ŠTEVILKA ! i TO XL.V, i I. JANUAR 2013 CENA 1.58 EUR BENCINSKI SERVIS I* Agip LETUŠ naroČila kurilnega olja tel. 03 891 56 11 Vražje Slovenke v dobri formi Modre cone v občini Nazarje pred tekmama v smučarskih bodo nadzirali redarji skokih za svetovni pokai na medobčinskega inšpektorata, Ljubnem ob Savinji parkiranje pa ni plačljivo STRAN 21 STRAN 11 -"■v1 9770351814014 Čestitke, Oglasi I 2 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013 Iz vsebine: Tema tedna: Bo obveljala omejitev sečnje na črno in plačilo odločb za posek?................4 Novi dohodninski razredi: Vlada določila novo dohodninsko lestvico .... 5 Nazarje: Varovanci VDC SAŠA v novih prostorih..........5 Občinski svet Rečica ob Savinji: Pozidave na jugu zaenkrat ne bo, občinski prostorski načrt do letošnjega junija...............6 Občina Gornji Grad: Štirje novi pravilniki za financiranje društev........................................6 Glasbena šola Nazarje: Zakaj po glasbeno izobrazbo v glasbeno šolo?...................................................9 Društvo upokojencev Mozirje Pogovor z igralkama Ivanko Mežan in Štefko Drolc.......................... 11 Kulturni dom Mozirje: Burka Moč uniforme navdušila s petjem in igro................................12 Tretja stran Strelski klub Menina: Novoletna tekma strelcev.................................20 Usoda črne trgovine z lesom odvisna tudi od družbenih vrednot V Sloveniji se po ocenah strokovnjakov letno na črno, torej brez potrebnih dovoljenj, poseka od 600 do 700 tisoč kubičnih metrov lesa. Gozdarji si prizadevajo, da bi to protizakonito početje omejili, če ga že ne morejo v celoti preprečiti, kar naj bi dosegli z večjim nadzorom nad prevozom in prodajo lesa. Poleg gozdarskih inšpektorjev naj bi v prihodnje promet z lesom nadzirali tudi cariniki in policisti. Tisti, ki smo že malce »v letih«, se še spomnimo obdobja sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je črna trgovina z lesom v Zgornji Savinjski dolini dobesedno cvetela. Posledica tega je bila, da so na tem območju nastale številne zasebne žage, nato mizarske delavnice in slednjič še avtoprevozniške dejavnosti. To, da je bilo prvih in drugih v dolini, zelo bogati z lesom, veliko, ni nič nenavadnega, manj logično pa je, da smo imeli v dolini, ki je v prometnem smislu slepa ulica, na prehodu v samostojno državo več kot 150 avtoprevoznikov z več kot 800 registriranimi vozili (med slednje so bile vštete tudi tovorne prikolice). Do vzpostavitve meje s Hrvaško je bila prodaja lesa, zlasti v obliki polproizvodov (deske, letve), elementov za ostrešja in opaža, zelo donosna dejavnost. Trgi bivših jugoslovanskih republik so v času množične individualne gradnje sprejeli tako rekoč vse, tudi plačilo ni bilo problem, gotovinsko se je veliko poslovalo v nemških markah. Social- na struktura v dolini se je spreminjala, marsikdo od drugod je znal opisati takratno občino Mozirje kot revno občino z bogatimi občani. Danes so razmere bistveno drugačne. Lesarstvo v dolini, kolikor ga je še ostalo, je na robu preživetja, vendar se po tej plati stanje bistveno ne razlikuje od drugih regij. Država je lesno predelovalno verigo zadnjih dvajset let zanemarjala in favorizirala druge panoge ter s tem povzročila, kot se je na okrogli mizi v ponedeljek v Solčavi slikovito izrazil Alojz Selišnik, da bodo lesarji pri polni mizi umrli od lakote. Slovenija ob vsem svojem gozdnem bogastvu ne zna izkoristiti prednosti, ki jih ponuja les, pa bi bilo dovolj že to, da bi posnemala svoje severne sosede, ki so lesnopredelovalno panogo s sistematičnim spodbujanjem uspeli dvigniti nad sicer zelo uspešno panogo turizma. Ne, mi znova in znova »odkrivamo toplo vodo«, zato pa smo tam, kjer smo. No, pa še nekaj je: da bi omejili črno trgovino z lesom, ne bo dovolj samo večje število nadzornih organov, ampak se bodo morale spremeniti družbene vrednote. Slednje pa se zagotovo ne bo zgodilo vsaj tako dolgo, dokler bodo na ključnih položajih v družbi tudi posamezniki, ki ne spoštujejo zakonodaje. ISSN 0351-8140, leto XLV, št. 2, 11. januar 2013. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.58 EUR, za naročnike: 1.42 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Vi-dečnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013 3 Tema tedna, Aktualno ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE Bo obveljala omejitev sečnje na črno in plačilo odločb za posek? Novela zakona o gozdovih, ki jo pripravlja kmetijsko ministrstvo, še ni sprejeta, pa je že naletela na negativne odzive predvsem zaradi plačljivosti storitev. Za lastnike gozdov novela prinaša dve pomembni novosti, to sta omejitev sečnje na črno in uvedba prevoznice ter plačljivost odločb za posek drevja. Vodja nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Toni Breznik meni, da so majhne možnosti, da bi obe spremembi tudi obveljali. Večja verjetnost je, da bo uvedena prevoznica, s katero se želi vzpostaviti večji nadzor nad prodajo lesa in omejitev sečnje na črno. NADZOR NAD PROMETOM Z LESOM V Sloveniji se na leto na črno poseka od 600.000 do 700.000 kubičnih metrov lesa. To želi država omejiti z novo zakonodajo, ki za kršitelje predvideva globo do 30.000 evrov. Po novem zakonu naj bi goz- dno lesne izdelke, ki bodo naloženi na prevozno sredstvo, moral spremljati dokument, tako imenovana prevoznica. Ta bo morala vsebovati dovoljenje za posek dreves, dobavitelja, kupca, vrsto in količino izdelkov, datum, čas in namen prevoza. Vse to bo obvezno v primerih, ko KOLEGIJ ZGORNJESAVINJSKIH ZUPANOV Zahtevajo, da geodetska pisarna ostane v Mozirju Na zadnjem kolegiju na Rečici ob Savinji so zgornjesavinjski župani obravnavali tudi morebitno ukinitev geodetske pisarne, ki deluje v mozirskem upravnem centru. Na več naslovov so poslali pismo z zahtevo, da pisarna tukaj ostane in je tako dostopna prebivalcem Zgornje Savinjske doline. Predsedujoči župan Vinko Jeraj je v kratkih besedah povzel bistvo. V predlogu nove organiziranosti Geodetske uprave Republike Slovenije se predvideva zmanjšanje sedanjih dvanajst območnih geodetskih uprav na osem, organiziranih v 13 oddelkih oziroma 20 izpostavah. Med drugim se predlaga ukinitev območne geodetske uprave (OGU) Velenje, ki sedaj vključuje izpostave Velenje, Žalec in Mozirje. Župani so bili enotnega prepričanja, da bi se z ukinitvijo velenjske geodetske uprave, s tem pa verjetno tudi mozirske izpostave, znatno poslabšala dostopnost storitev geodetske uprave za prebivalce Zgornje Savinjske doline. Razen tega to pomeni ponovno centrali- S prevoznico ali brez, les odvažajo iz naše doline. (Foto: MD) zacijo javne uprave. V svojem pismu so med drugim zapisali: »Menimo, da so prav od mestnih središč oddaljene občine vedno prve žrtev racionalizacije delovanja državne uprave. To je, glede na koncentracijo prebivalstva, sicer do neke mere razumljivo iz vidika preproste ekonomike in trenutnih ekonomskih razmer, a na ta način se državo dolgoročno slabi.« Prebivalci na obrobju države v pomembni meri skrbijo za ustrezno demografsko sliko, poseljenost in obdela-nost kulturne krajine, so še dodali. »Župani Zgornje Savinjske doline zato zahtevamo, da se pri odločitvah glede racionalizacije javne uprave upošteva tudi dolgoročne učinke in koristi. Predlagamo, da se v tem smislu ponovno preveri možnost delovanja izpostave v Mozirju, in ne dvomimo v upravičenost predloga za njen obstanek.« Zahtevo so poslali na ministrstvo za infrastrukturo in prostor, na skupnost občin in na geodetsko upravo. Marija Lebar se bodo leseni izdelki prvič dali na trg, se začasno skladiščili pred dajanjem na trg ali pa bodo namenjeni za lastno uporabo. Prevoznik bo prevoznico prejel od lastnika gozda, temu pa jo bo na podlagi izdanega dovoljenja za posek dreves najverjetneje izdal Zavod za gozdove Slovenije. »V kolikor lastnik gozda ne bo imel odločbe za posek ali bo presegel posekano količino, prevoznice ne bo mogel dobiti,« je dejal Breznik. TUDI CARINIKI IN POLICISTI V NADZOR Nad sečnjo dreves bodo poleg gozdarskih inšpektorjev v slovenskih gozdovih bedeli tudi cariniki in organi za notranje zadeve. Če bodo »nadzorniki« med drugim ugotovili, da se izvaja prevoz brez pre-voznice, da se dejansko stanje ne ujema s podatki na prevoznici ali da na njej niso vneseni vsi podatki, bo prekrškar oglobljen v višini od 1.000 do 30.000 evrov. Globa je predpisana tudi za osebe, ki bodo na trg dajale nezakonito pridobljen les in lesne izdelke. PLAČEVANJE ODLOČB Predlog novele zakona o gozdovih, ki predvideva plačilo odločb za sečnjo, je le premostitvena zadeva, s katero bi gozdarska služba lažje preživela, je povedal Breznik. Predviden strošek izdaje dovoljenja za posek bo odvisen od količine odmerjenega lesa za posek, lastniki gozdov pa bodo morali za dovoljenje plačati od de- set do petdeset evrov. »Lastniki gozdov seveda niso zadovoljni, da bodo morali plačevati nekaj, kar je bilo doslej zastonj, a kakšnih večjih pripomb ni bilo,« je dodal Breznik. Ta ukrep naj bi bila kratkoročna rešitev, ki bi gozdarjem pomagala preživeti leto in bi jih ubranil pred odpuščanjem. Poleg teh predvidenih sprememb se večja sistemska sprememba zakona že pripravlja in bo Toni Breznik meni, da je sprejem sprememb odvisen od tega, ali jih bodo sprejemali v paketu ali posamič. (Foto: ŠS) na novo uredila izkoriščanje državnih gozdov, saj zaradi neprimernega koncesijskega sistema državi na leto spolzi iz rok veliko prepo-trebnega denarja, hkrati bo prinesla novo organizacijo gozdarske službe. Štefka Sem 4 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013 I Aktualno NOVI DOHODNINSKI RAZREDI Vlada določila novo dohodninsko lestvico Konec lanskega leta je minister za finance dr. Janez Šušteršič izdal Pravilnik o določitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2013, s katerim je določena dohodninska lestvica za leto 2013. Nova lestvica prinaša nekoliko višje olajšave za davčne zavezance in nov dohodninski razred. Januar in februar sta pomembna meseca za nekatere davčne zavezance. SPLOŠNE OLAJŠAVE SO VIŠJE Vlada je pripravila pravilnik, ki določa, koliko davka od dohodka bomo plačali v letu 2013, kakšne olajšave nam bodo na voljo in kakšni bodo davčni razredi. Po tem pravilniku znaša splošna olajšava 3.302,70 evra, kar je nekoliko več kot v lanskem letu, ko je le-ta znašala 3.228,45 evra. Višje so tudi dodatne splošne olajšave za davčne zavezance glede na skupne dohodke. Za zavezance s skupnimi dohodki do 10.866,37 evra skupna splošna olajšava znaša 6.519,82 evra (lani 6.373,24 evra), zavezanci z dohodki od 10.866,37 evra do 12.570,89 evra bodo deležni olajšave v višini 4.418,64 evra (lani 4.319,30 evra), zavezanci z višjimi letnimi dohodki od 12.570,89 evra bodo upravičeni do splošne olajšave v višini splošne olajšave 3.302,70 evra. POSEBNE DOHODNINSKE OLAJŠAVE Tudi pri uveljavljanju vzdrževanih družinskih članov veljajo nove olajšave. Za prvega vzdrževanega otroka bo v letu 2013 olajšava znašala 2.436,92 evra. Če otrok potrebuje posebno nego in varstvo, znaša olajšava 8.830 evrov. Posebna osebna olajšava za rezidenta oziroma osebo po dopolnjenem 18. letu starosti, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta, znaša 2.477,03 evra. Posebne olajšave bodo v letošnjem letu znašale za invalide s 100-odstotno telesno okvaro 17.658,84 evra, po dopolnjenem 65. letu starosti pa 1.421,35 evra. Olajšava za tiste, ki vplačujejo prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, znaša 2.819,09 evra. Za tiste, ki delajo v tujini in tam tudi plačujejo davke, pa olajšava znaša 7.576,62 evra. UVEDEN NOV DOHODNINSKI RAZRED Na letošnji dohodninski lestvici se pozna uvedba novega dohodninskega razreda. Doslej je bila najvišja obdavčitev z 41-odstotno dohodninsko stopnjo. Po novem bo najvišja dohodninska stopnja 50-odstotna za dohodke nad 70.907,20 evra. Meja srednjega dohodninskega razreda, v katerem se plača 27 odstotkov dohodnine, je postavljena za dobrih tri tisoč evrov višje. Namen dviga te meje je razbremenitev srednjega sloja. Bruto plače nad 7.700 evri bruto mesečno bodo v letih 2013 in 2014 obdavčene s 50-odstotno dohodnino. Gre za začasen dveletni ukrep, ki ga je uvedel Zakon za uravnoteženje javnih financ. ZA NEKATERE POMEMBNA JANUAR IN FEBRUAR Do 15. januarja morajo napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem oddati na pristojni davčni urad zavezanci, ki so v letu 2012 fizičnim osebam oddali v najem premično ali nepremično premoženje oziroma so navedeno premoženje oddajali v najem izven Republike Slovenije. Splošna davčna olajšava za leto 2013 Splošna davčna olajšava za leto 2012 Če zavezanec ne vloži davčne napovedi ali ne vloži davčne napovedi v roku, znaša predvidena globa od 200 do 400 evrov. Z globo od 400 do 1.200 evrov pa se kaznuje zavezanec, ki v davčni napovedi navede neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke. Do 5. februarja je potrebno oddati vlogo za olajšavo za otroke in druge vzdrževane člane za leto 2012. Vlogo vložijo le zavezanci, ki med letom niso uveljavljali posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, in tisti zavezanci, ki želijo te podatke spremeniti. Roman Mežnar Dohodninska lestvica za leto 2013 Če znaša neto letna davčna osnova v evrih Znaša dohodnina v evrih Nad Do 8.021,34 16 % 8.021,34 18.960,28 1.283,41 + 27 % nad 8.021,34 18.960,28 70.907,20 4.236,92 + 41 % nad 18.960,28 70.907,20 25.535,16 + 50 % nad 70.907,20 Dohodninska lestvica za leto 2012 Če znaša neto letna davčna osnova v evrih Znaša dohodnina v evrih Nad Do 7.840,53 16 % 7.840,53 15.681,03 1.254,48 + 27 % nad 7.840,53 15.681,03 3.371,42 + 41 % nad 15.681,03 Če znaša skupni dohodek v evrih Znaša splošna olajšava v evrih Nad Do 10.866,37 6.519,82 10.866,37 12.570,89 4.418,64 12.570,89 3.302,70 Če znaša skupni dohodek v evrih Znaša splošna olajšava v evrih Nad Do 10.622,06 6.373,24 10.622,06 12.288,26 4.319,30 12.288,26 3.228,45 NAZARJE Varovanci Varstveno delovnega centra SAŠA v novih prostorih Kljub temu da bo uradno odprtje VDC SASA v Nazarjah šele konec tega meseca, se štirinajst varovancev iz Zgornje Savinjske doline ne vozi več dnevno v Velenje, ampak so že v novih prostorih v Nazarjah, v prostorih nekdanjega Elkro-ja, katere jim je dala v najem družba Pfeifer. Prostore je za namene dnevnega varstva del- no preuredilo podjetje Pfeifer, dokončno ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Z ureditvijo prostorov so zadostili vsem normativom in standardom, čakajo še na zadnji pregled komisije za investicije resornega ministrstva, varovanci pa so v svojih novih prostorih od drugega januarja. ŠS 5 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013 I Iz občin, Gospodarstvo OBČINSKI SVET RECICA OB SAVINJI na jugu zaenkrat ne bo, občinski prostorski načrt do letošnjega junija Na decembrski občinski seji sta župan Vinko Jeraj in urbanist Peter Rušnik svetnikom podala pregled dogajanj v zvezi s sprejemanjem občinskega prostorskega načrta (OPN). Občina bo obdržala dosedanjega izvajalca načrta, ki mora biti končan do junija 2013. Izvedba OPN-ja se tako po mnenju župana kot svetnikov vleče že vse predolgo, zato so na eni od prejšnjih sej svetniki želeli natančnejše podatke o realizaciji oziroma stanju, ki so jih tokrat tudi dobili. Župan je razložil, da je razlog za tako dolgo izvedbo OPN na strani izvajalca, ki se OBČINA GORNJI GRAD Štirje novi pravilniki za financiranje društev Občinski svet gornjegrajske občine je na dveh decembrskih sejah v prvi in drugi obravnavi sprejel in potrdil štiri nove pravilnike, s katerimi bo odslej občina financirala humanitarna, upokojenska, veteranska, turistična in druga društva preko javnih razpisov. Eden izmed pravilnikov je namenjen organizaciji občinskega praznika in pokroviteljstvu občine. Praksa do sedaj je bila, da je župan Stanko Ogradi s posameznimi društvi sklepal neposredne pogodbe in so bili financirani iz proračuna. Župan se je odločil, da neposrednega financiranja ne bo več in da se bo z uvedbo novih pravilnikov omogočila bolj transparentna razdelitev sredstev in večji nadzor porabe le-teh. Temeljne spremembe za porabnike sredstev prinaša prijava na razpis, točkovanje in vrednotenje projektov in programov, ki jih bodo društva izvajala, ter nadzor nad namensko porabo sredstev. Za nadzor bo skrbela tričlanska strokovna komisija, ki jo bo imenoval župan. Omeniti velja tudi, da pravilniki omogočajo prijavo na razpis društvom iz drugih občin, če so v njem aktivni člani gornjegrajske občine. Nove pravilnike je obrazložila Nina Krese z Inštituta za javno-zasebno partnerstvo Turjak, ki jih je pripravil. Svetniki so glede na pripravljene osnutke pravilnikov podali precej pripomb, da bi pravilniki med občani in društvi lažje ter učinkoviteje zaživeli. Kaj bodo novi pravilniki prinesli za društva, bodo pokazali že prvi razpisi, ki jih občina pripravlja po novem letu. Štefka Sem ne odziva. Pripravili so sestanek z direktorjem omenjene družbe Alešem Janžovnikom, ki je sedaj zaposlen v podjetju Savaprojekt v Krškem. Ker v družbi Archi.ka ni več zaposlenih, je Jan-žovnik predlagal, da naj bi OPN dokončala družba Savaprojekt kot podizvajalec pogodbe. Po posvetu s pravnikom glede možnosti dokončanja projekta se je ugotovilo, da za izpolnitev pogodbenih obveznosti po obstoječi pogodbi ni mogoče vključiti drugih izvajalcev, niti podi-zvajalcev. Pogodbo je s sedanjim izvajalcem zato mogoče le prekiniti ali jo z njim dokončati. V tem primeru se z obstoječim izvajalcem po potrebi sklene aneks. Pri tem je potrebno upoštevati dejstvo, da je podpisnica pogodbe Občina Mozirje in tako tudi sopodpisnica vseh pravnih aktov, ki se nanašajo na to. Glede na omenjeno je župan predlagal, da se z dosedanjim izvajalcem na pogodbo sklene aneks, v katerem bodo opredeljeni roki, za katere je odgovoren izvajalec, torej do vložitve vloge na pristojna ministrstva. Aneks predvideva tudi kazni, če ti roki ne bi bili izpolnjeni. Ker se na občini zavedajo, da bi bil največji problem pri potrjevanju s strani ministrstev nameravana pozidava na predelu južno od samega trga, je župan po poprejšnjih obravnavah na odborih svetnikom predlagal, da se »jug Rečice« izloči iz prostorskega predloga, v njem pa se obdrži vsa možna zazidalna zemljišča, ki jih vsebuje že obstoječi prostorski plan. Vinko Jeraj: »To seveda ne pomeni, da se občina odpoveduje pozidavi južnega roba naselja Rečica ob Savinji, ampak le, da pristopa k faznemu sprejemanju OPN. Pozidava bo vnešena pozneje kot dopolnitev in razširitev OPN.« Ob upoštevanju navedenega in ob upoštevanju zakonsko predpisanih rokov, v katerih se morajo odzvati pristojna ministrstva, bi bil OPN lahko končan do junija 2013. Svetniki so se s povedanim strinjali in potrdili ustrezne sklepe. Marija Lebar LJUBNO OB SAVINJI Vrata odprla prodajalna Pekarne Kramer Prvo soboto v januarju so odprli prodajalno Pekarne Kramer na Ljubnem ob Savinji in tako še obogatili ponudbo kruha in pekovskih izdelkov v kraju. V prostorih nekdanje trafike je mladi podjetnik Kristjan Kramer, ki je dejavnost od očeta prevzel z novim letom, uredil lično prodajalno, a bogato založeno z veliko vrstami kruha, peciva in keksi. Kramer je ob tej priložnosti pozdravil obiskovalce prodajalne in jih povabil na degustacijo. Vsi so imeli priložnost pokusiti nove in zanimive vr- ste kruha, s katerimi je Kramer obogatil stalno ponudbo. Bučni, ovseni, krompirjev in ajdov kruh z orehi so se izkazali za prijetno popestritev. Odločitev za ureditev prodajalne je nastala z decembrom, ko je Kramer prenehal z dostavo kruha trgovinam na Ljubnem. Sledilo je iskanje in ureditev ustreznih prostorov. Da je bila odločitev pravilna, so potrdili tudi Ljubenci in okoličani, ki so z zadovoljstvom pozdravili odprtje prodajalne. Štefka Sem Kristjan Kramer je v svojo ponudbo vključil nove, zanimive vrste kruha. (Foto: Štefka Sem) 6 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013 I Iz občin OBČINSKI SVET GORNJI GRAD O Letošču, proračunu in vrtcu Dvajseta redna seja občinskega sveta v Gornjem Gradu je imela kljub temu, da je bila zadnja v koledarskem letu, kar obsežni dnevni red. Andrej Stres s podjetja Stratos je podrobno predstavil dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) Vodooskrba v porečju Savinje. Projekt skupaj izvaja šest občin, nosilec je Občina Mozirje. Ker se z vodnim virom Letošč oskrbuje le nekaj gospodinjstev v naselju Podhom, bo gornjegrajska občina za ta projekt sofinancirala dobrih 13 tisoč evrov. Občinski svet je DIIP potrdil. V drugi obravnavi so z manjšimi spremembami obravnavali in potrdili proračun za leti 2013 in 2014, mnenje nadzornega odbora občine je podala Polona Mavrič. Svetniki so potrdili tretjo spremembo odloka o proračunu za leto 2012. V rebalansu so bile upoštevane spremembe, saj se vsi projekti niso pričeli izvajati v preteklem letu, kot je bilo planirano. ZOBNA AMBULANTA LUČE Na zadnji seji v letu 2012 je župan občine Luče Ciril Rosc v točki razno obvestil člane občinskega sveta, da jih je po seji na ogled novih prostorov povabila zobozdravnica Pa-tricija Šuler, ki v občini kot koncesionar opravlja zobozdravstveno službo v zasebni ambulanti. Vzrok za povabilo je bila selitev ambulante v nove prostore prizidka k občinski stavbi. Svetniki so se po seji odzvali povabilu in si ogledali prostore zobozdravstvene ambulante. Ta je bila že prej v isti zgradbi, kot je občina, vendar je bila v prvem nadstropju in dokaj ute- Andrej Stres je podal informacije glede gradnje vodovodnega sistema Letošč, na katerega je v gornjegrajski občini vezano le nekaj gospodinjstev v Podhomu. (Foto: Štefka Sem) snjena. S tem, ko so zgradili k zgradbi prizidek, je zobna ambulanta dobila svoje prostore v pritličju. K vhodu vodi tudi rampa, tako da je sedaj dostopna tudi za invalide na vozičkih ali težje gibljive osebe, ki so jim prej stopnice predstavljale problem. Sedanji prostori so večji, na voljo je okoli 35 kvadratnih metrov površine. So novi in prijazni tako za zaposlene kot za paciente, je zadovoljno povedala Patricija Šuler in se svetnikom zahvalila, da so z omenjeno investicijo omogočili ambulanti boljše pogoje delovanja. Marija Lebar V točki razno so se dotaknili pobude staršev otrok v gornjegrajskem vrtcu, da se cena oskrbe za otroke zniža zaradi neustreznih pogojev v vrtcu, istočasno je bilo izpostavljeno, da menda otrok v vrtcu ni dovolj, v jesenskem času pa so zaradi velikega vpisa uredili prostor za vrt-čevske otroke na šoli v Bočni. Več o tem bo jasnega na naslednji seji, katere se bo udeležila tudi ravnateljica šole Lilijana Bele, ki bo podala odgovore na ta in verjetno še mnoga druga vprašanja. Štefka Sem REČICA OB SAVINJI Prenova ceste bo morala počakati Na zadnji seji v letu 2012 je rečiški občinski svet med drugim obravnaval proračun za letošnje leto. Predlog proračuna je bil pred tem v javni obravnavi, v kateri je bila podana pripomba tamkajšnjega gradbenega odbora glede asfaltne prenove občinske ceste Canger-Mesničar/ Atelšek. Trije od zainteresiranih občanov so bili zato prisotni tudi na seji občinskega sveta. Predlog proračuna so pred tem obravnavali pristojni odbori in ga podprli. Priporočili so občinski upravi, da se ravna skrajno racionalno in zlasti na postavki trnovškega mostu poskuša stroške čim bolj znižati. Proračun predvideva na prihodkovni strani nekaj več kot 2,910.000 evrov in na odhodkovni skoraj 3,730.000 evrov. Torej bo potrebno najetje kredita v višini okoli 800.000 evrov. To gre na račun investicij, ki jih je v proračunu za več kot 2,100.000 evrov, večina za most in povezovalno cesto na Trnovec. Župan Vinko Jeraj je zato obrazložil, da sredstev za prenovo ceste Canger-Mesničar/Atelšek ni. Razen tega so zadnje poplave in plaz na tem območju stanje še dodatno poslabšali in bo problematiko treba reševati bolj celovito. Prvenstveno je treba sanirati plaz. Dodatno se pri tem zapleta pri ureditvi lastništva zemljišč, na katerih bi bili potrebni posegi za prenovo ceste. Eden od lastnikov namreč zemljišča pod cesto ni pripravljen brezplačno prenesti na občino, temveč ji ga prodati. Svetnik Anton Strnišnik je vprašal, zakaj omenjena cesta ni navedena v načrtu razvojnih programov za prihodnji dve leti. Župan je odgovoril, da se načrt lahko spreminja in se prilagaja glede na sprotne potrebe in prioritete. Ker drugih amandmajev in pripomb ni bilo, so svetniki proračun potrdili. Marija Lebar Svetniki obiskali zobozdravnico Svetniki in župan na obisku v zobni ambulanti (Foto: Marija Lebar) 7 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013 I Kultura, Informacije BOŽIČNI NAPEVI PRED GORNJEGRAJSKO KATEDRALO ■ I • «v I • «v I w* Zbori pričarali praznično vzdušje Zadnji petek in soboto v preteklem letu je zaživela ploščad pred gornjegrajsko katedralo. Petkov večer so popestrili pevci domačega cerkvenega zbora, katerega vodi Anamarija Pečnik, sobota je pripadla otroškemu in mladinskemu pevskemu zboru iz Nove Štifte. Dva koncerta v dveh večerih sta privabila kar nekaj poslušalcev, ki so pozdravili prednovole-tne dogodke v kraju, katere je organiziralo domače turistično društvo. V sklopu koncertov so pripravili tudi novoletni sejem z domačimi izdelki kmečkih žensk, čebelarskih izdelkov, izdelkov iz filca in volne ter naravne kozmetike. Obiskovalci koncertov so se lahko ogreli s čajem, kuhanim vinom in medico, prijetno vreme pa je bilo razlog, da so se še dolgo po koncertih družili. Gornjegrajski cerkveni pevski zbor pod vodstvom Pečnikove deluje dve leti in ima vse več članov. Prepevajo pri nedeljskih mašah, porokah in na pogrebih. Na tokratnem koncertu so prepevali božične napeve, nekaj besed o praznikih pa je spregovorila Martina Petek. Novoštiftni zborček vodita Anja Rajter in Sara Gluk. Tokrat je pevce na kitari spremljal Janez Pustoslemšek. Najmlajša članica šteje šest let, najstarejše pevke so študentke, vsem pa je skupno veselje do petja. V zavetju gornjegrajske katedrale so odpeli del svojega repertoarja, za popestritev pa je venček božičnih na violino zaigrala Jasna Purnat. Pozdravne besede na obeh dogodkih je spre- govoril predsednik gornjegrajskega turističnega društva Iztok Kolenc. Izrazil je zadovoljstvo, da sta bila oba koncerta lepo obiskana, predvsem je izrazil željo, da bi bilo takšnih dogodkov v kraju vedno več in da bi postali stalnica ob raznih priložnostih. Štefka Sem Odrasli cerkveni zbor je prepeval božične napeve. (Foto: Štefka Sem) BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT V Radmirju nastopili domači pevke in pevci V prednovoletnem času se je v Zgornji Savinjski dolini odvilo veliko koncertov. Svojega so priredili tudi v kulturnem domu v Radmirju, kjer so obiskovalci prisluhnili moškemu pevskemu zboru Radmirje in ženskemu pevskemu zboru Jutro. Moški zbor deluje pod vodstvom Bernarde Šti-glic skoraj leto dni in združuje okoli štirinajst članov. »Par let je zorela želja, da bi zopet ustanovili moški pevski zbor v Radmirju, kot je bil že pred leti, zato smo se samoiniciativno zbrali in na- šli pevovodjo,« je po nastopu povedal član Mo-PZ Damjan Nerat. Dodal je še, da radi pojejo slovenske ljudske pesmi, pri maši cerkvene, ležijo jim tudi dalmatinske. Bolj izkušene so članice ženskega pevskega zbora Jutro, ki so pred kratkim praznovale četrto obletnico in združujejo 20 pevk. Ko so začele prepevati, so bile najmlajše članice stare osem let, pripoveduje vodja zbora Rosana Štiglic: »Takrat smo bile nekaj posebnega, saj ni veliko zbo- rov s tako mladimi pevkami. Sicer pa že od začetka vlada v zboru dobro vzdušje, saj smo prijateljice in se rade srečujemo na vajah in nastopih. Smo tudi cerkveni pevski zbor, zato pojemo tudi pri maši.« Na koncertu v Radmirju sta se na koncu oba zbora združila in skupaj zapela dve božični pesmi. Pevke so povedale, da so bili na vajah moški zelo zagnani, zato so z veseljem vadile z njimi. Člani obeh zborov so svojima vodjema podarili darilo ter se tako zahvalili za ves vložen trud. Katja Remic Novak Pevci in pevke so združili moči in zapeli dve božični pesmi. (Foto: Katja Remic Novak) - Matična kronika za mesec december 2012 ROJSTVA: Rodile so se štiri deklice in trije dečki. SMRTI: Ana Skornšek iz Brezja, Anton Prislan iz Rad-mirja, Terezija Bizjak iz Mozirja, Marija Burja iz Tera, Gabriela Zavratnik iz Strmca, Terezija Rednak z Ljubnega ob Savinji, Ivan Stradovnik iz Bočne, Ivana Poiškruh iz Nove Štifte, Katarina Kopušar iz Primoža pri Ljubnem. 8 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013 I Šolstvo, Kultura GLASBENA ŠOLA NAZARJE Zakaj po glasbeno izobrazbo v glasbeno šolo? Tadeja Cigale: »Čeprav je glasbena šola Nazarje izjemno mala, prednjačimo po številu glasbenikov, ki postanejo profesionalci.« (Foto: KRN) Marsikdo se pred vpisom v glasbeno šolo sprašuje o tem, ali je sploh pomembna formalna izobrazba in zakaj ter kakšen finančni zalogaj prinese s sabo. Odgovore smo poiskali pri profesorici glasbene pedagogike Tadeji Cigale, ki že več kot dvajset let poučuje v Glasbeni šoli Nazarje. PREDNOSTI IZOBRAŽEVANJA V GLASBENI ŠOLI Kot pravi, je glasbena izobrazba kot vsaka druga izobrazba dobra naložba za življenje. »Trenutno se morda res zdi, da formalna izobrazba ni več tako pomembna kot pred desetletjem, pa vendar se bližamo trenutku, ko še tako dobro znanje, izpiljeno igranje ali petje ne bo zadostovalo za preboj naprej,« meni Cigaletova. Svoje prepričanje podkrepi z dejstvom, da je država za zagotavljanje izobraženega kadra poskrbela zakonsko, in sicer tako, da na glasbeni šoli zaposlovanje ni več mogoče brez domače ali tuje diplome. Tako je zagotovila strokovno delo, ki ga mnoge zasebne institucije kljub visokim šolninam ne zagotavljajo. Glasbeniki, ki pridobijo izobrazbo na akademiji, najpogosteje opravljajo svoj poklic kot pedagogi v glasbenih šolah. Le majhen del profesionalnih glasbenikov si lahko služi kruh z igranjem v orkestru, petjem v operni hiši ali kot samostojni koncertni umetniki z izjemnimi referencami. Glasbenik brez formalne izobrazbe prav tako ne more igrati denimo v orkestru Slovenske filharmo- nije ali v Big Bandu RTV. Cigaletova še dodaja: »Glasbena izobrazba je vedno dobra podlaga tudi za študije, ki se povezujejo z glasbo. To so pedagoške smeri, kulturologija, določene smeri v medicini oziroma psihoterapiji ali trenutno bolj aktualne smeri, kot je multimedija.« Vsi, ki pridobijo osnovno glasbeno izobrazbo v nazarski glasbeni šoli, lahko nadaljujejo pot na umetniških gimnazijah z glasbeno smerjo, če tam uspešno opravijo sprejemni izpit. Najbližja je v Velenju, kamor se vpiše največ na-zarskih učencev. Srednjemu glasbenemu izobraževanju lahko sledi Akademija za glasbo v Ljubljani ali institucije v tujini. »Čeprav smo izjemno mala glasbena šola, prednja-čimo po številu glasbenikov, ki postanejo profesionalci,« je na učence ponosna Cigaletova. FINANČNI VIDIK GLASBENEGA IZOBRAŽEVANJA Osnovno glasbeno izobraževanje v Glasbeni šoli Nazarje traja največ osem let. Najmlajše petletnike sprejmejo v predšolsko glasbeno vzgojo, medtem ko šestletnike vpisujejo v glasbeno pripravnico. Temu sledi šest let osnovnega glasbenega izobraževanja in dve leti višje stopnje. Cena izobraževanja združuje enkratni strošek vpisnine, ki znaša 30 evrov, in mesečno šolnino v višini 27 evrov. Finančni vložek je enak za vse, razen za nadstan-dardna programa balet in električne klaviature, katerih šolnina znaša 38 evrov. Z baletom so pričeli letos in imajo že 35 učencev. Trenutno je vpisanih 260 učencev. Finančni vložek starša, ki v glasbeno šolo vpiše svojega otroka, se razlikuje pri vsakem posamezniku. Vpisnina in šolnina sta za vse enaka, tukaj pa je še nakup inštrumenta. Glasbena šola po simbolični ceni nudi izposojo nekaterih inštrumentov in na tak način vsaj na začetku priskoči na pomoč staršem, ki jih bremenijo še stroški poti, saj morajo otroka iz bolj ali manj oddaljenega kraja pripeljati v šolo dvakrat ali trikrat tedensko. Katja Remic Novak Cigaletova poudarja, da je vloga glasbene šole veliko večja, kot si včasih na začetku predstavljajo starši. Njena glavna naloga je najprej vzbujanje veselja do glasbe, kasneje pa spodbuda pri nastopanju in ustvarjalnosti. K temu veliko pripomore igranje z učiteljem, v komornih sestavih v ansamblu ali orkestru, torej možnost skupinskega glasbenega ustvarjanja. BOZICNI VEČER V PESMI IN BESEDI NA RECICI OB SAVINJI S petjem podarili prijateljstvo in ljubezen Cerkev svetega Kancijana je zadnji decembrski petek gostila Mešani in otroški pevski zbor sv. Kancijana. Pod taktirko Katarine Kokovnik so pripravili Božični večer v pesmi in besedi. Bogat glasbeni program so dopolnili s svetopisemsko zgodbo o rojstvu Jezusa. Po besedah moderatorja programa Anžeta Korenjaka je božič praznovanje življenja, je bujenje in hrepenenje, a v naglici in zasedenosti z zunanjim pozabimo na tisto, kar je notranje. In če se ne ustavimo, je vse zastonj. Vse ostane neizpolnjeno hrepenenje, zato bodimo tudi mi zimzeleni tako, da se podarjamo drugim v prijateljstvu in ljubezni. Marija Šukalo Ob zaključku koncerta so Sveto noč zapeli vsi zbori skupaj. (Foto: Marija Šukalo) 9 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013 I KONCERT ZAKONCEV IZMAJLOV V LUCAH Slovanska duša z zimzelenimi melodijami Zadnjo soboto preteklega leta so Lučani in ostali obiskovalci uživali v petju Mance Izmajlove in igranju violinista Benjamina Izmajlova. Zakonca sta pripravila koncert, na katerem sta predstavila glasbeni projekt Slovanska duša. Tako je bil njun program prepleten s pesmimi slovanskih narodov različnih žanrov. Manca Izmajlova je s prvimi ura- mi petja pričela pri šestnajstih letih. Po končani gimnaziji je odšla na študij muzikala v London. Po diplomi je študij nadaljevala v Moskvi, smer operno petje - mezzosopran. Danes ima Izmajlova za sabo več kot 700 koncertov po vsem svetu. Poje v dvajsetih jezikih in več žanrih. Preizkusila se je v operi, muzikalu, popevkah in narodnih pesmih. Manca Izmajlova in Benjamin Izmajlov sta predstavila glasbeni projekt Slovanska duša. (Foto: Marija Šukalo) Benjamin Izmajlov je diplomiral in magistriral na moskovskem Konservatoriju Čajkovski. Pred tem je študiral na Dunaju in se izpopolnjeval pri priznanih pedagogih po vsem svetu. Poleg poustvarjanja se je violinist dokazal kot uspešen producent glasbenih projektov in kot skladatelj ter aranžer za simfonični orkester. Zadnja leta se je večkrat predstavil kot dirigent na koncertih svoje soproge Mance. Dejaven je še kot organizator in promotor večjih mednarodnih koncertov. KULTURNI DOM GORNJI GRAD Z nastopom v naši dolini sta pevka mezzosopranistka in virtuoz violinist zaključila s serijo 100 srčnih koncertov, ki sta jih pripravila po malih odrih slovenskih kulturnih domov. V uri petja in muzicira-nja na violino sta obiskovalcem pripravila veliko glasbenih užitkov, saj sta jih popeljala skozi večno zimzelene Avsenikove melodije in številne druge slovenske pesmi, tem pa sta dodala tudi nekaj ruskih in hrvaških. Marija Šukalo Prva samostojna razstava Maruše Krznar Zadnji četrtek v decembru je bila v avli kulturnega doma v Gornjem Gradu otvoritev razstave Maruše Kr-znar, ki jo je pripravilo domače kulturno društvo. Brez niti na papirju je prvo samostojno razstavo poimenovala študentka krajinske arhitekture, ki je zelo aktivna tudi v kulturnem društvu. Doslej je sodelovala v gledališki skupini kot igralka in oblikovalka plakatov, s to razstavo pa je dokazala, da se v njej skrivajo še drugi talenti, je obiskovalcem uvodoma povedala predsednica društva Tatjana Bezovšek. Dogodek so s pevskim nastopom popestrile Katja in Nastja Stenšak ter Eva Mali. Krznarjeva je spregovorila o razstavljenih delih razdeljenih v štiri sklope. Kot je dejala, je večina del delo njenih rok, ne računalniških programov, katerih se v okviru študija veliko poslužuje. Razstavo je razdelila na portrete, krajine in študijska dela, vsa narisana s svinčnikom na papir. Četrti sklop so sestavljali plakati narejeni za dramsko sekcijo kulturnega društva. Razstavo je obogatila še z inštalacijo, s katero je želela prikazati meje, ki si jih ustvarjamo sami. Poudarila je, da je čas praznikov tisti, ko naj bi poskušali zabrisati meje in ko naj bi bili bolj odprti, prijateljski, odkriti. Krznarjeva je otroška leta preživela v avstrijskem Gradcu, kjer je v drugi polovici osnovne šole narisala svoj avtoportret in se nad risanjem tako navdušila, da je to postalo stalnica v njenem življenju. Kasneje se je preselila k babici v Novo Štifto in se šolala v Ljubljani. Obožuje naravo, plani-narjenje in plezanje, rada potuje in fotografira. Svojo diplomsko nalogo je posvetila splavarjenju na Savinji. Štefka Sem Maruša Krznar najraje riše portrete. (Foto: Štefka Sem) 10 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013 I Organizacije, Iz občin, Čestitke POGOVOR Z IGRALKAMA IVANKO MEZAN IN ŠTEFKO DROLC Navdušeni nad gostjama in igralki nad upokojenci Dvorana Galerije Mozirje je bila v sredini tedna Društva upokojencev Mozirje nabito polna. Obiskovalci so z navdušenjem čakali dve izjemni slovenski igralki, Ivanko Mežan in Štefko Drolc. Kljub letom, Ivanka jih šteje 86, Štefka pa 89, sta skozi vrata vstopili z neverjetno lahkoto in žarom v očeh. Aplavz, ki ju je pričakal, je zajel vse občutke, ki so se zrcalili na obrazih obiskovalcev. Namen njunega obiska je bil preprosto pogovor, za katerega nam velikokrat zmanjka časa. Vendar ne njima, ki sta prepričani, da je čas, ki ga namenimo sočloveku, ena najpomembnejših vrednot. Pogovor sta organizirala Društvo upokojencev Mozirje in Osrednja knjižnica Mozirje. Preden sta se zatopili v pogovor z obiskovalci, sta se sprehodili skozi prostor, v katerem so svoja dela razstavile sekcije mozirskih upokojencev. Obe sta bili navdušeni nad Igralki Štefka Drolc (levo) in Ivanka Mežan sta bili presenečeni nad aktivnostjo mozirskih upokojencev. (Foto: Katja Remic Novak) tem, kako aktivni so mozirski upokojenci. Ivanka Mežan je povedala, da stanuje v upokojenskem domu, ampak da je ta namenjen mirovanju in ji je žal, da ne počnejo takšnih stvari: »Tukaj se vidi volja, skrb, da se življenje ni ustavilo in da ljudje ne sedijo in čakajo, da bo konec. Ti izdelki so zelo dragoceni.« Štefka Drolc je bila najbolj navdušena nad zelišči, nekatere izmed njih je videla prvič: »Črne koprive sploh ne poznam. Jaz sem čisto presenečena nad tako lepo razstavo. Ne gre mi v glavo, da naj bi to delali omagani ljudje, pa sploh niso! Vsako stvar občudujem.« Igralki sta z veseljem poklepe- tali z obiskovalci in jim segli v roko. Povedali sta, da še vedno igrata v predstavah, pred kratkim sta nastopili v filmu Deklica in drevo, ki je bil posvečen njima. Film govori o njunem življenju, minljivosti, vendar to tudi presega, je poudarila Mežanova. Igralki sta skupaj zaigrali v celovečernih igranih filmih Cvetje v jeseni in Deseti brat. Štefka Drolc je igrala v filmih, kot so Na klancu, Na svoji zemlji, Povest o dobrih ljudeh in drugih, Ivanka Mežan pa v filmih Na svidenje v naslednji vojni, Decembrski dež, Ljubljana je ljubljena in drugih. Način, kako se dopolnjujeta med pogovorom, kaže na to, da se resnično dobro poznata in da sta prijateljici že mnogo let. Svoj humor prenašata tudi na občinstvo. Popoldan v Galeriji Mozirje je minil v znamenju dveh velikih igralk in zagotovo je pustil pečat tudi njima. Katja Remic Novak OBČINA NAZARJE Parkiranje v modrih conah ni plačljivo Minulo jesen so v Nazarjah v okolici osnovne šole in vrtca preuredili tamkajšnje parkirišče. Zarisali so modre cone in tako rezervirali prostor za kratkotrajno parkiranje do 15 minut, predvsem za starše, ki pripeljejo otroke v vrtec. Na omenjenem delu je bilo ozko grlo, kjer sta se dva avtomobila težko srečala, saj so bila vozila parkirana brez pravega reda. Že v letu 2011 je Stanko Flere v imenu občinskega sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu (SPV) zaradi pripomb staršev podal pobudo, da se mirujoči promet na tem območju uredi tako, da bodo imeli starši, ki pripeljejo otroke v varstvo, rezerviranih dovolj parkirnih mest. Ta naj bi bila v prvi vrsti, ki je vrtcu najbliže. Občina je naročila elaborat. Po sestankih z izvajalcem službe vzdrževanja cest JP Komu- nalo in cestnim inšpektorjem so namestili rumene označbe in tako ločili parkirišča od voznih površin. Po besedah direktorja občinske uprave Sama Begiča pa se je v enem letu izkazalo, da na ta način ozko grlo ni bilo odpravljeno, dva avtomobila sta se še vedno težko srečala, uporabniki so še vedno marsikdaj parkirali brez reda. Na sestanku predstavnikov občine, krajevne skupnosti, šole in SPV-ja so se tako lani dogovori- li, da se na parkirišču odstrani rumene oznake in zelene otočke, s čimer se sprosti nekaj prostora. Na ta način so razrešili tudi problem interventne poti do same šole, ki jo mora ta v skladu z zakonodajo v letošnjem letu vrisati v načrt. Hkrati so z modro označenimi prostori rešili težavo krajšega parkiranja za potrebe vrtca. Modre cone bodo nadzirali redarji medobčinskega inšpektorata, parkiranje pa ni plačljivo. Marija Lebar Modre cone so namenjene kratkotrajnemu parkiranju. (Foto: Marija Lebar) Prejemniku srebrne plakete lavnega sklada Republik« Slovenije ia kulturne dejavnosti za leto 2011 Aleksandru Videčniku za visoko priznanje iskreno i eslitamo in želimo še veliko ustvarjalnih dosežkov! uretlmstvu bavinjtluh hovii 11 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013 I Kultura, Organizacije KULTURNO PROSVETNO DRUŠTVO JURIJ MOZIRJE Burka Moč uniforme navdušila s petjem in igro Na dan samostojnosti in enotnosti se je iz mozirskega kulturnega doma slišalo prepevanje, prerekanje in smejanje. Odvila se je namreč burka Moč uniforme, ki jo je pripravilo Kulturno prosvetno društvo Jurij. V predstavi je nastopilo preko trideset igralcev in pevcev. Začelo se je septembra, ko so se odločili za burko, ki je bila prvič predstavljena pred stotimi leti v Trstu, končalo pa na Štefanovo z bučnim aplavzom in pohvalo nastopajočim. Po besedah koordinatorja režije Jureta Repenška je šlo vse po načrtu: »To je že naša četrta ali peta predstava, ki jo vedno pripravimo na ta dan, zato nismo imeli večjih težav pri pripravi. Mogoče je bil problematičen le čas, saj se je bilo težko uskladiti pri toliko nastopajočih. Zadnja dva tedna smo bili vse vikende in tudi med tednom v kulturnem domu in vadili.« V glavni vlogi se je znašel Jaka Vačovnik, ki igra uglednega krojača mojstra Cvirna. Poleg tega, da opravlja delo v krojačnici, mora opravljati tudi vsa gospodinjska dela, saj pri njih »žena nosi hlače«. Nadležno ženo Agato je upodo- TEČAJ ZA PREDELAVO MLEKA Znanje nadgradili z ogledom dobrih praks Sredi decembra so se udeleženci izobraževanje za predelavo mleka, ki so ga imeli jeseni na turistični kmetiji Dobrovc na Poljanah v organizaciji Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje, odpravili na strokovno ekskurzijo. Ogledali so si več kmetij na Gorenjskem, ki so znane po mlekarskih izdelkih. Mlekarske kmetije Bizant v Medvodah in Pu-stotnik ter Bogataj v Gorenji vasi so bile za obiskovalce izredno zanimive. Povsod so jim predstavili svoje delovanje, prostore, v katerih poteka predelava izdelkov za trg, in tehnološke rešitve. Kaj kmetije ponujajo, pa so poskusili na de-gustacijah. Tako so lahko primerjali znanje in izkušnje, ki so jih pridobili na nedavnem izobraževanju. Udeleženci ekskurzije in izobraževanja so bili z območja treh upravnih enot, in sicer iz mozir-ske, velenjske in žalske, med njimi je bilo trinajst slušateljev iz Zgornje Savinjske doline. Zanimanje za tečaj je bilo tolikšno, da prostih mest ni bilo dovolj za vse zainteresirane, zato bo zavod letos izobraževanje ponovil, je povedala Bernarda Brezovnik z mozirske izpostave zavoda. Marija Lebar bila Jelka Repenšek. Večji vlogi imata tudi krojaški pomagač Milek, igra ga Klemen Glušič, in agent Majer, igra ga Jani Šuligoj. V burki ne manjka prepirov in zapletov, posredi je tudi ljubezenska zgodba. »Osrednjih vlog je štirinajst. Igra je narejena tako, da je večji del govorni, ostalo so pevski vložki, ki so značilni za tisti čas. Imeli smo tudi pomočnike, ki so nam pomagali, da smo se naučili štiriglasnega petja,« je še povedal Jure Re-penšek. Ponovitvi burke bosta 12. in 13. januarja v kulturnem domu. Katja Remic Novak Na oder je stopilo preko trideset igralcev in pevcev. (Foto: Katja Remic Novak) KOLEDNIKI OPRAVILI SVOJE POSLANSTVO V dobrodelne namene obiskali veliko družin Ob prazniku svetih treh kraljev so domove v Mozirju in širši okolici obiskale različne skupine kolednikov. Tradicija koledovanja na tem območju je dolga več desetletij, ob obiskih zbrane prostovoljne darove pa bodo tudi letos namenili v dobrodelne namene. Ločki koledniki so v dveh dnevih prehodili cele Loke, prepevali in kadili domove, prinašali veselje in dobre želje. Zbrane prispevke bodo namenili za Karitas, misijone, del bo šel klarisam in kot pomoč družini, ki je bila prizadeta v novembrski poplavi. Dve skupini kolednikov, starejši in zadnja leta še mlajši domačini iz Lepe Njive, so obiskali domove v tem zaselku in prehodili še Gneč. Zbrano bodo prav tako namenili kot dar za misijone. Koledniki KD Jurij pa so svoje poslanstvo opravljali kar tri dni. V tem času so dodobra prehodili Mozirje, v Nazarjah obiskali klarise. Zapeli so tudi v domu starejših občanov v Gornjem Gradu. Tudi oni bodo namenili zbrana sredstva kot dar za misijone, del namenili klarisam, del pa za druge potrebe. Benjamin Kanjir Koledniške skupine iz občine Mozirje z župnikom Sandijem Korenom (Foto: Ciril M. Sem) 12 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013 I Zgodovina in narodopisje naši posebneži (8) Piše: Aleksander Videčnik RUSI V SOLČAVI (NADALJEVANJE) Nakup hlač v Mozirju Pravi podvig je bil nakup hlač v Mozirju, kamor sta Nikolaja pospremila Ložekar in Gradišnik. Ložekar je tedaj že imel fička, in tako so se vsi trije peljali v Mozirje. Spotoma so se pridno oglašali v gostilnah, kot nekdaj furmani, saj je veljalo pravilo »z gostilne Bog roko drži«. Končno so srečno prispeli v Mozirje in obiskali tekstilno trgovino, kjer je Nikolaj nameraval kupiti hlače. Takole je nagovoril prodajalko: »Gospa, imate količkaj hlači?« Izbira je bila dobra. Prve kupcu niso bile všeč, zato je dobil druge na ogled. Ko se je Nikolaj pripravil, da bi hlače tudi pomeril, mu je iz njegovih hlač popadalo po tleh kup drobnarij, kar ga je hudo razkačilo in po njegovi navadi je sledilo preklinjanje. Prodajalka je prestrašena čakala, kaj bo prišlo iz kabine, Ložekar pa je hladno izjavil: »Rusi pač na ta način izbirajo in kupujejo.« Tretje hlače sta izbrala Ložekar in Gradišnik, začuda, Nikolaju so bile všeč. Prodajalki je dejal: »Toti so ta pravi hlači.« Potem je zahteval račun, ta pa je bil višji, kot ga je lahko ubogi kupec plačal. Seveda so kar nekaj med potjo zapravili. Prodajalka je menila, da bo kateri od navzočih spremljevalcev Nikolaju posodil manjkajoči denar. Toda Ložekar je bil za šalo. Dejal je, da tega gospoda, pokazal je na Nikolaja, sploh ne pozna. Nikolaj je prebledel od jeze in komaj izjavil: »Hudič, Ložekar, si tako pijan, da me ne poznaš?« Prodajalki pa je dejal: »Jaz nisem vedel, da ste hudiči tako odrti in tako drago prodajate. Vzel sem s seboj 15.000 dinarjev, zdaj pa ni zadosti.« No, Ložekar je menil, da je trpinčenja dovolj in primaknil manjkajoči denar. Kupčija je bila sklenjena, Nikolaj pa zadovoljen. Oženil bi se rad Nikolaj je vseskozi iskal primerno nevesto, ker bi se rad oženil. Ložekar mu je pri tem zvesto svetoval. Toda stvari so se zaostrile - ali on ni maral za nevesto ali pa ona ni hotela drobnega Kozaka. Kozaki so na sploh ponosni ljudje, Nikolaj je o tem veliko pripovedoval. Spomini so bili na tiste daljne kraje kozaške domovine zelo živi. Poroka je bila tam nekaj poseb- nega, skratka, veliko doživetje. Pri pripravah na poroko je sodelovala vsa družina. V Nikolaju je torej prevladovala tradicija pred željo. Na starejša leta ga nekoč Ložekar vprašal: »No, Nikolaj, kaj pa nevesta?« Odgovor je bil: »Sedaj me čaka le še bela nevesta.« Čikanje ni lepa čednost To je vedel tudi Nikolaj, čeprav je v ustih z užitkom mlel tobak. Čikal je le na skrivaj. Očitno se je tega sramoval. Pri sebi je nosil veliko raznega pribora za rabo tobaka. Rekli so, da je v njegovih hlačah med hojo kar škrebljalo. Pretesne hlače Ko se je v nedeljo po nakupovanju hlač v Mozirju pojavil pred cerkvijo, je Ložekar opazil, kako tesne hlače ima. Dejal je: »No, vidiš, Nikolaj, da si najtežji človek v Solčavi, še hlače so pretesne.« V krogu navzočih so vsi pritrjevali tej pripombi Ložekarja. Sreča v fičku Na splošno je bilo znano, da Nikolaj izredno uživa ob vožnji v Ložekarjevem fičku. Izjavil je, da to pomeni zanj največjo srečo. V fičku se je vedel, kot da sedi v največjemu in najrazkošnej-šemu avtomobilu. Posebno vesel je bil, če je lahko s tako držo bil opažen od ljudi. Nekoč sta bila z Ložekarjem na poti proti Lučam, ko sta srečala avtobus, Ložekar se je avtobusu izognil, Nikolaja pa je to razjezilo in je dejal: »Rukni ga, Ložekar, saj se ti motovili med kolesi!« Zanj je bil torej fičko vsega zmožen. Baba kadi Ložekar je bil na poti v Mozirje, ko je srečal Nikolaja in ga povabil v fička. Nikolaj je ves srečen prisedel. Ko sta prispela v Mozirje, je bil urad, ka- mor je bil Ložekar namenjen, že zaprt. Čakati sta morala dve uri in sta zato krenila na teraso Turista sredi trga. Kmalu je Nikolaj zagledal pri sosednji mizi »babo«, ki je kadila. Po kozaških načelih pač ni primerno, da ženska kadi. Ko je Ložekar spet prisedel k Nikolaju, mu je ta takoj povedal: »Glej, hudiča, baba kadi.« Temu je sledilo nekaj sočnih kletvic. Ložekar je kaj hitro ugotovil, da ne gre za žensko in da tam sedi dol-golasec, ki pridno vleče cigareto. Pojasnilo je Nikolaj kar enostavno preslišal. Ko je dolgolasec vstal, je Nikolaj pripomnil: »Krucifiks, Ložekar, baba gre po nove cigarete.« Seveda je Ložekar spet prepričeval Nikolaja, da je to moški in ne ženska. To je Nikolaja še bolj razjezilo, ker je mislil, da ga po stari navadi Ložekar spet vleče. Še dolgo je preklinjal te grde navade, ki ženskam omogočajo kajenje. Na gondolo pa ne Ko je pričela voziti gondola na Golte, je Lože-kar hotel prepričati Nikolaja, da se peljeta na planino. Spotoma sta popila nekaj malega za kora-jžo. Na spodnji postaji sta se že postavila v vrsto, ko je Nikolaja odrinila neka dama. Ta je ves divji zaklical za njo: »Le tiši, tiši, rdeči hudič, da te priškrne!« Dama je bila močno našminkana in vrata gondole so se prav za njo zaprla. Tedaj se je gondola premaknila in se dvigovala po žici navzgor. Tega se je Nikolaj hudo prestrašil in glasno rekel Ložekarju: »Glej, hudič, Ložekar, celi avtobus na drati.« Ob tem mu je upadla korajža in stopil je nazaj v čakalnico, Ložekarju pa je zaklical: »Krucifiks, Ložekar, le pelji se ti sam, ker si neumen, kaj, če se drat utrga? Jaz ostanem na zemlji!« Raje je potem čakal na Ložekarja pred spodnjo postajo žičnice nekaj ur, kot da bi se podal na tvegano vožnjo po zraku. Iščemo stare fotografije Družina Vrtačnik v Spodnjih Krašah slikana leta 1930. Poleg očeta Jožefa in matere Jožefe Irmančnik je na sliki tudi njunih 15 otrok od 16 rojenih. Fotografijo nam je poslal Jurček Vršnak z Ljubnega ob Savinji. 13 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013 I Nasveti Tudi za redčenje in odstranjevanje obvodne vegetacije je potrebno dovoljenje GREGOR KALAN, naravovarstveni svetovalec, Zavod RS za varstvo narave, OE Celje Zima je čas, ko lastniki v gozdu, mejicah ali ob vodi izvajajo sečnjo ter obrezovanje dreves in grmovja. Z gozdnim prostorom upravlja Zavod za gozdove Slovenije. Revirni gozdar se sreča z lastnikom in skupno določita drevesa, ki so predvidena za posek na podlagi gozdnogospodarskega načrta. Revirni gozdar odkaže drevesa in zavod izda odločbo o poseku. Drugače pa je pri mejicah in obvodni vegetaciji, s katero upravljajo lastniki po lastnem vedenju in potrebah. Posamezna drevesa, lesna vegetacija v obliki linij (mejice, obvodna drevnina) in sadovnjaki predstavljajo edino obliko visoke vegetacije v odprti kmetijski krajini. Ta vegetacija ima veliko pozitivnih učinkov tudi na kmetijske površine. gotavlja rastlinam potrebno vodo tudi v času pomanjkanja padavin. V lesni vegetaciji se naseljujejo naravni plenilci poljskih škodljivcev (kanje, sinice, pikapolonice in drugi plenilski hrošči). Obvodna vegetacija tudi filtrira vodo s kmetijskih površin in zmanjša vpliv spiranja gnojil na kakovost tekoče vode. Obvodna drevnina je vir lesa za gospodarstvo, predstavlja pa tudi zavetje pred sončno pripeko in še bi lahko naštevali. Vegetacija ima veliko pozitivnih učinkov tudi na naravo, od katere je kmetijstvo odvisno. V mejicah in obvodni vegetaciji živijo mnogi organizmi, ki najdejo v njihovem zavetju svoj dom, hrano ali partnerja za razmnoževanje. Mnoge živali izkoriščajo porasle površine za varno selitev in dnevne migracije, na primer na območja z boljšo prehrano. Obvodna vegetacija blaži dnevna nihanja temperature vode, oblikuje strugo in brežine, na drevju pa so prisotni plenilci vodnih živali ipd. Učinki, ki jih ima vegetacija za eko- Neprimerna popolna odstranitev obrežne vegetacije Obrežna vegetacija stabilizira rečno brežino in s tem ohranja potek in obliko struge. Brez vegetacije se erozijska moč vode poveča in kaj kmalu povzroči izgubo kmetijskih površin ob strugi. Visoka vegetacija blaži učinke vetra, zato je zmanjšano izparevanje vode iz tal. Vlaga se v območjih bogate zarasti me-jic zadržuje dlje časa in s tem za- nje obrežne vegetacije« kot poseg, za katerega si je potrebno pridobiti dovoljenje za poseg v naravo, če je drevnina v zavarovanem območju, območju naravne vrednote ali območju Natura 2000. Postopek je za lastnika obvodne vegetacije brezplačen in traja največ en mesec. Lastnik pošlje na upravno enoto vlogo, iz katere je jasno razvidna na dela, pri čemer se prednostno opravi posek nestabilnih dreves in tistih, ki ovirajo pretok. • Prednostno se odstranijo in-vazivne in tujerodne vrste (robinija ali akacija, veliki pajesen, octovec). • V obrežno vegetacijo se posega zgolj na eni strani brežine, na drugi strani pa ne prej kot v razmiku dveh let. Obrezovanje in ohranjanje glavatih vrb sistem, so pomembni še posebej v naravovarstveno pomembnih območjih: parki in druga zavarovana območja, območja Natura 2000, naravne vrednote in ekološko pomembna območja. V želji po ohranjanju vsestranske koristi obvodne vegetacije je ministrstvo za okolje in prostor določilo »redčenje in odstranjeva- lokacija posega. Izvajalec del tako pridobi morebitne pogoje, ki jih je potrebno upoštevati pri sekanju vegetacije. Podatki o naravnih vrednotah, zavarovanih območjih narave in območjih Natura 2000 so že več let dostopni javnosti preko interneta (http://www.naravovar-stveni-atlas.si/ISN2KJ/) ali v pisarnah območnih enot Zavoda RS za varstvo narave. Poleg dovoljenja in izdanih pogojev velja še ena splošna časovna omejitev sekanja drevnine v vseh mejicah, živih mejah in obvodni vegetaciji. Med 1. marcem in 1. avgustom se drevnine ne seka, ker je to časovno obdobje gnezdenja in razmnoževanja večine vrst ptic. To določa Zakon o divjadi in lovslvu. Pri poseganju v obvodno vegetacijo se priporoča upoštevanje še sledečih usmeritev: • Izvedejo se nujno potreb- • Na brežini se ohranjajo panji, ki stabilizirajo brežino in ne ovirajo pretoka. • Odstranjena drevesna in grmovna zarast se na brežinah ne sežiga. • Posegi se izvedejo v čim krajšem možnem roku. • Ohranja se tradicionalen način obrezovanja vegetacije (na primer obrezovanje glavatih vrb). Spoštovanje zakonodaje pri ohranjanju obvodne vegetacije ni zahtevno opravilo, če se sečnje lotimo načrtno in pravočasno. Vsak dober gospodar se zaveda, da zamenjana jablana v sadovnjaku še nekaj let ne obrodi, zato mora biti pomlajevanje načrtno. Že naši predniki so znali umno ravnati z obvodno vegetacijo in v sožitju z naravnimi procesi. Tak način ravnanja je zaželen tudi v prihodnje. 14 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013 I Kultura, Informacije BOŽIČNI KONCERT V LUCAH Zazveneli so božični napevi V Lučah so na božični večer v organizaciji Kulturnega društva Raduha že tradicionalno pripravili koncert domačih pevcev. V cerkvi svetega Lo- vrenca so zazveneli praznični napevi treh domačih zborov in okteta Žetev. Misli o praznikih, božiču in glasbi je s poslušalci delila Tadeja Robnik. Sveto noč so zapeli vsi pevci skupaj. (Foto: Štefka Sem) KONCERT V CERKVI SV. JURIJA V MOZIRJU Božične uspešnice v izvedbi kvarteta Štiriangel Zadnjo soboto pred novim letom so v cerkvi sv. Jurija po večerni maši svoj prostor zavzele članice vokalno-inštrumentalnega kvarteta Štiriangel. Enourni koncert božičnih uspešnic je poskrbel za to, da so se ob zvokih Aleluje, Svete noči, Ave Marije in drugih marsikomu orosile oči. Članice kvarteta so se pred letom dni odločile, da združijo moči in sestavijo kombinacijo inštrumentov, ki ni prav pogosta, ampak zato toliko bolj zanimiva. Glasbila, s katerimi navdušujejo, so citre, kitara in flavta. Kvartet sestavljajo dekleta Irena Tepej, Doroteja Dolšak, Suzana Hebar in Agata Gojkošek. Vse so profesorice v glasbeni šoli. V Zgornji Savinjski dolini so že nastopile, vendar še nikoli v Mozirju. »Veliko nastopov smo že imele, tudi na Rečici ob Savinji in v Nazarjah. Včasih imamo samostojni koncert, včasih pa zaigramo le nekaj skladb. Najljubši so nam koncerti v božičnem času, sploh v cerkvah.« Dekleta prepevajo skladbe različnih žanrov od zabavnih, španskih do cerkvenih. Njihovi najljubši sta Le verjemi in Ave Marija. Katja Remic Novak Da je v Lučah petje doma, so tokrat dokazali številni pevci, ki so pridruženi enemu ali več zborov v kraju. Cerkveni, moški in mladinski pevski zbor so se predstavili vsak s svojim repertoarjem. Medtem, ko sta odrasla zbora izvajala predvsem božične skladbe, je mladinski zbor, ki ga vodi Matija Selišnik, izvajal novejše pesmi, ki jih v svoj repertoar vključujejo mladi pevci. Ob glasbeni spremljavi kitare, bas kitare in bobnov je njihova mladostna energija navdušila obiskovalce koncerta. Večer so obogatili člani okteta Žetev, tudi večina domačini, ki so dokazali, zakaj štejejo med najboljše male vokalne skupine v Sloveniji. Njihov umetniški vodja je Mitja Venišnik, poleg Co-henove Hallelujah pa so poželi navdušen aplavz za Avsenikovo Zvezde na nebu žare. Cerkveni zbor je na orglah spremljala Eva Breznik, pevovodja zbora je Valentina Rosc. Ob zaključku večera so najbolj znano božično pesem Sveta noč izvedli vsi pevci skupaj. Štefka Sem SLOVENSKA KNJIGA MESECA JANUARJA V KNJIŽNICI MOZIRJE Miha Mazzini: Paloma negra Zgodba je postavljena v povojna leta, natančneje leto 1950. Avtor se tokrat loteva povojnih dilem v Jugoslaviji, ki jih prikaže skozi zgodbo polkovnika Davida. Slednji, vajen vsakovrstnega nasilja, nenadoma začuti težo vesti. Med podpisovanjem nalogov za eksekucijo mu zastane roka. Čeprav ve, da s tem izpisuje lastno smrtno obsodbo, ne zmore naprej, zato ga pošljejo na vojaško akcijo v odročno slovensko vas, kjer se navidez enostavna naloga začne zapletati in nevarno plastiti ... Tudi v tem romanu Miha Mazzini potrjuje status mojstrskega pripovedovalca, ki bralca drži v prijetni napetosti do zadnje strani. Najljubši skladbi članic kvarteta Štiriangel, ki so ju zapele in zaigrale tudi v Mozirju, sta Le verjemi in Ave Marija. (Foto: Katja Remic Novak) 15 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013 I KULTURNO DRUŠTVO BOČNA Praznične pesmi in ples za dušo Božični prazniki, dan državnosti in bližajoče se novo leto so bili trije razlogi, da so se dan po božiču v Bočni zbrali domači pevci, glasbeniki in otroci iz vrtca ter zaznamovali praznične dni s koncertom. Najmlajši iz vrtca so tokrat prikazali svoje plesno znanje, ki so ga s pomočjo vzgojiteljic izpopolnjevali v dnevih pred prazniki. So- larji, ki obiskujejo glasbeno šolo, so zaigrali na različne instrumente. Urh Pečnik je zaigral na harmoniko, Aneja Krajnc na klavir, Jasna Purnat je na violino odigrala ven-ček prazničnih skladb, pri drugi skladbi se ji je s petjem pridružila mlajša sestrica Vita, Urška Bastl pa je zaigrala na violončelo, skupaj z njo je prepevala Tina Krebs. Sestre Lamprečnik so popestrile program z ubranim triglasnim petjem. (Foto: Štefka Sem) jfiuim mi-lm t vam ponujajo Zimski čas je čas, ki je lahko ravno pravšnji za vašo odločitev o spremembi zunanjega videza. V rubriki Stilski izziv vam bomo predstavili nekoga, ki si je to upal. Pod pokroviteljstvom Savinjskih novic bodo za vas skrbeli, se trudili in vam podarili -frizerka Urška Zorin iz Studia HG Mozirje brezplačno frizuro, - vizažistkct Notolija PlankI brezplačni make up, -trgovina BazarR ban v vrednosti 30 EUR in možna s! koriščenja 10% popusta na oblačila, v katerih se kot model predstavite, -trgovina Ju rček možnost koriščenja 50% popusta na obutev, v kateri se kot model predstavite, ■ fotograf i njo Urška Hrastnik brezplačne fotografije, ki bodo o bja vije ne tudi v Savinjskih novicah. Prijazno vabljeni da izrežete kuponček, se prijavite in mogoče boste že vi naslednja izžrebana srečnica ali srečnež predstavljen v rubriki Stilski izziv. Izpolnite prijavnica prikrite svojo foiog rotijo in vsa skupaj poSljlla na naslov: Savnjsko novico. Savnjskn cesin 4,3331 Ngzgrja Na preobrazbo se lanvo prijavila tudi v Trgovini Bazar i? ali v Irtzensvem salonu HG. I/V1 'NI Spodaj podpisani si Želim novega videza, zato se prijavljam za soaeiovanje v stilskem izzivu. S podpisom dovoljujem javno objavo mojih fotografij. IME IN PRIIMEK: NASLOV: POSTA IN KRAJ: DATUM ROJSTVA: TEL,: PODPIS: Valerija, Polona in Petra Lampreč-nik so zapele tri skladbe, njihovo triglasno petje pa vedno navdušuje poslušalce. Med nastopajočimi so bili še moški in ženski pevski zbor iz Bočne, prvi pod vodstvom Matjaža Že-leznika, drugi Jožeta Pustoslem-ška. Izvajali so predvsem sloven- TERAPIJA V PRAVLJIČNEM GOZDU ske narodne pesmi. Program je povezovala Petra Marovt, ki je spregovorila o pomenu praznikov ter druženja v tem času. Ob tej priložnosti so v Kulturnem društvu Bočna pripravili še manjšo razstavo slikarskih del, košev in košar domačina Ivana Semprimožnika. Štefka Sem Tudi starši obolelih otrok za rakom rabijo podporo Decembra so se v Logarski dolini zbrali člani društva staršev otrok obolelih za rakom. V društvo so včlanjene tudi družine iz Zgornje Savinjske doline. Kljub temu da mlado društvo obstaja le dve leti, je bilo to že njihovo tretje srečanje v dolini. Njihova srečanja so namenjena raznim terapijam in medsebojnemu svetovanju. Kadar zboli otrok, starši nemalokrat pozabijo nase, vzdrževanje dobre psihofizične kondicije pa je tudi zanje izjemnega pomena. ko ovrednotili svoje občutke. Druženje je s skupinsko hipnozo nadaljeval Gradišnik. Člani društva so med sabo zelo povezani, saj jih druži skupna izkušnja diagnoze, ki jim je popolnoma spremenila življenje. Ob zaključku delavnice so si zaželeli, da bi bilo teh čim več, saj jim terapije pomagajo pri preživljanju obdobja bolezni njihovih otrok, pa tudi kasnejšega obdobja, ko v njih ostaja nenehni strah po povrnitvi bolezni. Aktivni so tudi na pediatrični kliniki, kjer Ob zaključku delavnice so si vsi zaželeli, da bi bilo teh čim več, saj staršem terapije pomagajo pri preživljanju obdobja bolezni njihovih otrok. Delavnico za starše sta vodila družinska terapevtka Renata Jakob Roban in hipnoterapevt Karli Gradišnik. Prvi del se je odvijal v umirjenem okolju Pravljičnega gozda, kjer so se udeleženci nau-žili miru in nadihali svežega zraka. Robanova je izvedla terapijo preko pravljice, udeleženci pa so lah- imajo na oddelku redna medsebojna svetovanja za starše, ki potrebujejo takšno ali drugačno pomoč. Zavedajo se, da lahko s svojimi izkušnjami pomagajo številnim staršem, ki se jim s postavitvijo diagnoze raka pri otrocih življenje v trenutku zelo spremeni. Štefka Sem Priloga: barvna fotografija celotne postave. 16 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013 I Kultura, Ljudje in dogodki DVE DESETLETJI HAPPY BENDA Sladkorček na vrhu sirneka Happy band v sedanjem sestavu uspešno nadaljuje glasbeno kariero. (Foto: Jože Miklavc) Z zaključkom leta 2012 se je zavrtelo tudi dvajset let delovanja popularnega glasbenega sestava Happy band. Skupina srečnih fantov, ki zabava vse vrste občinstva v dolini, v Sloveniji in onkraj naših meja, je postala mala legenda. Ne le zaradi simpatičnega, vsestranskega, šegavega in etnografsko študioznega Francija Podbrežnika. Skupino so vsa dvajseta leta sestavljali odlični glasbeniki, na začetku tudi ena »dečva«. Prvi, ki so kot Happy band leta 1992 stopili na oder in preživeli, so bili Alenka Lesjak, Marko Sla-pnik in Franci Podbrežnik. Z njimi so kasneje igrali izjemni glasbeniki in »fajn ledi« Robi Novak, Zvone Hranjec in Joco Škorjanc. Dandanašnji pa si »Veseli band« delijo za »kastrolami« Tomaž Reber-nak, basovski »debelostrunež« Boštjan Podlesnik, kitarski kuštrovec Mitja Korber, koroški vokalno-kla-virski Slovenec Božidar A. Kolerič in dolgojezični tipkalec Franci Pod-brežnik. Večkrat se jim pridružijo tudi »ki-klce« Irena Vrčkovnik, Nuša Derenda, Manca Špik, Vera Trafela. V »trubadurskem« naboru je vse živo in tudi izvajano izključno v živo. Malo je prireditev, koncertov, plesov, dogodkov, ki si sploh lahko privoščijo dober band. Tile »srečneži« pa vztrajajo, da ljudi zadovoljijo s pristnim pristopom in le kvalitetno glasbo. Podbrežnik je naštel nekaj njihovih največjih glasbenih uspehov: »Zagotovo viže, ki še niso ugledale večnega zapisa na zgoščenki: Logarska No. 2, Dolina Logarska, Gnar ni vse, Slovo, Zno- va, Daj mi še en dan, nastopi na Narečni popevki, festivalu Melodije morja in sonca, sodelovanje pri snemanju albuma Irene Vrčkovnik, veliki koncert v SNG Maribor s Pidžijem, trije nastopi pred več-tisočglavo množico na X-ploziji zabave v Kranjski Gori, spremljali pa smo tudi Lovšina, Kocjančiča, Matjaža Jelena, Jureta Koširja, 6pack Čukurja in druge.« Najraje nastopajo povsod, am- pak: »Če se zaženemo in od nas šprica energija, ni placa, ki ga ne bi razparali. Se pa na velikih odrih počutimo kakovostno! In seveda, živimo za muziko. Od nje se težko dostojno preživi. Vsem drugod zaposlenim je Happy band sladkorček na vrhu sirneka.« Na vprašanje, če bi še enkrat, če bi se spet rodil, postal muzikant, odgovarja: »Čist gvišno! Pa smučar 189 dni na leto na smučeh. Amen. Pa snega do riti!« Kdaj torej in kako bo obeležena obletnica benda? Bo tortica? Bo koncertek, smo povprašali Francija. »Če me že »šraufate« na to vižo, bi bilo pošteno, da zadevo zamaknemo v srečno leto 13. »Kovač« ima železa še v ognju. Je pa res, da je Pozdrav iz Logarske pesem, ki jo je pel Karli Gradiški na Narečni popevki 1992, (tekst napisal Miran Grudnik, skladbo Franci Pod-brežnik, op. pisca), neuradna himna Logarske doline, stara torej 20 let. Happy band jo je preoblekel v Logarska No. 2 in z njo blesti naprej, tudi ob tem prijetnem jubileju, ki naj traja in traja v nedogled!« je in ni zaključil Podbrežni-kov Franci. Jože Miklavc CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD W*V • v «V« I V« • • H I I Božični večer s prižigom luči miru iz Betlehema Direktorica centra Francka Voler je nazdravila z vsemi stanovalci. (Foto: Katja Remic Novak) V Centru starejših Gornji Grad vsako leto pripravijo Božični večer, katerega stanovalci nestrpno pričakujejo ves popoldan. Tudi 20. decembra je bilo tako. Nekateri se veselijo petja božičnih pesmi, drugi kozarčka vina, tretji prižiga luči miru, ki jo, kot je že tradicionalno, prinesejo mozir-ski skavti. Delavke v centru poskrbijo, da stanovalci, teh je trenutno 147, prejmejo luč miru. Nekateri jo dobijo na večerji, drugim jo nesejo v sobe. Namen luči miru je širjenje miru in medsebojne povezanosti. Želja skavtov je, da bi na božični večer luč miru iz Betlehe-ma gorela v čim več domovih, da bodo vsi ljudje začutili svetlobo in toplino. Božično-novoletna večerja ima po besedah direktorice centra Francke Voler velik pomen, saj je zadnji dogodek v letu. Tudi med letom stanovalcem ne manjka prireditev. Volerjeva pravi, da s sodelavci skrbijo za to, da bi bi- lo stanovalcem čim lepše: »Skozi vse leto imamo prireditve najmanj enkrat mesečno, naj bo to gledališka skupina, pevski zbor ali ansambel. V decembru pa se poveselimo vsaj enkrat na teden, letos nam je uspelo pripraviti celo dve prireditvi v sedmih dneh.« Tokrat so v goste povabili Jožeta in Jureta Pustoslemška, s katerima so zapeli najbolj znane božične pesmi. Nastopili so tudi stanovalci, ki delujejo v okviru pevske skupine Škrjančki. Letošnje leto se bo v centru pričelo zelo pestro, saj je 6. januarja minilo deset let, odkar so v center sprejeli prve stanovalce. V ta namen bodo 11. januarja pripravili obletnico z ansamblom Golte. Katja Remic Novak 17 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013 I Šport, Ljudje in dogodki ZAKLJUČNI TURNIR ČETVERICE SLOVENSKEGA ODBOJKARSKEGA POKALA ZA MOŠKE V MOZIRJU Pokalna lovorika ACH Volleyju Odbojkarji ACH Volleyja so 28. decembra postali zmagovalci slovenskega pokala. V finalu zaključnega turnirja v Mozirju so s 3:0 (25, 22, 23) premagali Salonit Anhovo. Mozirje s širšo okolico je dva dneva, kolikor je trajal turnir najboljših štirih slovenskih moških odbojkarskih ekip, v veliki meri dihalo za ta šport. Teden dni priprave dvorane, vključno z organizacijo neposrednega televizijskega prenosa, je napovedoval pravi športni spektakel. To so obljubljala tudi štiri sodelujoča moštva. Od od-bojkarjev iz Maribora, članov ekipe Salonit Anhovo, pa Calcit Volleyball Kamnik in ljubljanskega ACH Volley so vsi napovedovali odlične in zagrizene boje najboljših v letošnjem tekmovanju za pokalnega zmagovalca Slovenije. Tako v času obeh polfinalnih obračunov, ki sta bila 27. decembra, kakor tudi finala dan ka- sneje so gledalci dodobra napolnili športno dvorano. V njej so bile ob tej priložnosti nameščene še dodatne tribune, kar je omogočilo dvorani, da je v času finala sprejela tisoč navdušencev iz vse Slovenije. Polfinalna obračuna sta bila med ekipama iz Anhovega in Kamnika. Slednji so na prvi tekmi brez večjih težav dobili prva dva niza. Morda malce stanja udobja ali celo podcenjevanja nasprotnika je v tretjem nizu prineslo popolni preobrat. Kamničani nikakor niso ujeli priključka in so izgubili oba naslednja niza. Odločilnega, tretjega, so ponovno izgubili, kar je pomenilo, da so igralci Salonita prvi finalisti. Večerna tekma med odbojkarji OK Maribor in ACH Volley je bila precej manj razburljiva, saj Ljubljančani Mariborčanom niso pustili dihati. Tekma je bila kljub temu vredna ogleda in navi- Odbojkarji ACH Volleya so na mreži zaustavili večino poskusov nasprotnikov, da bi jim ogrozili zmagoslavni pohod do naziva pokalnega zmagovalca. (Foto: Benjamin Kanjir) janja mnogih, v oranžne barve odetih navijačev. Finalni sobotni obračun pa je prinesel povsem drugačno sliko. Kljub visoko favoriziranim igralcem ACH-ja se Anhovčani na noben način niso predali. Končni rezultat je bil sicer gladkih 3:0 za Ljubljančane, kar pa ne daje prave slike o dogajanju na parketu. Kar dva niza sta se namreč končala na razliko, saj nobena izmed ekip drugi ni pobegnila na več kot dve, morda tri ali štiri točke prednosti. V vodstvu so se ves čas izmenjavali, več zbranosti ob koncu pa vendarle pokazali igralci ekipe z zvezdniško zasedbo ACH Volleya iz Ljubljane. Končni rezultat torej 3:0, kar je za ljubljansko ekipo pomenilo osmo osvojitev slovenskega pokalnega tekmovanja. Benjamin Kanjir Zmagovalna ekipa ACH Volley skupaj z organizacijsko ekipo OK Mozirje. (Foto: Benjamin Kanjir) LOGARSKA DOLINA Silvestrovanje v hotelu Plesnik Po veselih decembrskih dogodkih v Logarski dolini, ki jih ni preprečilo niti nekoliko slabše vreme, so v hotelu Plesnik pripravili še tradicionalno silvestrovanje. Privabili so številne goste, zapolnjene so imeli skoraj celotne prenočitvene zmogljivosti. Poleg nekaterih rednih gostov sta v tem am-bientu tudi tokrat praznovala znana Goran Kle-menčič in Nina Zidar Klemenčič ter drugi, le nekaj dni pred tem je bil gost hotela dr. Miro Ce-rar. Hotel je ob glasbi ansambla Zodiac band pripravil vabljiv silvestrski meni z osmimi jedmi ter prijetno vzdušje. Polnoč je razsvetlil ognjemet in tako gostom doline pričaral še bolj praznično vzdušje. Jože Miklavc V pričakovanju novega leta so se gostje v hotelu Plesnik imenitno zabavali. (Foto: Jože Miklavc) I 18 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013 Šport, Oglasi GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB MOZIRJE Zmagovalni začetek smučarske sezone Mladi smučarji Gornjesavinjskega smučarskega kluba Mozirje so na začetku tekmovalnega dela smučarske sezone pokazali odlično pripravljenost. Že uveljavljeni tekmovalci so posegali po stopničkah, medtem ko so se štirje cicibani prvič pomerili na tekmah vzhodne regije. Prve tekme za pokal vzhodne regije so se odvijale konec lanskega leta na avstrijskem smučišču Weinebene. V dveh veleslalomih so tekmovalci dosegli šest uvrstitev na stopničke. Najboljša rezultata je med starejšimi deklicami dosegla Urša Marolt z dvema zmagama, v isti kategoriji je Anja Drev osvojila dve drugi mesti. V kategoriji mlajših dečkov je Nejc Naraločnik osvojil zmago in drugo mesto. DRŽAVNO PRVENSTVO V INLINE HOKEJU Pred zadnjim krogom zmaga in poraz za Lučane Preteklo soboto se je v Lukovici odigral predzadnji krog rednega dela prvenstva. Ekipa hokejskega društva Luče je odigrala dve tekmi, eno so dobili, drugo izgubili, a vseeno obstali na drugem mestu lestvice. V prvi tekmi so zabeležili poraz proti vodilni ekipi v ligi ŠKD Pank Kura s 6:3. Zadetke za lučke hokejiste so dosegli Matevž Fale, Matjaž Urtelj in Lenart Ugovšek. Drugo tekmo proti HK Prevoje so Lučani dobili s 5:2, med strelce se je dvakrat zapisal Jure Zupanc, po enkrat pa Lenart Ugovšek, Jaka Breznik in Evgen Jurič. ŠS la tudi Jan Napotnik in Nejc Naraločnik. Slednji je zmagal na slalomski tekmi, kjer je šesto mesto osvojil Napotnik, Klemen Hriberšek je dosegel sedmi rezultat. Med cicibani in cicibankami, ki so doživeli svoj krst na večjih tekmah, se je Ajda Pižorn uvrstila na deseto mesto, Grega Verbuč je bil enajsti, Anže Finkšt 15. in Kristjan Gerdina 18. Štefka Sem Urša Marolt (na sredini) in Anja Drev (levo) sta si zadnji vikend izmenjavali najvišje stopničke na tekmah. (Fotodokumentacija GSK) V Črni na Koroškem in Ravnah so organizatorji pretekli vikend izpeljali veleslalom in slalom, kjer so tekmovalci GSK dosegli odlične uspehe. V veleslalomu je zmagala Urša Marolt, v slalomu dosegla drugo mesto. Anja Drev je v slalomu zmagala, v veleslalomu je dosegla drugo mesto. Drugo mesto sta v veleslalomu osvoji- PREDBOŽIČNI POHOD NA SEMPRIMOŽ Jan Napotnik je v veleslalomu dosegel drugo mesto. (Fotodokumentacija GSK) Vsako leto večja pohodu na Po besedah udeležencev je na predbožičnem pohodu manjkal le sneg. (Foto: NT) Ze drugo leto zapored so člani športnega društva Veterani iz Gornjega Grada organizirali predbožični pohod na Semprimož. V petek, 23. decembra, se je 39 pohodnikov na večer odpravilo na priljubljeno pohodniško točko. Najmlajši udeleženec je štel tri leta in najstarejši 75. Novembrske poplave so sicer pustile nekaj posledic na gozdni poti, a to udeležencev ni motilo. Seveda so si želeli snežnih razmer, kot se za božič spodobi, a je bila pot in druženje na vrhu prijetna kot vedno. Pri cerkvi svetega Primoža in Felicijana so pohodniki zapeli nekaj pesmi, posneli spominsko fotografijo in se v prijetnem vzdušju vrnili v dolino. Štefka Sem 19 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013 I Šport SMUČARKA MATEJA ROBNIK Lučanka bo tekmovala za ameriško univerzo Potem ko je Mateja Robnik za letošnjo zimsko sezono ostala brez podpisane pogodbe s Smučarsko zvezo Slovenije in brez statusa A, je 25-letna Lučanka zaključila svojo športno pot na najpomembnejših smučarskih tekmovanjih. Ni pa se odpovedala smučanju in letom trdega dela, športno in študijsko pot bo namreč nadaljevala na ameriški univerzi Albuquerque v zvezni državi Nova Mehika. Robnikova se je namreč odločila, da sprejme ponudbo omenjene univerze, za katero bo tekmovala v smučarski ekipi. »Začasna selitev v Združene države Amerike bo zame ena izkušnja več. Ponudba, ki sem jo dobila, je bila predobra, da je ne bi sprejela. Za njihovo smučarsko ekipo bom tekmovala na tekmah severno ameriškega pokala in univerzitetnih tekmah, zraven bom študirala in se izpopolnila v jeziku,« je svojo odločitev sporočila Robnikova, ki se je od zadnje tekme v svetovnem pokalu v mesecu marcu lanskega leta posvečala predvsem študiju obramboslovja in vzdrževanju kondicije. »V ZDA bom vpisala študij političnih ved, vprašanje je, koliko mi bodo upoštevali že opravljene izpite na obramboslovju. Če bo tega malo, bom verjetno izbrala kakšno drugo smer in pričela od začetka. Ker imam z univerzo dogovor, da bom pri njih tri leta, je časa za spremembo dovolj.« Čez lužo odpotuje prihodnji teden, saj se takrat prične nov semester, ki traja do sredine maja. Odsotnost od doma bo nekoliko daljša kot doslej, a doma so njeno odločitev sprejeli z velikim zadovoljstvom, saj bo tako ostala v smuča-riji. Pri svojih letih je premlada, da bi se športno upokojila, predvsem pa je bilo v smučanje vloženega preveč truda in dela, da bi odnehala. V času študija bo stanovala v apartmaju poleg študentskega naselja, njena pogodba pa zajema še plačano šolnino in štipendijo. »Vedno se najde pot. Ko se zaključi ena, se pokaže druga,« je dejala Robnikova, ki je v svetovnem pokalu debitirala leta 2004, ko je imela komaj šestnajst let. Že leto zatem je dočakala tudi krst na svetovnem prvenstvu in nato ob koncu leta 2006 tudi prvič prišla do točk svetovnega STRELSKI KLUB MENINA Novoletna tekma strelcev Drugi dan v novem letu so se člani Strelskega kluba Menina iz Gornjega Grada zbrali na strelišču v Zagradišču in se pomerili na klubski tekmi v streljanju na 50 metrov s puško. Prvi zmagovalec v letošnjem letu je postal Jože Grudnik, ki je zadel 177 krogov. Sledila sta mu Andrej Lednik s 171 krogi in Marjan Hanžeko-vič s 169 krogi. Štefka Sem Mateja Robnik se podaja na študijsko tekmovalno avanturo v ZDA. (Foto: Štefka Sem) V slovenski reprezentanci ostaja Matejina mlajša sestra Tina, ki se po hudi poškodbi vrača na največja tekmovanja. »Tina je zadovoljna s svojo pripravljenostjo. Njena forma se počasi vzpenja. V zadnjem obdobju nastopa na tekmah evropskega pokala, njen trener pa ji pomaga, da ni pod pritiskom, saj je bila res dolgo odsotna,« je povedala Mateja. Bosta pa sestri Robnik prav gotovo stiskali pesti druga za drugo, čeprav vsaka v svojem smučarskem okolju. pokala. Tedaj so trenerji o njej govorili v prese-žnikih in jo označevali za izjemno nadarjeno ve-leslalomistko. A sledile so poškodbe, za nameček so se kot po tekočem traku menjavali trenerji, nato pa je za letošnjo sezono ostala še brez statusa A reprezentantke, kar jo je pripeljalo do odločitve za odhod v tujino. Robnikova je na tekmah svetovnega pokala zbrala 49 nastopov in se sedemnajstkrat prebila med dobitnice točk. Štefka Sem MOZIRJE-NAZARJE Tek v spomin na Ruth Podgornik Reš Le dva dni po božiču je do ljubiteljev športa, predvsem teka, prišla novica, da je v gorah umrla planinka. Kmalu se je izvedelo, da je ponesrečena planinka Ruth Podgornik Reš, planinka, tekačica in še marsikaj. Na sejmišču v Mozirju se je teden dni po tragični nesreči zbralo dobrih dvajset tekačev in na Nazarje odteklo častni krog v njen spomin. Tekače je zbrala Mozirjanka, dobra tekačica in maratonka Bernarda Čeplak Poznič. Z rdečo vrtnico v rokah je povedla dobrih dvajset tekačev na pot proti Nazarjam. Ustavili so se ob De-lejevem jezu, kjer so v tišini vrtnico vrgli v vodo in se ob tem spomnili na Ruth, ki je bila s svojo vztrajnostjo in jekleno voljo, s katero je premagovala najtežje športne preizkušnje, marsikomu za vzgled. Ob tem je padel tudi dogovor, da se bo skupina še kdaj srečala in skupaj pretekla kakšen kilometer. Benjamin Kanjir Na sejmišču v Mozirju se je zbralo dobrih dvajset tekačev in na Nazarje odteklo častni krog v spomin na Ruth Podgornik Reš. (Foto: Benjamin Kanjir) 20 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013 I Šport, Pisma bralcev SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH Vražje Slovenke v dobri formi pred tekmama na Ljubnem Mesec dni nas še loči od drugih ženskih tekem v smučarskih skokih za svetovni pokal na Ljubnem ob Savinji. Organizatorji se pripravljajo, da bo spektakel še večji kot v preteklem letu, vražje Slovenke pa z dobrimi rezultati v letošnji sezoni opozarjajo nase in mogoče katera od njih na domači tekmi pripravi tudi presenečenje. Na drugi od dveh tekem v nem- škem Schonachu se je pretekli vikend vseh šest skakalk uvrstilo med dobitnice točk. Katja Požun je osvojila šesto in deveto mesto in je trenutno naša najboljša skakalka, v skupnem seštevku je na dvanajstem mestu. Maja Vtič je dosegla sedmo, Urša Bogataj deseto ter Špela Rogelj enajsto mesto. Točke sta osvojili še Anja Tepeš in Eva Logar. Zmagovalki zadnjih dveh tekem sta bili Norvežanka Anette Sagen in Japonka Sara Takanashi. Slednja je lani na Ljubnem na obeh tekmah osvojila drugo mesto, trenutno pa je vodeča v svetovnem pokalu. Lanskoletna zmagovalka obeh tekem Američanka Sarah Hendrickson v skupnem seštevku drži drugo mesto, Sagnova pa je bila zmagovalka Ljubnega še v celinskem poka- lu. Predvsem vzpenjajoča forma naših skakalk in njihovi dobri rezultati bodo na tekme svetovnega pokala v flosarsko Ljubno privabili številne gledalce. Kraj, ki se je v zgodovino skokov vpisal kot najmanjše prizorišče tekem svetovnega pokala, vabi tudi vse Zgornjesavinjčane na skakalni tekmi in vse spremljajoče dogodke. Štefka Sem ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Zmagi Ljubenk ob koncu prvega dela ligaškega tekmovanja Ekipa KLS Ljubno je ob koncu prvega dela letošnjega tekmovanja v 3. DOL vzhod z dvema zmagama zaključila ligaške nastope v letu 2012. V predzadnjem krogu je zabeležila gladko zmago na gostovanju v Limbušu pri ekipi Turbina. V 13., zadnjem krogu prvega dela pa je gostila ekipo Slovenj Gradec, zabeležila gladko zmago in zaključila leto na sredini prvenstvene lestvice. V prvem setu so Ljubenke hitro povedle in si z dobro igro nabrale osem toč prednosti, nato pa brez težav osvojile prvi set. Drugega so zopet bolje začele domače igralke, ki so z učinkovito igro tako na mreži kot v polju prekašale Slovenj-gračanke in set ponovno zaključile sebi v prid. V tretjem setu so bolje začele gostje, v sredini seta pove-dle za štiri točke, vendar so Ljuben-ke uspele izid izenačiti. Gostujoče igralke so bile že na pragu uspešnega zaključka seta, vendar jim zaključne žoge ni uspelo izkoristiti, kar so kaznovale gostiteljice in zaključile set in tekmo sebi v prid. Končni rezultat torej zasluženih 3:0 (25:16; 25:14; 29:27) za OK KLS Ljubno. Na turnirju na Ljubnem so uspešno nastopile tudi najmlajše igralke KLS Ljubno v t. i. mali odbojki. V prvi tekmi so mlade igralke KLS-a morale priznati premoč ekipi Pre-valj, ki je gladko zmagala z 2:0, v drugi tekmi pa so z enakim izidom premagale ekipo Mežice. V tekmi za drugo mesto so se pomerile z ekipo Mozirja. V izenačenem in negotovem srečanju dveh zgornje-savinjskih ekip je na koncu zmaga pripadla domačim igralkam. Rezultat 2:1 (24:26; 25:11; 25:18) za ekipo KLS Ljubno. Franjo Atelšek Zavračam plačilo vašega računa št.: 12046471 z dne 31.12.2012 kod vse dosedanje račune, s katerimi me bremenite izključno za dajatev, oziroma na dajatev obračunate še davek na dodano vrednost Z dopisom seznanjam: Občino Lu-če, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Vlado Republike Slovenije, Varuha človekovih pravic, Tržno inšpekcijo, Carinsko upravo, Generalni davčni urad, Računsko sodišče Republike Slovenije, Komisija za preprečevanje korupcije, Finance, Savinjske novice, Delo, Slovenske novice. Vaši računi, za okoljsko dajatev po Uredbi U.l. št. 104/2009, popr. 14/2010 ne izpolnjujejo nujnih pogojev za nastanek, zato ne morejo imeti pravnih učinkov ali posledic. Nujni pogoj za nastanek računa gospodarske javne službe je opravljena storitev ali dobava blaga. Vlada Republike Slovenije je z Uredbo U.l. št. 104/2009, popr. 14/2010 predpisala indirektno dajatev kar pomeni, da je dajatev le ena od sestavin prodajne cene za dobavo blaga ali opravljeno storitev izvajalca gospodarske javne službe. Uredba je bila sprejeta po normativnem postopku s pozitivnim mnenjem Službe vlade za zakonodajo in je usklajena z ustreznimi normativni predpisi: 1. Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ul. RS št. 63/2009), ki v 18. členu določa vsebino in obliko računa za javna podjetja in navaja, da je sestava cene storitve javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode sestavljena iz omre-žnine, stroškov izvajanja storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode in stroškov okoljske da- jatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode, ki se pri kalkulaciji cene in na računu prikazuje ločeno. 2. Uredba je skladna s Slovenskim računovodskim standardom, ki za račune kot verodostojno listino predpisuje obliko in vsebino kot jo navaja Zakon o davku na dodano vrednost-1 v 82. oziroma 83. členu. Po 6. točki 82. člena mora biti na računu navedena količina in vrsta dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsta opravljenih storitev. 83. člen, ki predpisuje poenostavljeni račun v 4. točki navaja kot obvezen podatek količino in vrsto dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsto opravljenih storitev. 3. Uredba je skladna s 35. členom Zakona o varstvu potrošnikov (U.L. RS, št. 98/2004-UPB2, 126/2007, 86/2009) po katerem je podjetje dolžno za prodano blago oziroma opravljeno storitev izdati račun. 4. Uredba je skladna z Zakonom o gospodarskih družbah, saj ne posega v poslanstvo gospodarske družbe in ne predpisuje možnosti pobiranja dajatev brez opravljenih storitev ali dobave blaga. 5. Vlada Republike Slovenije z Uredbo ni predpisala direktne dajatve, zato se za Uredbo ne uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku. Vaši računi so v nasprotju z Odlokom občine Luče, po katerem ste na območju Občine dolžni opravljati storitve obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Z ničnimi računi zavajate sodišča, kar je kaznivo in na nezakonit način pobirate dajatev za Občino. Nezakonito pridobljena sredstva za proračun Občine porajajo vprašanje o zakonitem in preglednem načinu porabe občinskih sredstev. Stanko Čermelj Podvolovljek 41 3334 Luče 21 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013 I Kronika, Pisma bralcev, Zahvale IZ POLICIJSKE BELEZNICE • UDAREC OB NOVEM LETU Mozirje: 1. januarja malo po polnoči je prišlo do kršenja javnega reda in miru na prireditvenem prostoru v Mozirju. Za kršitev je bila kriva znana moška oseba, ki je z roko udarila v predel glave drugo moško osebo. Pri tem je moški zadobil poškodbe nosu. Pomoč je iskal pri dežurni službi Zdravstvene postaje Mozirje in kasneje v bolnišnici Celje. • VLOMIL V DELAVNICO Nazarje: 4. januarja so bili policisti PP Mozirje obveščeni, da je neznana oseba vlomila v delavnico podjetja v Nazarjah. Vlomilec je ukradel več kosov motornega in električnega orodja. Materialna škoda znaša okoli 2.000 evrov. • VOZNIK OBSTAL V JARKU Ljubija: 5. januarja je prišlo do prometne nesreče na regionalni cesti v Ljubiji. Voznik osebnega avtomobila je vozil po regionalni cesti iz smeri Ljubije proti Mozirju. Zaradi neprilagojene hitrosti je zapeljal z vozišča in obstal v obcestnem jarku. Gasilci PGD Nazarje so zavarovali in razsvetljevali kraj dogodka, odklopili akumulator vozila, nudili pomoč pri usmerjanju prometa in reševalcem pri oskrbi ponesrečene osebe. V nesreči se je voznik telesno poškodoval in bil odpeljan z reševalnim vozilom na zdravljenje v celjsko bolnišnico. • HODIL PO STREHI AVTOMOBILA Luče: 5. januarja so bili mozirski policisti s strani oškodovanca obveščeni, da je znana oseba iz Luč poškodovala njegov osebni avtomobil. Tekom noči je stopila na streho njegovega vozila, po njem uri-nirala in hkrati poškodovala streho vozila. Nastala je materialna škoda v višini okoli 500 evrov. • VETER ODKRIL STREHO Mozirje: 5. januarja popoldan je v Novih Lokah močan veter razkril ostrešje stanovanjske hiše. Posredovali so gasilci PGD Mozirje in streho prekrili. • ODNESLI SEMAFOR Ljubno ob Savinji: 6. januarja so bili policisti PP Mozirje obveščeni, da je na regionalni cesti Ljubno-Logarska dolina neznani storilec ukradel semafor, last podjetja VOC, ki se je uporabljal pri delni zapori ceste. Materialna škoda znaša okoli 2.500 evrov. • NAŠLI UKRADENO VOZILO Rečica ob Savinji: Policisti so pri svojem delu z zbiranjem obvestil in hišno preiskavo našli osebni avtomobil znamke Audi A3, ki je bil ukraden 1. septembra lani na Rečici ob Savinji. Vozilo so našli na območju PU Kranj, zoper storilca, ki ima na vesti več kaznivih dejanj ta-Ivin vozil, bo podana kazenska ovadba. Ne čakaj pomladi! Tole pismo pišem iz jeze in raz- litika stremi k profitu, brezkompro- očaranja nad prebivalstvom Zgornje Savinjske doline, ki se ni odzvalo in se ne odziva na proteste po državi niti na aktualno stanje slovenske družbe. Ne morem razumeti, zakaj se vam (pre)mno-gim zdi, da se vas to sploh ne tiče. Sama se v proteste in drugo dogajanje aktivno vključujem; ob nedavnih protestih sem nejevoljo z dogajanjem izrazila s transparenti pred svojo hišo, v zameno pa dobila nerazumevanje in posmeh. Ne želim živeti v državi, katere po- misno varuje interese bogatih, ne kaznuje ali celo omogoča krajo in uničevanje podjetij, ukinja javno šolstvo in zdravstvo, povečuje neenakosti in uničuje že tako šibko socialno državo, vse to pa izvaja na račun »malih« ljudi. Prepričana sem, da vas ni mnogo, ki bi želeli živeti v takšni državi, ki je narejena po meri kapitala in ne po meri človeka. Zato vas pozivam, da se nehate obnašati, kot da so protesti nekaj oddaljenega, nekaj, kar se dogaja Zlate so človeške duše, ki ljubile so Boga, ki so bližnjega ljubile, zdaj v nebesih so doma. Lojze Kozar ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija Antona BELAKA 19.3.1946 - 4.1.2013 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za tolažilne besede, za darovane svete maše, sveče in cvetje. Hvala duhovnikom: gospodu Lampretu, gospodu Belaku in gospodu Šelihu, vsem pevcem, obema govornikoma, kolektivu Premogovnika Velenje, mozirskim gasilcem, pogrebni službi Morana, gospodu Marjanu Podrižniku, sodelavcem Interdenta, sodelavcem Keramike, zdravnici Kseniji Steiner in reševalni ekipi Mozirje za prevoze. Žalujoči vsi domači Ni smrt tisto, ki nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. M. Kačič ZAHVALA 3. januarja 2013 smo se v krogu družine na mestnem pokopališču v Celju poslovili od mame, sestre, babice in prababice Terezije REDNAK z Ljubnega ob Savinji 1925 - 2012 Zapustila nas je 27. decembra 2012. Zahvaljujemo se za vsa izrečena sožalja, darovane sveče, tople besede. Za skrb, pomoč in nego se posebej zahvaljujemo zaposlenim v Centru starejših občanov Gornji Grad. Zadnja tri leta so ji lajšali težke dni in noči, ji pomagali premagovati bolečino in jo imeli radi. Hvala vam! Vsi nj'eni v Ljubljani ali Mariboru, Zgornje Savinjske doline pa se ne tiče. Ne čakajte, da bodo drugi naredili nekaj namesto vas! Začnite debato med svojimi prijatelji, obiskujte proteste ali sodelujte pri zbiranju idej za novo, bolj socialno in pravično družbo, lahko tudi na spletnem mestu danesjenovdan.si, pomagajte pač, kakor in kolikor lahko. Najslabše je, da ne spremeniš ničesar - samo zato, ker ne moreš spremeniti vsega! Jasmina Ploštajner Nizka 20 3332 Rečica ob Savinji 22 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013 I Zahvale, Oglasi Nad vsemi polji, nad vsemi dolinami srebri se megla; tu sem kot orel med sinjinami -blizu Boga... Srečko Kosovel V SPOMIN 8. januarja je minilo deset let, odkar nas je zapustil naš dragi Franci ŠIRKO, dr. med. Njegovi dobrota in ljubezen sta nas bogatili in osrečevali in bosta ostali v srcih vseh nas, ki smo z njim delili svoja življenja. Vsem, ki mu namenjate svoje misli in molitev, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke, iskrena hvala. Vsi njegovi Tiho bolezen te je obiskala, poslednjo moč ti pobrala. Odšla si tja, kjer ni gorja in ne solza. Med nami te več ni, a v srcih boš ostala do konca dni. ZAHVALA Zapustila nas je draga sestra in teta Frančiška KEBER 4.11.1930 - 25.12.2012 iz Lepe Njive Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti, nam izkazali sožalje, darovali sveče, cvetje in za svete maše. Še posebno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem ter reševalnemu osebju za hitro pomoč. Hvala tudi gospodu župniku Alfonzu Lampretu za lepo opravljen obred, pogrebni službi Morana in govornici Albini Rajter za zadnje poslovilne besede. Žalujoči vsi njeni Črna zemlja tebe krije, v hladnem grobu mirno spiš, srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solze lijejo z oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame Marije BRINOVŠEK 20.3.1936 - 21.12.2012 se iskreno zahvaljujemo dobrim prijateljem za pomoč, sorodnikom, sosedom in znancem pa za izrečeno sožalje in darovano cvetje ter sveče. Iskrena hvala tudi dr. Furstovi. Žalujoči vsi njeni Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www.pogreb-morana.si Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka Ivana STRADOVNIKA iz Bočne se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, gospe Marjani, ostalim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli pisna in ustna sožalja, darovali sveče in za svete maše. Hvala tudi diakonu g. Stanku Čeplaku za lepe besede. Enako tudi cerkvenemu pevskemu zboru za lep cerkveni obred, vsem gasilcem in govorniku ter vsem, ki ste dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi 23 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013 I Za razvedrilo Cvetke ih koprive DRUŽENJE NA NIVOJU Člani nazarskega planinskega društva so se minulo soboto odpravili na Osankarico na spominsko slovesnost ob 70-letnici padca Pohorskega bataljona. Tam so se srečali s predsednikom države Borutom Pahorjem. Desna roka Pahorja je Milena Vovk, zraven nje je Zalka Grudnik, na drugi strani predsednika je Zora Štrucl, zraven nje Jana Pukart, za Jano pa Jože Pogorelčnik. Sporočajo, da Pahor pozdravlja vse Zgornjesavinjčane. Če bo le utegnil, pa se bo oglasil na Farbanci, koči planinskega društva. PODBREŽNIK UČIL AVSENIKA Zgodilo se je v Logarski dolini, na Plesnikovem odru na štefanovo zvečer. Ko je namesto migljanja »božjih zvezdic« med koncertom vztrajno deževalo, je vzel Franci Podbrežnik alias Kovačev poba (levo) v roke Saša Avsenika in mu pokazal nekaj basov in durov, nato pa sta jo skupaj vžgala, da se je izza mehov kadilo. No, ni čisto jasno, ali morda zaradi zakuhan'ga vina ob bližnjem VIP šanku. LABODJE JEZERO SREDI LOGARSKE DOLINE Za novoletne praznike je Solčavsko od lanskega božiča do letošnjega skoka v »13« lepo namočilo, namesto idilične bele zime so nastala jezera. Tako so na eni izmen zabav v znanem hotelu priredili ples Labodje jezero, v katerem sta inovativno nastopila labodji par dveh plesalcev v veliko veselje številnih dam. »Joj, kako sta luškana,« je vzdihnila ena iz ospredja. 24 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013 I Križanka, Informacije «H / kdor uživa mamila sestavil: peter udir vsako drugo leto prirejen umetniška razstava oblast ene stranke vojaški pohod povečanje, porast sibirska borovnica britanski hornist (dennis. 1sz1-19s7) drog z železno kljuko za plavlienje lesa stranski oel medenice trud. na. prezanje del krivulje biblijski očak redni dohodki od kapitala varnostno razstrelivo, zlasti za rudnike in kamnolome čustvo ob duševni bolečini. smrti zbiranje podatkov ali mnenj o določenem vprašanju najbou znana svedska glasbena skupina popolna oskrba tujega otrokaza plačilo majhen. lahek usnjen ŠČIT seznam. lista rEKD. DIRKAČ (fittiraldi) nabožna pravoslavna podoba iransko ljudstvo na srednjem kavkazu siva žival. navadno vol najbolj razširjena rastlina vrtoglavica aralsko jezero vdova johna lennona (yoko) kraj v j. makedoniji pokrajina na jz saud. arabije žensko ime i izasela» nekdaj pevec, ki ZAČENJA IN vodi petje v cerkvi francoski igralec (delon) mehka bombažna tkanina iz več plasti (za plenice) it. režiser (dino) zorko. marko sl. pevka (boto) kem. simbol zairidij zagraditev vode ž jezom velika divja raca Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO_ Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO_ Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE_ Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ_ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. Slovarček: AST - nemški filozof (Georg); BRAIN - britanski homist (Dennis); ČREMOŠ - čemaž (nar.); v,_J -^ Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): AKROBATKA, BRANITELJ, DALI, ELAM, KOKA, SKA, OTO, SLATER, PRAVO, INARI. PROJEKT. DACAR, RETOS, RAJ TER, GF, ENO, TRASER, HALA, DOLINA, TKANINAR, EM IN EN CA, PISAVA, LETORAST, ALTMAN v_J KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 3. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): 25 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013 I Napovednik dogodkov Petek, 11. januar ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Zvezdica želja ob 17.00. Dom Partizan Mozirje Strelska liga Sobota, 12. januar ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Gledališka burka Moč uniforme ob 19.00. OŠ Rečica ob Savinji Koncert okteta Žetev Nedelja, 13. januar ob 12.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma (pokal Mini Spar) - Nazarje Input : Radenska Creativ Sobota (pionirji U-14) ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Gledališka burka Moč uniforme Torek, 15. januar ob 17.00. Knjižnica Solčava Ura pravljic: Diamant v snegu ob 17.00. Knjižnica Luče Ura pravljic: Zvezdica želja Sreda, 16. januar ob 17.00. Knjižnica Ljubno Ura pravljic: Diamant v snegu ob 18.00. Gostišče grad Vrbovec Nazarje Planinski večeri: Predstavitev akcij in izletov PD Nazarje v lanskem letu Četrtek, 17. januar ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Lutkovni abonma ŽIVALI - PRODAM ŽIVALI - PODARIM Prodam žrebico haflinger z rodovnikom, staro 10 mesecev, urejen ID, zelo mirno; gsm 041/783-440. Teličko frizijske pasme, staro 14 dni, dobrega porekla, prodam; gsm 031/504-893. Prodam teličko simentalko, težko 130 kg; tel. 583-28-75. Teličko ls, staro 10 dni, prodam; gsm 051/423-440. Prodam 2 telički simentalki, stari 10 in 8 tednov; gsm 031/214-997. Prodam 5 let staro simentalko, dojiljo, pašno; gsm 031/470-084 po 18. uri. Prodam bika sr, težkega 130 kg; kupim telička starega do 10 dni; gsm 031/855186. Prodam prašiče 30 do 90 kg, možna dostava; gsm 031/223-484. Prodam 4 breje burske koze, cena po dogovoru; gsm 041/950-528. Prodam domače, odrasle, velike in male peteline; gsm 041/216-481. Podarim psičko aljaški malamut; gsm 031/331-416. DRUGO - PRODAM Prodam domače vrhunsko pridelano bučno olje, 12 eur/l; gsm 051/366-133. Prodam domače dimljene svinjske klobase in rebra; gsm 031/276-778. Prodam bukova drva v paleti; gsm 040/551211. Prodam suha bukova in gabrova drva, metrska, cepljena; gsm 031/585-735. Prodam koše (različne velikosti); tel. 58324-70 Prodam leseno gradbeno uto, 3 x 4 m, primerno tudi za drvarnico; gsm 041/875-181. Prodam stolček lemi za hranjenje otroka; gsm 051/313-230. Prodam akvarij z ribami in z vso opremo, cena 100 eur; gsm 041/818-217. Prodam jeklena platišča 14 col, 4 x 108 za forda; gsm 031/202-859. ŽIVALI - KUPIM DRUGO - ODDAM - PODARIM Kupim krave in telice za zakol; gsm 031/832-520. Kupim kravo in telico za zakol ali dopitanje in bikce ter teličke nad 100 kg - m.t.; gsm 031/533-745. Podarim bergle in hoduljo; gsm 031/266738. Oddam par gajb drobnih jabolk bobovca za simboličnih 10 dag kave; gsm 040/145696. WHITE RABBIT C& 0UT&O0R <--> www.be1izajec.si mm špomfl iwm M zQomesfimsia WLWI tel.: 05 925 11 46 mail; belizajec.center@gmail.coim MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ NUDIM POMOČ PRI UČENJU kemije, biologije in matematike za osnovne in srednje šole ter angleščine za osnovne šole. Po dogovoru možna tudi pomoč iz drugih izobraževalnih predmetov, pri izdelavi domačih in seminarskih nalog ter pri pripravah na maturo na osnovni ravni. Okvirna cena učne ure je 8 eur. Prva ura je brezplačna. Pomoč pri učenju, Mojca Senica, s.p., gsm 040/169-449. ◊ PARKETARSTVO TKALEC polaganje parketa, laminata, PVC oblog, izdelava vzorcev in bordur, izdelava lesenih teras, izdelava suhomontažnega estriha, obnovitev starih parketov; gsm 041/724-184. Boštjan Tkalec s.p., Gotovlje 139 a, Žalec. ◊ KOMBI PREVOZI - TEVČ Izleti, zaključki in KTMO; gsm 041/529-063; in ◊ SKI BOARD SERVIS raztegovanje smučarskih in ostalih čevljev, menjava zaponk - klip-snov, posredništvo za Fischer in prodaja nove ter rabljene smučarske opreme. Gsm 041/529-063. Vinko Tevč s.p., Praprotnikova 6, Mozirje. ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ KOLESARSKI CENTER BELI ZAJEC MOZIRJE edina športna trgovina v Zgornji Savinjski dolini. Tel. št. 05 925 11 46, e naslov: belizajec.center@gmail.com. Janik, Bojan Napotnik s.p., Radegunda 21 a, Mozirje. ◊ UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdelava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. ◊ V MOZIRJU PRODAMO 3 GRADBENE PARCELE ZA STANOVANJSKE HIŠE Prva - v Lokah ob športnem parku - 302 m2 - 45€/m2 + 20% DDV Druga - v centru blizu šole - 635 m2 - 40 €/m2 + 20% DDV Tretja - na Podvrhu (Gradišču) - 1.200 m2 - 45 €/m2 + 20% DDV (možna postavitev dveh stanovanjskih hiš) Vse parcele so komunalno urejene, priključki v neposredni bližini. Informacije 051/307-035. Občina Mozirje, Šmihelska cesta 2, Mozirje. VOZILA - PRODAM Prodam volvo S40, l. 1998, prevoženih 269.000 km, 1,8 bencinski motor, klima, gretje sedežev, barva črna metalik. Dobro ohranjen; gsm 031/523-023. NEPREMIČNINE okolici Rečice ob Savinji; gsm 041/423152. Prodam vrstno hišo v Gornjem Gradu, 135.000,00 eur; gsm 031/226-296. Prodam 2-sobno stanovanje v Velenju, cena 54.000 eur ali po dogovoru; gsm 041/809145. Mozirje, center, oddam lokal; gsm 031/251749. Stanovanje v okolici Mozirja oddam; gsm 040/866-613. V najem oddam opremljeno garsonjero v OSEBNI STIKI Živahen, uspešen očka si želi prijazne, zveste, temperamentne partnerke; gsm 031/807-376. 26 Savinjske novice št. 2, 11. januar 2013 I Oglasi I Savinjske novice št. 2, 11 . januar 2013 27 if T: ■ D .Ï- « .S i ■ rt iu c. "8 I rt TT I«! 3 Ú t I" 3 :l! ■iiS . ^ ÍV rt 3 % O ro' o vi i* a- O ft C E3" n< ° .-p S- Q ~ a S m ÍJ! al Wl< a» «r ra W s S. s , g: a 3 rv» f 'ji s M-1 < — *J¡ ■ 3S cr rt C 9* sr 3 ■ □ "d 0 1 I tu S" O „ o. = £ z; C V-H < P.. ti - g ñ ■ ■ T3 * S c* -■ lb , i- Sne t i" i= i => at o i S VI ITS - — JI g ? S li "■■ H c: < Z ^ -i « 5 IS S cr I i II tu b> " j ra "S < o % S a It a. £ S 3 - T Ï C E ÍÍ ^ Ï a .- jíi j nj n Z> U » -, a ? S * s ¿ I 5 i S = > ?7 3 - O n I- - S S = ... 0Í '-J u ÍÍ1 -C t =: B. ■- t ri ¡u i. iT O i > " § » r p' 3 3J I* 3 Z1. ? - a i 5 Í ? £ 5r D 'p ^ -i rt. tj to 3 P « p 2. 14 7 " » c TT O ? % ffS S ä 5 5: 2. ^ ^ rj s; s « O tU î uu Ï; => ¿ tí) DA. i h.m i.'i'ii.ii i ^ ■ j. .^UiiiK ¿iih'injski: rovicti Nart;C"inu ficravnaKi r£ o^nc.vi = r\.r- htiiciik vc uu n op f/iui mj udpuv^üi. SAVINJSKE NOVICE Hnslov Pflslrta ;tfvillta Dalum Savhjsko (esta 4 3331 NAZARJE y. 5 c - ™ er TI S T3 II S 5 E. ^ P 01 -T, .1 " S u " Ef "" s =1 ffl i « I 3 i Qj t * R £ a S" H CL ~ D iS 75 S f g S. o Fi ^ d - a o g i o' ¡t ■ o ■p i? ^ <. O ? S' j t: C. m C K -E Cr £ "B v Ü ti 3=3 =T i* " _ 4 Nj T] -j. r*J S O il u o G. ti1 i as n t? S O 3 ni jp w ^ uj JT ^ O - š > 2 bj. ta re 3 S 5 3" C"- T (j t ü j i Î ä i- t cë 3 3 j iS gr S iiK i S 3 'ti i.. :■> " 01 ai O □ ar c it i, ^ iE ® > t. ■r - -i ¥ r s1 ä ss- » S ? D i " 3; Q irt "O * i 4 'S o. 5 K- Sj tU r to S ? g, J - s LJ LJ i ï t, £ "E' £ ^ ti O 3 -i M- 5 " c o „ 6 c = 5 G » o £ " I' c y EL ^j — - ä ; 5 I I S 3 c. it ^ i f 5 I? S* S 'i K "c a. a j? C ê 3 = - I i, É — a ju & o H I f » h T- £ T t P t < —Ï S, rt — tu -i i/t o O CTQ < rti * i ILl it1 o < 01 OJ m 3 O