232. Številka. Ljubljana, v petek 9. oktobra 1896. XXIX. leto. Ishaja vaak dan aveeer, isimii nedelje ia pracnike, ter elju po pofiti prnjcman ea avatro-ogerake defcele mi vae loto 15 gld., ea pol leta 8 gld. ta Četrt leta 4 glđ., *a jeden 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano bres pobijanja \ dom sa vne l«to 18 gld., četrt leta 3 gld 30 kr., r.a joden musoc 1 gld. 10 kr. Za pofiiljaujo na dum računa le pu 10 kr na meaco, po JO kr, /.a četrt loU. — Za tuje dežele toliko voč, kolikor poetuiua zaaia. Za ob na ni la plačuje ne od atu-istopne peti t-vrste po H kr., će ao oznanilo jedenkra: tiska, po 5 kr., če ae dvakrat, Sn po 4 kr., te ae trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae iarvoli fronki/uti. — Rokopisi se ne vr.V *j«>. — Oredaifitvo ic upravni*t?c fsi, Kongresnem trgu at. 12. Opravnittvn naj ee blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije orosutla. tj. VSI a*h»iaiiitrHti one »tvari. Važen volilen oklic. Zjedinjena levica je sicer jako modra nt ranka, samo da s tistim, kar bi jej koristilo, pride mnogo prepozno. Tako je letos izdala pred volitvami za moravski deželni zbor jako pameteu volilen oklic, samo, da je zdaj že prepozno, ko je že tako raz pala, da se kmalu ž njo ne bode resno peštevalo. Ko bi pred šestimi leti bila sjedinjena levica prišla na tako pametno misel, bil bi danes oje položaj ves drugačen. Čehi in nemški liberalci bi lahko skupno delovali in narodni Nemci bi uiti priložnosti ne imeli se tako razširiti. češke punktacije so se razbile jedino na tem, da Nemci niso hoteli o tem slišati, da bi na Mo ravskem dali Cehom jednake pravice, kakor so jih jim bili pripravljeni dati Cehi v češki kraljevini. Letos pa moravski Nemci obetajo v volilnem oklicu, da bodo v deželnem zboru delali na to, da se upeljejo narodne kurije, da se razdeli deželni šolski svet in da se poniža vol Ini cenz. Mi ne vemo, če sploh Nemci mislijo držati to, kar obetajo S cer pa mi tudi sodimo, da imajo s svojimi obljubami svoje posebne namene. Da se je to 1890. leta pošteno izvelo za Mo* ravsko in tudi za Šlezijo, bi ne bilo več v severnih avstrijskih deželah narodnega boja. Zjedinjena levica bi bila, da je izvršila tako delo, dobila veliko zaupanje v višjih krogih in gotovo bi imela močen upliv na vladanje, ako bi morda levičarji sami ne sedeli na ministerskih stolih. Da je levica napravila mir mej narodnostima na Češkem, Moravekem in v Šleziji, bi bilo dobila tako trdno stališče, da bi bila drage nemške stranke kar potisnila v ozadje. Seveda levičarji svoje naloge o pravem času niso razumeli. Tudi danes ne verjamemo, da bi levičarji se bili že toliko premenili, da bi resno mislili na spravo 8 Čehi, če tudi so že precej voljnejši vsaj na Moravekem, kakor so bili pred leti. To se je opazilo že o zadnjih deželnozborskih zborovanjih, ko so Nemci se izrekli za pouk drugega deželnega je-sika na gimnazijah in realkah na Moravekem. Pred kacimi desetimi leti bi bili grozno kričali, da jim ,e kdo priporočal, naj se Nemci v gimnazijah tudi češčine uče. Glavni povod je pa to, da ho Nemci boje za svojo gospodstvo na Moravekem in že mislijo, kako bi mogli rešiti večino svojega upliva. Tri če trtine moravskega prebivalstva so češke. V taki deželi se more le z umetnimi sredatvi in z vladno pomočjo ohraniti nemško večino. To pa ni gotovo, -da bi vlada vedno podpirala Nune. Če se pa na Dunaju odločijo za Cehe, bode srednja straoka v veleposestvg potcguila s Čehi in nemška veČina je zgubljena. Sedanji volilni red je tako malo primeren za sedanji čas, da Oslo Nemci na Moravskem priznavajo, da je sramotno, če se Še nadalje obdrži. Povsod dragod že volijo petakarji, jedino na M • ravskem so še estali pri stari dol< cb;, da imajo volilno pravico za dež. zbor v mestni »kupini še le tisti, ki v Bn u 20, drugod 10g'd. davka plačuiejo. To je popolnoma nenaravno in se dolgo vzdržati ne more. Narodni Nemci so tudi na svoj prapor zap'sali razširjenje volilne pravice in zatorej ne morejo lahko na Moravskim drngae postopati. L'beralci torej vidiio, da ni nemogoče, da ae za volilno reformo na M ravskem tudi proti njim debi večina. Po razširjanju volilne pravice je pa češka večina v deželnem zboru zagotovljena Ker so se ustavljali volilni reformi v državnem zboru, so levi čsrji zgubili mnogo velove, in sedaj ae ne marajo zopet izpostavljati jednaki nevarnosti na Morav skem in so st>mi razširjenj volilne pravice vsprejeli v svoj program. Delitev deželnega šolskega sveta in narodne kurije po našem mnenju zahtevajo jedino zato, ker že računajo s tem, da zgube večino v deželnem zboru in deželnem Šolskem svetu V tem hlučaju bi ti napravi bdi samo njim na korist. Pesebno narodne kurije bi utegnili dobro izkoristiti. Sedaj ima v deželni upravi na Moravskem nemščini veliko večji delokrog kakor češi'ina, yo-sebno deželne srednje in meščanske šole so večini nemške. To bi vender premenila češka večina v li * želnem zboru, ako bi imela proste roke. ui se pa upeljejo narodne kurije, bode *o teije, ker bode za vsako stvar, ki se tiče narodnega vprašanja, treba dovoljenja narodnih knrij Nemci ti pri vsem tem, da bi ne imeli veČino v deželnem zbora, lahko ovi- V Vintgar! (Kako je hodil, popiaal Vladimir O r i bo j eil ov.) (Dalja.) Drugi most me pelje zopet na desni breg, mali alapiči, šumeče kaskade pozdravljajo radovedno oko. Tretji most nosi napis .K razgledu", — ker se pa ne dam rad vedno zapeljati od vsake vabljive stvari, posebno če nedostaja Časa, ozrl sem ss samo na visok, špicast in ograjen vršiček, od koder se baje uživa krasen razgled od levega brega ter sem hitro krenil po ravnokar dodelani poti naprej ob desnem bregu. Začela so naletavati debele kaplje in pričakovati je bilo večjega naliva. Pri zadnjem mostu me je zopet presenetil originalni BWasser> topf" ali „Drsala" in gotovo bi si bil še dolgo ubijal s to rečjo svojo glavo, da mi ni bila sreča agodna in mi prinesla na pot starega znanca, rojenega v Vintgarjevi bližini. Ker je videl, da ne bode kaj prida vremena, se je rad vrnil z menoj m mi postrežljivo odgovarjal na moja morda ne vselej zanj primerna vprašanja. Srečala sva se lavno tam, kjer stoji kol s napisom: Na Dobravo I in Javi mik (akozi Strmo stran). Začudil se je seveda ne malo ugledavši me, jaz pa tudi, zakaj neki ne, — saj sva se vedno rada imela s koro-vini Jožem — videla se pa že tndi nisva celo vrsto petkov. Ker sem se od nekdaj zanimal za atare ie i, vprašam hitro prijatelja, ko ugledam n d stezo kup kamenja. „Kaj pa je tam le ta razvalina? Se je pa že kak Valjhun kedaj boril za posest Vintgarja in mu ni napesled druzega ostalo kakor peščica razbitega zidu?" „No, teke učenosti po naših krajih ne potrebuješ, predragi moj," mi hitro odgovori, spri nas nismo tako darežljivi in srečni, da bi mogli komu postreči s takimi starimi rečmi. To kamenje ni nič druzega kakor ostanek nekdanjega tukajšnjega živinskega apadarja", ki se je radi lepšega umaknil gospodi tija zad nekam za aBoŠt", kakor se imenuje prvi hrib." — Hvaležen sem mu bil za to poročilo, kajti lahko bi se bilo prigodilo, da bi bil jaz kmalu začel govoriti — ali Šo celo — pisati o otrursko ilirskih razvalinah, katere sem videl v Vintgar ju kot ostanek Btarih — Keltov. Opiral bi se bil gotovo pri tem na .FUnčo" ali na aVinfgara sem, ki je iz keltSčine, morda pa tudi iz kakega oskiškega napisa, lehko dabta razložiti in razjasniti. rali Č-he v njih narodnem napredku. Za Cehe imajo narodne kurijo na Morivskero Sele vreinos^, <"e se poprej izvede narodna j« daak< pravnost, dr gnV bi jim tile le ovira. Vilic temu je pa ta volilni oklic pomenljiv. Kaže uam, da Nemci prihajajo do prepričanja, da sedanje uredbe v meševit h d*zeiau ue ugajajo već zahtevam časa in potrebam DS rodnosti j. Pnzoava ag potreba, da Be mora zlaati PolatVO v tfioih deželah ločiti p.) n "rodnontih Na Češkem ee je to že zgodilo, na Tirolskem ae drluje na to. za Moravsko se zahteva v omenjem m oklica. K'r so je taka razdelitev na Čtčkem dobro obnesla ia ker so na Moravskem sami Nem-i zsnjo, ni nobenega pravega razloga, da se ne bi ti "Ij-la tudi v druuih deželah. Dosedaj bi se bili štajerski ali koroški Nt-mci morda sklicevali, da taka razdelitev r.&pprotuje deželnim kortHtim ah napredku splob, sedaj ko ae je pa na Češkem tako dobro obnesla, da jo Nemci hočejo upeljati celo na M •ravskem, ni najmanjšpa pametnega ruzloga, da bi M ne upeljala tudi v slovenskih pokrajinah. To in< ra poBtati j"d;ia glavnih točk našega slovenskega programa. Nekaj «' a- a se bodo štajerski in koroški Nemci ustavljali a naposled bodo pnsl eni privoliti v podobne uredbe, kakor ee izve 1 j v drugih deželah. V tem oziru lahko rorego stori vlada. V štajerskem deželnem zboru je vrč poslancev, ki se ravnajo po vladi. Pesebno na veleposestro \ lada lahko prit-ska. Tudi celo narodni Nemci n?so povsod v načelu proti taki uredbi. Vaaj nekateri so v Štajerskem deželnem zboru že nara'.:; -.t izreki.-, da jim ni dosti ležeče, kako so slovenske ljudske šel« uravnane, da jim le nemftke šole pustimo Seveda popolnoma odkritosrčno to nj»b govorjenje ni bilo, a vsekako ni izključeno, da bodo n- kateri narodni Nemci ali pa vanj kmetska stranka se sprijaznili s takimi razme-r.Hnii. Kmetska stranka posta-lja narodnogospodarske konati v prvo vrsto, zato jej more biti ležeJe na tem, da se v deželnem zboru ne bode toliko časa potratilo z razpravami o narodnih vprašanjih. To doisže s tem, če pospešuje uresničenje naših zahtev. Potem bi se v deželnem zbiiu malo govorilo o narodn h stvareh in pridobil bi se čas za na-rodaogospoJarska vprašanja. Hvala Bigu za to, da mi je poslal na pot | r ja-telja, ki me je rešil zmot, ozrema hipotez s pri-prostimi pa prepričevalnimi besedami. Prišla sva skoro do prijazne hiše z imenom ■Restavracija* in nisem mnogo premišljeval ali l i šel ali ne, potreben sem bil m tudi kaplje so začele vedno gosteje padati. Ker je bil tudi prijatelj pripravljen iti z menoj, sva sedela že v par trenutkih na .staronemških" stolih — pri poliča cvička — vina zares kislega imena. Pri vsej kislici se nama je jezik vedno bolj razvozlaval in skoio bi bil pozabil vprašati prijatelja, kaj neki pome« njajo različna imena v Vintgarju, ali jih rabi narod, ali so skovana, ali ki ko? aZmajeva glava*, je rekel, .je skala v potoku, ki ima precejšno sličnost s glavo dotične živali." No, sem si mislil, v vodo pa pri tem napisu nisem gledal, kako pa tudi, od nekdaj sem bil prepričan, da zmaji živ6 na suhem, možno, da imajo glave v .odi, potem naj bo! — „Skala slavne kranjske hranilnice je imenovana na čast temu zavodu, ki je daroval mami kak novčič za napravo steze skozi Vintgar." „Da, res, hvaležnost je lepa lastnost ia čednost," sem pripomnil, dasi se mi je pri vsem Um Vidno je torej, da stvar ni tako brez veake »ai>, le resno se je moramo prijeti. Seveda precej ne bcdemo dosegli, kar želimo, a tudi Rim ni bil sezidan jedeu dan. _ Državni zbor. £b Na Dunaju, 8. oktobra. Lewakowskega nujni predlog glede varstva po'itične svobode v Gališki je dobil sicer znatno večino, a propal je zategadelj, ker večina ni bila dveiretjinska. Da niso bili odsotni mnogi češki poslanci, kateri so se bili peljali v Frago k pogret u dra. Gregra, bi bil predlog dobil dvetretjinsko veČino« Slovenski poslanci so se glasovanja vzdržali. Iskazali uo s tem nslngo grofa Badeniju, zakaj zoper nujnost nikakor niso suaeli glasovati, ker bi biii sicer odobrili ne samo korupcijo v Gališki, nego u iarili tudi sami sebe po zobeh, saj takisto, kakor v Gališki, delajo vladni organi tudi na Ko r^šk^m in na Primorskem. Velic temu so poljski romanci bili kaj nezadovoljni s slovenskimi in .Ncue Fieie Presse" so trudi danes pošteno, da bi n>»-j poljske iu slovenske poslance zanesla razpor, da«i mora vsakdo priznati, da obširnejše kakor slovenski poslanci se v tej stvari ni moglo postopati, zakaj na nivo Dipaolijflvcev ne sme pasti slovenska delegacija. V današnji seji se je nadaljevala proračunska razprava. Ne more se trditi, da bi bila posebno zanimiva in za razmerje mej strankami in vlado značilna, a morda se razvije še tekom prihodnjih doij. Bivši dolgoletni poljedelski m.nister grof P1 al kenhavu je samo polemizoval in nazadnje še finančnega ministra malo pičil. Spodtikal se je ob fiaanćnegi ministra očitanja, da TaalF-sovo ministarstvo pri budget■*•!, dr. K a i z I, kat-ri sa časih imenuje kot kandidat za mesto finančnega ministra, je govoril precej obširno o proračunu, obširno a vender V tinn, kateri zna*'i, da je razo.erje mej grofom l'i : i.i m in mladočtškimi poslanci precej prijazno KaizI je izjav 1, da bodo on in njegovi somišljeniki glasovali zoper pror-tuin, ker se v njem zrcali centralizem in ker mčfjo z dovolitvijo hudgeta izreči sedanji vlali zaupanja, dasi je v proračunu videti napredek. Govornik jo zahteval pojasnil gledH pre-koračanja proračunov in trdil, da so dohodki prenizko prelimin hlingovemu in Rothovemu sanskritskemu besedurju. No, mene je te bolezni rešila prijateljeva .historija", ki je j>o njtgovtm zatrjevanju .resnična prigodba, ker se je .batamrofa z bi bu" vršila stoprav pred nedavnim časom. Kazložil mi je tudi „Draslo" in mi povedal, da je tam neka luknja, kjer se vsak kamen, kateri VSA JO pride, tako dolgo vrti, da postane okrogel, tako dolgo tedaj, da se „zdraksla". Z^to je tam doati „trnikol ali nik". Seveda nem. Wassertojjf, ta mi le ni šel v mrjo, iikopram precej debelo g'»V0. (Konce prih.) mogoče in izrekel več ž*!j glede zakona o iztirja-vanju davka, glede pogodbe z Ogersko in glede dobivanja petroleja v Gališki. Finančni minister dr. Hi lin sk i je najprej izjavil, da nikakor ni nameraval žaliti članov prej šnjega ministerstva, potem pa obširno pojasnjeval svoj budget, dokazujoč iz njega, da je finaneijelni položaj ugoden in da je budget delo, katero bode na blagor avstrijskih financ. Posl. J a x se je bavil z zlato valuto, dokazujoč, da jo koristna le ve leka pital istom, ljudstvu pa sovražna, in zahteval, naj se takoj odpove trgovinska in carinska zveza z Ogersko. Levičar S u e s s jo ua dolgo in na Široko govoril o pogodbi z Ogersko, o težavah obnovitve in razni ovirah, a tendenca govora je bila, da se mora pogodba na vsak način obnoviti. Razprava so je na to pretrgala. Koncem sejo jo posl. dr. Paca k interpeliral vlado, ker je vo jaško častno sidišče nekega rezervnega častnika degradiralo, ker je na domu svojega o'eta opravljal neka kmetijska dela. Prihodnja seja bo jut ri. W MJublJanls oktobra. Proti razdelitvi češke se je oglasila glasilo „ Zveze Nemcev ca Češkem", „Deutscber Volksbote". Ta list pravi, da bi ss vsled razdelitve ČJ^ške N»mci manj brigali za svojo narodnost, in konec vsema bi bil, da bi <"' hi ložje poslovanje vali nemške kraje. Km 1 i bi se morala meja mej nemškim in reškim ozemljem premakniti, dokler bi nemško n - omlj » popolnoma ne zginilo. Zahteve po razdelitvi naj se popuste postaranim 1 b ralcem, pogumni narodni Nemci pa morajo nastopiti drugo politiko 0- hi zahtevajo češko državno pravo, da bi ložje pos'ovanili dežele češke krone. Češka je bila nekdaj nemška zve?na dežela. Praga s«dež nemških cesarjev in kamor ha o zreš. vidiš sledove nemške kultute iz preteklosti Zato se pa N mri ta Č škern ne smemo zadovoljiti le s tistimi kraji, ki se še niso poslovanili. S tako ponižnostjo ne bodemo ničesa dosegii. Zahte vati moramo, da se bode stara nemška zvezna dežela tudi čisto nemški upravljala, d i se čeečini nikjer ue prizna večja pravica, kakor jej gre po njenem malem pomenu nasproti romskem a svetovnemu jeziku. Nemci ne smejo le gl- dati, da obra nijo sedanje nemške doie dežele, temveč morajo gledati, da se vsi češki p >nemčtjo. Če bodo Nemci nastopili to pet, se bouo Čehi jeli bati za svojo dele dežele, in ne bodo več napadali nemških <'■ se bodo nas bal«, se j h nam bati ne bode treba. Da se borba za Nemce ugodno konča, ni dvomiti. Nrnš'ana jo svetovni jv/k prve vrste in ž njo če-ščina nikdar ne more biti jednakopravna, kakor jedna ne more biti jednaka s sto. Nemci in a o mučno zaslombo v nemški državi, dočim so ("'-hi ol treh stranij ohdaui od Nemcev in le na jedni strani v zvezi s slovanskim svetom, pa še to 5.. ozki slovanski pas je na več krajih pretrgan z nemškimi jezikovnimi Oboki. — Ta list je vsaj razkril povse nexške namere, a narodni Nemci bodo že skusili, da no preslabi, da bi kaj tacega dosegli. Levica in vlada. Glavno glasilo levičarjev priznava, da je s svojim odgovorom na interpelacijo radi katoliškega shoda vladi pokazala, da levice več ni potrebuje. Na nje mesto je stopila stranka, kateri je še pred malo meseci grof G eispach za-klical, da jo patrijotična proti odpovedi. „N. Fr. ( Pr " v 11111 .1 ► , da se še napredna atranka ni orga-j uizovala. Napredna Rtranka bi gotovo taki vladi ne j dovolila bndgeta. Torej celo prvi levičarski list ne ; upa, da bi m»I mja levica vladi odrekla budget j Vladi ne pri ta<:ih razmerah pač ni ničesa bati. Nemška napredna stranka, češki Nemci ' no sklenili, da osnujejo novo ni pred no stranko, ki j bode liberalna, a bole stala bolje na necuškonarod-! nem stališču. Itvolll se je bil poBeben odbor, da J izdela program nove stranke, ki se predloži shodu I zaupnikov. Dotični odbor pa ne kaže nič dobre volje za vso ntvar, če tudi se že približujeio volitve ! za drž. zbor, in ni izključeno, da so še celo letošnje leto, ako levica vladi dela le ovire. Dosedaj je ta I odbor imel le še jedno samo sejo in še druzega ; ni rešil, nego kako naj se stranka imennjo. Nemško vodstvo v Pragi ni nič prav veselo prsetnove stranke, kajti v vsem vidi le poBkus severnih Nemcev, da ; izvijejo praški kazini vodstvo iz rok, Iz vsa napredne stranke najbrž ne bode nič. Nekoliko pa vso stvar zavirajo liberalni veleposestniki, ki ne marajo, da bi stranka se postavila na kako radikalnejše stališče v nobenem ozira in se boje, da bi potem zguhili svoj dosedanji upliv. Nemško prebivalstvo samo se na Č-škem tudi za vso stvar dosti ne zanima in f*. le bolje nagiblje k nemški ljudski (nemškonarodni) stranki. Za napredno stranko u ne ti so najbolje židje, ki ne marajo za ljudsko stranko, katera bode precej protisemitska. Volitev na Ogerskem se letos udeleže tudi socijalisti. Deset kandidatov so že postavili. Prj ogerskem, jako omejenem volilnem redu bedo težko kaj opravili. Nadejajo se, da jih bode podpiralo celo kmetsko prebivalstvo. Bivša ministerska predsed-sednika \Vekerle in Saaparv ne bodeta več kandi-dovala. Wekerle postane baje predsednik upravnemu sodišča. Szapnry je spoznal, da ž njegovo polovičarsko politiko ne gre. Po njegovem odstopu iz političnega življenja sa bode njegova frakcija spojila z vladno stranko, o Čemer se Se dolgo govori. Madagaskar bode Še za Francoze veliko breme. Na tem otoku, katerega so bili Francozi prisvojili z veliko lahkoto, so se razvile take razmere, kakoršne so bile v Tonkingu. Domačini so sprva bežali, a sedaj so se navadili smodnika in se močno ustavljajo. Otok bode treba tako rekoč še jedenkrat prisvojiti, kajti francoska oblast so ne rasteza daleč od glavnega mesta. Vojake pa močno pobirajo razne bolezni, zlasti mrzlica. Pobrala jih bode gotovo več nego vojna sama. Vlada sedaj zahteva 25 milijonov frankov za Madagaskar, a ne bode zadostovalo. Vojakov bode pa vedno treba dopošiljati iz Francije. Dnevne vesti. V Ljubljani, 9 oktobra.. — (Repertoir slovenskega gledališča.) Da tudi „Dramatično društvo" pripomore k slavuostni otvoritvi .Narodnega doma", priredi v soboto slavnostno predstavo v gledališču. Z ozirom na narodni moment cele slavoosti je vodstvo slovenskega gledališča za to predstavo določilo poseben in sicer jako primeren program. Predstavljala se bodo zgolj izvirna dela. Predstava se začne s slavnoznano ouverturo iz Smetauove opere BLi bu ša". Tej sledi prolog, kateri je zložil prof. F u n t e k in kateri priobčimo v listka jutrišnje številke nagega lista, potem se bode predstavljala že nekoliko pozabljena, a jako dobra in radi svoje narodne tendenca za to prdiko kaj primerna veseloigra .Bo ri te Novice", spisala Josip J a r Č i č in Janko Kersnik, končno pa se bode pelo zadnje dejanje P a r m o v e opere .Urh, grof Celjski." Program je srečno se stavljen in poda zlasti zunanjim gostom, kateri še ne poznajo našega gledališča priliko, spoznati n dramo in našo opero. — (Sijajni ples) Pomuoženi odbor prosil je nekatere tukajšnje skladatelje, naj za sijajni ples .Narvdoe čitalnice" kom poni raj o nekaj plesnih t>k. Z veseljem konstatnjemo, da sta se temu povabila odzvala gg. prof. K. Hoffmeister in okrajni komisar V. Parma, prvi s poloneso, drugi s polko mazurko, katero je gospod skladatelj imenoval .Pod svojo streho". Poleg teh dveh gospodov poklonil je g kapelnik Kri se k iz lastnega nagiba .Narodno četvorko*, zloženo po narodnih napevih. Te muzikalne točke svirale se bodo že v soboto pri otvoritvenem koncerta in v nedeljo pri banketu. — (Otvoritev .Narodnega doma".) O.ikar se je razglasil program otvoritveni slavno* h, začela se je neka agitacija zoper celo slavnost in čuje m mnogo, dani neopravičenega zabavljanja, zlasti da bode imela pristop k otvoritveni slavnosti samo .gospo la", da pa so širši krogi prebivalstva povsem izključeni. Z ozirom na to skrito ruvanje si štejemo v dolžnoHt, pojasniti vso stvar. Društvo .Narodni dom", tisto društvo, katero je zbiralo prispevke za r g rad bo poslopja, ki postane last »Matue Slovenske", čim se plača stavba, je z ozirom na to, da se slavnostna otvoritev ne more dlje odlašati, ker je poslopje povsem gotovo, in je zadnji čas, da se prostori oddajo društvom najemnikom in se dobi kaj najemščine, sklenilo, prirediti to slavnost št letos. Sedaj je Čas za priredbo ljudske slavnosti * polnem pomena te besede neugoden in zategadelj je društvo .Narodni dom" postavilo na program otvoritvene Blavnosti samo tri točke: koncert, slavnostno zborovanje inslavnostni banket Društvo .Narodni dom" se popolnoma zaveda svoje dolžnosti. V svesti si je, da je vee narod prispeval za zgradbo in se je zategadelj po* stavilo na demokratično stališče: Narod je zgra- rj i ] .Narodni dom*, zato imej vsakdo pristop k otvoritveni slavnosti. Društvo .Narodni do m" ne dola nobenega 11| 1 o č k a , dobro došel mn je vsak nde- ' ležnik, naj je daroval etotake ali desetice, in s tistim veseljem kakor „gospodo" pozdravilo bode tudi vsej druge stanove, bodi že kdo delavec, obrtnik, trgovec, kmetovalec ali karkoli- Društvo .Narcdii dom" naprosilo je tudi ost'.)a narodna društva, naj za povzdigo otvoritvene slavnosti kaj etore, kakor jim je to v sedanjih razmerah mogoče. .Dramatično društvo" se je povabilu o Izvabi in priredi slavnostno predstavo v gledališči, .Nar »dna Čitalnica* pa je sklenila da otvor; s-/oje, ravnokar do cela prirejene prostore s sijajnim plesom. Zoper ta ples so je naperila velika agitacija, kakor da j" to glavna točka otvoritvene slavnosti in ker je pristop na ples dovoljen samo članom in povabljenim gostom. Vidi se. da ne vladajo jasni pojmi glede razmerja mej .Narodno č'.talnico" in .Narodnim domom*. Ći'alnica, ki je povsem samostalno društvo, je vzela prostore v .Narudnem doma" v najem in plačuje satje, ogromno najem -ščino, kot »ajeron k atoo pič prirediti v svojih ■prostorih, katere plačuje iz svojega, kar hoče, in povabiti na svoje droJtvtHtS veselice, kogar hoče. To je vender popolnoma naravno in neumevno nam je, kako se mere kdo ob tem spodtikati, zlasti kako se morejo spodtikati tisti, ki bivajo v Ljub Ijboi in bi biti lahko člani čitalnice, a niso, pač pa zahtevajo, naj jih društvo vabi na plese, kn tere društvo kot take in za svoje člaoe priredil Tisti, ki govore: .M< smo tudi prispevali za zgradbo .Narodnega doma", zdaj pa de> na plsil ne amenso" , naj pomisljo, da so svoje prispevke darovali .Narodnemu doma*, ne pa .Narodni čitalnici". S tnm, kar je kdo s'oril za .Narodoi dom", je kor-st.il narodni stvari, je poinugal »graditi poslopje, čigar dohodke bo porabljala „M«tica Slovenska" v knl turno namene, s tem pa ni za „Narodno čitalnico" še n č itor.l Kakor ee „Sokolu" ni zamerilo, ko je otvori svoje, v najem vaete prostore v „Narodnim domu" z veselico, na katero so imeli prist »p le člani, takisto si tudi „Narodni Čitalnici" no more Samerit', če otvori svoje prosrore s plesom, na kateri dovoli vntop le člaaom in povabljencem. Ako ho .'ai kdo priti na čitaln>čni ples, naj pristopi društvu .Narodna čitaloica" ! Otvoritvena slavnost ..Narodnega doma" pa je s plesom le toliko v zvezi, da h-j vršita slavnost otvoritve >n Čitalnični »ples ob istem času, to pa zategadelj, ker se je zdel čitalnici ta čas kaj ugoden za priredbo sijajnega pleaa. Naj ee torej občinstvo ne da motiti po zlohotnih agitatorjih. Pristop k otvoritveni slavnosti ima vsakdo, ne glede na njegov stan in veselje bode navdajalo vso, če bode pri slavnosti poleg fraka videt* tudi priprosto suknjo rokode lčevo in pošteni kmetiški jopič. — (Sloveneko gledališče) Nemške veselo igre so spisane vse po jednem kopitu BlOfttt ni v mili. Pis »telj izbere nekaj značajev, naiadno precej banalnih, in spiše nekaj prizorov, deloma komiča h, deloma Žalostnih ter jih sveže časih bolje. česih slabše, časih z večjim humorjem, čash brez humorja, alej te filinterske veseloigre spadajo tndi .11 en- g>ihpoda Zijčka", katere smo sinoči prvič videli na naŠSSI odru, a v nekako mej najboljša pro iivole tega žanra. Kaj posebnega ta igra ni, a resničnega humorja in dovtipa je v njej mnogo, spi. h vseh tistih dramatičnih primes, katere obč i •'-'!.'. nekako skrivnostno, da «•< niso k otvoritvi ofertov povabdi oferentje, kskor je sicer navada, n« go da so ee otvorili kar pri dež predsedstvu. Z osirom na te govorice bi bilo vsekako umestno, da se rt var pojasni in določno pove, za katero ceno j ■ kranjska stivbinska družba prevz la stavbo de-2e!novladn*ga poslopja. — (Poštno poslopje) je popolnoma dograjeno, tako da se bedo poštni uradi Lhko meseca novembra pn seliti v svoje nove prestore B zojavni urad os'fane še nekaj časa v sedanjih prostorih. Polaganje podzemeljskega kabla zi brzojav, ki bode t-kel od jožoe železnice mimo Lattermannovtga drevoreda in cesti cesarja Franca Jožtfa, se začne še tekem tega meseca. — (Niveau Marijinega trga) M i rij i o trg dobil b^de, ko se podero st.«ra M*yrjeva in Bučar jeva hiša ob mostu, mnogo lepše lice. Trg bode znatno razšz Dan siga 1 marka in 70 tfattigOV, z Dunaja in Zagreba po 40 kr. in is Rudolf O vega 20 kr. Uredništvu našega lista sta poslala: Za dražbo sv. Cirila in Metoda: G>8p. Kameno a n na Ki asu 4 krone, nabrane v veseli družbi v gostilni g. Lavrenčiča v Št. Petra, — Gosp Aiton Kupljen, c kr notar v Crnomlji, povodom otvorjenja „Narodnega dom i* v Ljubljani oaruje, slavni družbi s v. C i r i 1 h in Moto* dija 2 0 kron z rekom: „Vi-omena bodo Slovencem r-o zjannila, jim milejše zvezde, kot do zdaj sijale! — Skupaj 2 4 kron. — ft i veli rodoljubni darovalci in njih nasledniki! Brzojavke. Ruski car v Parizu. Pariz 9. oktobra, dir iu carin ja sta prisostvovala slavnostni seji „institut de France"; obiskala Louvre in mestno palača ter „Thćatrt franeuse". Včeraj sta se peljala v Versailles in si oglodala oudotno palačo. Prebivalstvo jima je prirejalo najsimpatičnejse ovacije. Pred odhodom je car daroval za pariške siromake 100.000 frankov, na Carnotovo krsto pa je dal položiti zlat venec z napisom .A Cirnot — Nicolas II " Pariz 9 oktobra. Car in carin j a sta obljubila, da prideta na spomlad incoguito za 20 dnij v Pariz. Pri odhodu je klicalo ljudstvo „Na suđenje". Car je Fauru dal roko v slovo, Faure je čari nji poljubil roko. Godba je svirala najprej rusko himno, potem mar-scillaiso. Dunaj it. oktobra. Poslanska zbornica je dam s dognala prvo čitanje, drž. proračuna. V imeni levice je dr. M e n g e r izjavil, da stranka i Badenijevim odgovorom glede katoliškega shoda v Solnogradti ni zadovoljna in da bode v proračunskem odseku precizovala svoje stališče napram vladi. Dunaj 9, oktobra. V poslanski zbornici je dr. K a i z 1 interpeliral vlado, hoče li sklicati do>.. zbore še pred novimi drzavnozbor-skimi volitvami, da sklenejo, ali naj bodo volitve direktne ali indirektne. Ministerski svet se je takoj sešel na posvetovanje, da določi, kako odgovoriti na to interpelacijo. Dunaj !>. oktobra. Imunitetni odsek je za posvetovanje o Pacakovem predlogo glede varstva poslanske imunitete volil pododsek, kateremu je naloga, staviti konkretne nasvi te. V pododsek bo bili voljeni: dr. Ferjaučic, A b r a h a m o v i c z in dr. F u n k e. Dunaj 9. oktobra. Vzlic najodločnejsemu ugovarjanju finančnega ministra je proračunski odsek sklenil, da mora zakon o uredbi uradniških plač stopiti 1. julija 1897. 1. v veljavo in da je dotično potrebšMuo za pol leta pokriti iz blagajničnih prebitkov. Dunaj 9. oktobra. Z ozirom na „Va-tarlandovo" vest glede namere vojnega ministerstva, da naj se vojakom v nedeljo da namesto popoludneva prost dopoludan, se javlja poluradno, da bodo vojaki imeli tudi v prihodnje prost popoludan ob nedeljah in pravnikih, poskrbeti pa se hoče, da bodo megli hoditi k maši. fitev.r>. Deželno gledališče t Ljubljani. Dr.pr.729. V mnboto, <\ avetr. 1' zlati zast listi Kreditne hrečke po 1 gld......197 Ljubljanske srefke.........22 Rndolfove srečke po 10 gld...... 22 Akcije anplo-avstr. banke po 200 gld. . . 154 Traumav-drufi!. velj. 170 gld. a. v. . , 4HO Papirnati ruhelj ........ 1 101 gbi 30 ti. 101 | 45 199 i 40 i 101 — u 131 9 9f> 99 s 8S «42 — 860 75 U9 c 75 5b ?» 77 it i 1 j i 75 9 9 fio- 44 fi 0 « 6>i 144 gld • 16 kr. lit) _ 50 I Ifi9 * — 75 BO 27" BolnlSko In podporno druitvo pomodnih in zasebnih ar&dnl^cov za Kranjsko naznanja žalostno vest, nn j« preiuinol njegov večletni filan In marljivi odbornik, gospod Ivan Streiner odvetniški uradnik v 58. letu svoje starosti. P, n. društveni člani, tovariši, prijatelji in znanci pokojnikovi se vabijo k pogrebu, ki bo sel v »obuto dne 10. oktobra t I uh 4' .. uri p»-poliiilne ti c rkve pri Sv. Krištofu na ondotno pokopab&Se. (8086) Hodi mu blag spomin! V Ljubljani, dne 9. oktobra 1896. Dr. Friderika I.euglel-a Brezov balzam. Že Nam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta nji no deblo, je od pamtiveku znan k. t najizvrstnejSc lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, ločijo *«» še l-i» BENZOE-miliO. Najrailejš« in najdobrodejnejfie milo. za kožo nalašč pripravljeno, l komad rt« Ur. (1849—19) Dobiva se v Ljubi juni v lTt». |»1. TrnUoe*y-Ja lekarni in v v>eh večjih lekamab. — Poštna naročila v/.prejotna V*. IIomm, Duuaj, X. I wi'wrmaa«g^—B— Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice. Izvod iz voznega reda ■vai3a.-v-33.egra od 1. clctoTora 1896, NMtopno omenjeni prlhajalni In oilhajalnl caai obubooiiI l0 -■re«liiJeevroi»nk«ui rnuii (17i " Odhoti Is i j uhlje*.1, (juž. kol.). * Proga čez Trbli. Ob 13. uri 5 min. po uool osobni vlak t Tri»U, Jloljak, 0,>!..»„,, Franaariafoate, Lijulnio ; oc» Heluthal t Aubhoo, IboM, Oniundeii, Soli, „ r« ■ K lem K eitl 1 n;( v Kteyr, Ijino, nit Dunaj vit AtnHt-Ut.Mi. — Oh 7, 10 min. T.jiitmj oaobni vlak t Triu/, Pont»hel, Uoljuk, Oolnvoo, Frat)g«n^ ftito, I .jiil.iiip, DunikJ . 6m Sel i.0i:\\ 1 Sn'ii. ijr.i.l, tt AmatoUou n« i)i,n«j — Oli 11. url ftO min. ilopoludna oiohni Tlak » Trblil, font^bel, Tloljak. f!^ love', l.jiilmo, Srl»tlial, Ouiitj. — Ob 4. uri popoludiio uuubui vlak t Trhu ll.'lj.'ik, Celovita, l.jiilniii . ni HoUttbal v SulnoRrail, T.oucl-Os.toii«, Zi>ll nt! Jciieru, Inomoit, llregeuo, Ourili, Osaivo, Puric ; 6u Kltln-BaJfling v Stnjr I.nir, lluilejevice, Plzonj, 2Vf»riJ.ne r»r«, Heb, Frauuovo VSN| Karluvn vart' Fr»gu, Iilpiko, Dunaj vik AniHtotten. Proga v Novo mesto ln v Kodevje. Ob 0. uri lr> min. ajutraj rnaiani vl»k. — Ob 13, uri rili mlu. pun, Oolnvoa, lilnca, 1'otitulila — Oh i. uli o.'i min. >pol0u110 nohui vlak a Dunaja, Ljulma, Scl-.-tliala, Beljaka, Oalovon, Frauaanafoala, 1'outabla. — Ob B. uri 4 min. ■večal oaobnl vi.»k ■ Dunaja via Amatetteu, ia I.jtibna, Holjaka, Oolnvra, PonUbla Proga ls Novega mesta ln ls Kočevja. Ob 8. uri 1« min ajutraj m»*ai;i vlak. — Oh 3. uri SI min. [.o. poludue inoianl vlak. — Ob H. uri Si min iti-, ur motani vlak. Odhod 1» I.jubljjuB« (dri. kol.) v Kaiuulk. Ob 7, uri AS min ■Jutraj, ub 3. url '< min. popnlutlna, ob S. uri BO min. avečor, ob 10. uri J > miu. avačar. (Poslednji vlak le v oktulnu Ob nadeljah ln praanlklh.) Prihod v I,)ublJ»H,o drl. kol ) I« KrMiinlka. Ob 0. uri rii, min. ajulraj, ob tl.uri 1 r> miu. diipoluiliio, oh M ur| 90 tnln. ».ifi-iT, ob 9. uri OH min. avečar. (Poaladnji vlak 1« v okinhru ob nedeljah iu |>raanikih ) Pri c. kr. poštnem in brzojavnem uradu v Velikih Laščah (8083—1) postna praktikantinja. odpravi v 7 dneh popolnoma (3C09-6) dr. Clirlt*(t\(\ o6f*A : /vz\\nc oulnvjc, uicncifiove, \\tu\\\e> vel i ha %\>(xc fta-toao naj MtičucjSi(V rtot\x>tij- c>a &cdo&0 ^^0110, popolnoiFia 3ortvtano, v (..,,.i;i2—5) >'^8 4 domski konfekciji. |i pClIlffOasili lOtifti \n \>*oici 6fa»ja 6fS>pfs5or*iaVo tllit|<>«,*«> I tinkturo za lase! katera okrepCuJo in ohranjuje lasldoe ln preprečuje Izpadanje las. Cena z rabilnim navodom 1 gld. 50 kr. Velika zaloga preskušenih domačih zdravil katera se priporočajo po raznih časopisih ln cenikih, Prodaja in vsak dan 2krat po posti razpošilja (.*t0H4—i) CD CD N Z t* V" CD - d ^ w » CD S F manj vrsdns ponarsdbs. Dobiva iS v lokar Pristen S l.J.il.l\wnl: .'. Mayr, Mardetscbliiger. U. pl.Triik»^ezy.O.Pic,oli,L. (Irećel; v llu«l«»ir«»vein S. pl. Sludovic, F. i liiitm ; v Hsuinlku.1 Močnik; v Olovul A. EpCK^r, W. lli m m wili|. J. Birnba-chor; v lli.-anli A. Aich-ini'.i'i ; v Trsu (us Ko« roškem) 0. Mennor; s It.■ 11.1, u u F. Sob.d/,, Dr. E. Kiiuipi'; v 4iiorl«l Qt B. Pontoni; v llolfa-Imtum A. Ilutli; v Krn« n|i K. Siavuik; v KamU-s;oul C. E. Andrieu; v Idriji Josip Wart