se sporazumeli med avstrijsko-sovjetskimi pogajanji, baie sovjetski formalni pristanek na načelo konference štirih, na kateri bi razpravljali izključno o avstrijskem vprašanju. V teh krogih so mnenja, da se zdijo temelji za razgovore štirih, ki so jih proučevali pri razgovorih med avstrijsko in sovjetsko delegacijo, že vnaprej sprejemljivi. O dveh bistvenih točkah pa je treba še razpravljati: o jamstvih, ki jih Sovjetska zveza zahteva proti nevarnosti «Anschlussa», s katerim je povezano tudi vprašanje e-vakuacije zasedbenih čet, ter o zahtevi, da Avstrija ne pristopi k nobenemu vojaškemu zavezništvu. V teh krogih tudi zatrjujejo, da je sovjetska vlada baje v celoti sprejela načrt državne pogodbe od 6. septembra 1949 in da bi bila pripravljena pogodbo takoj podpisati ter skleniti sporazum z zahodnimi državami. Edini pridržki sovjetske via-de se tičejo, kakor rečeno, jamstev proti «Anschlussu». Kar se tiče gospodarskih vprašanj, je Sovjetska zveza baje dala Avstriji koncesije, ki presegajo koncesije, predvidene v načrtu pogodbe. Zahodni krogi v Moskvi kažejo velik optimizem in poudarjajo, da so med razgovori dosegli velik napredek na poti sklenitve pogodbe z Avstrijo, Zdi se skoraj gotovo sklicanje konference štirih ali pa vsaj začetek razgovorov o tem vprašanju po predhodnem pristanku prizadetih zahodnih vlad. V krogih avstrijske delegacije ponovno poudarjajo, da kgncler Raab ni odšel v Moskvo z namenom, da sklene morda dvostransko pogodbo, temveč samo z namenom, da dobi pojasnila o sovjetskem plitve v Angliji že 19. maja? W ’------------------------ li^ ® ^odouskih poslovnih krogov . Kongres CCV °k zatonu nekoč najmočnejše angle-lranke - London se vedno brez časopisov b(j širiir. "• v Lonao-i; ,saB1ošne S?-'forice. da bo- * nr'’ ej točno me- V Londo- v«el?a zaP°1.tpredložitvi pro-■S?, -v Po ?!° l,955'5« Pred-‘VniJ0. d« ?vmh krogih za- SV leto ■v^iejo p°slovr 'C^ ^diisk! iutri žden v datukam eovoru spo-b‘h nih ih D«slej so v j:tv aap0Ve . S°sPodarskih kro-Llf, ,5 > da bodo vo- ii a 7 p Vit!a aatrmlf' ^ poslovnih Potrokfl0’.da bi bile Caia ^ JV k‘ negotn žimPreh ker ; fiotovost škoduje N k V Waie danCS V Llan' k. ^itanlk! , u zade' kon- VjS'* skleon ralne Stranjah1 konlr, v' kl i‘h bo ‘‘žtirL Hberaf^S’ ie odvisen Voli ?.e.u 5tranke na Jj&k., ^Volitvah 7vah''‘’ ki iP Liberalna Ses staino Pa zadnjih vo-Po oazadovala. je Po nazadovala. je { iVhi na nl,u političnih KSo n!azpot;u - volitve vSpeh d*l'vcj, tep kot "o Pov rela' 0 n k u r e n k a 2111'j _ o a' hi1' a^Bprinesejo ot l ali Ba“rknV s konser-Cni zaton ^ 0 Pomenile ^itikPeko* ” stranke, ki je ® kot rfVjph vrstah l’1 «tMn Llovd n • As' IK Pt tia ie lib °(ge' Pred Kic!Vladpvalaeralna stra“- tev, izvajanje angloameriške propagandistične kampanje za produktivnost. Medtem je Anglija še vedno brez časopisov. Na današnjem sestanku med predstavniki sindikatov in založniki so dosegli le pičel napredek. Sestanek. ki je bil v ministrstvu za delo, je trajal dve uri in pol, pogajanja pa se bodo še nadaljevala. Po odhodu Zahedija Čistka v Iranu stališču, in ta pojasnila je v veliki meri dobil. Dodaja se. da sedaj ni nobene ovire več za pozitivne in nagle razgovore o pogodbi z Avstrijo. Kancler Raab je medtem naslovil avstrijskemu ljudstvu poslanico, v kateri pravi med drugim; ((Avstrija bo svobodna, vrača se nam vse ozemlje domovine. Vsi vojni ujetniki bodo zopet videli svojo domovino, To je zaslužilo in doseglo lojalno zadržanje avstrijskega ljudstva. Veselimo se že, da bomo zopet videli srečno našo domovino po zaključku težavnih pogajanja. Raabov osebni tajnik Steiner pa je na tiskovni konferenci izjavil: «Med pogajanji v Moskvi je bil dosežen sporazum o večini vprašanj, o katerih se je razpravljalo. Kancler je zelo zadovoljen z rezultatom pogajanja. Steiner je dodal, da Raab ne bo imel jutri zjutraj tiskovne konference, temveč bo dal nekaj pojasnil novinarjem na letališču pred svojim odhodom. Izjavil je tudi, da je bilo delo delegacije popolnoma končano pred večerjo. ki jo je nocoj priredil Bulganin v Kremlju. Steinerjeve izjave potrjujejo, da je bil dosežen takore-koč popoln sporazum. Avstrijski poslanik Bischoff je tudi potrdil, da se je delo avstrijske delegacije zaključilo pred sprejemom v Kremlju, toda nekatere komisije bodo ponoči delale, da .spopolni-jo končno besedilo uradnega poročila, ki bo objavljeno jutri zjutraj. Kakor javljajo iz VVashing-tona, pa so visoki funkcionarji ameriškega državnega departmaja zelo rezervirani glede vesti, da je bil v Moskvi dosežen skoraj popoln sporazum. Predstavnik državnega departmaja ni hotel vesti komentirati in je izjavil, da tega ne more storiti, dokler ne bodo v Washingtonu dobili poročila ameriškega poslaništva v Moskvi. Tudi Foreign Office odklanja sleherni komentar o moskovskih razgovorih, dokler ne bo objavljeno uradno poročilo. Vendar pa so britanski funkcionarji izjavili, da se bodo zahodne vlade po objavi uradnega pčročila posvetovale o nadaljnjih korakih. Eden od teh je izjavil; ((Zahod je pripravljen brez odlašanja podpisati avstrijsko državno pogodbo«. V Londonu so tudi mnenja, da sedaj sploh niso več potrebna pogajanja «na visoki ravni«. Morebitna pojasnila, če bi bila potrebna, bi lahko dobili po poslanikih. jo 22. aprila. Na dnevnem redu bo več zakonskih predlogov, med drugim predlog zakona o dedovanju, o doktoratu. o davku na dediščine in darove in predlog sklepa o nekaterih manjših spremembah zveznega družbenega načrta konferenca med FLRJ In ČSR BEOGRAD, 14. — Ob 19. do 21. aprila bo v Opatiji konferenca zastopnikov jugoslovanskih in češkoslovaških železnic. Konference se bodo udeležili tudi zastopniki avstrijskih in madžarskih železnic. Na konferenci bodo razpravljali tudi o železniški tarifi za prevoz češkoslovaškega blaga skozi Reko m o predlogu za ustanovitev železniške zveze Jugoslavija-CSR-Avstri-ja-Madžarska. Ameriški odgovor ZSSR jPOSVETOVANJA V PARIZU i —i .... 0 m0|.ebitni konferenci štirih o uporabi atomske energije Anqlija bo pozvala ZDA, naj se seznanijo z nekaterimi angleškimi odkritji na atomskem področju ■ Atomski poskusi in vreme na svetovnem meteoro'oškem kongresu v Ženevi BUENOS AIRES, 14. — Državni radio javlja, da je prosvetno ministrstvo sklenilo začasno ukiniti verski pouk v državnih šolah. WASHINGTON, 14. — ZDA so danes izročile svoj odgovor na sovjetsko spomenico iz lanskega novembra v načrtu za miroljubno uporabo atomske energije. Odgovor je izročil državni podtajnik Livingstone Merchant sovjetskemu veleposlaniku v Wa-shingtonu Georgiju Zarubinu. Vsebina ameriškega odgovora ni znana, sodijo pa. da bc državno tajništvo v kratkem dalo izjavo o tem. V Londonu pa poročajo, da bo Velika Britanija v kratkem pozvala ZDA, naj se seznanijo z nekaterimi britanskimi atomskimi tajnostmi in naj pošljejo znanstvenike na obisk v angleške atomske laboratorije. V kratkem pričakujejo poročilo o doseženem sporazumu o izmenjavi nekaterih vrst atomskih informacij med Londonom. Washing-tcncm in Qtfawo. V' Londonu zatrjujejo pri tem. da je Anglija v nekaterih stvareh pred ŽDA na področju atomske energije. Medtem je znani angleški fizik Frederick Soddy, Nobelov nagrajenec, poz\ al velesile. naj prenehajo z atomskimi poskusi, ker kvarijo o-zračje in lahko povzročijo atmosferske motnje. Soddy .e mnenja, da tudi tako imenovana miroljubna uporaba a- tomske energije kvari ozračje in povzroča znatne vremenske motnje, kar utegne škodovati gospodarstvu sosednih dežel. Vprašanje atomskih poskusov bo verjetno prišlo na dnevni red tudi na zasedanju svetovnega meteorološkega kongresa, ki se je danes začel v 2enevi. Vprašanje, o katerem bodo meteorologi razpravljali, je v tem, ali a-tcmski poskusi vplivajo na vreme in njegove spremembe. Doslej so meteorološki strokovnjaki podobne trditve zavračali kot ((ljudsko utvaro«. Toda pritisk javnega mnenja je prisilil meteorologe, da se ukvarjajo' tudi s tem vprašanjem. Na pripravljalnem sestanku izvedencev so strokovnjaki iz dežel z obeh strani železne zavese priznali, da so dobili številna pisma zasebnih državljanov, ki zatrjujejo, da so po njihovem mnenju atomski poskusi krivi nenormalnega vremena zadnjih let. V skladu s tem so izvedenci sklenili zahtevati od vlad naj sporočijo kongiesu «vs“ informacije, s katerimi razpolagajo«. Zdi še pa, da iz političnih razlogov vprašanja Faure je včeraj sprejel ameriškega in britanskega diplomatskega predstavnika - Bohlen je Bulganinu predlagal pogostejše stike med sovjetskimi voditelji in zahodnimi predstavniki v Moskvi WASHINGTON, 14. — V Washingtonu se je v pooblaščenih krogih zvedelo, da je ameriška vlada sporočila sovjetski vladi, da želi uvedbo pogostejših osebnih stikov med sovjetskimi voditelji in predstavniki zahodnih držav v Moskvi, zato da se izboljšajo odnosi med Vzhodom in Zahodom. To željo je sporočil v Moskvi ameriški poslanik Bohlen sovjetskemu ministrskemu predsedniku Bulganinu med privatnim razgovorom na sinočnjem sprejemu na čast avstrijski delegaciji. Ob tej priliki je Bohlen izrazil Bulganinu obžalovanje, ker so zahodni diplomati v Moskvi ((praktično izolirani« od sovjetskih državljanov in visokih funkcionarjev. Bulganin je baje odgovoril, da bo o tem ((govoril z Molotovom«. Diplomatski opazovalci poudarjajo, da je Bohlen 7. novembra 1954 na sprejemu, ki ga je priredila sovjetska vlada diplomatskemu zboru med razgovorom z Malenkovom stavil isti predlog, da pa je kljub ugodnemu sprejemu Ma-lenkova ostalo pri strogo protokolarnih stikih med zahodnimi diplomati in sovjetskimi voditelji. trenutno ne bodo javno ob-i V Parizu je medtem franco-ravnavali. | ski ministrski predsednik Ed- Poslansha zbornica ie razpravljala o fašističnem napadu v Via delle Botteghe Oscure in o zahtevi socialista Pertinija. naj se MSI razpusti v skladu s Scelbovim zakonom Nadaljevanje «razčiščevanja» odloženo zaradi poznega Saragatovega prihoda v Rim spodnji v L0lagala j* katero še iovh^anski n°b®na stl'an- i.-s sn>, let« ,o?r amentarni 12 do: ica ^ P°slancev* to * Ck«čilo Y°Mjvah leta a 8. “u ha 9, let~ 1951 aklen^o liberillci »la Ur>ai_ha j, hastopiti na hrzanj da u fronti. > p?,„130 kbod<* Postavili žX EVI Na današnji dan je bila leta 1945 sestavljena v Cetinju prva vlada LR Crne gore mm, r - IfPlIli —— K 1 it Danes, PETEK 15. J>Priu Helena, Baswad ^ Sonce vzide ob 5.22 1*1-,. ppl 18.50. Dolžina dneva D-«- l0 52. vzide ob 1.27 in zatone, ob Jutri, SOBOTA 16. JPr" Turibij. nožitlava __ MA 1/ČKR\,IŠ\JI IZREDNI SEJI TRŽAŠKEGA ORČIHSKERA SI/ETAIPRVIpogovor delavstvaoiem/jvoi>i:i.qi)a,i\m kv Z izglasovanjem kompromisne resolucije zaključena razprava o tržaški prosti coni Poleg izglasovane sta bili predloženi še resoluciji KP in »Tržaške unijo«, ki zahtevata ustanovitev integralne proste cone, medtem ko jo večinska le priporoča, brez navedbe izraza «integralna» Na včerajšnji izredni seji tržaškega občinskega sveta se je zaključila razprava o tržaški prosti coni. Z večino glasov je bila sprejeta resolucija, ki je bila sestavljena na torkovem sestanku predstavnikov vseh skupin, zastopanih v občinskem svetu. Kljub tako važnemu vprašanju, kot je prosta cona, tudi tokrat ni prišlo do soglasne resolucije, ker so bili demokristjani proti vključitvi izraza »integralna prosta cona» in so se strinjali samo z izrazom -,«prosta cona«. Zaradi tega so svetovalci KPI in indipendentističnih skupin, ki sedaj predstavljajo »Tržaško unijo«, predložili vsak svojo resolucijo, v katerih zahtevajo ustanovitev «integralne froste cone za celotno trža-ko področje«. Resolucija, ki je dobila večino glasov se glasi: «Trfašld občinski svet ugotavljajoč tržaško gospodarsko krizo, ugotavljajoč, da morajo zasilnim ukrepom, ki jih je vlada preteklega oktobra sprejela, slediti stalni načrtni ukrepi za obnovo in napredek gospodarstva; ter ugotavljajoč, da tolmači zahteve velikega dela javnega mnenja, ki se je jasno izrazilo za u-stanovitev režima proste cone za celotno sedanjo tržaško pokrajino in upoštevajoč dejstvo, da so se tudi delavci izrazili za takšno rešitev v upanju, da se poveča zaposlitev in blagostanje, izraža željo, da komisija, ki jo je imenovala vlada za proučevanje vprašanja proste cone, naveže takoj stike z vsemi zainteresiranimi organizacijami in ustanovami za sestavo načrta, ki ga bo mogoče praktično uresničiti. Načrt pa ne sme služiti egoističnim špekulacijam posameznih skupin, ne sme ošibeti vezi Trsta z ostalo Italijo in naj upošteva izredne potrebe gospodarskih kategorij in delavskega razreda. Hkrati pa zahteva, da vlada takoj uveljavi zahtevane olajšave za tranzit ni promet in za valutna pravila v mejah svobodnega pristanišča». To resolucijo je ob začetku seje prečital župan Bartoli, nakar so predstavniki posameznih skupin podali svoje glasovalne izjave. Dr. Jože Dekleva je v tej zvezi dejal: «V svojih izvajanjih o tem vprašanju sem zastopal stališče ustanovitve integralne proste cone za celotno tržaško področje z zaščitnimi merami v prid obstoječi industrijski dejavnosti proti morebitni tuji konkurenci. Hkrati pa sem izrazil željo, da občinski svet zavzame nedvoumno stališče in izrazi s tem zahtevo skoraj celotnega prebivalstva področja. Resolucija ne odgovarja povsem mojemu mišljenju o tem vprašanju. V resolucijo je bil vključen izraz »da ne ošibi vezi Trsta z ostalo Italijo«, ki nima nič skupnega s prosto cono in z gospodarskimi vprašanji, ki so s tem povezana. Iz resolucije je bil izključen izraz »integralna«, ki daje vsebini proste cone, kot si to zamišlja tudi velika večina prebivalstva, globlji in širši pomen. S tem zavzema občinski svet o tem vprašanju indirektno stališče in se omejuje le na tolmačenje zahtev javnega mnenja, namesto da bi, kot edini izvoljeni organ mesta, izrazil svojo konkretno zahtevo. Čeprav me vsebina resolucije ne zadovoljuje, ker je to delno tudi razumljivo ker predstavlja kompromis med stališči raznih političnih skupin, zastopanih v občinskem svetu, bom glasoval za resolucijo. Hkrati pa poudarjam, da vztrajam pri mojem mišljenju, ki sem ga izrazil o tem vprašanju, ker sem mnenja, da samo takšna prosta cona, ki bo imela najbolj svoboden carinski režim, lahko doseže cilje, ki jih pričakujejo gospodarske kategorije in delavski razred.« Tudi večina ostalih svetovalcev, je poudarila nujnost rešitve sedanje nevzdržne gospodarske krize. Svetovalci KP in «Tržaške unije« so, kot smo že omenili, predložili vsak svojo resolucijo. Ti dve resoluciji, za katere je dr. Jože Dekleva tudi glasoval, sta bolj jasni in direktno zahtevata u-stanovitev integralne proste cone. In prav o izrazu »integralna« je bilo na včerajšnji seji mnogo govora. Končno je bilo razvidno, da se demo-kristjanski svetovalci nočejo proučevanje tržaške proste cone. Kljub temu pa smo mnenja, da je treba danes podpreti vsako resolucijo, ki zahteva ali pa vsaj priporoča ustanovitev proste cone, ki mora biti taksna, da bo zadovoljila potrebe propadajočega tržaškega gospodarstva in o-mogočila zaposlitev brezposelnih. Sprejem na uradu predsfavmka vlade FLRJ Številni tržaški in tuji novinarji so se včeraj udeležili sprejema na uradu predstavnika vlade FLRJ v Trstu, kjer je generalni konzul Mitja Vcšnjak predstavil vicekonzula Bojana Lubeja. Med drugimi so se sprejema udeležili i tudi šef tiskovnega urada «prenagliti» niti v tem vpra-! vladnega generalnega komisa-šanju in da se omejujejo le na I riata dr. Ridomi ter drugi priporočila rimski komisiji za | predstavniki tiska in radia. NA POBUDO SINDIKALNIH ORGANIZACIJ ENOTNA STAVKA V VSEH OBRATIH CHDA Ravnateljstvo CRDA sporočilo, da začnejo novi protidemokratični ukrepi veli ati že v ponedeljek Včeraj dopoldne je ravnateljstvo CRDA pismeno sporočilo vsem tovarniškim odborom v ladjedelnicah in Tovarni strojev, da se bodo s prihodnjim ponedeljkom zaceli izvajati naslednji ukrepi: 1. Preklic oprostitve od dela vseh članov notranjih komisij, tovarniških odborov in sindikalnih predstavništev. Zato se morajo vsi ti delavci, ki so bili doslej oproščeni dela, v ponedeljek redno predstaviti na svojih delovnih mestih. 2. Preklic oprostitve od dela komisarjev menz. 3. S 15. aprilom se morajo izprazniti vsi prostori, last CRDA, ki so bili doslej na razpolago prodajalnam v podjetju in zadrugam. 4. Izobešanje rdečih delavskih zastav se bo smatralo za samovoljen prekršek in bo zato kaznovano. Ta prepoved velja že za splovitev cisterne San Nicola, ki bo v nedeljo ob navzočnosti ministra za mornarico Tambronija. Razen tega je ravnateljstvo CRDA SKLEP ZASEDANJA RAZŠIRJENEGA KOORDINACIJSKEGA ODBORA V torek ponovna protestna zapora trgovin ter malih in srednjih obratov Objava programske resolucije. Ki obsega nujne ukrepe in ukrepe trajnega značaja za ozdravitev gospodarske krize Na včerajšnjem zasedanju razširjenega koordinacijskega odbora, ki predstavlja 13.000 malih in srednjih tržaških podjetij, je bila izglasovana resolucija, v kateri se napoveduje splošna zapora vseh trgovin, obrtniških delavnic in ostalih malih in srednjih obratov. ZAPORA BO V TOREK 19. APRILA OD 13. DO 24. URE. Resolucija poudarja, da bodo tej zapori sledile še ostrejše akcije, če zahteve kategorij oblasti ne bodo izpolnile. Na začetku 5,usedanja koordinacijskega odbora je predsednik Zigiotti prečital programsko resolucijo, v kateri je ugotovljeno izredno slabo gospodarsko stanje in so postavljene osnovne zahteve, da se to stanje ozdravi. Resolucija obsega v prvem delu one ukrepe, katere bi morali iz* vršiti takoj, drugi del pa vsebuje ukrepe trajnejšega značaja. Resolucija predvideva tako sledeče štiri ukrepe:; 1. Takojšnje olajšave davčnega pritiska in prenehanje s postopkom proti onim trgovcem, obrtnikom in malim industrijcem, kateri niso mogli plačati davkov zaradi resnega gospodarskega stanja. 2. Takojšnjo izvršitev ukre-j pov, katere je ministrski svet sprejel v korist Trsta 14. novembra 1954 in predvsem takojšnjo izvršitev javnih del. 3. Takojšnjo raztegnitev norm in specialnih ukrepov v korist zaposlitve in krepitve proizvodnje, katere so že uveljavljene na ostalih omrtvelih področjih. 4. Takojšnjo dodelitev kreditov trgovskim kategorijam in ureditev posebnega oddelka za kredit malim in srednjim podjetjem. Ukrepi, ki naj dokončno rešijo vprašanje tržaškega gospodarstva pa so sledeči: 1. Ustanovitev integralne proste cone za vse ozemlje. 2. Ustanovitev avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina s specialnim statutom in z istočasno ohranitvijo avtonomnosti Tržaškega ozemlja. 3. Vrnitev pomorskih prog tržaškemu pristanišču. Vlada naj najkasneje v treh mesecih, ne samo odloči, temveč tudi izvrši, to vrnitev. 4. Dodelitev specialnih olajšav, ki bodo omogočile znižanje pristaniških stroškov m železniških tarif, da se premaga rastoča konkurenca severnih pristanišč in Reke. 5. Spremenitev določb, po katerih so akcije ' nominalne, slično kot se je to napravilo že v sicilski pokrajini. Dokler ne bo ustanovljena prosta cona in avtonomna pokrajina naj deluje tržaški conski proračun, pri čigar sestavi naj sodeluje tržaški gospodarski posvetovalni organ. Po prečitanju te resolucije, ki je bila kot sklep o zapori, sprejeta z veliko večino glasov ( tisti, ki so glasovali proti, so zahtevali ostrejše protestne akcije), je predsednik na kratko opisal dva razgovora, katera je imel v zad- RAZPKAVA PROTI KKIŽMANČIČU IN BRAJNIKU ZARADI UMORA BONGIORINA Z razpravo o dogodku političnega značaja sodišče zopet krši člen 6 memoranduma Obtožnica ne navaja nobenega konkretnega dokaza, temveč Je sumničenja in podtikanja terorističnega značaja organizaciji, ki je imela izključno politični antifašistični značaj Sodna oblast je še enkrat zamudila ugodno priliko, da pokaže, da namerava spoštovati v Londonu podpisani sporazum in »e posebno člen po katerem ne bi smela sodno preganjati nikogar, ki je zagrešil kakršno koli dejanje iz političnih razlogov. Na zatožni klopi je namreč sedel Mario Križmančič, ki je bii skupno z odsotnim Antonom Brajnikom obtožen, da je naščuval nekega neznanca k poboju upokojenega kaplarja finančne straže Maria Bongiorna. Ze sam predstavnik tožilstva je v svojih sklepih, V katerih je zahteval, da se obtoženec izroči sodišču v nadaljnji postopek, moral priznati politično obeležje dogodka. dasiravno ni nikjer niti enega samega dokaza, ki bi potrjeval, da sta Križmančič in Brajnik na kakršen koh način sodelovala pri uboju. Toda naj bosta obtoženca kriva ali nedolžna (kar je najbolj verjetno), bi morala oblast prekiniti postopek. To morda na bi ugajalo Križmančiču, ki pričakuje oprostitev, kar bi mu v ogromni meri koristilo pri prizivu proti obsodbi zaradi očetomora. V razsodbi porotnega sodišča, ki ga je obsodilo na 16 let zapora (tri so mu na podlagi amnestije pomilostili) je namreč med drugim naveden kot eden izmed vzrokov Križmančičeve-ga umora strah, da bi oče izdal kako skrivnost v zvezi z Bongiornovo smrtjo. Ce bi se sedaj Križmančiču posrečijo dokazati svojo nedolžnost, tedaj se bo tudi zgradba obtožbe s prvega procesa precej zamajala, če že ne raz- sula. Na čem pa sloni sedanja obtožba? V svoji včerajšnji razlagi je predsednik sodišča navedel, sklepajoč seveda vedno na podlagi zahteve tožilstva za njuno obtožbo, kar 10 točk. Brez dvoma je prva točka, ki naj bi bila uvod vsega, sad Šovinističnega mišljenja nekaterih organov, ki skušajo prikazovati SIAU kot politično stranko s terorističnim programom- In ker sta Brajnik in Križmančič pripadala tej stranki, naj bi bil to glavni dckaz njune krivde? in druge točke? Za boljše razumevanje, na kakšni podlagi sloni obtožba, je najbolje, da navedemo vse; 2. Križmančič naj bi večkrat brezuspešno vabil Bon-giorna na sestanke SIAU in približno mesec dni pred njegovo smrtjo naj bi njegovi zeni povedal, da je na seznamu stavkokazov ob priliki stavke julija 1946. leta. 3. Služkinja Karmela Fur-ger. ki je delala pri Bon-giornovih, je baje morala zapustiti službo, in to zaradi groženj Križmančiča, ki naj bi ji rekel: «Berta, bolje da greš prej kakor kasneje.« 4. Neka Anna Paoli je izjavila, da jo je Brajnik nagovarjal, da bi napisala odboru SIAU pismo, v katerem naj bi obtoževala njegovo ženo. da je bila vohunka fašistov in nacistov. Na njen odklonilen odgovor naj bi ji Brajnik grozil, češ da mu bo za to plačala. Paolijeva naj bi nato iz strahu odšla v Bari. 5. Carlo Rasman je baje izvedel od nekega neznanca, da so nekateri odborniki organizacije sklenili julija 1946. leta, da bodo ubili njega, Bongiorno in nekega Lei- terja. 6. Neki Carlo Buzzai naj bi Rasmanu izpovedal, da je moral po Brajnikovem ukazu dati neznanemu morilcu prenočišče in da je ta naslednjega jutra odšel h Križmančiču na kavo. »Da bi tja prišel«, je dodal predsednik, »pa ni dokazov.« 7. Brajnik in Križmančič naj bi prišla na mesto takoj po strelih na Bongiorna, ne da bi pri tem pomagala ranjencu niti skusala dohiteti strelca. 8. Carlo Buzzai je sicer zanikal, da bi dal neznancu prenočišče po Brajnikovem ukazu. Izjavil pa je, da ga je dal iz strahu in da je neznanec odbil njegovo ponudbo po kavi, pri čemer naj bi rekel «kavo bom spil pri Mariu Crismaniju«. Buzzaieva hči je potrdila, da jo je neznanec vprašal po Brajnikovem naslovu. 9. Antonio Dose je Izjavil, da ga je zvečer po zločinu obiskal Križmančič in mu rekel: »Sedaj si ti prvi na vrsti.* 10. Gregor Kraševec naj bi prisostvoval sporu med obtožencem in njegovim očetom, kateri naj bi mu grozil z besedami: «Mario, videl boš, kaj se ti bo zgodilo.« Zgradba obtožbe je naravnost presenetljiva. Nikjer ni niti enega samega dokaza, namesto njih pa sumničenja, ki so prišla na dan z izjavami nekaterih prič, ne da bi te mogle, kljub temu da stanujejo v neposredni bližini bivšega Križmančičevega doma, kakor koli obremeniti obtožence. Dejstvo pa je, da je Kriz-mančič že od vsega začetka odločno zanikal ne le te govorice, temveč tudi obtožbo, da je poznal morilca in da mu je dal celo zajtrk. Brajnika pa niso nikoli aretirali, ker je mož zapustil dom in si poiskal delo v coni B. Zanimiva je tudi razlika med ustno razlago predsednika in pismeno razlago tožilca. Medtem ko je tožilec vsako izjavo vzel kot resnično, je predsednik med opisom dogodka stalno rabil pogojnost, zaradi česar so ga zagovorniki tudi pohvalili. Na vsak način je to še en dokaz, da sloni obtožba na slabih nogah. To nam potrjuje tudi dejstvo, da se je zasebna stranka, ki Se je prijavila po zastopniku odv. Bertonu, umaknila. Ce bi bilo količkaj upanja na zmago, bi zasebna stranka prav gotovo vztrajala dr. konca. Pa poglejmo dogodek, katerega so zopet po skoraj 10 letih potegnili iz prašnih arhivov. 1. septembra 1946. leta so padli štirje streli, ki so hudo ranili Bongiorna. Morilec je takoj stekel prek hriba znanega pod imenom »Zlata krona« in izginil. Kljub po-detkom, ki jih je policija dobila pri očividcih, ga niso mogli nikoli identificirati, čeprav je Kržmančič leta kasneje po opisu rane na zgornji ustnici mislil, kar je seveda povedal policiji, da je neki Primožič po rodu iz Črnega Kala. Toda policijska preiskava je ugotovila, da morilca ni mogoče iskati v Pri-možičevi družini. Ze kmalu po zločinu so obtožili Križmančiča, vendar ga je sodišče že v preiskovalnem delu oprostilo in akte arhiviralo s pripombo, da so zločin izvršili neznanci. Križmančiča so tudi obtožili, da je Bongiornu s silo preprečil med julijsko stavko odhod na delo. Tudi ta obtožba je padla, ker je bila sodna oblast prisiljena ponovno ga oprostiti. Omeniti moramo, da je obramba predložila seznam devetih prič, kar je sodišče sprejelo skupno z zahtevo po odložitvi razprave, da bi tako dali možnost odv. Prestiju, ki je šele predvčerajšnjim prevzel obrambo Brajnika, da prouči akte. Razprava, med katero bodo zaslišali nad 40 prič in ki bo trajala približno 10 dni, se bo nadaljevala v ponedeljek ob 9.30. Preds. Rossi. tož. De Franco, zapisn. Tessier, obramba odv. Annoscia in Caravelli za Križmančiča in Presti za Brajnika. njem času z generalnim vladnim komisarjem. Prvi razgovor je bil dan pred odhodom Palamare skupno s predstavniki štirih vladnih strank v Rim in je izzvenel zelo optimistično. Drugi razgovor, kjer so bili prisotni tudi predstavniki vseh kategorij zastopanih v koordinacijskem odboru, pa je jasno pokazal, da se je Palamara vrnil iz Rima s praznimi rokami in da je bil ves prejšnji optimizem v resnici le obljuba, katere vladni komisar ne more izpolniti. Podpredsednik združenja malih trgovcev Bonivento pa je opozoril, da so šli zastopat v Rim interese malih trgovcev in ostalih malih podjetij vedno isti zastopniki štirih strank, ki so do sedaj pokazale le malo volje za reševanje perečih gospodarskih vprašanj in da je nujno treba priti do ostrih protestnih akcij. Neki industrijec iz Nabrežine je ostro obsodil vladajoči birokratski režim in navedel tipičen primer industrijca, ki je najprej plačal globo, ker ni razobesil neke table, kasneje pa ponovno globo, ker jo je razobesil brez dovoljenja. Mnogo je bilo govora o sodelovanju delavcev tako pri protestni zapori, ki bo v torek, kot tudi pri vseh ostalih protestnih akcijah, katere napoveduje koordinacijski odbor. Predsednik je objasnil, da je koordinacijski odbor že stopil v stik s predstavniki sindikalnih organizacij in da so ti predstavniki obljubili polno podporo. Stavka poldržavnih nameščencev Koordinacijski odbor sindikatov poldržavnih uslužbencev. uslužbencev zdravstvenih ustanov ter združenj zdravnikov je napovedal splošno stavko v vsej Italiji, ki bo trajala tri dni, in sicer 19., 20. in 21. aprila. S stavko bodo poldržavni uslužbenci protestirali, ker jim še ni*o priznali poviškov, ki so jih svoj čas priznali državnim nameščencem Minister za pošte v Trstu V nedeljo bo prišel v Trst minister rimske vlade za pošte Cassianl. Prisostvoval bo otvo- ze v poštnem poslopju na Trgu Vittorio Veneto. kaznovalo tiste delavce, ki so predvčerajšnjim popoldne zapustili delo v nekaterih delavnicah ladjedelnice Sv. Marka v protest proti ukrepom, ki omejujejo sindikalne svoboščine in ki so delavce tudi'gmotno prizadeli. Sporočilo ravnateljstva CRDA tovarniškim odborom in kaznovanje delavcev, ki so predvčerajšnjim zapustili delo, je še bolj vznemirilo in ogorčilo delavce. Zaradi tega sta se takoj, to je ob 11. uri dopoldne sestala izvršna odbora sindikata kovinarjev Delavske zveze in sindikata kovinarjev Delavske zbornice. Oba odbora sta po izčrpni proučitvi položaja, ki je nastal z zadnjimi ukrepi v ladjedelnicah in Tovarni strojev, ki pomenijo še večjo zaostritev spora, sklenila, da je treba takoj stopiti v akcijo bodisi v obrambo kaznovanih delavcev bodisi v obrambo delavcev CRDA, hudo prizadetih v svojih pravicah, za katere so se morali toliko let boriti. Spričo tega sta oba sindikata sklenila takojšnjo napoved stavke vseh delavcev CRDA od včeraj od 12.30 do 6. ure danes zjutraj. Stavka je imela popoln uspeh ob stoodstotni udeležbi ladjedelnicah Sv. Marka in Sv. Roka, delavnici mostov in žerjavov ter v Tovarni strojev. Pri tem je treba poudariti razveseljivo dejstvo, da sta se oba sindikata kovinarjev sporazumela, da je treba nastopiti takoj in z največjo odločnostjo v obrambo nedotakljivih delavskih pravic. Gre torej za složen nastop iznad vseh strankarskih in sindikalnih razlik, ki dokazuje, da hoče vse delavstvo enotno nastopiti proti ofenzivi delodajalcev. Medtem pa ni dobila Delavska zbornica še nobenega odgovora na svojo zahtevo, naj urad za delo skliče predstavnike podjetja in delavcev, kar b' dovedlo k pogajanjem. Vse kaže, da ravnateljstvo CRDA takih pogajanj sploh ne mara. zaradi česar se bo pač spor še bolj zaostril. Delavce je še posebno ogorčilo kaznovanje delavcev, ki so predvčerajšnjim zapustili delo, ker je to kuznovanje v nasprotju z določbami delovne pogodbe. Delavcem. ki še niso bili nikoli kaznovani, so namreč dali ukor, tiste delavce, ki so že nekoč dobili ukor, so kaznovali pa z enodnevno suspenzijo. Snoči sta se ponovno sestala izvršna odbora kovinarskih sindikatov Delavske zbornice ter razpravljala o nadaljnjih ukrepih. Za sedaj pa bodo počakali. kakšna bo reakcija ravnateljstva CRDA na včerajšnjo stavko. Enake ukrene je izdalo ravnateljstvo CRDA tudi v ladjedelnicah v Tržiču. močno udaril po glavi in ramenih in’ se ranil po ličnici Po prihodu v bolnišnico, kamor so ga pripeljali z rešilnim avtom, so ga pridržali na opazovalnem oddelku, kjer menijo, da bo okreval že v 6 ali 8 dneh. Konqres Delavske zbornice V. soboto se prične kongres Delavske zbornice,, ki bo trajal do ponedeljka. Kongresa se bosta udeležila kot gosta tudi poslanec Giulio Fastore, generalni tajnik CISL, in tajnik UIL Amedeo Sommovigo. Istega dne se prične tudi II. nacionalni kongres Italijanskega sindikata poštnih uslužbencev, ki bo trajal štiri dni in ki se ga bo udeležil tudi minister za pošto in telekomunikacije Cassiani. ZUPET PRIMER MLADINSKE KRIMINALNOSTI 16-Ietni mladenič vlomil v stanovanje svojega prijatelja Mladi tatič je vdrl v staaovanie z ukradenim ključem, nato pa odnesel vse, kar mu je prišlo pod roko Kaj je z obnovo hlevov na podeželju? Čeprav je poteklo že deset let_ od konca vojne, številnim našim kmetovalcem še ni bila popravljena škoda, ki so jo utrpeli zaradi vojnih dogodkov. V najbolj prizadetih vaseh so sicer za silo obnovili in zgradili nove hiše, niso se pa še lotili obnavljanja porušenih hlevov, ki so kmetovalcu prav tako potrebni kot stanovanjska hiša, če ne še bolj. Ravno temu je v veliki meri pripisati, da se stanje naše živinoreje slabša, saj morajo kmetje držati živino v zasilnih in nčNrimernih hlevih, ki je zato mnogo bolj podvržena boleznim itd. Čeprav je vsakomur razum-ljivo; da je s tem našemu kmečkemu gospodarstvu prizadejana velikanska škoda, ne kažejo oblasti zato nobenega potrebnega zanimanja, kar je razvidno tudi iz minimalnih postavk za kmetijstvo v področnem proračunu. Glede hlevov so sicer lani menda odobrili neko vsoto, toda koristi od tega ni bilo nobene. Kam je šel ta denar? Prizadeti kmetovalci še do sedaj niso mogli ugotoviti, kdo je za to odgovoren. H komur kolj se obrnejo, povsod si umivajo roke. Toda stvari Ra njopejp takp. paprej. 2ivi-ritvi ”nove *dvprane "ža raestne | noreia je najpomembnejša ve-in medmestne telefonske zve-H? na*°Sa kt»eckega gospodarstva m kmetovalcem je treba zagotoviti vsaj najnujnejše pogoje, dA bodo lahko gojili živino, ki je v pretežni večini vir dohodkov. Protestna stavka uslužbencev RK Predvčerajšnjim je ravnateljstvo Rdečega križa kazensko suspendiralo člana sindikalnega odbora osebja RK Pozzija in Del Preteja, ker sta se zavzela za nekega uslužbenca. Predstavnika uslužbencev sta zahtevala od nekega zdravnika naj pojasni, zakaj je kaznoval nekega šoferja, pri čemer naj bi bilo prišlo do prerekanja in ostrih besed. Ravnateljstvo ju je nato suspendiralo, kar je povzročilo hudo vznemirjenje med vsem osebjem. Zato je poseglo vmes tajništvo Delavske zbornice in dva njena zastopnika Pin-guentini in Pisa sta šla k ravnatelju CRI odvetniku Pue-cherju in ga pozvala, naj prekliče ukrep. Njuno posredovanje pa ni imelo uspeha. Zato so se včeraj uslužbenci Rdečega križa sestali na skupščini na sedežu Delavske zbornice in razpravljali o nastalem sporu. Predvsem so u-gotovili, da sta bila člana sindikalnega odbora kaznovana, ne da bi ju prej sploh zaslišali, kar je proti vsem sindikalnim predpisom. Vsi so odločno izjavljali, da ne bodo več dopuščali takega ravnanja. V ta namen so sklenili, da bodo v znak protesta jutri od 8. do 11. ure stavkali in se nato zopet sestali ter, če bo-treba, napovedali še daljšo stavko. CJH G ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V soboto 16. t. m. ob 20.30 v dvorani Prosvetnega doma na OPČINAH komedija Jan de Hartoga «Sopotnika» V nedeljo 17. t. m. ob 16. uri in ob 20.30 v AVDITORIJU v TRSTU «LADJATEI\IACIIY» Igra v treh dejanjih Spisal: CHARLES VIL-DRAC Prevedel: MILAN SKRBINŠEK Režiser: NADA GABRI-JELČIČEVA Scenograf: JOŽE CESAR V ponedeljek 18. t. m. ob 20.30 v AVDITORIJU v TRSTU « Zadnjič v mestu Komedija v petih dejanjih (dvanajstih slikah) Spisal: WILLIAM SHAKESPEARE Prevedel: OTON ŽU- PANČIČ Režiser in scenograf: ing. arh. VIKTOR MOLKA k. g. Asistent režije: SOCA HAFNER Kostumi : ALENKA BARTL-SERSA k. g. Prodaja vstopnic v Ul. Roma 15-11, tel. 31119: danes in jutri od 11. do 13. in od 17. do 19. ure. V nedeljo od 11. do 13. in od 14. do 20.30. V ponedeljek od 11. do 13. in od 17. do 20.30. ( GLEDALIŠČA ) VERDI Petek: ob 21, url Thierry Maulnier «Nočna hiša« predvaja skupina Ricci _ Magni. Sobota: ob 21. uri Luigi Pi-randetlo «6 eseb išče avtorja«. Slavnostni večer na čast Ricciju. Zaključeno razdeljevanje drv po znižanih cenah Občina sporoča, da je z današnjim dnem zaključeno razdeljevanje drv po znižanih cenah za brezposelne in upokojence INPS pri občinskih prodajalnah. PROSVETNO DRUŠTVO V KRIŽU vabi svoje članstvo danes 15. t. m. ob 20.30 v društvene prostore na predavanje o vprašanju MEMORANDUMA Govoril bo dr. Ferluga V nedeljo 17. aprila 1955 ob 10.30 dopoldne bo nastopil v Ul. Mon-tecchi 6-IV LUTKOVNI ODEH Na sporedu je , PAVLIHA S SVOJO VESELO DRUŠČINO Vabljeni vsi mladi in , odrasli prijatelji, da se ob novem sporedu prisrčno nasmejejo in zabavajo. Medtem ko je bil 49-letni Giuseppe Monaco v Milanu kjer je nameraval preživeti praznike, mu je njegova svakinja, ki stanuje v isti stavbi kot on na Istrski cesti št. 139, sporočila po telefonu, da so neznani zlikovci v njegovi odsotnosti vdrli v stanovanje, od koder so odnesli, kar je bilo vrednega. Monaco je takoj prekinil počitnice in »e pripeljal v Trst, kjer je ugotovil, da so mu tatovi ukradli poleg radijskega sprejemnika «Telefunken» tudi zapestno uro, moško obleko in dežni plašč, dalje sinov «montgomery» in hranilno knjižico, iz kuhinje pa še ubito kokoš. Policija, ki je bila obveščena o tatvini, je tasoj uvedla preiskavo in sum je padel, na prijatelja njegovega sina, ki je pogosto zahajal k njim v stanovanje. Agenti so mladeniča, ki so ga identificirali za 16-letnega Giovannija S„ aretirali in mladi izprijenec je tatvino tudi priznal. Mladenič je povedal nato, da je vdrl v stanovanje s pomočjo ključa, ki ga je ukradel med odsotnostjo Mo-nacove žene in da je vse skril, ne da bi za to vedeli njegovi starši, ki so sicer revni a pošteni, v svojo spalnico. Mladega S. so prijavili sodišču za mladoletnike, Nezgode na delu Medtem ko je bil 24-letni Pietro Biagiani z Vrdele št. 1762 namenjen na delo v Tržaški arzenal, je nerodno padel z dveh metrov visokega zida, pri čemer si je zlomil stegnenico leve noge. zaradi česar so ga morali z rešilnim avtom odpeljati v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v 60 ali 80 dneh sprejeli na ortopedskem oddelku. Med delom pri gradbenem podjetju D'Angelo je 26-letni Dragan Davino od Sv. Andreja nerodno padel in se je zaradi poškodb takoj nato zatekel v bolnišnico. Zdravniki so mu samo izprali rano na glavi in ga nato odslovili s prognozo okrevanja v 6 ali najkasneje v 8 dneh pod pogojem seveda, da ne nastopijo komplikacije. Prav tako se je ponesrečil med delom tudi 29-letni Bruno Predan iz Ul. Corjti, ki je zaposlen pri INAPLI s sedežem na Jeričljevem trgu. Mladenič, ki je delal pri gradnji neke stavbe v Ulici Rossetti, je nerodno padel po stopnicah, pri čemer se je Ljudska prosveta PD »Ivan Cankar« obvešča Slane in prijatelje društva, da je vsak dan od 17. do 22. ure v društvenih prostorih na razpolago namizni tenis, šah m dama. Vabljeni vsi, ki se želijo zdravo in prijetno zabavati. Prosvetno društvo v Barkov-l.lah naproša vse pevce, da se z gotovostjo udeleže danes pevske vaje. ker bo zbor nastopil pri Sv. Ani in v radiu Trst postaja A. Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo danes 15 t. m. ob 18. uri na sedežu v Ul. Homa 15-11. Razna obvestita GLASBENA MATICA Obveščamo vse interesente, da smo pričeli s poukom solo-pelja. Kdor želi obiskovat: ta tečaj, naj se zglasi v pisarni Glasbene Matice v Ul. R. Manna 29, telefon 29779. Ker bomo poučevali tudi ob nedeljah dopoldne, je tečaj primeren zlasti za tisi e, ki ne bi med tednom utegnili prihajati. Poučuje priznan solo-pevski strokovnjak. Ravnateljstvo Društvo slovenskih srednješolcev vabi na plesno čajanko, ki bo v nedeljo 17. t. m. s pričetkom ob 17 .uri v Ul. R. Mat,na 29. Igra jazz orkester. Od ucerai do danes ROJSTVA, SMHTl IN POHOKE Dne 14. aprila t. 1. se je v Trstu rodilo B otrok, umrlo je 10 oseb, porok pa je bilo 5. POROČILI SO SE: industrijski izvedenec Giorglo Lulgi Lam-poni m pletilj« Vilma Uiudicat-ti, livar Bruno Zanardo In gospodinja Antonia Ondina Miloš, kurjač Bruno Soiat In gospodinja Terera Visirrtin, električar Mario Zgauc in gospodinja Ne-rina Bastiani, uradnik Gino Va-rin in baristka Lidia del Fave-ro. UMRLI SO: 6 mesecev star Paolo Campana, 83-letna Ebsa-betta Prike vd. Derosa, 50-letna Margherha Pibrovc vd. Scheid-ler, 63-ietna Rosa Papagni vd. Pieziosa, 54-1 etni Sirio Pozzetti, 51-letili Pietro Mullomi, 52-letna Maria Milello por. Ro, 74-lztna Maria Zanetti vd. Czalaun, 60-letni Giuseppe RebuUa, 78-iet-na Angelica Rlgutti vd, Castro. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 16.6, naj. nlžja 8.5, ob 17. uri 16 2. zračni tlak 1011, stanoviten, veter 11 km na uro vzhodnik, vlaga 42 cdst. nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 11.2 SL GLEDALIŠČE V KRIŽU V soboto 16. t. m. ob 20.30 VEČER NARODNIH PESMI IN PLESOV Nastopajo folklorna skupina in dramski odsek (z igro »Dva gluhca in analfabet«) z Brega ter pevski zbor iz Doline. Spored pevskega zbora: I. del: 1. A. Foerster: Planinska, 2. K. Boštjančič: Moja dekle, 3. V. Vodopivec: Na poljani, 4. D. Jenko: Tiha luna, 5. Z. Prelovec: Oj Doberdob. II. del: 6. A. Ned-ved: Ljubezen in po- mlad, 7, B. Ipavec: Domovini, 8. F. Venturini: Vasovalec, 9. J. Aljaš: Na dan, 10. I. Zajec: V boj. Viale. 16.00: ((Neustrašni R. Taylor. ,v#» Vittorio Veneto. 15.3 sem te ubijati«. B. Mladini izpol l6 let P Azzmro. 16.00: ((Latinski Be!vedere.rU16no0:' »Zensko nenje«, B. itanwyck. ^ Marconi. 15.00: «Upor H. Bcgart. Massimo. 16.00: strelica«, C. H Novo Cine. 16.00: R. Montalban. i Odeon 16.00 »Sto serenw Fiore. Radio. 16.00: Douglas. Secolo. 16.30: Grant. Veraezia. 15.30: sOkrva'’^' strelica«. C. r.vn rim. 16 00: dOdis«*' «Notorius»» l «Meč ca«. R. Todd. Skedenj. 18.00: ((Močnei* ” vraštva«, E. Flynn. , Kino na 6pčinab. 18.®*’. človeka v džungli«. mueller, B. Waterfial4 (■EKX20* PETEK 15. aprih1^ TBST POSTAJ* * ,j. 11.30 Lahki orkestri: d« trinki iz tehnike; 12-‘v, n( 1!' kogar nekaj; 13.00 Glas ^jpi-ljah; 14.00 Poje E.. Tč0ior('>' kopi; 14.15 Kulturni ,,0 plet 14.25 Ameriški ritimii * 'v; K®?’ na glasba: 18.00 ®azi‘ ti: 0' cert v a-malu; 18.20,t 1.30 Z začarane Pijani ana hudobija; 184° L vtP;' cert za klavir in ork' 18. varva huuvuiji>, . y»-; i revij; 19.00 Soi* jevania J* Vzgojni pomen occn g«,. Jftj* mov; 19.15 Pestra S', ork«5'' Šport; 20.05 Zabavi«. aZgl*d' 20.30 Tržaški kulturm: . }.# 20.45 Poje moški kvint jj Dukas: Vajenec čaro g,|v. Predavanje: Ob nl KL d'Amica; 21.30 SponU" mana in W aldtiiff Jiavrrt Gershvvin: Koncert ». jgnioSP;' orkester: 22.36 Wolf^:verti'*^i vi: 22.47 Mozart: D'v. yjlP' v D-duru; 23.00 Tangi T K S 1 ** , iJji 11.45 Komorna Vam posvečeno: 1 ; n5ke 7. glasba; 18.30 NapobD' smi; 19.00 Koncert ten »o« Carlina: 21.05 Siim^Tga#. cert pod vodstvom ' • K O F L B Slovenska poročila: . j0 ’ - ! on , a j n lom 1(1 ZV. .^fl c. J. JU, 1S.JU, IK.JV ... - u I Hrvaška poročila: vsa« 20.00. a: 6.15. [2,3«' italijanska poročila: 10»; ' dan (razen nedelje in 17.00, 19.00 in 23.00. , Iz naših listov; v.«p0Be4i'r ka) ob 14.36 „ »ji.! U- Iz naših listov v pone^ i n t mon npfipl iC * Vi?:' dan (razen nedelje ka) ob 17.06. ,, ----- ... 7.00 K 6.40 Jutranja S1 a ^Aoved:. A ledar - vremenska haPLj^ti Jutranja glasba; 7-30rjopoHK gospodinje; 11.0° L 30 orkestralni koncert, «2.00 "j* larni operetni motivi, ,a po,, mo za vas; 13.45 Gia- jp«") ljah; 14.40 Narodne l3oo n a rodnih a nsamblov, stien°- v. turno Pismo; 15 15 ■G$aj lama oddaja: 16.w' ,r i*^ ščine; 16.15 Za vsaKOS^ jj» 17.45 Lahka giasMj »“• 0rt® lavskega sveta: 181i Him; 1 Simfonija št. 3 v J1; jceriLr Šport; 19.15 jerome.’ jji i, predstavi s svojim ■ j0 in| berta«; 20.30 S pe^.^l.«5' som po naši domovtn - ^ ni koncert operne g ^ HS.OV *» ‘ ,,4 d, 327,1 m, 202.1 ”o0 7,00. Poročila ob 5.00. 6.0 • j) 15.00. 17.00 in 22.00.1,1; V 11.00 Radijski kol«' p* Glasbena medigra. '0v: ji skladbe velikih mJ.Ljil», Priredbe Franceta M?;-. Želeli ste -Križem skozi °PeIm f glasbene revije; *4AvS)clB W. red slovenskih zboro 0 rji lističnih skladb; ‘f5nii: jk čLuiri". pr spored domačih Poje ........ Ljubljanski V •> psihi,inc.iiia m ‘ pr“Li+ DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV vabi «a PREDAVANJE, ki bo v soboto 16. t. m. ob 20.30 v Ul. Roma 13-11. Tema: Naše narodne noše in plesi (s spremljava glasbe, filmov in slik). Predava Peter Sancin. Excelslor. 16.00: ((Neznan ljubimec«, Van Heflin, G. Rogers. Mladoletnim prepovedano. Femce. 16.30: ((Razbojnikova ljubimka«, V Monroe, E. Raines. Nazlonaie. 16.00: «Rop stoletja«, T Curtis, J. Adams, Filbdrammatico. 16.00 ((Bobnenje bobnov«, A. Ladd. Supercinema. 16.00: »Čudovite dogodivščine Plula. Pippa in Paperina«, VValt Disneyev film. Arcobaleiio, 15.00 »Deslree«, M. Sinmions, M Oberon. Astra Rojan. i6.00: «Saaskatsche-vvanski rdeči jopiči«, A. Ladd, S. W imters. Capitol. 15.00: «Jetniki neba«. J. Wayne, C. Trevor. Cristailo. 15.30’ ((Vitezi okrogle rnize«. R. Taylor A Gardner. Grattacielo. 15.00: »Dčsiree«, M. Oberon, J Simmons. Alabarda. 15.30: »Sabrina«, A. Hepburn Ariston. 1600: »Usmiljennje za tistega, ki pade«, A Luaidi. Armunia. 15.00: »Rdeč meteo- rit«, T Curtis. Aurora, 16.00: ((Sulica, ki ubije«, S Tracv. Garibaldi. 13 Bergman. Ideale. 16.00: «Dnevt ljubezni«, M. Mastrolani. Mladoletnim prepovedano. Impero. )6.00: «Gorje premagancem«, A. M. Ferrero. Mladoletnim prepovedano. Italla. 15.30: «Satorina», H. Bo-gart, A. Hepburn. S. Marco. 16.00: «Nori pevec«, D. Martin. Kino ob morju. 16.00: »Francoska Unija«, J Russell. Mladoletnim prepovedano. Moderno. 16.00: «Montecristovo maščevanje«, Savona. 15.30: »Moganibo«, A. Gardper, 18.30 Psihologija >» T Vedre melodije: “°;rodiii je v slovenski n,ll4 1100 Film «Kakjg.OO y^' »Spored za otroke. ^ u« »Gosppdičnice«: . . »D* 20.50 Agata Chriestie^edU«- bogih zamorčkov«. ^ TRS« Ul. sv Frančiška 20/lU. tel. 37-338 sprejema in- f ,0 serate. male in flr ■„ oglase, osmrtnice j5-od 8. do 12.30 m J8. ure. ^ --------------71 PRI MOTO OVZZl 2j0, C. IZROČITVE! Airtkjuino ‘o Zigol.i .?8’,, °?$inJ3>i J> torni tricikel j. Mondial bati. « frf, ii‘ si. Avtomoto za popravila. CRE •ptsl-Fabio Severo 1“ pJP' ADRIA EXI 1.30: «Strah», I. T B S T ^ pp!l Ul. Clcerone^- Adria Ekpr^s j,o znanje spored njih izletov vj955 r SSSSKH Vpisovanjeo__ 195* 17. - 22.5.1955 DUNAJ . ,0 30-4, vpisovanje________ jj) ~iTžs'' 18. - MUENCH^’ Ji CARUO .'s. ‘5- odhodi 1'L m 29. n'*3* PARIZ Tf* odh oH dnevni na iti j 0 SICILIJO pop0* 8nJ (specialni n8jih skupine P° oseb) - p»v .ajo.-hSS' Si trgovske. trapn stične >n (J zume. _—-n‘ dopisnik nekega ; dnevnika je 12. t. m. Posl o 1 . svojemu uredništvu iz Jjtorna dopis, v katerem po-Joc“' da je tamkajšnji sodnik ooibardi pred dnevi izdal °g so takojšnjo izpustitev .,.s"ob°do štirih oseb, ki so, ii e Premišljenega umo-^ T0Pcrskim nagibom, moli! Prcsedeti v zaporu celih mesecev. Peti obto-'!c Pn je lansko leto v za-umrl. OB AVSlRUSKO-SOmiSKlH POGAJANJIH V MOSKVI AVSTRIJA OD 1918 DO 1955 pravi dopisnik, za res- Gre, škandalozen primer, treSO je razvidno na kak-,n. "“čin je bivši livornski it I'r!edanj‘ tržaški kvestor arr,lelo Marzano vodil lili ’ °d vladnega časopisja tjje° °Pevane »sijajne opera- ^ čem je bistuo omenjcne-|tr.tPr‘niera’ Našteli bomo v jih 1 "efcoj dejstev, kakor tnnik nauedel omenjeni do- #ifLm?rca. ly46 je bil P Cam-»tetr marittima, nekaj kilo-55.1 °d Livorna, umorjen »ed "* *asln‘k tobakarne Bela Ctto Angiolini. Zločinci so e p,.. no^c>u dvakrat zabodli bo , mu vzeli usnjeno tor-sa(.mn“d pol milijona lir in vrez sledu izginili. *ovrelS-kava pristojnih orga-Poziti!! PT,vedla do nobenega česor rezultata, zaradi le namestnik republ i- 'nega e 1 LicnZ državnega tožilca nu dr. Petrillo po ... nesecih zadevo arhiviral. i^ega dT' Petrillo po ne- Va‘ttQa ^^0 pa se je preiska-^oiil -tem -IPČiPn obnovila. Ba poveljnik »leteče- Halv , " u Livornu dr. kveslore Cardilc, po nalogu tločivfJa Tarzana. Kmalu so Peli a osu,n‘H družino Raja-der ’■ sta,‘ujočo u ulici, ko-uodjj um°rjeni Angiolini po *o (.:,*• kodil. Na osnovi tega hnelu aret‘rani Marino Ra-*e»a ' 5^°r *et’ nic9ova du0., ~rm\uia Vi gnali, njun Itn i„ tn\ s'n Pietro, snaha iz AucoRranzino Cesarini kt, °ones’, nudaljuje dopisnik, kljo(-. rSO e oblasti zadevo zasenčen 2 Opustitvijo osum-ž(,P'Sniki,‘a. .suol)°do, vzbujaji r°čila j * 5 Je Polletja ‘z~ Zelo S0 n’ni oblastem, vrsto Ppr^nih dvomov in mučnih bi *Priznanja«, ki nuj >niku P° Policijskem zapi-prti j dali po nedolžnem za-kotiai Ju“je policijskim preis-ko organom, se zde ta■ ““robna tako dobro šele .jA10’ tako »verjetna(t, da 0 °t> sebi jlostuvlja >jri®'Inje. kako so bile ta Si, ‘ an)a« dosežena? Ali ne lili "l.orda *a zaPisnike, ki so *«mo V1laprej pripravljeni podpis obtožencem? Sed, . zOradba sramotne ,„j.s a 'U to zaradi stro- Ptir.„ai, .se je vsa ta skrbno sodne tro ?et'd zapora so Pie- preiskave. Pniletih zapora Viunn, It- Erminia in Lea Po 1 R Po 'razpadu stare avstioogr-ske monarhije leta 1918 so se nemške alpske dežele razen Južne Tirolske, ki je bila prepuščena Italiji, konstituirale kot »Nemška Avstiija«, ki naj bi bila sestavni dei Nemčije. Združitev z Nemčijo pa je bila z mirovnimi pogodbami prepovedana in r.cva država je morala prevzeti obveznost, da se bo imenovala Avstrija kot naslednica deia nekdanje mornarhije. Ta odločitev mirovnih pogodb je povzročila ustanovitev zvezne avstrijske republike, ki ima 8 dežel. Nova država je dobila posojilo od takratne Lige narodov, gibanje za njeno združitev z Nem. čijo pa se je nadaljevalo ter je imelo največ pristašev v naprednih krogih, dokler se m v sosednji Nemčiji začei uveljavljati nacizem. L. 1931 je prišlo tudi do podpisa nem. ško-avstrijske carinske unije, l-rcti kateri pa so se zavezniki pritožili pred mednarodnim sodiščem, ki je pritožbi ugodilo. Del konservativnih in katoliških krogov pa je že od vsega začetka želel obnovo avstrijske monarhije in proti takemu prizadevanju so se odločno uprli socialisti, proti katerim je kancler Dol-ifuss brutalno nastopil ter dal svojemu režimu fašistične oblike. Ko je bil s< cialistični »Schutzbund« razbit, so pa nacisti organizirali vstajo proti Dollfussovemu ležirr.u. Dcllfuss je bil 15. julija 1934 ubit. nacistična vstaja je bila sicer zadušena, a nacisti so vendar pod režimom kanclerja Schuschnigga še nadalje razvijali močno agitacijo za združitev Avstrije z Nemčijo. Hitler se je že od marca 1938 vmešaval v avstrijske notranje zadeve in ko je bilo očitno, da bo kmalu prišlo do vdora vojske nacistične Nemčije v Avstrijo, je kancler Schuschnigg razpisal plebiscit, ki naj bi odločil o prihodnosti Avstrije. Nacistična Nemčija pa je prav zaradi napovedanega plebiscita pospešila svoje imperialistične načrte in že 12. marca 1933 je vojska Hitlerjevega tretjega Reicha brez upora zasedla Avstrijo. Zahodne sile ki so Avstriji obljubile neodvisnost, so po medlem protestu privolile na združitev Avstrije z Nemčijo, Avstrija je tako postala dežela, nacistične Nemčije in se je kot taka udeležila druge svetovne vojne. Zavezniki v boju proti nacizmu so oktobra 1943 z moskovsko deklaracijo zatrdili da je tudi obnova avstrijske neodvisnosti njihov cilj in namen. Takoj po končani drugi svetovni vojni pa se je bili ~er Franzino Cesari->*> odo ‘ Ponovno izpuščeni na kajti sodne oblasti Uontn, ,altl sodne ob ‘tleli niu,’ do ti ljudje tjorii tkalce zveze z zloči-mou orino Rafanelli pa se 11 Vrnil,- sredi lanske- 40: ta leta ‘°lii|‘“,,Je umrl. In tako je 'ejinj uttl’ Pn čeprav s pre-tdti ' Zamudo, uspelo popra- /.®Ba "najlepših podvi-arz aua 0rj“ u'- Curmela .Ka(c„ ',P‘še ,i. so Policijske oblasti, (loj. Insnik ■•znani ”t prišle do teh tlJ vnr •?* nedolžnih ljudi? Na S0l'°i'a.1 r ,l2e zueu)crat ni od-j,' a pri tem se vzbu-Unu / .tn*. Ha proces proti nekaj “‘■‘lu, ki je bil pred na r„. Ile«eci v Livornu in so vsi obtoženci so podpisali z a- Ph^dterem Pis fBli, d, 41 >ind - Ua s. V ie bil *J0*'c*jski preiskavi duZl0V:Wr°LpripTa* s Uje ?’*kih sara d so biti ^ temu prir i mučenj po poli- \{uie s^hih. Nadalje se vsi ra"'gllo i." n“ Proces Landi-razpr„, ‘n n rauc a mnoge druge **»ci "t1 katerih so obto- ‘aradi teon*’ ?tt s0 priznavali PTe'skavi°a: ,ktr “o jih pri policisti pretepali. hb O "leri 'ua Jeni. ^odij ai,i‘ k deik Goi a«. časopis nato za-Petentne obla-vo o vseh jih 'destor v Livornu P°n*ocjo »leteče začela okupacija Avstrije od štirih velikih sil. Avstrijo so 4. julija 1945 razdelili na štiri zasedbene cone. Sovjetska cona je obsegala Nižjo Avstrijo brez Dunaja, Gradiščansko in del Zgornje Avstrije na levi strani Donave; pod a-meriško cono sta prišli Salzburška in del Zgornje Avstrije na desni strani Donave; pod francosko Tirolska in Predarlska; pod britansko pa Koroška, vzhodna Tirolska in Štajerska. Na štiri zasedbene cone je bil razdeljen tudi Dunaj ter je postal sedež zavezniškega kontrolnega sveta, ki je vrhovna avtoriteta v vseh avstrijskih zadevah. Dne 27. aprila 1945 je bila na Dunaju vzpostavljena začasna vlada, ki je obnovila republiko Avstrijo in katero je priznal tudi zavezniški kontrolni svet. Kot prvi so vlado druge avstrijske republike priznali Rusi, pozneje, 21. oktobra 1945 pa so jo priznale tudi zahodne sile. Prve volitve v drugi avstrijski republiki so pile že 25. novembra 1945. Zavezniški kontrolni svet je potrdil tudi avstrijsko republikansko ustavo, ki jo je bil kancler Doilfuss leta 1934 razveljavil. Ta ustava je pravzaprav ustava prve avstrijske republike, črtan je bil le tisti člen, ki je govoril o avstri.i-sko-nemški združitvi, Ze pred prvimi volitvsmi so vse zasedbene sile obljubile tkzv. državno pogodbo z Avstrijo, do katere pa še do danes ni prišlo, čeprav so se predstavniki vseh štirih sil junija 1949 na konferenci v Parizu v glavnem sporazumeli. Do avstrijske državne pogodbe še ni prišlo zaradi tega. ker so predstavniki ZSSR na 260 konferencah zatrjevali, da je avstrijsko vprašanje tesno združeno z nemškim vprašanjem. Predstavniki ZSSK so vsa leta tudi trdili, da ni nobenega jamstva za avstrijsko državno neod visnost ter da se lahko av strijska združitev z Nemčijo obnovi v takšni cbliki kot marca 1938 ali pa drugače. Sovjetski predstavniki so o-pozarjali tudi, da Zahodna Nemčija še ni priznala niti meja druge avstrijske republike, da še ni rešeno vprašanje nemškega premoženja v Avstriji ter da imajo mnogi Avstrijci nemško držav ljanstvo. Zahodnonemška , vlada je mnogokrat poudarila, da že ves čas svojega obstoja obsoja nekdanjo nacistično združitev Avstrije z Nemčijo ter da spoštuje neodvisnost in samostojnost Avstrije v vsa-.kem pogledu. Se lani je na berlinski konferenci sovjetski zunanji mi- nister zavrnil sklenitev avstrijske državne pogodbe, čeprav so bili predstavniki zahodnih sil pripravljeni sprejeti to pogodbo tudi v sovjetski stilizaciji, ki se jim prej ni zdela sprejemljiva. Lani 18. novembra so predstavniki ZDA, Velike Britanije in Francije izročili generalnemu sekretarju OZN poročilo o svojem prizadevanju za uveljavljanje’ državne pogodbe z Avstrijo. Nekaj dni pozneje je bil avstrijski kancler ing. Raab na obisku v VVashingtonu, kjer je imel razgovore s predsednikom ZDA Eisenhowerjem, z zunanjim ministrom Dullesom in drugimi člani ameriške vlacie. Zaradi avstrijskega vprašanja je bilo med sovjetsko vlado in vladami zahodnih sil izmenjanih več not. ki pa niso mogle premostiti velikega prepada med naziranjem zahodnih sil, da je treba avstrijsko vprašanje obravnavati kot poseben problem, ter sovjetskim stališčem, da je avstrijski problem združen z nemškim problemom. Zdaj pa je prišlo do pre-sentljive spremembe ruskega stališča. Sovjetska nota Avstriji, ki je povod obiska avstrijskih državnikov v Moskvi, ne preklicuje .in tudi ne omenja sovjetskega stališča na 260 konferencah, temveč celo pravi, da je sovjetska vlada že avgusta 1954 predla-— (Nadaljevanje na 4. strani) Ameriški znanstveniki, ki so izdelali cepivo proti otroški paralizi. Od leve proti desni od zgoraj navzdol: dr. Jonas Salk, David Bodian, Thomas Francis ml., Halan Hatcher, Deltew Bronk in Hart Van Riper Deželna avtonomija za Furlanijo-Julijsko krajino Pripombe k osnutku prof. Diega de Castra Prof. Diego de Castro bo ’ v kratkem objavil knjigo, o «Deželi Furlaniji-Julijska krajina«, v kateri objavlja tudi svoj osnutek deželnega statuta. De Castro je bil politični svetovalec italijanske vlade pri bivši ZVU v Trstu in je prav v tem svojstvu spoznal pomanjkljivosti rimske birokracije in se spričo teh negativnih izkušenj prepričal o potrebi in nujnosti avtonomne ureditve. V svojem osnutku se v bistvu drži okvira, ki ga ima deželna avtonomija za Tren-tinsko-Južno Tirolsko, s posebnostmi seveda, ki jih narekuje specifični položaj Tržaškega ozemlja pod zaupno upravo italijanske vlade in dejstvo, da je bil podpisan londonski sporazum, ki vsebuje točne določbe o pravicah tržaških Slovencev. Mimo teh posebnosti pa je de Castrov osnutek deželne avtonomije za Furlanijo-Julij-sko krajino skoro povsem istoveten s statutom, ki ga uživa Trentinska-Južna Tirolska. K temu osnutku prof. de Castra moramo v splošnem pripomniti, da jel taka avtonomija za našo pokrajino veliko preozka in premalo liberalna, da bi mogla povsem ustrezati potrebam tukajšnjega prebivalstva in njegovi gospodarski dejavnosti, če je namen avtonomije ŠE LETOS BODO V ZAGREBU POSTAVILI CIKLOTRON Jedrna energija v službi zdravstva in proizvodnje Inštitut „Rudjer Boškovic" v Zagrebu bo imel najmodernejši ciklotron na svetu, ker ga gradijo po izkušnjah, pridobljenih pri gradnji podobnih naprav drugod Zavod za jedrna raziska-vanja v Zagrebu nosi ime velikega jugoslovanskega fizika Rudjera Boškoviča, ki je že v 18. stoletju postavil svojo hipotezo o atomih. Ze pred polnima dvema stoletjema je torej veliki dubrovniški znanstvenik postavil teorijo, ki prihaja danes čedalje bolj do izraza. Zavod »Rudjer Boškovič« bo kmalu dokončan. Predsednik sveta zavoda prof. dr. Ivan Sutek je izjavil, da bodo gradbena dela zavoda dokončana že letos, kakor tudi da bo že letqs postavljen reaktor (ciklotron) v njegovih podzemskih, prostorih. Ta ciklotron, s katerim se razbijajo atomska 'jedra, bo imel poleg svbje važnosti za znanstvena raziskavanja tudi svoj praktični pomen, ker bodo j. njegovo pomočjo pridobivali i adioizotope, ki so potrebni zu zdravstvo, industrijo, poljedelstvo in druge panoge gospodarstva. Ciklotron, ki bo deloval v tem zavodu, je prvi na Balkanu, po svoji gradnji pa eden najmodernejših na svetu. Glavni konstruktor mg. Tomo Bosanac in njegovi sodelavci so proučili razne tipe reaktorjev v svetu in za zagrebški ciklotron uporabili vse one elemente, ki so jih pri posameznih ciklotronih v svetu ocenili kot najboljše. Ze dejstvo, da so se jugoslovanski strokovnjaki lotili gradnje ciklotrona, dokazuje, da obstajajo na tem področju v Jugoslaviji že dovolj močne in razvite sile in sredstva. To velja predvsem za podjetja Dr. V. Bogomolec obljublja človeku da se bo njegova mladost podaljšala £.Ca,ebi£on'pet lajiiii Preska )e t*danii°perac'jak«. ki ega od- "l0“ni vvr kves> se je tudi or dr. Marzano “sijajnimi °inost .A katere so dale ,,SJu- da i. n,st'fnemu časo-Proti AaPOCel0 ostro 8°- ii 0m nasn.VtnCe"’ in anti' .,0t'nta e. 0 1 'n imenovalo >11 ;i°kVeka' ki je bi, le »Šli h' ‘»hko^Jl!!?"*- Tudi zvezi ■, marsikaJ napi- a za se- da, te*a n*°bom Preisk,v* jud!“z,Zpu^v ne- vOaJ delno PoZapora in * Popravita kri- nk -r d» ^J°da r»ciitkd° zsiraii* r*S potr'bno, »r«Ječi 2nS,I?Jmh ope- Ohi, »Stl »ov, or etnj mesecev v triaskiln sodnim Pred kratkim je znani dr. Viktor Bogomolec, po naro