LETO I. LJUBLJANA, 30. NOVEMBRA 1923. if EV. Srn. NACIONALISTIČNI ORGAN NAROČNINA: za Jugoslavijo: za tri mesece 12’— Din, za celo leto 48'— Din; za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi po ceniku. — Posamezna številka Din 1'50. Lastnik ing. F. KRANJEC. Odgov. urednik V!. I. GAL2INJA. ¥ nr a i a v c n v m r n v i * i IZHAJA VSAKO NEDELJ □ REDAKCIJA IN ADMINISTRACIJA: Učiteljska tiskarna. Rokopisi se ne vračajo. — Anonimni dopisi se ne sprejemajo, i®* POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. Bratje ¥ Na dan proslave ujedinjenja jugoslovanske države ne pozabljamo na Vas, ki Vam rimska volkulja trga iz src najsvetejše I Vaša rešitev ni v rokah državnikov in diplomatov, temveč v naši skupni ljubezni do svobode. V tej ljubezni se rodi moč! In iz te moči vzraste ©sveta! UJedinJanje... Kdor iskreno in strastno ljubi resnico, svobodo in domovino, svoboden in neustrašljiv je kot Bog, a preziran in gladen kot pes. Strani svetovne zgodovine, ki bodo pisale o osvobojenju Jugoslovanov, bodo pisane s krvjo. Ker naša svoboda ni vzklila iz diplomatičnih pogajanj, ona ni sad mirovnih pogodb. Za svobodo jugoslovanskega naroda so dali življenje dojenčki, ki jih je predrl švabski bajonet, ko so pili mleko iz prsi srbske matere. Za svobodo nas vseh so izdihnili dušo v kasematah avstrijskih trdnjav osemdesetletni starčki, ki niso nosili na sebi druge krivde, kot da jih je rodila jugoslovanska mati. Za svobodo naroda so trpeli in umirali ljudje, ki do svoje smrti niso vedeli, da so na svetu skrbi in žalosti preko domačega doma. Ti dojenčki, zaklani v telesih svojih mater in ti starci, ki so ob smrti nosili na ustnih prokletstvo nad raso zatirateljev, so bili kvas volje naroda, ki je bil od vekomaj priučen samo hlapčevstvu. Tisoči in tisoči, ki so se rešili pogibelji vojskinih strahot, vračali so se v prve vrste z isto puško v roki, z istim srcem v prsih — samo avstrijsko kapo so zamenjali s srbsko šajkačo. Padali so in umirali v trpljenju, smrtni angelj pa je nosil pred božji prestol njih zadnje vzdihe: »Za svobodo in za domovino!« In zato je naše osvobojenje zapisano v svetovni povestnici s črkami, ki po svoji grozoti plašijo najzagrizenejšega nasprotnika, da bi motil kraljestvo smrti. Osvobojenju je sledilo ujedinjenje! Dejanja, zapečatena s krvjo na Dobrudži, Kajmakcalanu, Solunu na francoskih frontah, daljni Sibiriji in v prvih linijah slavne italijanske vojske, dobila so oficijalno potrdilo z aktom slavnostnega ujedinjenja. Vse kar je bilo zbitega, na pol uničenega, je proglasilo večno skupnost z brati Srbi, priznalo njih vladarja, odreklo se vsem tradicijam. Akt je bil slavnosten, fraki so bili in bele rokavice in tako so ostali pred durmi oni, ki jim je na dlaneh še lepila prelita kri trinogov. Niso bili zavistni, sloneli so po kotih, da se jim umiri groze in smrti polno srce in njih desnice so oklepale srbske puške, ki so priborile svobodo jugoslovanskemu narodu. Videli so prihajati klanjati se srbskemu kralju ljudi, ki so se pred mesecem in pol še klanjali Karlu avstrijskemu. Videli so prihajati »voditelje naroda«, ki so njih, dobrovoljce, denuncirali avstrijskim žandar-jem. Bili so mirni, ker so verovali svetopisemskemu izreku o spokorjenih grešnikih. A varali so se kruto! Kar je zapisano s krvjo, to drži, besede, pisane s črnilom, pa bleste in roka, ki jih je pisala, se obrača proti onemu, ki ji je v ponosu zmagovalca segel pred petimi leti bratsko v roke. In to je petletnica našega ujedinjenja. Petletnica svobodne Jugoslavije pod vlado potomcev vstaša Petra Mrkonjiča. Onega Petra, kralja Osvoboditelja, ki je vodil že boje s Turki pod geslom za svobodo Jugoslovanov. Bil je Srb, — in dovolj je pretrpel od bratov lastnega naroda. On ga ni prestal ljubiti. Mnogo je danes ljudi, bilo Srbov, Hrvatov ali Slovencv, ki dnevno prejemajo in uživajo dobrote svojega naroda, a oni ne morejo nehati — mu škodovati. Zato ne moremo slaviti petletnice ujedinjenja z nekaljenim veseljem v srcu. Grenka kaplja zavesti, da so med nami ljudje, ki izpodkopavajo In razdirajo ono, kar je sezidano na mrliških okostjih padlih junakov, nam kali veselje proslave ujedinjenja. Zato nam, jugoslovenskiin naci-jcnalistom, prvi december ne bo obletnica izvršenega slavnostnega akta, temveč dan vzpodbude k novim bojem in novemu delu. Lepše ga ne moremo proslaviti, kot z uspešnim delom na našem prvem kongres«. Naj se ne vrši v geslu miru in spravljivosti, vrši se naj pod vtisom stroge pripravljenosti. Vse slavnosti in zabave, ki se vrše po naših organizacijah ta dan v državi, naj se končajo v znamenju zbiranja sredstev zn konečni boj — resničnega ujedinjenja in popolnega osvobojenja. Danes smo prezirani in preganjani kot psi! A neustrašliivi smo kot Bog! Svobodni hočemo biti! Ker iskreno in strastno ljubimo resnico, svobodo in domovino! F. Šl. Zakaj „SEovenec“ proti Srbom? V pisavi »Slovenca« že od nekdaj lahko ugotovimo plimo in oseko njegove večje ali manjše ogorčenosti proti Srbom, njegovega zmernejšega ali naravnost steldega psovanja proti Srbom. Kadar klerikalcem količkaj kaže konstelacija, da lahko pridejo v vlado, tedaj »Slovenec« malo potihne in izpusti celo nekaj zmernih pomirljivih člankov, — »Domoljub« pa, ki Srbom ne pride pred oči, psuje seveda naprej —, ko pa mine doba ugodne konstelacije in ostanejo klerikalci brez ministrskih pcrtie-ljev, tedaj pa se »Slovenec« znova zažene v pssVanje in moramo priznati, da pri vsakem takem podvigu prekosi samega sebe in ustvari nov rekord v ostudnem obrekovanju in psovanju Srbov. Uvodniki »Slovenca« zadnje&a tedna nam pričajo, da se je 21 tigrov zopet trdno nadejalo zlesti v vlado, da pa so bili zopet ljuto varani, odtod tedaj hidrofobski uvodniki: »Gorje premaganim, Šest milijard, Še enkrat šest milijard, Veleropar-stvo« in drugi! Toliko strupa na Srbe, na Beograd, na Srbijo in na vse, kar je srbskega, nismo čitali niti leta 1914. v »Grazer Tagblattu«, dasi so se švabski sotrudniki tega lista kar kosali v patrijotičnem navdušenju, kdo bo vrgel več blata na Srbijo. To ugotavljamo, da se vidi čiga- vi dediči so današnji naši klerikalci, predno se lotimo stvari same, ki jo obravnavajo zgoraj omenjeni uvodniki »Slovenca«. Nimamo niti časa niti prostora, da bi^ točko za točko pobili članke, ki so izlili v naše ljudstvo toliko mržnje in srda proti Srbom, da se to ne bo dalo zlepa popraviti, nimamo pa tudi na razpolago pomožnih podatkov za presojo, koliko se je »Slovenec« zlagal, kajti da laže, o tem ne more biti nobenega dvoma. Kdor namreč laže in laže že leta in leta, ta ne bo kar čez noč postal propovednik čiste resnice. Vsem nam je znano, da so klerikalci v volilnem boju obetali volil-cem nebesa na zemlji, vsi vemo, da so tudi po volilni zmagi nadaljevali objestno s prejšnjo svojo demagogijo. Zdaj pa je za nami že več ko polletno parlamentarno delovanje in nebes ni, pač pa smo dobili velika davčna bremena in kuluk, ki so ga nam omogočili klerikalni poslanci, ko so sicer v razpravi grmeli proti temu zakonskemu načrtu, pri glasovanju pa so mu omogočili sprejetje s svojo pasivno odsotnostjo. Uspeha v teku parlamentarne kampanje naši tigri niso dosegli ni-kakega. Odgovornost za uspeh in neuspeh pa pade vse celo samo nanje. Po en demokrat, zemljoradnik in Nemec in dva Radičevea vzpričo 21 vrlih borcev SLS ne morejo imeti nikake soodgovornosti na dejstvu, da so bili interesi Slovenije v parlamentu slabo, jako slabo zastopani. S prvega začetka je bilo že jasno, da uspehov za Slovenijo ne bo. Stranki, ki se giblje v tako ozkih idejnih in državnopravnih smernicah, ni mogoče izročiti skrbi za celo državo. Stranki, ki povdarja samo-katoličanstvo in samoslovenstvo za vsako ceno, se ne more dovoliti odločujoče mesto v državi, koje pretežna večina ni katoliška ali celo klerikalna in ki je samo po eni dvanajstini slovenska. V svoji skrbi za državo, bi taka stranka bila skrajno krivična napram večini in bi se zavzemala samo za ozke regionalne koristi ter s tem izpodkopavala enotnost države. Ako hoče tedaj SLS izvojevati kake pridobitve za Slovenijo, mora stopiti v vlado, ker samo tu je torišče, kjer se lahko kaj doseže, psovanje po časopisih pa je samo slepilo za nevedne ljudi. Z vstopom v vlado, bi morala SLS seveda opustiti svoje izključno katoliško-borbeno stališče, kajti pravoslavnim in muslimanom je njih vera najmanj tako edinozve-ličavna kot katoličanom katoliška. Predvsem pa bi morali poslanci Slovenije opustiti svoje zahteve po federaciji in po avtonomiji. Papirnato drktrinarstvo bi se bilo moralo popolnoma umakniti pbčedržavne-mu pojmovanju. Tega se pa našim tigrom seveda ni dalo, zato je z večnim kolebanjem naših zastopnikov med Radičem in Pašičem Slovenija izgubila v vladi in s tem v parlamentu svoje interesno zastopstvo. Naivno je tedaj, ako se čudimo, da Slovenija in Hrvatska nista bili upoštevani v proračunu v istem razmerju kakor Srbija in Vojvodina. Poslanci, ki sta jih izvolili ti dve pokrajini, so pač delali za svoje vo-lilce, zato je povsem naravno, da sta v proračunu razmeroma najbolje prošli, za Slovenijo in Hrvatsko pa se živ krst ni zavzel. Naši poslanci pa so samo dirjali za Radičem, podpisovali razne gnjle protokole, do pravega dela pa niso prišli. Če je tedaj Slovenija zapostavljena, so krivi temu samo poslanci SLS, ki so bili izvoljeni, da delajo; nanje pada vsa odgovornost za morebitno zapostavljanje v državnem proračunu. Če so delali, ne vemo, da pa niso ničesar dosegli, to pa vemo dobro. Cele mesece so pa vlekli dnevno po 300 dinarjev poslanskih dijet. Za svoje nedelo, bi nam bili vsaj lahko prihranili približno poldrugi milijon dinarjev, ki so Jih potegnili za svoje poslanske dljete! Poslanci, ki so jih izvolili srbski volilci v Vojvodini in Srbiji, so se potegovali za interese svojih volil-cev, naši in hrvatski poslanci pa so se drvili slepo za neko megleno federacijo in za avtonomijo, ki jo nikoli ne bo, ker je biti ne more brez razpada države, ni tedaj nikako čudo, da naši interesi niso bili zastopani, kakor bi bilo treba. Kadar se dele dobrote, ne dobi tisti, ki ga ni zraven ničesar, to je staro pravilo na svetu. Povsod je tako, zakaj besnite sedaj, o katoliški možje! Ugotovljeno je, da so stali poslanci Slovenije pri delu za državo ob strani, dasi bi bili lahko nadome-: stili Nemce in Turke! Ovirali so delo vlade na vse mogoče načine, ob zaključenem delu proračuna pa so ogorčeni, ako interesi Slovenije niso dovolj upoštevani in zaščiteni! Vprašanje tolikokrat povdarjane politične zrelosti našega ljudstva je, ali bodo klerikalci tudi to pot reu* sirali s svojo demagogijo. Videli bomo, ali bo naše ljudstvo tudi to pot nasedlo sleparskim demagogom, ki pripisujejo svoj neuspeh samo Beogradu, ki ga doiže da žre, žre in žre naše davke. Če je stvar taka, da smo oškodovani, potem je popolnoma v redu, da plačujemo drago svojo neumnost. Plačevali bomo tako dolgo, dokler se ne spametujemo in primemo energično za delo. Dokler se bo odločevalo v Beogradu o nas brez nas, toliko časa bomo vedno zapostavljeni In najenostavnejša politična modrost veleva našim poslancem, da so vedno v vladi, pa naj bo ta v rokah katerekoli večinske stranke. Dokler bomo stali ob strani pri delu v državi, dokler se bomo podili za federacijo in avtonomijo, bo naš, delež plačevanje. Zato mora naše ljudstvo pri prihodnjih volitvah odločno povedati izvoljenim poslancem: Proč z avtonomijo in federacijo 1 Od izvoljenih pričakujemo pozitivnega dela. Zato vas volimo, da zastopate naše interese, ki se krijejo z državnimi. Premalo je nas “Slovencev, da bi v opoziciji mogli kaj doseči zase, zato v vlado in zagrabite za delo! Polletno delovanje 21 klerikalnih tigrov je enako ničli in pomeni samo popolen poraz avtonomistično-federalistične misli. Drago je to spoznanje, samo da bi bilo trajno! Zahtevajte po vseh restavracijah in kavarnah prvovrstna špecifalna vina v steklenicah tvrdke GJURO VALJAK, Maribor, Grafska klet. rr&ji za obdelovanje Vesa Turbine ransmislje Armature Sesaljka Zvonovi Strojne tovarne in livarne d.d.t igubUana. j 1. decembra vsi na našo proslavo obletnice ujedinjenja v Nun At k ti Pride da^ obraSuita! Zopet je prišel slavnosten dan in oni, ki so Jugoslovani v duhu in resnici, ga bodo praznovali z radostjo v srcu, drugi pa bodo vrgli nekaj fraz, ua si prekrije za ta dan svojo izdajalsko dušo in svoje sovraštvo do države. Zadnji čas je »Slovenec« pisal take stvari proti Srbom in proti :.!ržavi, da bo treba takemu pisanju napraviti konec na orjunaški aaein. Vemo, da se pošteni ljudje r,ami obračajo od tega nizkotnega pisanja, toda mi ne bomo trpeli, da bi Srbi mislili, da je pisanje klerikalnih izdajic mišljenje vsega slovenskega naroda in zato bodo govorile orjunaške pesti. Naj navedeno le nekaj stavkov z zborovanja ^'LS. O dr. Korošcu piše »Slovenec«: »Bilo je, kakor v letih 1917. do 1918., ko je slovenski narod eno-dušno pozdravljal oznanjevalca slovenske samostojnosti...« Tako! V letih 1917.—1918. je slovenski narod pozdravljal v dr. Korošcu »oznanjevalca slovenske samostojnosti«. Potem je nekdo lagal — ali narod, ali pa dr. Korošec, ki je govoril takrat o Jugoslaviji. Ali -pa laže zdaj »Slovenec« in vsa klerikalna stranka, ki — po »Slovenčevem« poročilu — smatra dr. Korošca za »predstavitelja enotne volje slovenskega naroda v borbi za svobodo Slovenije«. Slovenija torej ni svobodna? Kdo jo bo osvobodil? Ali Nemci? Ali Italijani? Ali dr. Korošec? Tak predstavitelj je torej oni človek, ki ga je leta 1917.—1918. pozdravljala Slovenija kot nositelja rešilne jugoslovanske misli. O Protiču je rekel dr. Korošec: »Bil je dosedaj prvi in edini srbski politik, ki je gledal in videl tudi preko Save in razumel narode, ki prebivajo tokraj Save. Bil je voljan dati tudi drugim narodom iste pravice, kakor jih ima njegov narod.« — Kateri »drugi narodi« so to? Nemci in Madžari? Zanje da se je potegoval Protič in jim je bil voljan dati iste pravice? Saj je dr. Korošec rekel, da smo Srbi, Hrvati in Slovenci en narod! V Koroščevem govoru je toljko perfidnosti, da od znanega dr. Šu-steršičevega unionskega govora leta 1917., ko je hujskal ta slavni Koroščev predhodnik na vojno proti Srbiji, še nismo slišali takega nizkotnega govora. Tu smo torej v 5. letu svobode. V tem gnusnem tonu je izšla cela vrsta člankov v »Slovencu«, ki se norčuje, da so nas »bratje osvobodili« itd., skratka stavki, ki so kakor pljunki nesramnega človeka v obraz naši domovini in bo zato za vsako tako nesramnost treba orjunaške klofute, da tudi te ljudi navadimo malo dostojnosti. Med drugim n. pr. beremo: »Srbi, ki so se pogovarjali z Avstrijo, so se bolj ozirali, da ugodijo avstrijskim Nemcem, nego nam Slovencem, ki smo ž njimi v isti državi.« To je lopovščina! Tako zavijanje se vleče skozi cel govor, ki ima edini namen hujskati proti državi. »Smrt naše stranke bi pomenila smrt slovenstva sploh« — je rekel klerikalni predsednik — mi pa pravimo, da bo naš narod šele začel živeti, ko bodo propadle take proti-državne stranke in da bi bila za slovenstvo bolj častna smrt nego tako mišljenje, kot ga kaže SLS. Zato se tudi zavedamo, da bi bila klerikalna avtonomija smrt za naš narod in državo.. Tudi dr. Gosar — ki je znan iz vloge, ki jo je igral pri polku »Nanos« — še ni odrešen, ker je rekel, »da ne bomo odnehali, dokler ne dosežemo svojega cilja in svojo svobode«. To sc pravi, da smo še sužnji (čigavi?) in da bo moral dr. Gosarja še kdo osvoboditi — ali Nemci ali Italijani — se še ne ve. Mi bomo poskrbeli, da svojega cilja — uničenja Jugoslavije — in take svoje svobode ne bo dosegel. Dr. Brejc je reševal avtonomijo in je zahteval od Srbstva, naj preobrazi svojo dušo v slovenskem klerikalnem smislu. (Bog nas varuj!) Da bi preobrazil sebe in svojo slovensko »miselnost ali mentalitet«, se dr. Brejcu ne zdi važno in potrebno. In drugim njegovim pristašem tudi ne — zato so zapravili Koroško. Iz zadnjih dni smo spoznali, da je padel del našega naroda na nivS leta 1914. in da divja protisrbsko hujskanje SLS naprej. Zato ne moremo zadostno praznovati dneva narodnega ujedinjenja, kajti tudi če ne mislijo vsi pristaši SLS tako, je žalostno, da taki ljudje predstavljajo slovenstvo. Toda pride čas plačila! Dolžnost Orjune je, boriti se proti izbruhom klerikalne nizkosti in v tem znamenju — na delo. Veliki keng?es Orjuna. Prihod in sprejem gostov. — Odkritje spominske plošče Splitčanom — padlim za osvobojenje in ujedinjenje. — Slavnostna otvoritev kongresa. Po vseh dosedanjih poročilih bo kongres organizacije jugoslovanskih nacijonalistov v Splitu ena najlepših manifestacij Orjune v celi državi. Delegati beogradske, ljubljanske, novosadske, skopljanske in zagrebške oblasti pridejo v Split s parnikom »Kosovo«, ki dospe 30. okrog 11. ure iz Bakra. Delegati sarajevskega odbora se pripeljejo istega dne ob 14. uri s parnikom iz Metko-viča. Oboje sprejme v pristanišču moška in ženska četa splitske Orjune z zastavo in godbo. Ostali udeleženci kongresa pridejo v Split 1. decembra zjutraj. Šibenik in okolica dospe s preko 400 člani akcijskih čet s posebnim parnikom. Enako tudi omiška in makar-ska Orjuna. Sinj pošlje poleg velike čete svojo lastno godbo, Orjuna Le-čevica prispe korporativno, trogir-* ska in kaštelanska Orjuna pa napolni posebni parobrod. Vse čete se zbirajo takoj po prihodu na Poljani kralja Petra, kjer se akcione formirajo v bataljone. Od tu se razvrsti sprevod z zastavami in godbami v mesto, kjer bo na slavnostni način odkrita spominska plošča Splitčanom — padlim za osvobojenje in ujedinjenje. Po odkritju krenejo čete pred narodno gledališče, kjer bo v foyeru slavnostna otvoritev kongresa. Tem slavnostim bo sledilo zasedanje kongresa, ki bo — kakor upamo, — nadaljnemu razvoju nacijonalnega pokreta v Jugoslaviji prinesel velikih koristi. Iz Slovenije so odpotovali na kongres predsednik oblastnega odbora inž. Ferdo Kranjec, I. tajnik M. Ph. Šlajpah France, II. tajnik Vlado I. Galzinja, odbornik inž. Kosmač in delegati mestnih organizacij v Kranju, Celju, Mariboru, Trbovljah in Stari vasi v Poljanski dolini. Slavnostnega sprevoda povodom kongresa, na katerem je s pooblastili zastopanih preko 60 organizacij iz .Slovenije, se udeležijo vsi prapori naše oblasti, in sicer prapor oblastnega odbora in mestnih organizacij^ v Ljubljani, Rakeku, Bledu, Šiški, Šoštanju in Viču. Naši prapori naj pričajo pred zastopniki cele države, da Slovenija ni zadnja na braniku edin-stva jugoslovanskega naroda. m delanja. V 74. redni seji skupščine kraljevine Srbije, ki se je vršila dne 17. marca 1. 1917 na Krfu, je g. ministrski predsednik Nikola Pašič izjavil v svojem odgovoru na neko interpelacijo glasom stenografskega zapisnika sledeče: »Germanizem je planil, prodirajoč proti vzhodu, na srbsko zemljo, in samo svobodna in ujedinjena država Srbo-Hrvatov in Slovencev more zajeziti pot temu germanskemu prodiranju na vzhod in jadransko morje. Mi ne zahtevamo tuje zemlje, zahtevamo pa svobodno in ujedlnjeno Jugoslavijo. To je bilo 1. 1917. Leta 1923. pa vlada istega g. Pa-šiča razpušča organizacije jugoslovanskih nacijonalistov, ker so nastopile proti naraščajočemu germanizmu v Mariboru, Celju in Ptuju. Preganja ljudi, ki so prej največ trpeli pod nemškim prodiranjem na vzhod in morje. Po svojih funkcijonarjih v Slo- veniji povsod podpira in forsira germanizem na škodo interesov jugoslovanskega naroda. In vse to edino vsled interesov politične partije, ki se je kot najbolj srbska stranka vezala z dednimi sovražnik Srbije in vsega Slovanstva. Zato je g. minister notranjih poslov ponovno obljubil uspostaviti krivično razpuščeni Orjuni v Mariboru in Ptuju, a besede — ni izpolnil. »Po njih dejanjih jih bodete spoznali!« je rekel Kristus in če noče radikalna stranka, da bo organizacija jugoslovanskih nacijonalistov v Sloveniji prisiljena v njej smatrati svojega velikega nasprotnika, naj drži minister Vujičič dano besedo. Naj uspostavi Orjuno Maribor in Ptuj! To je naša zahteva! , To je zahteva interesov naroda jugoslovanskega. To je pa končno tudi vprašanje — časti odgovornih faktorjev radikalne stranke! Mecf&glia ... Plefro Rafnisl Koliko primorskega gorja je spojenega s tem imenom: zlatokolajnar major cav. Pietro Rajnis! Povrnil se je med prvimi »zmagoslavnimi« bojevniki v novo odrešeno domovino, v Trst kot tajnik prosluiega špi-jonskega oddelenja 1TO (iniorma-zioni truppe operanti) pod načelstvom znanega polkovnika Finzija. Vse ga je upoštevalo in se s,a tudi balo, tega šibkega možiceljna s preozkimi prsi, nasutimi z odlikovanji vseh kovin, oblik in boj, vse se mu je klanjalo in lizalo, ker bil je to prvi zaupnik vseh zapovednikov civilnih in vojaških oblasti italijanskih na Primorskem. Od njega je bila odvisna usoda in bodočnost fiso-čev in tisočev, ker veljal je za najboljšega poznavalca novoodrešeriih podanikov; brez njegovega privoljenja ni dobil nihče uiti navadnega potnega lista do nove meje, brez njegove odobritve niso obdržali uiti enega laškega, kamoli slovenskega državnega uradnika, on je preskrb-ljal jugoslovenske vojne in polit!ene dezerterje s potrebnim, da so mogli nadaljevati svoje judeževo rovare-nje. Koliko bi znali o tem povedati profesor Urtfanac in dr. Svilokos in drugi Frankovci! Rodom Istran iz Novega grada, izrabljal je Rainls svojo moč posebno proti svojini hr-vatskim sodeželanom in kdove koliko naših ljudi je moralo na njegov PETER NOVAK: Žaiostna obletnica. Po celodnevni hoji smo utrujeni počivali na pobočju majhnega hriba. Vse okolo nas sam stieg, da nismo mogli leči; sedeli smo zato na svojih nahrbtnikih in dremali, v kolikor je to dopuščal strupeno mrzel veter s severovzhoda, ki je bril tako neizprosno po goli rebri, da nam je na telesih zmrzovala premočena obleka. Ognja si nismo smeli zapaliti, da bi se ogreli, ali si skuhali kaj gorkega, ker se jo bilo bati, da se s tem izdatno komitašem, ki so nas napadali neprenehoma zdaj z leve, zdaj z desne, vedno pa s strani, ki je bila slcrtmo preiskana po naših stražah in proglašena, da jo čista sovražnika. Z zoprni šklepetajo smo vendar dočakali meglenega jutra, da smo sc trudni in zbiti napotili proti selu v dolini, kjer bi imeli malo počitka, ako ne bo tia bližnjih vrhovih sovražnika. Sejo smo našli popolnoma prazno, kajti žalostna slava je hodila pred četami Polioreka. Ko smo se za silo ogreli in izpili požirek gorke kave, smo se znova pripravili za odhod na položaje, ki so nam bili odrejeni. Oprtani z nahrbtniki smo čakali povelja za odhod. V vodu sem imel za tovariša, pošteno kranjsko dušo, Janeza, ki je po ne vem kakšnem naključju zašel v polk zagrizenih Nemcev iz Heba. S tem rojakom sva skupno obsojala podivjanost svojih tovarišev, ki so po višjem povelju morili staro in mlado, obešali starce, oskrunjali in ubijali ženske, nedoletno deco pa so davili kar v zibeli. Popolnoma sva otopela v tej razbojniški družbi. Severno od nas so isto delo opravljali Dunajčanje, južno pa naši zapeljani in nevedni Dalmatinci, ki jih je vodil češki Nemec, stotnik, znan kot največji rabelj in harambaša. Večkrat sva se z Janezom izpraševala, kako divjanje nas čaka šele onstran Drine, ko že početje na bosanskih tleh presega vse meje možnosti. Na drugi strani Drine pa ni bilo več ljudi, ker se je glas o avstrijskhi ba-šibozukih hitro raznesel in se je vsak podvizal, da je ušel, šo predno se je pokazala avstrijska vojska. Ko smo tedaj čakali v selu na povelje za odhod, začujemo iz najbližje koče nekake glasove. Poročnik veli Janezu, ki mu je bil najbližji, naj gre v kočo in pogleda, kaj da je. Janez gre v kočo in glasovi potihnejo. Kmalu se Janez vrne in javi, da je v koči do štiriletno dete, ki joka. Na vprašanje, kaj je napravil ž njim, odgovori Janez, da je dal detetu kos komisa, nakar je dete takoj utihnilo, kajti bilo je očividno zelo lačno. Poročnik se razsrdi in ukaže Janezu: »Hineingehen t,nd nie-dcrstechen!« Bedni Janez se zmede in zajeclja: »Cu befelj... kind ... d raj jare ...« Poročnik ponovi povelje in nastavi Janezu pištolo na čelo. Nesrečni vojak se obrne in odide v kočo. V vodu nastane grobna tišina in vse pričakuje v grozi, kaj se bo zaslišalo skozi leseno steno. Ne vem, koliko časa smo stali in tajili v grozi lastno sapo, spominjam se pa, da so bili obrazi vojakov sila bledi in prepadeni. Tišino prekine krik poročnika: »Niederstechen!« Vsi smo se zdramili v skrajni grozi in prisluhnili še bolj napeto. Iz koče se je zaslišal zadušen, kratek otro- mig v zapore, na Sardinijo, koliko naših svečenikov, učiteljev in uradnikov je ta krutež izgnal, ogrožal in mučil, kajti zato je takrat inu vsemogočnega Rainisa posebno zaslovelo. In možicelj se je s svojimi kolajnami postavljal povsod v ospredje in občudovanje, posebno on paradah, vojaških pregledih, sprejemih in takih blestečih ceremonijah, s katerimi neprestano zamamijajo Italijani lahkoverno in naivno ljudstvo. Seveda je s tem vzbujal zavist nekaterih nezadovoljnih bojevnikov, ki mu niso mogli oprostiti velike politične napake, da se je proglašal ‘ za trdovratnega republikanca. A bojeviti republikanci, ki so dan na dan pričakovali republikansko zmago v Italiji, so se še ponašali ravno-tako z zlatokolajnarjem Rainisom, kakor z ostalimi svojimi znamenitimi padlimi pristaši. (Mimogrede povedano je zlata kolajna najvišje vojaško odlikovanje in jo sme nositi le malo število priznanih junakov; za najmalenkostnejše čine je vedno brez broj odlikovanj na razpolago). Ko je Finzi radi D’Annun-zijevih spletk moral zapustiti svoje visoko mesto, se je tudi sloveči Rai-nis zadovoljil s skromnim županstvom v svojem Novem gradu, kar so republikanci takoj s ponosom razglašali kot nesebično delo za narodni blagor. In leo je dospel na ški krik, nekaj je padlo na tla, Janez pa je planil bled in zmešanih oči iz koče in stopil tik mene v vrsto... Krenili smo. Nihče ni izpregovo-ril niti besedice, nihče ni vprašal, kako in kaj, vsi smo vedeli, kaj se je bilo zgodilo. Okrvavljeni Janezov bajonet je pomigaval med nami, grobna tišina, ki se je stopnjevala do mučnosti, je zavladala v četi in zavedali smo se groznega zločina, ki ga nismo preprečili. Pekla in grizla nas je zato vest, da smo se kakor mrtvi stroji pomikali naprej, ne gledajoč drug na drugega, Janezov krvavi bajonet pa je pomigaval med nami, svetlikal se je, dokler se ni kri na njem ohladila, strdila in počrnela ... Tako smo hodili cel dan brez besed, zlo dejanje nam je bilo j stisnilo grlo, da niti na jed ni utegnil J nihče misliti, poročnik pa se kot Ju-! dež ni več prikazal k našemu krdelu. Nihče ni gledal na Janeza in na njegov počrneli bajonet, toda vsak ga je videl, kako zmedene so njegove oči in kako krčevito se kremžl in nasmiha njegovo bledo lice. (Konec prihodnjič.) Primorsko kraljevi par, je bil cav. Rainis deležen posebne kraljeve milosti in prijaznosti, ko ga je obd:žal vedno pri sebi pri sprejemih gostov in vožnjah po deželi, Ja mu je kot najizkušenejši tolmač predstavljal in prevajal vdanostne izjave županov, odposlanstev in čestilcev. Marsikomu se je zdelo čudno to oči-to približanje republikanca k dvoru, in glej, kmalu za tem se je Rainis z nekaterimi koprskimi in poreški-mi bojevniki odpovedal republiki in prestopil k fašistom; mož je zavohal pravočasno novo smer političnega vetra. Fašisti so ga bili posebno veseli; ob ustanovitvi nove milice ga je postavil »general« Gi-unta na čelo novi kraški legiji, ime-novavši ga konzulom z bogatimi dnevnicami. Naši krotki butci, izdajalci in zločinci, kar jih nosi črno srajco, so prisegli v Rainiševe roke neomajno in večno zvestobo fašizmu in njegovim zapovednikom. Pa sreča je opoteča; ta pregovor je obveljal tudi za konzula kavalirja in zlatokolajnarja Rainiša! Kaj se je pa pravzaprav pripetilo naenkrat temu kraškemu maliku in trinogu ne vemo natanko, ljudje si pripovedujejo različno — gotovo pa je le, kar smo čitali že v nekaterih laških listih, da so te dni izdale razne italijanske oblasti tiralnico za kaplarjem Pi-etrom Rainišem iz Novega grada, ker je odnesel kraški legiji blagajno s 50.000 lirami, ker je brez dovoljenja nosil razna odlikovanja in celo najvišjo zlato medaljo in izvršil razne druge sleparije na škodo odličnih oseb. Ker mož govori tudi naš jezik, ni izključeno’, da je ta laški junak našel zatočišče v rojstni hiši kakega jugoslovanskega dezerterja, ki jim je šel v Trstu posebno rad na roko. Gotovo pa je na podjarmljenem Primorskem še veliko Rainišev ostalo na visokih mestih, da s trpinčenjem in zavajanjem našega ljudstva zakrivajo svojo žalostno in sramotno minolost! POZORI Več otroških vozičkov, kolesa z ge mo se poceni prodajo že od Din 250’—. Ljubljana, Zvonarska ulica štev. 1. MNio j«** francoska savara« vaina dražba v Parizu Osnovana leta 182S’ Glavnica 800 milij. frankov. Prevzema požarna In življcnska zavarovanja vseh vrst. Generalno zastopstvo za. Slovenijo: Ljubljana, Sv. Petra c. 33 Agilni zastopnik! so sprejemajo* POOBLAŠČENI DOBAVITELJ VSEH UNIFORMSKIH POTREBŠČIN OR. JU. NA. LJUBLJANA / /s. VIDOVDANSKA 2 £ Zahtevajte bresplečen cenik, navadita za mero in plačilno pogoje £ § gji 9U1S9N ‘vNvnann WMBMflUW—8—WBBBIW8MMBMaMMIIIIUI l*f'l IFIHir. ■■aSSB )iAoivNuaa 'o mirnmi vNsnnisiNOM Dopisi. Radovljica. Naša organizacija Priredi dne 1. in 2. decembra v tukajšnjem Sokolskem domu v proslavo praznika ujedinjenja slavnost, na kateri se bo predstavljala znana simbolična pripovedka našega znanega ljudskega dramatika in organizatorja raznih dramatičnih društev brata J. Špicarja. V boljše razumevanje podajemo v naslednjem kratko vsebino te domoljubne pripovedke: I. V suženjstvu sanja Damjan, mlada narodova sila, o kralju v daljavi, ki bo rešil sužnji rod. Pod vplivom teh sanj razbije ograjo, ki loči zasužnjene od svobodnih, pokaže pot k svobodi in gre h kralju Prosit, naj osvobodi zasužnjene. Legije so prodrle! II. Kraljeva hči Vlasta, Svoboda, je sanjala o narodu, ki je po krivdi tujega gospodarja postal nezaveden jn zasužnjen in spi. Nekdo ga drami in kliče. Damjan pride, ona spozna obraz iz sanj in prosi kralja, naj sprejme in združi s svobodnimi brati zasužnjeni rod. Kralj ugodi prošnji hčerkini. Duh svobode je povzročil ujedinjenje. III. Osvobojenci pridejo v novo domovino. Kralj jih pogosti, biti jim hoče krvni brat. A takoj po doseženi svobodi se oglasi osebni in politični egoizem, ki ga predstavljajo Mrak, Trn in Mošnja. Tihorju (poštena, nesebična jugoslovanska misel) se zbudi dvom: Ali smo vredni? IV. Prejšnji sužnji so postali dvorjani na kraljevem dvoru. Oni vladajo, in vsak, kdor je proti njim je izdajalec, tako tudi Damjan, ki je pričel z delom za osvobojenje. Kralj jih odveže prisege, razdere zaroko Damjana in Vlaste in veli, naj gredo nazaj v sužnost, če ne poznajo svobode. Vlasta prosi zopet in kralj ugodi njeni prošnji. Poštena Sila in Svoboda sta se združili v obrambo naroda, zato svobodoljubni kralj vzlic vsem nakanam proti njemu obdrži nevredne sužnje še kot brate Pri sebi. Ob koncu pa mu obljubi deček, da bo popravila mlada generacija to, kar so zagrešili stari. Kralju vstane nov up, ki ga izrazi z besedami: Bodočnost naše domovine v rokah orjunaške je mladine. Prireditev obeta izreden užitek, zato so vabljeni vsi narodni krogi. Upamo na obilno udeležbo. HRASTN1ŠK1M NARODNJAKOM V SPOMINSKO KNJIGO. Narodnjakar je tip, ki ostane ne-Izpremenjen od postanka pa do smrti, ne oziraje se na zgodovino in zahteve njene šole, ne oziraje se na spremembe časov in njih.nove potrebe; in če ga danes vidiš, se ti zdi, kakor da si čital o njgovem delovanju že v Bleiweisovih »Novicah«. Če pa čitaš Kersnikov roman »Cyklamen«, vidiš verno sliko njegovega postanka. S pomočjo očetovih žuljev in dolgoletne utesnitve cele rodbine se izloči kmečki sin »iz naroda za nared«, gre v šolo, pridobi si neko izobrazbo, obleče črno suknjo, zahaja v čitalnico. Tam pleše, uprizarja male igrice, »drži« govorance itd., naš narodnjakar je gotov. Sicer je to vse, kar dela do svoje osivelosti, oziroma pleše, ampak Bog ne daj, vprašati ga, kaj je pravzaprav storil za narod! Tedaj vzboči prsa in ponosno potrka nanje, češ, da je že toliko in toliko let priznan in potrjen narodni borec, skratka: patentiran narodnjak, obče spoštovan, član toliko in toliko društev. Kajpada, saj pleše, gleda igrice in vpije »živio« ob slovesnih prilikah! Ali narod stoji daleč stran od tega njegovega početja, ne upa si blizu, ne sme, ni vabljen. Seveda, »narod« prihaja v težkih, često blatnih škornjih, včasih pljune tudi na tla, in če ima mnogo posla v hlevu, tudi diši. Zato ne sodi v čitalnico, ker vendar ne gre, da bi šolani sin-narodnjakar sedel poleg očeta-kme-ta, brata-delavca. Toda prav ta dva tvorita narod, naš pravi narod, ki je naša moč, naš up. Seveda, mnogo udobneje je, gledati te može v narodnih igricah v kostumu, recimo, kakega Blaža Mozola, nego čuti njih bol in veselje iz obličja v obličje. — Evo, to je naš narodnjakar, rodoljub v najslabšem pomenu besede. Po deželi mu je ljudstvo nadelo ime »škric«, v mestu.pa »Irakar«. »Uspehi narodnega delovanja teh ljudi so bili dozdaj povsod vedno isti: na eni strani učeni gospod, zaljubljen vase, ponosen, nedostopen; na drugi strani pa ljudstvo, nepoučeno, ali pa samo enostransko poučeno od faj-rnoštra in kaplana. Tako je še marsikje, če se človek ozre po deželi. Že 50 let delajo nekateri za narod, ali število njih pristašev tvori večen »numerus clausus«. Je to večen kader in samo kader, ki nikdar ne more z vpoklicem rezerv iz naroda izpopolniti svoje bojne trumice; ker narod se ne odzove, ne pričakuje ničesar od teh ljudi, jih ne upošteva, se jih izogiblje. Žalostna značilnost delovanja »patent« —narodnjakov! Ne štejte nam v zlo naše zmote od zadnjič, ko smo se obrnili do Vas, ker zmota je temeljila na naši dobri veri! Vedite pa, da v Vašem kraju ne bomo vrgli semena naše ideje v cvetlični lonček na oknu lokala Vašega kluba, kjer bi usahnila, ampak na široko ljudsko njivo, kjer bo iz njega pognalo drevo širokih korenin in mogočnih vej, negovano in zalivano od ljudskega vrtnarja, ki ni pokvarjen od tiste borne četrt-izobrazbe gori opisanega rodoljuba-tipa, kateri je šel — ne morda »iz naroda — za narod«, ampak »iz naroda — od naroda«. Vsem patentiranim narodnjakom pa želimo še nadaljnjih 50 let trdnega narodnega — spanja, ki je nevz-dramno. Pa lahko noč, no! Trboveljska Orjuna. Zagorje ob Savi. »Strokovna Borba« z dne 22. t. in., štev 43. navaja v dopisu iz Zagorja pod točko 8. sledečo vest: - Zagorski orožniki hodijo v civilu med »Orjunaše« in jih učijo: »prvič roko odbiti, drugič še drugo, tretjič pa ga v gobec suniti.« — To se menda nanaša na one, ki hočejo trgati Orjunašem zanke. — K temu soglasno navajamo, da nimamo z orožni-štvom nobenega stika. V slučaju napadov smo se znali vedno sami braniti. Res pa je, da pusti Orjuna vse delavske organizacije v miru, reagirala pa bode na izzivanje protidr-žavnih elementov, ki si upajo zahrbtno napadati posamezne člane. Opozarjamo prizadete, da imamo v zmislu našega programa vzvišeno nalogo zatirati razpaslo korupcijo in klečeplastvo, katero hočemo brezobzirno razkrinkati. Šoštanj. Kot splošno znano, je uradni jezik v vseh državnih uradih srbsko - hrvatsko - slovenski. Dasi-ravno ve to vsak šolarček, je to še našemu vrlemu »prvoboritelju« za narodno stvar g. dr. Francelnu Majerju povsem neznano in deveta briga. Saj nam znova dokazuje omenjeni slovenski odvetnik, bivši Tri-glavan, ker se pritožuje kot zastopnik šoštanjske nemčurske tvrdke VVoschnagg & Sohne proti naši vrli poštarici, ker je prepovedala v državnem uradu neinškutarjenje. Že opomin na uradne naredbe radi po-služevanja slovenskega uradnega jezika je izzval pri šoštanjskih nem-čurjih vihar ogorčenja; slovenski odvetnik dr. Majer pa se je zgražal in bil užaljen, ker so nehali nemšku-tariti Woschnaggovi nastavljenci in razne kuharice z neko poštno uradnico, ki se še do sedaj ne more spo-prijazniti z uradovanjem v državnem jeziku. Seveda so sramotni pritožbi dr. Majerja sledile nadaljne številne nemčurske ovadbe z namenom, da se odpravi od poštnega urada zavedno uradnico, vrlo Sokolico, ki je že v začetku bila trn v peti tukajšnjim nemčurskim mogotcem radi svoje narodne odločnosti. Znana je predrznost in aroganca tukajšnjih nemčurjev, ki zadnje čase prav izzivalno nastopajo proti narodno zavednim Slovencem, zato tembolj obsojamo postopanje dr. Majerja, generalnega zastopnika vseh nemčurjev, katerim daje potuho v svobodni Jugoslaviji na ta način, da vneto in besno zastopa vsakega nemčurskega petelinčka na škodo našim ljudem. Naša narodna poštarica se je Majerjevih ovadb in organiziranega nemčurskega nastopa proti njej tako preplašila, da je popolnoma pozabila blaženo nemščino? Sedaj so se odprla dr. Majerju nova pota njegovega napornega narodnega udejstvovanja s tem, da doseže s svojo intervencijo ali upokojitev uboge, rlažene nemščine, kar čez noč nezmožne poštarice, ali pa, da mogoče pri merodajnih oblastih izposluje, kot generalni zastopnik Woschnagg & Sohne, nastavitev stalnega tolmača za nemščino na poštnem uradu v Šoštanju. Čudno pa se nam zdi, da se niti dr. Majer, niti kdo drugi ne zanima za druge državne urade. Gotovo pač zato, ker so preveč popustljivi v narodnem oziru. Pazili bodemo na to, da se vsi uradi brez izjeme vedno in strogo poslužujejo le državnega uradnega n 1 Dopis iz Primorja. Učiteljica Ana Logar, službujoča poslednje leto v Marezigah v Istri je morala oditi v Jugoslavijo. Dolžnost nam veleva, da podamo sliko te »signorine« o njenem delovanju za časa njenega bivanja v Primorju. Službovala je prvotno v Dolini, a je zadnje šolsko leto kazensko premeščena v Marezige. Pred vojno je bila zagrizena avstri-jakantinja. »Deutsch und nur deutsch«, »Avstrija, ti moje vse« in slične krilatice so ji bile najljubše. Ob prihodu Lahov v naše kraje je pa krenila na drugo pot in začela na debelo simpatizirati z njimi. Zabredla je v intimno razmerje z enim izmed naših najsrditejših sovražnikov. Ta mož je postajenačelnik Caruso v Borštu, ki je znan kot najhujši sovražnik Jugoslovanov iz našega časopisja. Čeprav je mož oženjen in ima otroke, sta se pridno sestajala doma in tudi v Trstu. Carusova žena je naposled postala pozorna, ker ji mož ni vedel povedati, zakaj se sestaja z Logarjevo tako pogosto. Ovadila je Logarjevo deželnemu šolskemu svetu, ki je preiskal celo zadevo. Posledica je bila, da so jo suspendirali od službe. Caruso je zanjo posredoval pri vseh mogočih oblastih in ker beseda fašistovskega političnega tajnika nekaj zaleže, je bila sprejeta zopet v službo, vendar pa so jo premestili v Marezige. Tudi v Marezigah ni prenehala z razmerjem. S svojim kavalirjem se je sestajala v Kopru in večkrat tudi v Trstu. Za časa počitnic jo je ob- iskal celo v Ljubljani. Značilno je dejstvo, da je izstopila iz koprskega učiteljskega društva. Mi smo ji dajali nasvete, svarili jo, slednjič grozili, a vse je bilo zaman. Izgnana v Jugoslavijo, se bo gotovo skušala prilagoditi razmeram in se izdajala za narodno mučenico. Takega koristolovstva ne smete dopustiti ! Druga taka prikazen v še slabšem smislu besede je učiteljica v Ricmanjih, stanujoča v Dolini, Emilija Turko. Ta je sicer italijanska državljanka in mrzi Jugoslavijo ter naglaša, da ji ne bo treba jesti jugoslovanskega kruha. Tudi ona se peča z italijanskimi fašisti in bo kakor vse kaže, kmalu zatajila svojo narodnost. Tretja taka učiteljica je štajerska rojakinja, Eleonora Šauli v Borštu. O vseh treh se dobe lahko podrobnejše informacije od šolskih vodstev v Borštu, Ricmanjih in Boljuncu. Št. Vid nad Ljubljano. Tako nacijonalno nezavedne občine gotovo ni nikjer, kakor je naša. Dasi delujeta dve nacijonalni društvi, vendar ni še s tem rečeno, da napredujemo tako, kakor bi morali Krivda pač leži na par ljudeh »naprednjakih«, ki provzročujejo razdore v narodnih društvih, radi osebnih ambicij, ker se hočejo uveljaviti le kot osebe, misleč, da posamezna oseba je društvo. Sicer pa se slam-ante može da uporabiti le kot strašilo za vrabce. Še kadar je bila veselica kakega naprednega društva, smo vedno pogrešali te koncesijonirane naprednjake; ljubše in prijetnejše jim je bilo v družbi onih, ki zidajo orlovski dom za poneumnevanje našega ljudstva. Da, celo tako daleč se je spozabil — gotovo namenoma — predsednik krajnega šolskega sveta, da je na nedeljo, ko je priredil Žirovnikov zbor veselico, dal na razpolago šolsko telovadnico klerikalcem za njih prireditev v korist orlovskega doma, nad čemer se je zgražal vsak nacijonalno zaveden človek. Da, gospod Matjan, vaše na-prednjaštvo ima dve lice; ker vas nočejo več kot figuro v naprednih vrstah, iščete zaščite pri klerikalcih. Šolske oblasti pa je dolžnost, da pokliče tega človeka na odgovor, ker si upa na lastno pest teptati predpise šolske oblasti. Ni dovolj, da je naša šola okužena s Slomškar-ji, okužiti jo hoče še predsednik okrajnega šolskega sveta s tem, da dovoljuje klerikalne politične prireditve ljudem, ki jim je glavni namen delovati v anacijonalnem duhu. Razmere v naši občini kličejo po nujni ustanovitvi »Orjune«, ki bo imela precej opravila in dela posebno pa pri psevdo naprednjakih. Na delo torej proti parasitom za jugoslovansko stvar! Iz Kranja. (Kaj pa to?) V našem mestu je otvorila svojo filijalo »I. jugoslov. importno in eksportno podjetje«, inž. I. Pečlin in dr. Po imenu lastnika sodeč, je ta tvrdka res slovenska, in je — seveda — tudi že začela poslovati. V polnem naslovu je v prvi vrsti importno podjetje in je tudi z »importom« začela. Ali ta »import« je tako čuden, da nas je iznenadil. Kranj je trgovsko mesto, to je res, ali je obenem in v prvi vrsti strogo slovensko mesto. Vsi trgovci in industrijalci naši so Slovenci in nihče ne pomni, da bi se bil kedaj poskusil naseliti med nami tujerodni trgovec, niti pomisliti pa ni, da bi ta trgovec tudi vztrajal na svojem mestu. Gornja firma pa je storila prvi korak v tem pogledu. Kot izzivalen udarec v obraz vsemu narodnemu meščanstvu in slovenski okolici mesta se čuti nameščenje poslovodja nekega Nedohnala. Ta mož baje ni niti Jugoslovan, gotovo pa je, da govori samo nemški, čeprav je dognano, da je zmožen tudi našega jezika. — Ali misli g. inž. Pečlin mesto blaga importirati nemški živelj? Za ta »import« se mu prav lepo zahvaljujemo. Ali pa se za vsem biago-donečim naslovom res skriva slabo-glasni »Kranjic« (Greinitz)? To bi bilo še slabše! Na vsak način pa. zahtevamo od g. Pečlina, da tega moža nemudoma spravi iz Kranja, kamor sliši, ker imamo za njegovo stroko dosti strokovno izobraženih ljudi. To je prvi in zadnji opomin, sicer si bomo pomagali sami. Šoštanj. Dne 24. novembra se je vršil v Šoštanju I. redni občni zbor Orjune za Šaleško dolino. Dvorana hotela Rajšter je bila nabito polna članstva in somišljenikov, kateri so se vkljub slabemu vremenu odzvali pozivu ter s tem pokazali disciplino, katera je podlaga naši organizaciji. Občnemu zboru je prisostvovala tudi I. akcijska četa Orjune iz Celja z vrlim predsednikom br. Tripalo. Iz tajniškega in blagajniškega poročila je bilo razvidno, da se organizacija ni strašila ne truda ne dela, kajti podala je obračun o svojem delovanju in uspehi istega so šoštanjski organizaciji v ponos. V jedrnatih besedah je br. predsednik Kurnik Tone bodril navzoče, da še nadalje delujejo v procvit Orjune, saj že danes predstavljajo faktor, mimo katerega ne more nihče več. Brat Tripalo, predsednik celjske Orjune je podrobno orisal začetek in razvoj naše organizacije ter prišel do zaključka, da naš pokret mora zmagati. Izvoljen je bil novi odbor, kateri nam je porok za nadaljno uspešno delovanje Orjune v Šaleški dolini. Pred zaključkom občnega zbora so bile poslane vdanostne brzojavke Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru, oblastnemu odboru v Ljubljani in Direktoriju v Split. Kronika. Prothnadžarska akcija vlade. Vsled energičnega nastopa naše vlade, ki z vso pazljivostjo zasleduje gibanje Madžarov in drugih sovražnih elementov v Jugoslaviji, je bil izpuščen 3. novembra iz madžarskih zaporov Božidar Sever, član jugoslovanske razmejitvene * komisije z Madžarsko, in je sedaj srečno dospel v Beograd. Božidar Sever je bil od madžarskih oblasti protizakonito aretiran v službenem poslu nedaleč Dolnje Lendave dne 10. aprila 1920. leta. Po zaslugi vlade, ki vso pažnjo polaga samo reputaciji države na zunaj je bil sedaj rešen krivičnega zapora, ki je trajal samo 3 leta, 6 mesecev in 23 dni. E, pa ima vremena... Posnemajte 1 G. J oso Ceh je poslal za fond »Orjune« 200 Din, ki jih je nabral v Škofji Loki v veseli lovski družbi. — Srčna hvala vsem darovalcem, drugim v vzgled. I Svarilo nakupom M—*rwmaammru.vm-nriw Službene oblake. Iz sej oblastnega odbora. V zadnjih treh sejah so se po večini obravnavala vprašanja, ki so v zvezi s kongresom v Splitu, v seji z dne 20. t. m. je bil kooptiran v odbor dr. Kosiša, ki je doslej z uspehom deloval pri gospodarski sekciji. V isti seji je odbor soglasno sklenil, da br. Radivoja Reharja ne rnore pripustiti kot delegata za kongres, ker njegovo tolmačenje programa popofnoma nasprotuje soglasnemu sklepu vseh Orjun v Sloveniji z dne 16, septembra t. 1. in ker je tudi suspendiran od poslovanja. V svrho ureditve zadeve se pošlje v Maribor br. predsednika. V izredni seji dne 23. t. m. se je razpravljalo o programu in izmeni pravil, ki jih bodo delegati v Splitu zagovarjali v smislu sklepov sestanka delegatov. Brat predsednik poroča o svojem potovanju v Maribor, kjer je br. Rehar tik pred odhodom vlaka v javnem lokalu očital br. predsedniku in oblastnemu odboru, da je v službi demokratske stranke. Vzpričo dejstva, da je brat Rehar očitke, katere je že enkrat iznesel v pismu Jurkoviču in jih pozneje sam proglasil kot neutemeljene s pismeno izjavo, ponovno pred-bacival, izključil ga je oblastni odbor soglasno iz organizacije jugoslovanskih nacijonalistov. V interesu organizacije razpustil se je mestni odbor v Mariboru in so se posli komisarja poverili br. dr. Žnuderlu. Seja dne 27. t. m. je obravnavala izključno vprašanja kpngresa. Podana so bila poročila tudi o sestankih v Hrastniku in Radečah, ki sta se vršila prošlo nedeljo. Delni neuspehi v obeh krajih so pripisovati umazani protiagitaciji nasprotnikov, vpndar imamo v obeh krajih dovolj ljudi, ki nam jamčijo za napredek organizacije. I. tajnik. Organizacijam. Za časa odsotnosti oblastnega predsednika in obeh tajnikov vodita posle odbornika Jan Tonja in dr. Kosiša. Za zadeve, ki niso nujne, naj organizacije potrze do vrnitve poslevodečih odbornikov. Proslave ujedinjenja. Vse organizacije, ki prirede 1. decembra proslave ujedinjenja, naj takoj pošljejo poročila za list. Da se prihrani uredništvu nepotrebno delo, naj bo poročilo spisano s črnilom samo na eni strani papirja. Ne poročajte preobširno! Izključitev. Mestni upravni odbor je soglasno sklenil v seji dne 21. t. m., da se izključita Hugomal Jože in Velkavrh Jože, ker delujeta proti našemu programu. — Odbor Trbovlje. DOBRA SLUŽBA. Neka inozemska tvornlca za orodne stroje osnuje v kratkem pri nas podružnico ter išče sposobnega vodjo za to podružnico. Neka tvrdka v Subotici išče strojepisko zmožno slovenskega srbskega in nemškega jezika. Naslove pove uredništvo. Perilo, kravate ter razno modno in galanterijsko blago najsolidneje pri JAKOB LAH, Maribor. Glavni trg štev. 2, Pokret. Restavracija in kavarna „ZVEZDA“. KONCERT................. nove ciganske kapele bo vsak dan v kavarni ort 17. do 19. ore. Od 30. do 33. nre v restavraciji In od 33. nre diilje zopet v kavarni. Kapelnik Rado Šandor. Prvovrstna kapela, došla iz Osjeka. Atrakcija prve vrste. Priporoča se terpentinovo Čistilo (krema) za čevlje tvrdke „SOČA“ v Poljčanah. Zahtevajte povsod našo domačo KOLINSKO CIKORIJO izvrsten oridatek za kavo. POZO 611 Stara, priznano solidna trgovina z oblekami J. M&ČEK se je preselila na Aleksandrovo cesto 13 (hiša Pokojninskega zavoda), kjer prodaja še nadalje po znatno znižanih cenah. Zahtevajte povsod samo „IDES“ antracen črnilo katero je v korist „Jiigoslovt.nske Matice1-. MESTNI ORGANIZACIJI V LJUBLJANI. Kakor vam je gotovo že znano iz poslanih lepakov in iz našega glasila »Orjuna«, se vrši v nedeljo, dne 2. decembra t. 1. v »Sokolskem domu« v Radovljici zborovanje gorenjskih Orjun. Zborovanje se vrši ob 11. uri dopoludne. Popoludne pa se uprizori slavnostna predstava »Osvobojenci«, na kar enako opozarjamo bratsko organizacijo. Bratsko organizacijo vabimo, da se v čim večjem številu udeleži te naše proslave, ki naj bo veličastna manifestacija naše nacijonalne ideje. Prihod s prvim jutranjim gorenjskim vlakom. . Nacijonalni zdravo! Mestna Orjuna, Radovljica. PROSLAVA PRAZNIKA UJEDI-NJENJA V RADOVLJICI. Sestanek vseh gorenjskih Orjiin. Mestna Orjuna v Radovljici priredi s sodelovanjem mestne Orjune v Lescah v soboto 1. in v nedeljo 2. decembra slavnostno proslavo pete obletnice ujedinjenja. Prireditev se vrši sledeče: V soboto 1. decembra se vrši v »Sokolskem domu« slavnostna predstava: »Osvobojenci«, simbolična igra v štirih delih, spisal Jakob Špicar. Pred predstavo zaigra sokolski salonski orkester orjunaško koračnico. Nato sledi nagovor člana radovljiške Orjune. Z igranjem narodne himne in petjem nacijonalnih pesmi se zaključi sobotno proslavo. V nedeljo 2. decembra se vrši ob 11. uri dopoldne slavnostno zborovanje vseh gorenjskih Orjun. Slavnostno zborovanje bo manifestacija za narodno in državno edinstvo in vzvišene orjunaške misli, ter vzpodbuda za krepkejše in silnejše delovanje gorenjskih Orjun. Popoldne se ob pol 4. uri slavnostna predstava »Osvobojenci« ponovi. Odbor Orjune v Radovljici. Sv. Lenard v Slov. goricah. Tukajšnja organizacija jugoslovenskih nacijonalistov proslavi praznik ujedinjenja na dan 1. decembra ob 20. uri s prireditvijo sledečega sporeda: Uprizoritev Finžgarjeve »Verige«, deklamacije, petje, prosta zabava itd. Z ozirom na važnost proslave ujedinjenja v Slov. goricah pričakujemo čim večje udeležbe, tako od strani sosednjih organizacij in naših somišljenikov, kakor tudi naših mariborskih bratov Orjunašev. 1. decembra vsi nacijonalisti v Št. Lenart. Mestni odbor. Orjuna Rakek proslavi praznik ujedinjenja s svečanostjo dne 1. decembra. Udeležba proslave s strani nacijonalistov obvezna. Odbor. Orjuna v Škofji Loki proslavi 1. december skupno s Sokolom s prireditvijo v »Sokolskem domu« dne 1. decembra zvečer. Udeležba za vsakega nacijonalista dolžnost. Odbor. ODHOD DELEGATOV NA KONGRES. V sredo zvečer se je z južnega kolodvora preko Karlovca odpeljalo v Split 20 odposlancev Orjune Slovenije. S seboj so ponesli prapor Oblastnega Odbora za Slovenijo ter šest drugih praporov slovenskih organizacij. V Bakru se naši odposlanci snidejo z odposlanci hrvatskih, vojvod-janskih in srbijanskih Orjun ter se skupno ukrcajo na parnik. Spotoma izstopijo v Šibeniku, da sprejmejo pozdrav šibeniške Orjune, nakar se obenem z odposlanci iz Šibenika, Benkovca, Novega grada in Knina odpeljejo v Split. Orjunaši iz Bosne in južne Dalmacije pridejo naravnost v Split. V splitski luki se bo vršil slavnostni sprejem odposlancev. Goste dočaka Centralni Odbor in Direkto-rij korporativno s člani splitske in bližnjih okoliških organizacij. Prijavljeno je za sprejem in sprevod po mestu šest godb iz raznih dalmatinskih mest. Ker je naše uredništvo zastopano po dveh članih tiskovne sekcije, bomo v stanu že v prihodnji številki prinesti čim podrobnejši opis sprejema in zborovanja samega. Orjuna Šiška priredi dne 8. decembra t. 1. čajanko v dvorani hotela »Bellevue« v Šiški. Spored: L Petje. 2. Godba (lastni orkester). 3. Recitacija. 4. Komični prizori. 5. pies — prosta zabava. K obilni udeležbi vabimo vse sorodne Orjune in somišljenike. — Dohod na »Bellevue« od cerkve v šiški. Pot v slučaju sneženega vremena oči. ščena. — Odbor. Orjuna v Šiški naznanja svojemu članstvu, da so od 1. decembra naprej sestanki vsako nedeljo ob 15. (3.) uri popoludne v društvenem lokalu (Štepicu), dolžnost vsakega člana je, da poseča redno sestanke. Odbor. Celje. Naša delavna celjska Orjuna je pripravila vse, da čim slo-vesneje proslavi praznik narodnega ujedinjenja. Na sam praznik se vrši ob 11. uri v veliki dvorani »Narodnega doma« oficijalna proslava, ki se je udeleže po zastopnikih vsa oblastva in vsa narodna društva. Na tej proslavi bo poleg slavnostnih govorov zapelo »Celjsko pevsko društvo« našo narodno himno in nekaj drugih navduševalnih pesmi. Zvečer se vrši ob 20. uri istotam prireditev s sledečim vzporedom: 1. Alegorija ujedinjenja. 2. Deklamacija Gregorčičeve »Soči«, predava gdč. Černejeva. 5. Pevske točke zbora »Kom-šija«. 4. Jugana, vila najmlajša. Dramatična vizija.( Dramatično društvo Celje). 5. Pevske točke zbora »Kom-šija«. 6. Alegorija moči naroda. Po vzporedu med sviranjem godbe prosta zabava. Šoštanj. V soboto, dne 24. t. m. se je vršil redni občni zbor naše šo-štanjske organizacije. Kljub slabemu vremenu in oddaljenosti bivališča nekaterih članov se je članstvo udeležilo zbora v zelo lepem številu. Zlasti se je odlikovala celjska Orjuna, ki je bila zastopana na zboru po bratu predsedniku geometru Tri-palu in 8 članov celjske akcijske čete. Zbor je otvoril predsednik šo-štanjske organizacije brat Kurnik, ki je v toplo občutenem nagovoru poudarjal vzvišene naloge Orjune ter se zlasti zahvalil celjski Orjuni, ki je s šoštanjsko vedno v najtesnejši zvezi in ji je vedno rada priskočila na pomoč. Celjski predsednik je nato poudarjal, da bo bratsko razumevanje za težnje vrle šoštanjske Orjune vedno obvladovalo Celjane in zagotavljal šoštanjsko članstvo, da naj se vedno zanese na celjsko organizacijo. Imena izvoljenih odbornikov nam jamčijo, da se bo delo Orjune Šoštanj vršilo v pravcu, ki ga predpisuje naš program v dosego močne edinstvene narodne države. Po nagovoru brata Kurnika in odgovoru brata Tripala se je med splošnim navdušenjem zaključil občni zbor, ki je dal članom vse potrebne smernice za delo v bližnji bodočnosti. Mestna Orjuna v Sarajevu je izdala razglednice s slikami vidovdanskih herojev Iliča, Jovanoviča, Cubriloviča in Principa. Karte, katerim bi sicer želeli boljšo umetniško izvedbo, toplo priporočamo našim organizacijam v propagandne svr-he. Stanejo po komadu 50 para in se naročajo pri Mestni Orjuni, Sarajevo. Radeče-Zidasii most. Prošlo nedeljo se je vršil v Radečah informativni sestanek, ki spričo slabega vremena sicer ni bil številno obiskan, vendar je pa podal navzočim nove smernice za bodoče delo. Ustanovni občni zbor se bo vršil v mesecu januarju. V Zlarinu v Dalmaciji je bila na dan prestolonaslednikovega krsta osnovana nova organizacija, kateri se je priglasilo nad petdeset članov. Pobeda, glavni organ Orjuna je s svojo 42. številko izšla v povečani obliki. Tudi po vsebini je opažati v zadnjem času znaten napredek in je želeti, da se »Pobeda« kot centralno glasilo vzdrži na tej višini. ____ Pisalni stroji „UNDERWOOI)“ THE REX CO., Ljubljana. muDOtm« th«,qe mt.*k v~: 3 Kazensko postopanje proti br. ŠI. predsedniku mestne Orjune v Ljubljani, ki je po zaslugi »višjih sil« bil za časa zadnjih manifestacij proti Italijanom 2 dni v zaporu, je ustavljeno, ker proti njemu ni nikakih dokazov. Sedaj je le vprašanje, komu se naj imenovani zahvali, da je obletnico osvobojenja Jugoslavije praznoval v zaporih — po nedolžnem. Napadi. V zadnjem času se zopet ponavljajo v nekaterih krajih napadi in blatenje naših članov in organizacije. Pozivamo člane, da si ne mažejo rok, temveč naj dosledno vsako zmerjanje kvitirajo s sodno tožbo. Žaljenje organizacije naj se pa prijavi pristojnemu odboru, ki bo te junake, tudi pred sodiščem poučil, počim so psovke. Izogibajte se pa po možnosti dejanskim spopadom. Ti si dragi Marko, pao za Hrvat- stvo ... 9. t. m. prišlo je v trgovski kavarni v Dubrovniku do incidenta, tekom katerega je bil ustreljen v trebuh neki Marko Ivankovič. Obžalovanja vredni slučaj daje Splitskemu »Narodu« povod, da najvehementnej-še napada Orjuno in prikazuje Marka kot nedolžno žrtev in popolnoma mirnega človeka. Zadevo bo sicer razčistilo sedišče, vendar je za ilustracijo hrvaške žrtve značilno, da je »dragi Marko« bil nič več kot 14krat kaznovan radi protidržav-nega govorjenja in podobnih inci-detov. Na večer, ko je padel nesrečni strel, je pa s čevljarskim nožem oklal štiri člane Orjune. To so nedolžne hrvaške žrtve, ki hodijo s čevljarskim nožem v žepu v kavarno na belo kavo! Resnica o dogodkih v Dubrovniku. V pojasnilo nesrečnega dogodka v Dubrovniku, katerega žrtev je postal Maks Ivankovič, se nam poroča, da je nastop v kavarni izzval 011 s tem, da je zaklical kavarnarju, ki je stregel dvema našima članoma: »Daj otrova vlasima.« Ko jc bil ta »otrov« kvitiran s klofuto, je »nedolžni« Marko potegnil čevljarski nož in ž njim težko'ranil tri goste v kavarni, ki niso bili nič prizadeti. V splošni zmedi je padel strel, kateremu je pozneje podlegel Ivankovič. Brej sentimentalnosti konštatiramo: »Kdor išče, ta najde!« Ljubljenec strojepiscev je edino le „STOEWERa. Zastopstvo Ljubljana, Šelenbnrgova ulica 6/1. ZRNA. Buržujožer. Neki gospod dr. Le-mež, po poklicu odvetniški vajenec in sin nič manj »buržujskega« advokata skuša dobiti med delavstvom slavno ime s tem, da pri vsaki priliki žre »buržuje«. Tako je tudi opustitev dveh razredov ženske realne gimnazije zagovarjal s tem, da jih obiskujejo le hčere buržujev. Da ne postane dolgočasen, mu priporočamo, naj v prihodnjih sejah raje pove kaj o pismih italijanskih oficirjev iz Trsta in o potovalnem načrtu komunističnih kurirjev, ki je zginil iz njegove mize. Usodne hlače. Nesrečna uniforma cesarja Janeza je prizadejala centralni vladi že toliko skrbi, da se je ni mogla rešiti drugače, kot da jo je dirigirala v državno upravo južne železnice. Salonski voz, s katerim se vozi Njega Veličanstvo na breme uprave in v »korist« nastavljencev, je pa prevzel že komornik Njega Svetlosti, da po uradih nastopa v tonu: »Ich und der Herr Direktor!« Zal se je moral prepričati, da je za cesarja potreben zlat frak in rumene hlače! tamn' P p Stipe v London, Stipe iz Londona. Londonska policija, ki pusti na miru tudi prenočevalce podcestnih kanalov, dokler se ne pregreše proti zakonom, se je konečno naveličala presidenta brez republike in je po navodilu angleške vlade g. Stipici Radiču vljudno izročila potni list brez povratnega vizuma. Da ne bo v zadregi, kam bi se sedaj obrnil, mu svetujemo, naj se obrne k Žiti in Karlovemu sinu. Tam bo našel več razumevanja za svoje republikanske ideje, kot pa v Jugoslaviji povest o dveh Otonovih hlačah. V Ameriko pa ni varno hoditi, ker tam mora baje vsak delati, česar pa Stipe ni vajen, ker je živel od — hrvatske neumnosti! Krasno zobovje doseže se le pri staln. lT©9‘„S.e, uporabi g| g 1 §srarsi®fiii 6d«sr. PETTAU V LETU 1923. Minulo je že 5 let, odkar je bila Slovenija konečno rešena tisočletnega robstva in ujedinjena v samostojno državo Jugoslovanov. Tega dejstva se pa še danes ne zaveda dr. Sikst Fichtenau, odvetnik v Ptuju, ki vlaga sodne vloge s svojim pečatom: Dr. S. v. Fichtenau, 27. Aug. 1923, Pettau. Svetovali bi g. von Fichtenau, da po prečitanju čl. 4. Vidovdanske ustave in dopolnitvi zemljepisne znanosti čimpreje zamenja svoj pečat iz časov pokojne Avstrije z drugim, času in kraju odgovarjajočim. VIKTOR PENTZ, TEHNIČNA POSLOVALNICA BROD NA SAVI pošilja po naših krajih dvojezične reklamne prospekte za svoj novi način kurjenja. Tvrdko, ki misli, da je nemščina pri nas jezik, ki ga mora vsakdo razumeti, naj naši ljudje po-uče, da je v zmoti. Naše člane, uslužbence po kavarnah in drugih javnih prostorih pa pozivamo, da tak reklamni materijal že vnaprej odstranijo, da ne pride nikoli pred oči. ifp0 lim * A* 1 i g v La. V E A pr l~5 “f ^ A A |l rf ~y—^ m n En k k V v | 5555 bk .A A_ ... i... II iipei Telefon 70, 349 KHEljViNG GUM) P V- U' • ■- •- ■- Z žvečenjem teh prvovrstnih originalnih aincriBkih gumi bonbonov Wr!gley si prihranite mnogo denadn in dosežete sledeče učinke: Pospešuje prebavo. Odstrani žejo. Odstrani slab ustni duh. Ščiti telo pred utrudljivostjo In zaspanostjo. Varuje zobč pred gnilobo in jih obdrži zdravo. « r„j Prihrani se alkohol in tobak. - V službi,ni-dovoljeno kaditi in so1 torej najboljSe nadomestilo „W 111G L E Y-JEVI Ž V E ČIL N1 G U MI B O N BONI . Dobijo s® povsod In ppl generalnem Mitops vu: DrogerUa „ADRIJA LJUBLJANA, Šelenburgova ulica štev. 5 5 SHMBBBI BlPHpBBP pacta...« pravi pregovor, ali dobri obhodno potrebna vsakemu inteli- Prijatelji si ne bomo ostali s člove- gentu, ki se hoče poglobiti v duše- kom, ki misli, da so interesi tujega slovje in vzgojeslovje. Uvod podaja velekapitala večji od interesov na- splošne temeljne pojme pedagogike, roda. Mi hočemo čistosti in poštenja govori o predmetu vzgoje, o vzgoje- povsod in tega nam ne bodo zabra- valcu, vzgojnih činiteljih, o odnoša- nili plačani, četudi so bili mogoče Or- jih med pedagogiko in drugimi zna- junaši — tudi iz osebnih ambicij. nostmi. Prvi del je posvečen duše- slovju. Posamezna poglavja obdelujejo: temeljne pojme duševnih pojavov, umovanje, zaznave in nazore, predstave v ožjem pomenu besede, pozornost in pazljivost, spomin, domiselnost ali fantazijo, mišljenje, čuvstvovanje, stremljenje, nagone, poželenje, hotenje, voljo. Drugi del obsega vzgojeslovje v podrobnem. Tako govori o razdelitvi vzgojeslov-ja, o vzgojnem smotru, vzgojnih načelih, vzgojnih oblikah, sredstvih, delu. Posebej govori o varstveni in skrbstveni vzgoji ter konečno o vzgojitelju samem. — Vzgojeslovju se posveča dandanes vse premalo paž-nje in najsi bode to s strani staršev, šole in vseh drugih vzgojnih činite-Ijev. Današnja doba je, bolj nego ke-daj prej, potrebna takih del. Z Bezjakovo knjigo smo pa tudi prejeli prvo knjigo te vrste, ki se da s pridom in sistematično izrabiti kot učna knjiga. Prav toplo priporočamo. Simon Jenko: Izbrani spisi za mladino. Priredila Fran Erjavec in Pavel Flere. Z risbami okrasil Franjo Stiplovšek. V Ljubljani 1923. Izdala in založila Učiteljska tiskarna. Strani Lil. + 104. Cena eleg. vez. knjigi 28 Din. — Kot sedmi zvezek znane Erjavec-Fleretove zbirke »Slovenski pesniki in pisatelji« je izšel sedaj^ znameniti pevec Sorškega polja. Človek bi na prvi pogled mislil, da bo iz spisov tega našega najnežnejšega lirika težko sestaviti primerno antologijo za mladino, a sestavljalca sta pokazala ravno nasprotno. V spise uvaja či-tatelja obširni in doslej najpopolnejši Jenkov življenjepis, ki prinaša mnogo, doslej še neznanega gradiva, edino naš pokret lahko spisi so pa potem razdeljeni v »Pe- OSREČl DOMOVINO! srni«, »Pripovedne pesnitve« in — Priloga z rišelje risbami in križci. — S prihodnjo številko se zaključi prvi letnik »Ženskega sveta«. Opozarjajo se cenj. naročnice, da pravočasno obnove naročitev za prihodnje leto, ker prihaja v Jugoslavijo le čimer bo omogočila čitajoči publiki zopet dostop do tega velikega preroditelja štajerskih Slovencev, saj so njegova dela že davno izginila z našega knjižnega trga. Pripravljata pa Erjavec in Flere tudi že izbrane spise Janka Kersnika, ki slede Slomškovim. ni. Dolžnost je tedaj vsakega naročnika in naročnice, ki je prejemal »Ženski svet«, ne da bi bil vrnil takoj prvo številko, da naročnino za tekoče leto takoj poravna. Dolžnost nacijonalistov je, da se udeleže proslave ujedinjenja in zborovanja gorenj. Or jun v Radovljici 2. decembra. O r j o n asi! Podp! raj te »Jadransko Stražo" in „Jugosloven. Matico"! France Veber: Problemi sodobne filozofije. Splošna knjižnica št. 9. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani 1923. Strani 341. Cena broš. 24 Din. vez. 30 Din. V pričujočem delu skuša avtor Podati enotno sliko temeljnih vprašanj sodobne filozofije, to pa v obliki Poedinih glavnih problemov iz vseh filozofskih del. Tako kompletira pričujoči spis avtorjev Uvod v filozofiji. Kar je podal tam z vidika teoretične sistematike, nudi tu z vidika onega podrobnega dela, ki bi se po njegovem mnenju naj vršilo v prav sodobni filozofiji. Posebno pažnjo je posvetil etičnemu spoznavavnemu in psihološkemu problemu, ker smatra, da je uprav v naši dobi neobhodno potrebna znanstvena poglobitev osobito teh treh vprašanj. Ker navaja povsod tudi druga tradicijska sodobna reševanja omenjenih in podobnih filozofskih vprašanj in riše šele nato lastno stališče, do katerega se je bil doslej sam dokopal, nudi knjiga čitatelju v eni potezi dvoje: Nazorno sliko tradicijskega in sodobnega filozofskega hotenja, obenem pa avtorjevo lastno pojmovanje najrazličnejših poedinih filozofskih vprašanj, filozofije sploh in njenega razmerja do ostalih ved, kakor tudi vseh drugih izven znanosti stoječih kulturnih činiteljev. Knjigo zato toplo priporočamo vsakomur, ki se hoče seznaniti z glavnimi črtami sodobne filozofije sploh, kakor tudi z avtorjevim lastnim pojmovanjem tega predmeta. Manufaktura, moda, Modni salon »Pratika za deco«. Izdala in založila Zvezna tiskarna, Ljubljana 1923. Naročila v Zvezni knjigarni v Ljubljani, Marijin trg 8 in po vseh knjigarnah. Takega knjižnega daru doslej slovenska mladina še ni imela! Pratika za deco, kakor sta jo slikala, oziroma pisala brata Gasparija, je tako lepa in bogata, da bi morala biti doma v vsaki hiši. Dvobarvne slike po originalih M. Gasparija, na velikem kvart formatu, so tople, domače, pestre in v umetniškem oziru gotovo eno najboljših del, kar jih imamo doslej od njega. Tudi tekst, ki ga je napisal Tone Gaspari, je lep in primeren. Zelo svež je način, po kakršnem Tone Gaspari podaja karakteristiko posameznih mesecev. Pri vsem tem zabava, uči in ostane prikupljiv in domač. — Založba je storila tudi s svoje strani vse, kar je bilo mogoče. Papir je izvrsten, oprema pa naravnost razkošna. Tako smo dobili v »Pratiki za deco« delo trajne, umetniške in književne vrednosti, delo, o katerem lahko mirno rečemo, da ga vsem ljubiteljem knjige, — posebno vzpričo razmeroma zelo nizke cene, — iskreno priporočamo. »Ženski svet«. Enajsta številka »Ženskega sveta« prinaša sledečo priporoča svojo zalogo moškega blaga, konfekcije, čepic, klobukov itd. Izdeluje obleke po meri v najkrajšem času in po najuovejSi modi. Cene solidne. Postrežba tožna. več vrst. DVOKOLESA raznih modelov, najnovejši motorčki amerikan-skega tipa »EVANS*1« Velika zaloga pneuma-tike in delov po najnižji ceni. Sprejemamo tudi vsa popravila, emaili-ranje in poniklanje, ,,TRIBUNA" F. B L. tovarne dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana, Karlovška 4. Ing. V. Nikolič Kraljev, dvorski liferant Ljubljana - Moste Telefon št. 562. Zobna pasta A ikadont LJUBIM, Gosposvetska testa Z talni stroji SBE&S konstrukcija iz tovarne v Linču. - Ustanovljena 1.1867, Pisalni stroji ADLER in URANIA Ceniki zastonj In franko. Kolesa iz prvih tovarn in motorete za prvo kolo: Dfirkopp, Waffenrad — (orožno kolo), Styria. 10letna garancija! je najmodernejše urejena in izvršuje vsa tiskarniška dela od nsjuriprostejšega do najmodernejšega. Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošure in ^knjige v nislih in tudi največjih nakladah. — Časopiso, revije in mladinske liste. Ustna voda za Boiii v Ljubljani prodaja napravite svojim dragim z nakupom prvovrstnega pisalnega stroja ki ga dobite na obroke pri THE REX, Ljubljana arsdiile 10 Telefon 268 AUTOMOBILE kolesa, motorje, pnevmatiko vseh vrst, olje, bencin In druge potrebščine ima vedno v zalogi n m * v«v Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov. Lastna tvornlca Šolskih zvezkov iz slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov, zn domačo uporabo, kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno Šolski zvezki za Osnovne šole In srednje šole. Risanke, dnevniki in beležnice. LJUBLJANA, J. Baloh MARIBOR ■BanaBHHHn Grajski trg 3 priporoča v nakup razne toaletne potrebščine, kakor mila, kolinske vode, olja za lase itd. Nadalje nogavice, košare za potovanja in pleteno pohištvo. Na drobno! tH Na debelo! GROM Podružnice: Zagreb, Maribor, Jesenice, Karlovac, Koprivnica, Osijek, Sušak, Beograd Trst. A Centrala: Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 41 Ekspoziture: Ljubljana, drž. kolodvor. Beli Monastir. Predno kupiš, oglej si izložbo pri A. Sinkovič nasl. NASLOV: Prometni zavod za preoiog. 11 centrala v Ljubljani, Miklošičeva cesia 15/11. Prodaja do konca meseca z 10 do 20% popustom. TRGOVSKA BANKA D. D. LJUBLJANA ® ŠELENBURGOVA ULIC« ŠTEV. 1. ®j) Brzojavi: